lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVEST d
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve
> Izdelava prcuektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 23. decembra 2011
letnik LXIV • št. 99 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
NOVE NAROČNIKE S
Hfrnr irrill3'/.....J
TERME
Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. PTUJ štajenH
Vim bmlcm ¿tàjmhga Wmka, poi&tXaicm Radia, Ptuj
paiiorttiM patâwjeM zekm pnijdm pmzttíMi (kcmbe/v 1m md bož& itt, ¿tečno- novo- Ma!
Štajerski
Spodnje Podravje • V pričakovanju božičnih praznikov
Jaslice so lepe tudi na vodi
Jezusovega rojstva, 25. decembra, se Kristjani spominjajo tudi s postavljanjem jaslic.
Natančnih podatkov o tem, kdaj so bile postavljene prve, ni, Frančišek Asiški pa je bil med prvimi, ki je doživljanje božične skrivnosti ljudem omogočil zunaj cerkve, ko je leta 1223 v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji postavil žive jaslice. V Sloveniji so najbolj znane žive jaslice v Postojnski jami, pa jaslice v Banovcih, kjer jih postavijo tako rekoč pri vsaki hiši v vasi, turistično društvo Breza Pragersko - Gaj pa se je zapisalo kot prvi postavljavec jaslic na vodi v Sloveniji. Postavili so jih 17. decembra na ribniku v Gaju pri Pragerskem, ko so tam prižgali lučke. Idejo za postavitev sta dali Milena Furek in Simona Smodiš, tajnica TD Breza, realizirali so jo Milan Lah, Jože Jaušovec in Jože Lipej, za razsvetljavo pa je poskrbel Jože Hebar. Kot je povedala Simona Smodiš, so idejo videli na enem od društvenih božičnih izletov po sosednji Avstriji.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Videm • Vroča zadnja prednovoletna seja
Šport
Športnik leta 2011 • Najboljši Kauzer, Mazejeva in ekipa smučarskih skakalcev
O Stran 16
Ne boj, mesarsko klanje ... za en(!) kilometer
Ce bi besede res znale udariti kot stisnjene pesti, potem bi se zadnja letošnja seja videmskega občinskega sveta končala v dobri uri in brez dvoma bi v bolniškem staležu pristala tako svetnik Andrej Rožman kot župan Friderik Bračič, s krepkimi modricami pa bi jo odnesla še večina svetnikov ...
Tako hudega spora z na trenutke zelo nizkimi udarci v vi-demski dvorani že dolgo ni bilo slišati, čeprav je za ta občinski svet značilno, da se različna mnenja krešejo zelo glasno.
Vse skupaj se je začelo v samem uvodu, ko je v sejno dvo-
rano vkorakala skupina staršev šoloobveznih otrok iz Šturmov-ca. Razlog za njihov prihod na sejo, ki je javna in ji res lahko prisostvuje, kdorkoli želi, je bila trinajsta točka dnevnega reda, pri kateri naj bi svetniki sklepali o racionalizaciji šol-
LU
PARADA 2011
ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
ponedeljek, 26.12. 2011, ob 16. uri
PARADO VODITA: Danica Godec in Luka Huzjan
skih (in rednih) avtobusnih linij. Da obiskovalci ne bi čakali dve uri do napovedane točke, so jo svetniki z županom soglasno premaknili na prvo točko dnevnega reda.
O Stran 3
Nastopili bodo:
Ans. NOVI SPOMINI Ans. GADI Ans. DONAČKA Ans. VIHAR Ans. UNIKAT Ans. AKORDI Ela & ŠARMERJI PAJDAŠI Ans. PETKA MARJAN ZGONC
in TOMAŽ VRHOVNIK TANJA ŽAGAR NOVA LEGIJA NATALIJA VERBOTEN
PU
Spoštovane vinoljubke in vinoljubci,	^
za čarobni december smo pripravili praznično ponudbo f^ltiS vin vVINOTEKI. Lahko pa se pustite razvajati ob prazničnih vinskih pokušinah v VINSKEM HRAMU Ptujske kleti.
