Poitnirta pbčani w gotovini.
Posamezna številka slane l’50.
Sloven ski
(prej Avtonomist)
Glasilo Slovenske Republikanske Stranke kmetov in delavcev.
Uredništvo In upravniStvo v Ljubljani) Breg At. 12. II. Telefon 119.	Izhaja vsak petek.	Mesečna naročnina 5 Din. — Cene oglasov po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Pri malih oglasih vsaka beseda 50 par.	
Št. 8. Ljubljana, dne 27. februarja 1925.			Leto Mm
Kaj hočemo?
Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva!
Kje smo danes?
Slovenci smo živeli okoli 600 let v Avstriji. Avstrijanci smo postali v dobi, ko so bile razne dežele še privatna last raznih deželnih knezov, ki so svojo »privatno last« dajali svojim hčeram za doto kakor 'da danes kmečki posestnik svoji hčeri par sto goldinarjev in kolovrat še za nameček.
Habsburžani so tekom stoletij priženili lepo vrsto dežel, iz katerih se je tekom let razvila »avstro-ogrska monarhija«. Ta monarhija je bila urejena popolnoma centralistično. Odločeval je samo Dunaj in dunajski cesar, ki se je pozneje zavil zaradi lepšega še v moderni parlamentarni plašč, ne da bi to njegovi dejanski moči kaj škodovalo.
Slovenci v Avstrijo nismo prišli kot. narod, ampak kot deželani:
Kranjci, Štajerci, Korošci in Primorci. Ta razcepljenost je bila zh nas usodepolna, ker nismo vsled tega nikdar mogli nastopati kov narodna in zemljepisna celota. A tudi če bi bili mi že 'takrat združeni, bi bili pomenili v centralistični Avstriji zelo malo, ker nas je bilo komaj dober procent celokupnega avstrijskega prebivalstva.
Kor v tedanjih razmerah ni bilo mogoče niti misliti na 'to, da bi Slovenci mogli kdaj postati gospodarji na svojih tleh, .so se odločili v preteklem stoletju slovenski politični voditelji za drugo pot. Oni so rekli:	»Avstrija je tako mogočna,
da je ne bo razbila nobena sila. Zato bi bila blaznost taki sili se upirati. Za nas bo veliko boljše, če pademo pred cesarsko milostjo in pred vsemogočnim Dunajem ponižno na kolena in če postanemo verni in udani podaniki presvitlega cesarja. Na ta način nas bo le dosegel kakšen žarek presvitle cesarske milosti!« Kakor so rekli, tako so storili in začela se je za slovenski narod zlata doba političnih drobtin.
Ko je presvitli cesar avstrijski pod pritiskom revolucije moral dati »svojim« narodom ustavo, smo postali tudi Slovenci enakopravni državljani — na papirju. Z večnim pritrjevanjem svoje udanosti smo dobili slovenske ljudske šole. Učiti so se morali slovenski otroci sicer še državnega jezika, ki je bil takrat nemški, ampak šola je bila le slovenska. S ponovnim zatrjevanjem
svoje hlapčevske udanosti smo dobili tudi nekaj slovenskih srednješolskih zavodov in dali so nam tudi slovenske uradnike, ki so pa morali znati tudi nemško, ker je bila centralna oblast nemška. Posebno pridni in sposobni ljudje so prišli lahko v službo tudi v razna ministrstva na Dunaju, prav tako kakor gospodujoči Nemci. Ce smo bili pa še posebno pridni in hlapčevski in udani, so nam sezidali tudi novo vladno palačo, razna sodnijska in šolska poslopja, ceste, železnice, mostove in razne druge lepe stvari.
Tako smo rastli in živeli tja v en dan kakor živina na paši in veseli lepih drobtin, ki nam jih je dala cesarska milost. Da so pa te drobtine naše in da je denar, ki je prihajal v deželo, naš davčni denar
— kdo si je upal takrat le misliti na to! Mi smo živeli v trdni veri, da je vse to le milost, in to je bilo tudi res tako, kakor bi nam bil cesarski Dunaj ravno tako lahko vse davke pobral, ne da bi nam bil zato kaj dal. Taka »pravica« vlada, namreč v vseh centralistično urejenih državah.
Dunajčani so nam pa dajali razne lepe stvari ne iz ljubezni do nas, ampak iz ljubezni do sebe. Oni so rekli: Kolikor bolj podpremo in razvijemo gospodarstvo v deželah, toliko bogatejša bo tudi centrala, ker bo dežela lahko plačevala več davka. To načelo je bilo čisto pravilno in na tej točki ste se srečali dunajska sebičnost in naša nepre-kosljiva lojalnost.
Taka jo bila slovenska »politika« nekdaj. Ali je danes drugačna?
Ce primerjamo nekdanje razmere z današnjimi, vidimo, da smo danes bistveno ravno tam, kjer smo bili pred 1. 1914., pred svetovno vojno. Izpremenile so se pač. posameznosti — večinoma na slabše
— jedro pa je ostalo neizpreme-njeno! Svetovna vojna je šla mimo nas kot senca brez sledu. To pa je zasluga onih naših politikov in voditeljev, ki 1. 1918. niso naredili nič drugega, kakor da so izpremenili besedo »avstrijski« v besedo »jugoslovanski«, na Slovenstvo pa nihče niti v sanjah ni mislil.
Treba je bilo šest let izkušenj, da so se tudi tem zaslepljencem začele počasi odpirati oči, da se zopet začenjajo zavedati, da so Slovenci.
Kaj ponuja Pasic?
V	soboto je izšel v zagrebškem »Jutarnjem listu« zelo zanimiv dopis iz Belgrada, dolg kar cele dve strani. Dopis je dobil list baje »s posebne strani«. Zaradi njegove vsebine so nekateri trdili spočetka, da ga je napisal — Radič! To trditev pa so korenito ovrgli hrvaški politiki in če stvar temeljitejše pogledamo, je prav zelo verjetno, da »posebna stran« ni posebno daleč od Pasica!
Kaj ugotavlja dopis?
Dopis ugotavlja najprej, da je »nar. blok« dobil pri volitvah 163 mandatov, opozicija pa 153. Priznava dalje, da je opozicija dobila
namenom, da pride do sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Radikali (Pašič) pa niso za brezpogojen sporazum, ampak stavijo pogoje in sicer: 1. Priznanje državnega edin-stva in 2. Brezpogojno priznanje monarhije. Ce Hrvatje in Slovenci pristanejo na te pogoje, bi bili radikali pripravljeni žrtvovati tudi vidovdansko ustavo in jo izpremeniti tako, da bi bilo ugodeno raznim plemenskim in .pokrajinskim željam.
Za Radičevo stranko zahtevajo radikali še posebej, da pretrga Radič vse svoje zveze z inozemstvom, zlasti z Rusijo.
Kaj ponujajo Slovencem?
Glede Slovencev pravijo radikali: »Kot tretja resna stranka prihaja v poštev za sporazum Koroščeva stranka. Nekoliko nerodno je, da je ta stranka izključno katoliška, toda če je to Slovencem prav, je prav tudi Srbom in Hrvatom. Toda v Bel-gradu ne taje, da ie slovensko vprašanje za državo Kot celoto mnogo manj važno kakor hrvaško, ker tvori Slovenija le majhen del državne-
fa ozemlja, in dokler se Slovenci ta-o krčevito drže svojega jezika, za državno celoto nimajo takega pomena kakor Srbo-hrvatje. Če bo rešeno srbsko-hrvaško vprašanje, bo rešeno tudi slovensko, ki se da kot pokrajinsko vprašanje rešiti na 77 načinov.«
Prerokovanja.
Dopis govori nato še o brezpo-pomembnosti Davidovičeve in samostojne demokratske stranke v slučaju sporazuma in pravi potem, da do verifikacije (potrditve) mandatov niso verjetne nobene izpre-membe v vladi. Po potrditvi mandatov pa se lahko zgodi, da pride na krmilo ali samoradikalna vlada (t. j. vlada samih radikalov brez Pribiče-viča in Žerjava), ali pa kakšna zveza radikalov s katerokoli stranko. Eno pa je gotovo, da dela Pašič za sporazum med Hrvati in Srbi.
Kaj je hotel Pašič Hrvatom pravzaprav povedati?
Iz zgoraj omenjene ponudbe je razvidno, da hoče Pašič Hrvatom in Slovencem povedati sledeče:
1. Pašič je s svojo stranko neomejen gospodar v državi SHS. On razpolaga z armado, z žandarmeri-jo, s policijo in z vsem uredništvom. Ključ do državne blagajne ima samo on v rokah in nihče drugi.
2. Pašič je pripravljen tudi Hrvatom in Slovencem zagnati pred noge košček kruha, če se mu brezpogojno pokore! Hrvatje in Slovenci morajo zatajiti svoje republikan-stvo in udušiti v sebi vsako misel na gospodarstvo na svoji zemlji. Ce tega ne store, jim ne bo dal nič. Ce so pa hočejo brezpogojno podvreči njegovi volji, se bo pokazal milostnega gospoda in jim bo delil drobtine, pečenko bo pa obiral on sam.
3. Pašič pravi, da mu na Slovencih ni mnogo ležeče, ker so katoličani in ker se nočejo posrbiti.
4. Za bodočnost napoveduje, da bo vladal on sam. On da lahko uničiti toliko hrvaških republikanskih mandatov, da bo imel v parlamentu večino tudi brez Pribičeviča in brez Žerjava. Če bo našel koga drugega, ki bi mu hotel še zvestejše služiti, kakor mu služita Pribičevič in Žerjav, bo tega vzel v svojo službo.
Ali z drugo besedo: Pašič zahteva popolno kapitulacijo Hrvatov in Slovencev in popolno in brezpogojno kapitulacijo imenuje on »bratski sporazum«!!
Ali se bodo Hrvatje in Slovenci udalit Hrvatje se bržkone ne bodo, Slovenci pa itak že od pamtiveka nismo na nič drugega navajeni kot na politiko drobtin!
Za nas republikance je sedaj stvar jasna: Ne obupati, ne omagati, ampak se organizirati in delati, delati, delati! Tudi največja moč na svetu ni večna!
Drugi in mi.
350.000 glasov več kakor vlada. Z ozirom na to dejstvo pravi dalje, da je vlada pač močnejša po številu svojih poslancev, moralno močnejša pa je opozicija, ker je zanjo glasovalo -več volilcev. Vladna večina je tako skromna, da jo opozicija z uspehom lahko ovira v njenem delovanju, zatorej bi bilo najbolje, če pride med Srbi in Hrvati, t. j. med Pa-šičem in Radičem do sporazuma ...
Pogoji za sporazum.
Iz volitev je izšla radikalna, t. j. Pašičeva stranka kot najmočnejša. Radikalna stranka se zaveda današnjega položaja in je zato voljna, da premeni svojo dosedanjo politiko z
Narodi, ki gredo v boj za svobodo in za priznanje svoje narodne in socijalne individualnosti, morejo doseči ta svoj cilj samo z veliko moralno močjo. Imeti morajo svojo idejo, ki jo bila in bo vedno zmagovita nad materijelno nasilnostjo.
Po težko končani vojni, ki je ljudi prav povsodi razočarala v pogledu vspehov in sicer moralnih in materijalnih vspehov, se je začel med velikim delom človeštva mogočen notranji prerod. Poglejmo na kratko te pokrete v posameznih delih sveta.
Rusija.
Carska Rusija je bila trhla in gnjila do dna. V njej je bil človek enak živali. Narodi, živeči na tem širnem ozemlju, so bili brezpravni, skratka nikjer jih ni bilo. To je bila le velika nasa ljudi brez imena in brez vsakih pravic. Lenin je začrtal tem narodom novo smer razvoja. V meščanski vojni je bilo razrušeno in pokončano vse.
V	tej gigantski borbi se je Rusija zaprla, da se izživi in prenovi sama v sebi. Gotovo je, da so za nas, ki smo bolj mehki, navajeni vsaj na videzno demokracijo, bile metode te velike revolucije zoprne.
Verjetno je, da v Rusiji ni šlo drugače. Za nas, o tem smo prepričani, krvava revolucija ni potrebna, ker moremo doseči isto z močnim duševnim preporodom. Ta ruska revolucija bo imela na vse ostale_ narode velik vpliv. Njena poglavitna duhovna pridobitev je načelo, da se narodi sestavljajo iz kmetov in delavcev in da imata za to pravico do vlade le delavski in kmečki stan, ker sta ona dva nosilca in ustano-vitelja duševnega in materijelnega življenja. Že danes vidimo, da je nova Rusija, ki je na znotraj federativno urejena, pregrupirala in na novo usmerila skoro vso Azijo, spravila pod svoj vpliv in duhovno sfero tudi ogromno kitajsko deželo. Danes predstavlja svetovno silo, kakor je carska Rusija ni nikoli. Tako ojačena se obrača nova Rusija znova pred staro Evropo, kjer hite zastareli državniki, da se ii približajo čimprej. Že sedi ruski sovjetski poslanik zopet v Parizu, kar se ie še pred dobrim letom zdelo nemogoče.
Angleži.
Tisti, ki so v svetovni vojni pridobili največ, so bili Angleži. Pa
tudi angleškega ljudstva njen konec moralno ni zadovoljil. Tudi pri njih je planila revolucija na plan. Vsekakor v drugi obliki, kakor \ Rusiji, ker so razmere v angleškem imperiju bistveno drugačne. Tu se je pričel boj na parlamentarnih tleh, ker je to res demokratična, na znotraj uprav republikansko urejena država. Po vojni je mogočno n a rast la angleška »Delavska stranka«. Njen cilj je: Mir med narodi, razoroženje in medsebojno spoštovanje, na znotraj pa načelo, da imej vsakdo pravico do vseh sadov in polne vrednosti svojega dela in pridnosti. Ta pokret je tako nara-stel, da je pri predzadnjih volitvah delavska stranka postala tako močna, da ji je bila izročena vlada. Delo te vlade je bilo izvrstno in je šlo za tem, da svet odloži sabljo ter se poprime dela in obnove. No, reakcija tega ni hotela in pri zadnjih volitvah so zopet zmagali konservativci, toda ne na račun delavske, temveč liberalne stranke. Prihodnja politična sprememba na Angleškem, bo zopet postavila delavsko stranko na čelo angleškega imperija.
Mahaitma Gandhi.
Tudi širna Indija se prenavlja in na novo rodi. Njeni narodi štejejo preko 300 milijonov ljudi.