^ Za vse dodane informacije
smo vam na voljo na tel.: 02 787 98 10
«¡t,
*
TER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU.
www.ptujska-klet.si
DOMEN KUMER SAŠA LENDERO SKATER
Ans. Bratov GAŠPERIČ MILI
MODRIJANI
Ans. MIRA KLINCA
ALFI NIPIČ
Ans. ŠTRK
RUDI ŠANTL
Ans. KATRCA
Harmonikarski orkester
VUJECI Ans. EKART ter Luka in Pepi
n*«»
Insmo
M m|At,i,RiAMUfca1<,22tOR4
Od vsake prodane vstopnice bomo prispevali 1 € za nakup mamografa za ptujsko bolnišnico.
Pred prodaja vstopnic: Radio - Tednik Ptuj in center Jager Ptuj Organizatorja: Radio Tednik Ptuj d.o.o. in Mega marketing d.o.o.
Ptuj • Odstopil direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh
Začasno vodenje prevzela Mirjana Busljeta
Na 14. seji sveta zavoda SploSna bolniSnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki je bila 21. decembra, je dosedanji direktor bolniSnice nepreklicno odstopil. Svet zavoda, ki je bil od vsega začetka kritičen do organiziranja, vodenja in poslovanja zavoda, vodenja stroke in v zadnjem času do zakonitosti dela zavoda, se je seznanil z vsebino njegove odstopne izjave, v kateri je zapisal, da so vzroki za njegovo odločitev večplastni, osnovni pa je psihofizična izčrpanost.
Robert Čeh se je svetu zahvalil za sodelovanje in prosil za dovoljenje, da od 1. januarja 2012 dalje opravlja delo kliničnega zdravnika na rentgenskem oddelku bolnišnice. O odstopu je razmišljal že od spomladi, ko je ministra za zdravje seznanil s svojo namero, da bi se umaknil. Zaradi kadrovskih težav na rentgenskem oddelku je mesečno opravil tudi do dvajset dežurstev na tem oddelku. Prišel je do spoznanja, da tako ne more več dalje, da je potrebno izbrati - in odločil se je za zdravni-štvo. Pri delu direktorja se je pogosto soočil tudi s togo zakonodajo, ki mu ni dopuščala izpeljave nekih stvari tako, kot
Uvodnik
bi si jih želel. Za prehodno obdobje do imenovanje novega direktorja je predlagal, da naj bi ga zamenjal namestnik Aleksander Voda, glede na to, da dobro pozna bolnišnico in njen ustroj.
Kot je na seji poudarila predsednica sveta zavoda Štefka Presker, kritični niso bili zaradi tega, da bi direktorja pripeljali do psihofizične izčrpanosti, osnovni namen je bil, da se zagotovijo pogoji normalnega poslovanja, da bolnišnica uravnoteži prihodke in odhodke oziroma prične uresničevati sanacijski program, to pa ji za zdaj ne uspeva. Ptujska bolnišnica je v zadnjih letih dosegla velik strokovni
Kjer se prepirata dva ...
Po sredinem dramatičnem razpletu v novoizvoljenem parlamentu so mnogi prepričani, da seje zgodilo nekaj neverjetnega in nezaslišanega. Pa le ni tako dramatično, navsezadnje se je le znova potrdil stari ljudski pregovor: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Medijsko razvpit že skoraj osebni spor med Pahorjem in Jankovičem se je namreč končal z zmago Viranta (in še koga v ozadju). Tako seje kljub pozivu predsednika države, kije novim poslancem pred odločanjem jasno sporočil, da sta etična drža in odločanje po svoji vesti pomembnejša kot kadarkoli prej ter da osebne ambicije in boji za prestiž niso zaželeni, zgodilo prav nasprotno. Namesto dveh predlaganih je sedež predsednika parlamenta zasedel tretji, do tedaj uradno še neevidentiran kandidat. Prav to naj bi po mnenju političnih analitikov spodneslo stolček do tedaj najverjetnejšemu mandatarju za sestavo nove vlade. Kajti Jankovič, ki je kot zmagovalec veljal za edinega možnega mandatarja, je s klofuto na hitro sklenjene desnosredinske koalicije prekaljenih poslanskih mačkov po vsej verjetnosti ta status izgubil.