V	Indiji vladajo Angleži že dolgo. Vodja novega socijalnega in kulturnega gibanja je velika duša, človekoljub Gandhi. To gibanje je uperjeno proti materialistični civilizaciji in proti izrabljevanju slabih, ki ga prinaša Zapad. Bojna metoda tega pokreta je »aktivna resistenca«, to je: ne stori ničesar, kar je krivično. Sovraži zlo, ne sovraži pa zločincev, temveč premagaj jih z ljubavjo. Oni pravijo: Izogibajmo se onih, katerih družabni običaji so drugačni od naših. _ Ne smemo vezati svojega življenja z življenjem ljudi ali narodov, katerih ideal se ne zlaga z našimi ideali. Vsak človek je, kakor potok, a vsak narod, kakor reka. One morajo sled-diti nemoteno svojemu naravnemu toku, dokler se ne zlijejo in medsebojno ne zmešajo v morju Rešitve. Gandhi je zapisal veliko besedo, rekoč: Indija se mora naučiti živeti, pralno se nauči umirati za člove čanstvo. In so šli in so zažgali vsa velika skladišča angleškega suknja, stkanega iz indijskega bombaža. In bogati in revni so odložili evropska oblačila, a v vsako hišo je prišel zopet kolovrat, da ljudstvo samo natke suknjo za domača oblačila, ki jih je izpodrinila tuja jim civilizacija, katera je zasužnjila nje, obenem z delavci v velikih angleških predilnicah. Duhovno in materijelno revolucijo v Indiji vrši mirni in neznatni domači kolovrat, popolnoma v duhu miroljubnosti in člove-čanstva grandhistov, ki uče, da je treba ljubiti tudi one, proti katerim se borimo in da se naj mrze samo krivice, ki jih oni delajo. Ta pokret vodi do samostalnosti Indije in do socijalnega preobrata v duhu soci-jalne pravice, enakopravnosti narodov in spoštovanja dela, ki ga je evropska civilizacija tudi v Indiji postavila na najnižjo družabno stopnjo.
Drugi narodi.
Isti pokret, ki gre za uveljavljenjem resničnega človečanstva, za zbližanje med narodi na temelju medsebojnega priznanja in spoštovanja, se je razlil kot velika povodenj tudi pri drugih narodih. V Nemčiji se vrši duševni prehod od cesarizma do demokratičnega re-publikanstva. Na Hrvaškem se je notranji duševni preporod začel pod vodstvom Štefana Radiča, ki hoče preobraziti državo v duhu miroljubne, nevtralne kmečke republike na temelju večinske volje naroda. Celo stara Turška se je prenovila in modernizirala s tem, da je odvrgla sultana in Kalifa ter se spremenila v republikansko vladavino, kar ji je prineslo takšno notranjo moč, da je kljub vsem sklepom imperijalistov in »zmagovalcev« obdržala Carigrad in posest v Mali Aziji.
Ozki nacijonalizem.
Vsa ta nova socijalna in kulturna gibanja imajo eno značilno skup no črto: da se spočetka hočejo raz vezati od tega, kar jih je vezalo v preteklosti z drugimi. Iz tega izvira očitek, da so ta gibanja reakcijo-narna, ker slave najbolj čisti in ozki nacij onalizem. Da hočejo ostati po samezne dežele same za sebe. Da hočejo zapreti vsa svoja vrata. Da nočejo ničesar novega. Da nočejo nič kupovati od drugih in nič pro dajati. To je evangelij srednjeveških samostanov! in vendar to ni res! To se pravi čistiti se in na novo prerojen in oblikovan stopiti kot enakopraven član v veliko družino narodov, na temelju sporazuma, bratstva in svobode. Ta temelj pa more biti samo priznanje človečanske misli po samovladi vsakega ljudstva, ki ga nihče ne bi smel vladati proti njegovi volji in brez n j ego vega pri s tanka.
Slovenci.
Kaj naj se mi mali slovenski narod učimo iz tega 1
To, kar smo videli pri velikih narodih, v bojih za njihovo svobodo in priznanje! Naša socijalna in kulturna osvoboditev more biti le plod naše nove notranje (duhovne) orijentacije. Zato pa je predvsem potrebno priznanje vseh tistih velikih smernic, ki gibljejo svet v novo življenje.
Zadnje volitve so pokazale, da smo Slovenci od tega že daleč. Zavest lastne narodne bitnosti je pri nas še zelo mala, čeprav je gospoda več kot pol stoletja »vzgajala« ljudstvo po »narodnih« veselicah, v »narodnih« društvih, po »narodnih« pridigah in po »narodnih« damah. Pri nas dominira prej ko slej še vedno »Slovenska ljudska stranka«. Ta stranka je stara in živi danes le od svoje preteklosti, idejno novega ne prinaša ničesar. Njen duhovni voditelj je bil nekdaj dr. Krek, ki je bil sicer trden klerikalec, ki pa je imel dovolj duševne sile, da je spoznal nove socijalne smernice velikega sveta. Bil je dovolj duhovit, da je znal zmagujoče ideje drugih ljudstev aplicirati na naše domače slovenske razmere.
Danes nimamo -Slovenci nobenega duhovnega voditelja. Slovenska ljudska strank" nam je dala samo političnega voditelja, ki se je zagledal najprvo v jugoslovanski centralizem. Ko je končno spoznal, tla bo ta najbrže poguben za strank« njegovo, se je oprijel plaho avtonomistične misli. Ne zato, da bi ž njo duhovno p.robudil slovensko ljudstvo in mu pokazal nova pota v so-cijalno in kulturno preporojenje, temveč zgolj zato, da obdrži njegova stranka politično oblast vsaj v Sloveniji. Ko je ta njegova saino politična teza, ki mu je bila le geslo brez globlje vsebine, začela postajati politično brezizgledna, je povdaril »samoslovenstvo». Kaj je to, tudi ni znal razložiti. To »samosloven-stvo« pa ne pomenja nič, ako ne sloni na velikih principih duhovnega revolucijonarstva, to je na zanikanju starega militarističnega in im-perijalističnega sveta, pa čeprav je bil ta na zunaj, vsaj v Avstriji, pobarvan tudi »katoliško«. Polom te samo »taktične« politike je danes oči viden in popoln. Skrahirala je na pomanjkanju mogočne duhovne ideje, ki edina more združiti narod v boju za svoje priznanje in duševno obnovo. To je res stara »avstrijska politika, ki bo zopet udano prosjačila za mostove in ceste, za podpore in male ugodnosti in se pri tem ponosno tolkla na prsi. Gospod dr. Korošec je gotovo reprezentativen človek; žal, nič več. Tn to je nesreča Slovencev v teh težkih časih, a obenem dokaz, da za zmago »stranke naroda« še ne zadošča velik administrativen aparat in denarna sredstva, ampak da je predvsem potreben svež in močan duševni razmah, velika skupna ideja, ki živi v srcih ljudi in vsega naroda. Te ideje nam »■Slovenska ljudska stranka« ni pri-
nesla in nosi za vse posledice, ki nujno izvirajo iz tega, polno odgo vornost. Zapletla se je v laži in ž
Kakšnih sredstev se je v volilnem boju posluževala SLS.
Nizko računano, preko 2000 republikanskih volilcev v ptujskem in čez 1500 volilcev v brežiškem okraju se je posrečilo premotiti lažnikom »Slov. ljud. stranke« s sledečo »bombo«, ki je izšla 2 dni pred volitvami v »Slovencu« in se doslovno glasi:
»Iz Radičeve stranke v Pivkov narodni ploh. Republikanec iz Ptuja nam poroča: Srezka kandidata Radičeve stranke Andrej Kelemina iz Grabe pri Središču in njegov namestnik Kmeran Stoklas, sta izstopila iz Radičeve stranke in se priključila Narodnemu bloku. Kelemina kandidira v Brežicah in v Ptuju. Radičevce v ptujskem in brežiškem okraju opozarjamo na to uskoštvo in naj sedaj glasujejo za SLS, ker sicer bodo pomagali Žerjavovcem.«
O teni mi piše mož-republi,kanec, kremenit značaj in poštenjak, te dni iz Brežic nastopno:
»Dragi!
Žalosten sem, obenem pa vesel, da so vsaj tako kocke padle. Močno sem razočaran nad tem, da so v bre ■ žiškem okraju tako slabo držali nekateri svojo besedo. K temu so pripomogli klerikalci s tistim sramotnim člankom v »Slovencu«. Dragi! Ko bi Ti vedel, kako hitro se je zvedelo po vsem okraju, da sta Ti in Kelemina izdajalca SRS in da sta prejela od dr. Žerjava veliko denarja za to izdajalstvo. Vsa župnišča so pošiljala od hiše do hiše svoje ljudi, da kmete in delavce odvrnejo od nevarnosti, katera jim preti, če glasujejo za slov. republ. stranko. Bil sem ves iz sebe! Kakor jastreb sem letel do naših zaupnikov, da naj ne verujejo tej slepariji, ker to je le sleparska zvijača, ki se je skuhala v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Žali-bog nisem mogel v enem dnevu vsega prehoditi in tako je padlo s to zvijačo najmanj 1600 glasov v i. Skrinjico. Ti ne veš, kako mi je bilo težko, ali kaj sem si hotel pomagati. Bodeš videl, ako doživimo druge volitve, da bo šlo drugače.« (Pozdrav in podpis, pismo je na razpolago!)
Tovariši-republikanci, to nam je lep in koristen nauk za prihodnjič!
Pa vse to njim še ni bilo dovolj. Dne 2. febr. 1925., torej I) dni pred volitvami, si je dovolil minister n. r. g. Vesenjak v »Slov. Gospodarju« nesramen, zavit in vseskozi lažnjiv osebni napad na podpisanega, kot namestnika republ. kandidata, članek sam je po svoji vsebini preose-ben in preogaben, da bi se ga tukaj priobčevalo. Vedel je natančno g. Vesenjak, da si v ptujskem okraju mandata ne more drugače rešiti, ka-ker le z — lažnjivim in osebnim blatenjem! Ta napad v zvezi z onim v »Slovencu« je pripomogel g. Vesenjaku zopet do poslanskega mandata, ker ni bilo več mogoče, v zadnjem trenutku obvestiti naših zaupnikov o tej brezvestni slepariji. Pa kdo naj bi jih tudi obvestil, ko pa nam je bila celokupna žandarmerija in policija ptujskega okraja z nalogom za aretacijo za petami! Vendar so Haložani, kateri me kot rojaka pač najboljše poznajo, dali klerikalcem najlepši odgovor s tem, da so povsod z veliko večino glasovali republikansko. Kot primer naj navedem samo moj rojstni kraj Leskovec, kjer smo imeli republikanci 1. 1923. — 99, letos pa celih 176 glasov.
Navedene in druge nenavedene lopovščine teh patentiranih slovenskih ljudskih lažnjivcev so zbegale tisoče naših pristašev. Klerikalni voditelji so te lažnjive »bombe« proti poedinim osebam sprožili preračunano tik par dni pred volitvami, ko nam več ni bilo mogoče, na iste odgovarjati!
Kljub vsem tem in drugim še ne-priobčenim sleparijam, se je našlo samo v brežiškem in ptujskem okraju čez 2500 zavednih republikanskih
njimi se je skušala vzdržati na površju. To pa je očiten dokaz njen« notranje gnjilobe!	A. K.
mož, kateri niso nasedli tein lopov -ščinam, ter so kakor skala neomajno in zavestno glasovali za naš edini spas, za našo krepko se razvijajoč« SRS! In tako je republikanski kandidat za ptujski in brez. okraj vendarle izvoljen, kar nam je vsem, posebno pa nam, ki so nas ostudno blatili in preganjali kakor divje zajce v najlepše — zadoščenje!
Tovariši republikanci, vedite: še več bo hinavščine, sleparije in nasilja od strani naših nasprotnikov, še več bo laži in obrekovanja, vendar mi gremo ponosnega koraka naprej, naprej do luči izobrazbe in omike, k pravici in pravi človeški svobodi! Vsi pa kot en mož množimo naše preizkušene vrste, da postane-.liio za končno zmago sposobna in nepremagljiva republikanska armada!
Emeran Stoklas.
V	vednost ormožkim republikancem! Ko sem dne 1. febr. t. 1. y Oslu sovci h na meji ptujskega in ormoškega okraja na shodu narodnega bloka pobijal neresnična izvajanja govornika Grivca, so orjunaši \Vieser, Megla in Novak (imena drugih mi niso znana) iz Ormoža navalili v zborovalnem prostoru na mene na tak nekulturen način, da se je večina navzočih zborovalcev ogročeno zgražala nad to brezpri-tnerno surovostjo. Ostro so tudi streljali pri kapelici tik pred zboro-valnim prostorom. Samoumevno se kot odločen republikanec nisem ustrašil teh pobalinov. Da se me od-križajo, so me dali odvesti po orožnikih. Ne čudil bi se podivjanosti ormoških pretepačev; čudil sem se pa navzočemu kandidatu Zemljiču in njegovemu drugu Grivcu, katera dva gospoda sta dopustila, da se me je po nedolgem aretiralo, mesto da bi pomirjevalno vplivala na svojo, s seboj privedeno »lajbgar-do«. S tem činom sta se postavila. ,na isto kulturno stopnjo, na kateri se žal nahajajo oni njihovi oprode, ki so se nesmrtno proslavili s tem junaškim činom, da so me med drugim grabili za — grlo.	E.	S.
Spodnji Brnik. Piše nam naročnik: Mislim, dani nikjer takšne zagrizenosti, kakor med pristaši SLS pii nas. Ti trdijo, da človek, ki ne voli dr. Korošca, ni aiič vreden. Pri nas v vasi je okoli 50 volilcev, od teh jih je skoraj polovica volilo republikansko. — Naslednji dan je šel nek republikanski volilec v cerkev, pred katero je stal zagrizen pristaš SLS, ki je tudi občinski odbornik; začel je sramotiti našo stranko, lagati in obrekovati navzoče osebe. Sram vas bodi, da postanete zaradi različnega političnega prepričanja osebni sovražniki. Mi republikanci pa nikogar ne sovražimo in nikomur ne zamerimo lastnega političnega prepričanja. Takšno sovraštvo ljudstvo obsoja in zato je gotovo, da bo naše število do prihodnjih volitev zelo naraslo.
Sv. Bolienk pri Središču. V hribovitih krajih ljutomerskih goric se nahaja tudi župnija Sv. Bolfenka. Tudi tukaj se širi med našim revnim, a dobrim ljudstvom, naša lepa republikanska ideja. Toda imamo tudi nasprotnike naše misli, kateri se vsi dobro vežejo, in sicer od kle rikalcev do samostojnežev, postrani pa nas gledajo še demokrati in Orjunaši. Ti ljudje nam niti toliko ne privoščijo, da bi zamogli 'poslušati naše kandidate, če pridejo od kod. Pa to se bo vse še lepo spremenilo, čeravno naš gospod župnik na noben način ne more trpeti republikancev. Z zadnjim shodom naše stranke smo mu mnogo dela napravili, kar pričajo njegova pisma na pristaše drugih strank. Eden od gospodov SIjS bo še moral napraviti pot na sodnijo, kjer se bo razkrinkalo njegovo nasilje proti g. Rojsu. Vam pa, vrlim volilcem naše Slov. republ. stranke, kateri ste tako trdno kot skala stali, ki se niste bali nobenih groženj in nobenih
Iz naše organizacije.
Ni želi k
brez
Zlatorog
t
- za
iMKOVISf
Ni želite
brez
Zlatorog
mila!
laži verovali, vsa čast ki vsa hvala. Vedno več nas ho, zatorej pogumno in krepko po naši poti na-prej.	M. H. L.
Podrobno delo. Zadnje volitve so dokazale, da smo se republikanci povsod jako častno odrezali, kjer smo imeli krajevne organizacije in kjer je bil razširjen naš list. Iz teh dejstev se moramo učiti za bodočnost. One naše krajevne politične organizacije, ki že obstoje, naj svojega delokroga nikar ne omejujejo samo na svojo občino ali faro, ampak naj poskušajo polagoma pridobiti somišljenike tudi po sosednih občinah in farah, kjer naj se osnujejo nove krajevne politične organizacije. To delo ni ravno prijetno, z vztrajnostjo in doslednostjo bo pa počasi le šlo. M i vemo, da se v enem dnevu ne da napraviti vse, počasi pa le gre. Zlasti v onih krajih, kjer so republikanci dosegli znatno število glasov, pa še nimajo svoje stalne krajevne politične organizacije, naj jo čimprej ustanove, da ostanejo somišljeniki med seboj v stalni zvezi. Trdne krajevne politične organizacije so najboljša opora za vsako stranko in bodo toliko bolj potrebne, kolikor bolj utegne biti * naš tisk omejen in preganjan. Vsa potrebna tozadevna pojasnila se dobo pri upravi »Slov. Republikanca«, Ljubljana, Breg št. 12. — Pina glavnih dolžnosti naših organizacij pa je, da širi naš list in mu pridobiva novih naročnikov. Mi bomo poskrbeli, da list ne bo samo o politiki poročal resnice, ampak bomo poskrbeli tudi za poučno berilo, da bo vsak prišel na svoj račun. Ne omagati in ne zanašati se na zadnji čas, ampak takoj z vso vnemo na delo!
Zahvala. Na svojih agitacijskih potovanjih po ptujskem in brežiškem okraju sem našel povsod toli-
ko požrtvovalnosti, gostoljubnosti in pravega umevanja za naše pravične ideje, da si štejem v čast, se prijateljem republikancem tem potom naj-iskreneje zahvaliti. Vsem, kateri so mi pri mojem delu za pravice naroda na ta ali oni način pomagali, ponekod me celo obranili pred dejanskimi napadi sfauatiziranih nasprotnikov, srčna hvala z klicem: na svidenje in le tako naprej do končne republikanske zmage!
Emeran Stoklas.
Na delo! Po volitvah navadno zavlada v posameznih strankah neko mrtvilo. Pri nas, ki smo še zelo mladi, tega ne sine biti. Vsak pravi in zavedni slovenski republikanec se mora nemudoma podati na delo, zbrati somišljenike in osnovati krajevno politično organizacijo. Ne tiči doma in ne filozofiraj o slabih časih, ampak veselo in pogumno pojdi na delo. Vsi delavni somišljeniki, ki hočejo postati graditelji naše SRS, naj nam nemudoma pošljejo svoje naslove.
»najmodernejši«, je torej ravno toliko vredna, kolikor je vredna v Ameriki tolažba za na smrt obsojenega hudodelca, da ga bodo spravili na oni svet na »najmodernejši« način z elektriko.
Angleži tajijo. Pretekli teden so poročali zagrebški listi, da je angleški zastopnik v Moskvi izjavil, da ni angleška vlada tista, ki je započela akcijo za »proti boljševiško« fronto v Evropi, ampak da je razmerje med Anglijo in Rusijo prijateljsko. Tej izjavi angleškega zastopnika ne bo nihče verjel. Današnja kapitalistična vlada na Angleškem; ki je prišla na krmilo s pomočjo nekega ponarejenega Zinovjevega pisma (Zinovjev je jako vpliven član sovjetske vlade, op. ur.), se trudi z vso silo, da podpira, kjerkoli le more, najbolj nazadnjaške in starokopitne vlade. Angleška vladna pomoč drži na višku znanega španskega fašista Rivero in italijanskega fašista Musolinija. Ko je bil sedanji angleški minister zunanjih zadev Chamberlain (= Čemberlen) v Rimu, je sklenil z Musolnijem, kateremu predsednik bivše angleške delavske vlade Macdonald ni hotel dati niti roke zaradi umora poslanca Matteotija, prjateljsko zvezo in plod tega prijateljstva je bil tudi nagli »sporazum« med Italijo in Jugoslavijo, skok dinarja na današnjo višino in pa — izid zadnjih volitev v Jugoslaviji. Tako drži današnja angleška kapitalistična vlada na vrvici Špance, Italijane, Bolgare, Ru-mune in Jugoslovane, da Iri jih vse skupaj pri prvi priliki pognala v ruski ogenj po angleški Kostanj. N e smemo namreč nikdar pozabiti, da so za angleške velekapitaliste evropski narodi in narodiči toliko vredni kakor njihovi kolonijalni zamorci. In če danes angleški zastopnik v Moskvi trdi, da ni to ros, 011 , svoji trditvi niti sam ne verjame, mi seveda pa še manj. Angleški kapitalisti in lordi naj gredo na rusko fronto kar lepo sami, ali pa naj puste Ruse v miru.
Stanovanjsko vprašanje. Vlada napoveduje v svojih listih, da bo že do konca aprila parlamentu predložila nov načrt stanovanjskega zakona, ki ga bo vladna večina tudi sprejela. Po novem načrtu bodo denarno šibkejši najemniki še zaščiteni, popolnoma proste pa bodo delavnice, prodajalne in poslovni lokali. Sedaj pa poglejmo, kako ho ta stvar izglodala v praksi. Recimo, da stanujeta v hiši gospoda Pavlina dve?stranki: en trgovec, ki ima lokal, in en uradnik. Uradnika bo moral pustiti hišni posestnik Pavlin na miru. Ker pa zna g. Pavlin računati in tudi nima denarja za odmetavati, bo navil ceno za lokal tako visoko, da mu bo trgovec obrestoval -vrednost cele hiše. Trgovec si ne bo mogel drugače pomagati, kakor da bo zvišal ceno blaga. Konkurence se mu ne bo treba bati, ker bodo morali s cenami blaga vsi trgovci navzgor, ker bo draginja lokalov splošna. Uradnik, ki bo stanoval tudi še po novem zakonu po nižji ceni, ho moral vsled draginje blaga plačevati za hrano in obleko mnogo več kakor doslej! Kar si bo prihranil pri stanovanju, bo moral doplačati pri nakupu blaga. Na ta način pa postane zaščita najemnikov brezpredmetna, ker ho najemnikom pač vseeno, ali plačajo višjo stanari-
no bivšemu gospodarju direktno ali pa jo plačajo po ovinku preko' trgovcev. (Jospodar pa od zvišane najemnine tudi ne bo nič. imel, ker mu ho 70 procentov pobrala davkarija, ostanek pa popravila.
Razumljiv molk. V zadnji številki našega lista smo ugotovili razne vzroke naravnost nepričakovanih volilnih rezultatov za Slovensko republikansko stranko. Na vse naše ugotovitve nam nasprotno časopisje trdovratno molči, kar je tudi razumljivo, kajti mi smo povedali popolno resnico.
Vinski vzorčni sejni priredi »Vinogradniško društvo za Belokraji-no« dne 12. marca v Metliki.
Konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom. »Konkordat« se imenujejo pogodbe med Vatikanom in med raznimi državami. Take pogodbe urejujejo razmerje med Cerkvijo in državo. Tudi kraljevina SHS bo sklenila z Vatikanom posebno pogodbo. Listi poročajo, da bo vlada kraljevine SHS zahtevala od Vatikana, da dovoli pri nas slovansko bogoslužje in da prepove cerkvenim organom vmešavanje v politiko.
Tajna komunistična tiskarna. Belgrajski lista so poročali, da je odkrila policija v Belgradu tajno komunistično tiskarno. Poročilo pravi, da so v tej tiskarni tiskali prepovedani list »Komunist« in razne komunistične letake. Čudno pa je, da je delalo v tej »tajni« tiskarni deset delavcev! Ali je taka tiskarna »tajna«? Potem pravijo, da so delali v tej tiskarni pri odprtih oknih! Vsa ta razkritja o »tajni« tiskarni torej zelo govore za to, da stvar ni bila posebno »tajna«! Tudi odkrili niso tiskarne na posebno rafiniran način, ampak tako, da je neki član osrednjega komunističnega odbora v Belgradu vso zadevo policiji izdal, bržkone1 ne zastonj! To čudno odkritje »tajne« komunistične tiskarne v Belgradu znova potrjuje našo staro trditev, da belgrajski veliki komunisti sploh niso komunisti, ampak ljudje, ki so vsaki vladi vsak čas za dober denar vedno na razpolago. Kdaj bodo slovenski delavci spregledali in se takih »voditeljev« enkrat za vselej korenito otresli?
»Rdečsi pomoč«. V zvezi z odkritjem »tajne« komunistične tiskarne v Belgradu stoji tudi »odkritje« pisarne takozvane »Rdeče pomoči«. »Rdeča pomoč« je bila po poročilih belgrajskih listov ustanova, ki je. zbirala denar za politično preganjane ljudi, zlasti za »komuniste«. V pisarni so našli natančen zapisnik osel), ki so prejemale redne mesečne podpore in sicer jako izdatne podpore. Med temi ljudmi se nahajajo tudi vsi »voditelji« belgrajskih komunista v (Kaclerovič itd.), ki so dobivali iz fonda »Rdeče pomoči« mesečno po deset tisoč dinarjev! Na drugi strani so pa isti ljudje bili vladi vedno na razpolago, talko n. pr. v boju vlade proti republikancem, kakor je to razvidno iz same obznane proti hrvaškim republikancem. Biti komunistični »voditelj« v Belgradu torej ni ravno slaba stvar, kar se denarja. tiče. Poročila belgrajskih listov dalje pravijo, da je dobivala »Rdeča pomoč« denar iz Rusije. To je mogoče res, mogoče tudi ni res. Če je pa res, se mora pameten človek ruski velikodušnosti naravnost čuditi, da se take vrste »voditeljev« .niso Rusi že zdavnaj otresli in jim dali namesto denarja prav pošteno zasluženo brco! Še bolj čuditi pase mora pameten človek slovenskim delavcem, da še vedno verjamejo in nasedajo raznim belgrajskim hohštap-lerjem in pustolovcem, ki delavcem vedno govore o neki »veliki revolu-.ciji« (ki je pa od nikoder ni!), na drugi strani pa zadovoljno prejemajo od ruske in bržkone tudi od domače vlade denar.
Izenačenje davkov. Odkar čuti zlasti Slovenija vso težo našega sedanjega davčnega sistema, so se začeli v naši javnosti vedno pogostejše javljati glasovi po »izenačenju davkov«. Mi smo si mislili pri teni to izenačenje vedno tako, da bi južni kraji nekaj več plačevali, mi pa nekoliko manj, ker je bila doslej
Dnevne vesti.
Nedotakljivost poslancev. Zakon določa, da je vsak poslanec nedotakljiv ali »imun«. To se pravi, da ga nobeno sodišče ne more in ne sme soditi prej, dokler parlament ne dovoli sodišču, da sme tega ali onega poslanca kazensko zasledovati. Določbo o nedotakljivosti poslancev poznajo zakoni vseh modernih držav in te določbe povsod tudi spoštujejo. Pri nas pa je Štefan Radič izvoljen poslanec, dr. Maček je izvoljen poslanec, gg. Predavec in oba Košutiča so tudi izvoljeni poslanci, pa morajo vseeno sedeti v policijskem ali v sodnijskem zaporu, kakor da zakon za republikance ne velja.
Obznana tudi v Bolgariji. V Bolgariji je na vladi Cankov, ki velja za zastopnika najbolj nazadnjaškega režima, kakoršnega niti na Balkanu še nikdar ni bilo. Pred par leti je prišel na vlado z nasiljem, tako kakor v Italiji slavnoznani Mussolini. Komaj je prišel na krmilo, je dal vse svoji1 politične nasprotnike, kolikor jih ni ušlo čez mejo, enostavno pomoriti. Odpor proti takemu nasilju pa je rodil protiodpor in tudi zatirani kmetje in delavci so začeli vračati milo za drago, tako da danes v Bolgariji ne mine dan brez kakšnega političnega umora. Proti odporu od spodaj se pa hoče bolgarska vlada zavarovati z zakonom o zaščiti države, ki bo omogočal bolgarski vladi izdajati »obznane« proti njej neprijetnim političnim strankam. Vsako politično stranko, ki je vladi g. Cankova nevarna, bodo obdolžili komunizma in pod tem izgovorom bodo ljudi zapirali in obsojali, da bo strah. Vse to nasilje pa izvršuje v Bolgariji ministrski predsednik Cankov z visokim dovoljenjem in s podporo zapadnoevrop-skih držav v boju proti Rusiji.
Ogoljufano delavstvo. Pri zadnjih državnozborskih volitvah ni nihče toliko izgubil kakor slovensko delavstvo. V Sloveniji imamo jako lepo število velikih industrijskih podjetij, v katerih je zaposlenih na tisoče delavcev-volilcev, ki so vsi ostali brez svojega zastopnika, čeprav bi lahiko imeli po svoji številčni moči najmanj tri svoje
poslance. Na Kranjskem je toliko podjetij, da bi moral zmagati vedno vsaj nosilec delavske liste, na Štajerskem pa dajeta samo Trbovlje in Maribor nosilcu in še enemu kandidatu gotov mandat. Da se v svojem računu ne motimo, dokazujejo številke. Vzrok, da delavstvo v Sloveniji sploh nima nikjer svojega zastopnika, pa leži v ogromni razcepljenosti delavskih glasov. Te razcepljenosti pa niso krivi delavci, ampak različni »voditelji«, ki vsi skupaj ne zaslužijo drugega kot era jim delavci enkrat za vselej obrnejo hrbet. Zaradi nas naj se delavci politično organizirajo na tej ali oni idejni podlagi, glavno je, da postanejo edini in složni in naj ne nasedajo več raznim hujskačem, ki jih vedno tolažijo z »veliko revolucijo«, ampak naj si izbero iz svojih vrst nekaj pametnih razsodnih mož, ki bodo za delavce tudi delali.
Najmodernejši zakon. Iz poročil vladnih listov posnemamo, da namerava sedanja vlada predložiti bodočemu parlamentu celo vrsto raznih zakonskih načrtov. Med prvimi bo vlada predložila parlamentu nov tiskovni zakon. Ta zakon bo določal, da sme biti odgovorni urednik lista le izdajatelj lista sam ali pa tisti, ki določa smer lista. To 'še ne bi bilo tako hudo. Dalje bo določal novi zakon, da poslanec ne sme biti odgovorni urednik. To je prav in v redu. Če kdo komu stori krivico, naj jo tudi popravi. Ni pa prav, da ho postavljen po novem zakonu ves tisk pod zakon o zaščiti države in pred obznano. To sicer v zakonu ni rečeno izrečno, ampak dejansko bo tako. Po novem zakonu bo vsaka kritika vlade in njenega delovanja naravnost izključena in nemogoča, ker bo vsaka stranka, ki bo na vladi, rekla: »Jaz sem vlada, in ker sem vlada, sem tudi država. Države pa se ne sme nihče niti z mezincem dotakniti!« Zato se bo treba po novem zakonu oprijeti starega Prešernovega recepta, ki je pisarjem svetoval, naj pišejo »kak’ perdeluje se krompir narbolji,« in »kako odpravljajo se ovcam garje«. Tolažba, da bo novi tiskovni zakon
razlika med davki pri nas in med davki na jugu zelo velika. Sedanja vlada je obljubila, da bo klicu po izenačenju davkov ustregla. Iz predloženega načrta pa je razvidno, da vlada davkov ne bo izenačila tako, da bi mi plačevali nekaj manj, oni pa nekaj več, ampak bo davke izenačila tako, da bomo mi plačevali toliko ali pa še več kot dosedaj, oni na jugu pa tudi več kot doslej. Upanje, da bi se davki pri nas kdaj znižali, je zelo jalovo in prazno in mi, ki smo vajeni povedati -resnico, jo brez ovinkov tudi povemo.
Zadruga »Delavsko-kmeeka Ma-tiea« je izdala ave lični, na dobrem papirj i in modernimi platnicami in sicer: Maksim Gorki j «Deveti januar«, črtica, ki slika 1905. leto v Rusiji, ko je pop Čapom peljal delavstvo pred cesarsko palačo in kjer so demonstrante sprejele kroglje in kozaške sablje. Knjige krasita tudi dve sliki v tekstu. Cena je 7.50 Din. Dobiva se v založništvu in v vseh knjigarnah.
Druga knjižica je Dr. Koralnik »Zaprta vrata« enodajanfca, v kateri se drastično slikajo indijske kaste in Brahmistični vzgled na posmrtno življenje, ter borbo najbolj zavrženih, ki so brez kaste, za človečanske pravice. V tej knjigi je tudi govor indijskega modreca Svami Vivekanande »Bog in človek«. Knjiga stane 7.50 Din in se dobiva v založništvu in po vseh knjigarnah.
Vsem našim naročnikom, čita-teljem in somišljenikom priporočamo, da naroče svojm ženam ozir. gospodinjam, naj kupujejo edino le »Zlatorog« milo. Podpirajte samo one tvrdke, ki priporočajo svoje izdelke v našem časopisu.
Kdor je list prejemal, pa ga še ni plačal, naj to stori takoj, ker drugače prihodnje številke več ne dobi. Zaostanek bodemo pa od vsa-cega iztirjali.
Ali je res Radič vsega kriv? Med Slovenci se silno širi grda laž, da je Radič kriv centralizma, ker ni sel v Belgrad in da je on kriv, da je padla Davidovičeva (Koroščeva) vlada, ker je preveč govoril proti monarhiji. Temu nasproti bodi povedano, da centralizma niso krivi oni, ki niso šli 1. 1918. v Belgrad, ampak oni, ki so šli! Resnica jo, da jo Radič 1. 1918. Hrvate in Slovence pred tem usodnim korakom svaril, ampak ubogal ga ni nihče! — Resnica je dalje, da je Radič in nihče drugi Davidovičevo (Koroščevo) vlado sploh omogočil na ta način, da je poslal svoje poslance v Belgrad, s čemur je Davidoviču omo gočil večino v parlamentu. Njegovi poslanci so prisegli in Radič je tudi že imenoval svoje štiri poslance, ki
naj bi bili postali ministri! Kaj pa naj bi bil še storil? Ali naj bi bil še izvršil samomor? Kakor hitro pa je Radič izpolnil vse mogoče pogoje, da bi bila Davidovičeva (Koroščeva) vlada na krmilu tudi ostala, so se pojavili drugi, ki so rekli: Ne! Kdo so tisti »drugi«, stoji natanko zapisano v francoskih in v zagrebških listih. Tako izgloda resnica, ki je nobena volilna laž ne spravi več s sveta!
Tudi Srbi so jih siti. Najbogatejši del jugoslovanske države je brez dvoma Vojvodina. Vojvodina zaklada z žitom in z mastjo skoro pol Evrope. V tej bogati deželi živi poleg Nemcev in Madžarov tudi mnogo Srbov. Vojvodinski Srbi se pa močno razlikujejo od Srbov onstran Donave, ker so mnogo bolj kulturni" in izobraženi. Belgrajski Srbi pa delajo tudi s Srbi tostran Donave tako kakor z Macedonci in s Hrvati. Zato so se začeli proti bel-grajskemu nasilju postavljati po robu tudi vojvodinski Srbi in snu jejo svojo lastno »vojvodinsko« stranko, da bi dobili nazaj vsaj nekaj onih pravic, ki so jih imeli že pod Madžari. To so prvi začetki gibanja za avtonomijo v Vojvodini, ki se bo brez dvoma razvilo v krepko in odločno zahtevo po neodvisnosti v zvezni republiki.
.lih poznajo. Naš poslanik v Parizu Spalajkovič, čegar naloga bi bila, da zastopa pri francoski vladi ne samo Srbe, ampak tudi Hrvate in Slovence, je v nekem volikem pariškem listu Hrvate in Slovence ostudno oblatil in jim očital, da so sami »boljševiki« in »avstrijakan-ti«. Tako se je hotel Francozom nalagati, pa se mu ni posrečilo. Neki drugi pariški list, ki je list sedanje francoske vlade, je priobčil namreč članek o razmerah v Jugoslaviji, kjer izvedo Francozi lahko popolno resnico. V članku so popisana vsa nasilja, ki jih morajo trpeti Hrvatje in zlasti hrvaški republikanci. Tako naši sedanji vladi vse spodleti, česar se loti.
Prodajalce našega lista prosimo, da nam pošljejo takoj vse neprodane izvode v svrho obračuna za pretekle mesece. — Uprava.
Kaj pomenijo slovenski poslanci v Belgradu? Slovenija ima 26 poslancev, parlament jih pa šteje 315. Te številke povedo dovolj. Tudi če bi ena sama stranka v Sloveniji dobila vse mandate, ne more ničesar opraviti, če drugi nočejo. To stanje je posledica politike, ki so jo vodili slovenski politični voditelji 1. 1918. Ta politika je imela za posledico centralizem in posledica centralizma je zopet naša sedanja politična brezpomembno st.
Nekaj nasvetov za kmete.
V strokovnem kmetijskem listu »Kmetovalcu« z dne 15. februarja sem bral sestanek g. Suš tič a o poskusih, ki so jih delali v Poljčanah na Gorenjskem s takozvanim loos-dorfskim semenjem. Poskusi so dognali, da i ena Gorenjskem loosdorf-ska semena niso obnesla in zato nasvetuje g. Šustič predvsem skrbno odbi.ro in vzgojo domačih semen.
Tudi jaz poznam veleposestvo grofa Piattija v Loosdorfu in sem imel na licu mesta priložnost opazovati, kako tam vzgajajo razna semena.
V Loosdorfu poskušajo razna tuja semena, pa tudi domača. Izmed tujih semen se tudi v Loosdorfu ma-lokatero obnese, čeprav negujejo zlasti tuja semena z vso skrbjo. Največ rabijo tuja semena, ki so se že nekoliko prilagodila loosdorfskemu podnebju, za križanje z domačimi vrstami. Križanje semenskih rastlin pa je za naše male razmere preveč težavna stvar in je torej praktično za posamezne posestnike brez pomena. Take stvari lahko izvršuje dobro urejen zavod, ki ima na razpolago vse priprave, kmet na deželi pa ne.
Mnogo važnejši za naše kmete je način, kako vzgajajo v Loosdorfu domača semena. Kdor hodi po leti med njivami, opazuje lahko pri vsakem koraku, da je žitno kla. je zelo različno. Poleg težkega, bogato obloženega klasa stoji drug klas, na pol prazen in ves Man in smetljiv. Zopet drug klas je zdrav, pa zelo šibek in ima komaj polovico toliko zrnja kot prvi. Vse to ljudje lahko opazijo na vsak korak, pa si nič no mislijo pri tem. Ko pride žetev, žanjejo vse skupaj, omlatijo vse skupaj in potem določijo brez izbire en del žita za seme, drugi del pa znosijo počasi v mlin.
Jasno je, da mora na ta način vsaka žitna vrsta propasti.
Kako pa delajo v Loosdorfu1? Tam skrbno pregledujejo žitno klasje. Najlepše in najbolj polno klasje zaznamujejo tako, da privežejo na steblo kakšen trak. Potem čakajo, da žito dozori. Ko je žito zrelo, poberejo zaznamovano klasje posebej in drugo posebej. Odbrano klasje omlatijo, očistijo in potem odbere jo iz odbranega žita zopet najlepša in največja zrna. Na ta način dobe krasnega semena za nekaj kvadratnih metrov posetve. To odbrano seme posejejo na posebno dobro obdelano zemljo in čez eno leto odbirajo tudi od tega pridelka le najlepše klasje. To se ponavlja loto za letom in tako pridobivajo najboljše in najvztrajnejše semensko žito, ki je navajeno na domače podnebje in na domačo zemljo.
Poskusi, ki so j i h delal i v Loosdorfu s pšenico, so se obnesli tako, da daje loosdorfska domača pšemi-ca, ki je bila 20 let odbirana doma, danes okoli 60% večji dohodek kakor pred 20 loti! To pa že nekaj pomeni!
Na isti način kakot; žito odbirajo v Ijoosdorfu tudi fižol, lečo itd. Domač fižol rodi, kakor znano, zelo različne stroke. Najlepše in največje z največ zrni jo treba odbrati in zrnje iz odbranih strokov je treba zopet prebrati in sortirati. Odbrano seme se posadi posebej, in naslednje leto se odbiranje ponavlja. Na ta način si vzgajamo lahko imenitna semena doma brez vsakih stroškov, samo nekaj pridnosti je treba in potrpežljivosti, ker traja tak proces leto za letom in se nikdar ne konča.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA
SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV.
Odgovorni urednik Oskar Schiller. Tiskarna J. BI.ASNIKA' NASL. v Ljubljani.
Novo!
Hajvcčje zanimanje
Novo!
Wvlada za zgradbo stanovanjskih hiš v sistemu^!
ker je zidanje v teni sistemu tehnično in ekonomsko dovršeno, najhitrejše in najcenejše. Splošno pozornost vzbujajo
nosilci sistema ,,SEIDEL"
ki nadomeščajo lesene stropnike, železobetonske preklade itd. Natančnejše podatke dobite pri stavbnem podjetju
i „ „ „4-,, »In Ing. Viktor Acceto in dru«,
JakOD Acceto, Ljubijana, Tabor štev. 2. Stopnjice - Seidel - ograje
Vsakovrstne naslove
dobite pri Posredovalcu’
Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.
Za pouk in zabavo je potrebno dobro čtivo, ki je tudi veselje in kras knjižici. Za Din 5'— se dobi najboljši Kellerjev roman
srb-
Za Din 15-— najlapši roman skega pisatelja mišiča
v
in za Din 14-— se dobi knjiga G
ki opisuje življenje legijonarjev za časa svetovne vojske in razsula Avstrije — v tiskarni
1 Blasnika nasled. b Ljubljani,
Breg št. 12.
Denar je poslati naprej.
Komisijsko trgovino In trgovsko agenturo obavlja
»Posredovalec11
Ljut»j?a«a,
S*. Petra, cesta Atev. 23.
Upe
Zlatnina.
F. P. ZniEC
optik
a LJUBLJANA, $£*****“-
Stari trg
Ščipaloi . Očala
Ig.,«:*.. Dunajski in Ljub-niiplili. ljanski Zvon, Kres, Slov. Bčelo, Slov. Glasnik in vse druge knjige
♦ HINKO SEVAR A
antikvariat knjigarna " Ljubljana, Stari trg 34
Popolnoma varno naložite denar v
JjjufoijaMsf&o $90#ojiinico
r-z-z °-z- Mestni trg 6
v Ljubljani
Hranilne vloge in vloge na	«, D PL	m ter jih izplačuje takoj brez
tekoči račun obrestuje po	Jj |U	odpovedi. Večje vloge z
odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso fatkur.
15 letno jamstvo
najpopolnejši Stoewer šivalni stroj s pogrez-ljivim transporterjem (grabljice). Z enostavnim premikom je stroj pripravljen za stepanje, vezenje ali šivanje.
Luda«ilt Baraga, Ljubljana
Šelenburgova ui. 6,1. nadstr.
^ Trboveljski premog	-
drva	o.
(n	koks	Sr
&	angleški premog	g —
o	filezijsbe brikete	0 g:
•S	dobavlja	^	o"
|l LIRI JA|
Ljubljana, Kralja Petra trg 8. •
Pozor, hpojač, šinilja, nešivilia!
Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na željo ekspresno po pošti v KROJNI ŠOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ulica štev. 5.
Vsak mesec tečaji za krojače šivilje in ne-šivilje.
im
Splošno kreditno društvo w Ljubljani
Ustanovljeno 1898
regislrova a zadruga z omejeno zavezo
Aleksandrova cesta 5
Teiefon št. 367
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri brez vsakga odbitka.