Prva runda poslanskega, oprostite, že skoraj otroško neresnega kartanja je torej končana. Zato je po vseh pravilih sedaj treba karte na novo zmešati - za drugo, tretjo ali morda še katero rundo. Kdo bo čisto na koncu potegnil črnega Petra, bomo še videli. Še sreča, da so pred nami najlepši prazniki v letu, ko bodo družinska idila ob okrašenih smrečicah in obloženih mizah, stiski rok in najlepše želje vsaj za nekaj dni zasenčili odbijajoče politične zdrahe (in obraze). Upam, da bomo vsaj v tem času lahko vsak po svoje doživljali najlepše sporočilo božičnih praznikov: "... in na Zemlji mir ljudem, ki so blage volje." Zato vsem iz vsega srca želim vesele praznike. Še posebej pa vsem tistim 140.000 državljankam in državljanom, ki bodo 20-letnico samostojne Slovenije praznovali brez zaposlitve. In ker so danes še dovoljene sanje, naj vas vsaj spomnim nanje. Tedaj je imel vsak delavec svoje dostojanstvo in spoštovanje; tedaj si je lahko skoraj vsak privoščil dostojne počitnice; tedaj so se direktorji do vseh zaposlenih obnašali prijazno in predvsem človeško; in tedaj je bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo 1:5 - danes, dvajset let pozneje, je to razmerje vsaj 1:30. Obljubljali so nam Švico, imamo pa do konca okradeno in razklano Slovenijo. Zato bolj kot kadarkoli prej verjamem, da bo jutri nov dan. Enkrat mora priti!
Martin Ozmec
razvoj, povečala in razširila svoj obseg dela z novo, sodobno opremo, svojo strokovnost povečuje tudi s tem, da opravlja storitve, ki morda sodijo v višji nivo zdravstvene oskrbe. Po besedah Preskerjeve so to veliki koraki, ki lahko pripeljejo do preobremenjenosti in izčrpanosti.
Poslovna in pravna ekipa nista sledili ambicioznim načrtom direktorja
Namen sveta zavoda je bil dober, kot je bil dober tudi namen direktorja bolnišnice, saj je razvoj začrtal ambiciozno, pri čemer pa mu ni sledila poslovna in pravna ekipa v organizaciji timskega vodenja bolnišnice, tudi ni pravočasno reagirala na administrativne zahteve, ki so bile postavljene pred ustanovo in
Foto: Črtomir Goznik
Za vršilko dolžnosti direktorja ptujske bolnišnice so imenovali Mirjano Bušljeta, dosedanjo pomočnico direktorja za zdravstveno nego (druga z desne).
preko tega tudi pred svet zavoda, je v razpravi izpostavil prof. Zmago Turk, član sveta zavoda. Bilance zadnjih let so pokazale, da bi morale biti poteze bolj drastične; na eni strani bi bilo treba organizirati stroko, na drugi pa najti finančno konstrukcijo, da se stvari pokrijejo. Predvsem je šlo za vprašanje zakonitosti podjemnih pogodb zaposlenih v bolnišici. Niso pa sporne pogodbe zunanjih sode-
lavcev, ker bolnišnica glede na premajhno število zdravnikov brez njih ne more funkcionirati. Podobno je tudi v drugih slovenskih bolnišnicah, kjer prav tako poslujejo z izgubami. Ptujska bode v oči, ker naj bi ob koncu letošnjega leta imela drugo največjo izgubo, takoj za Izolo. Po oceni je bo za okrog 1,25 milijona evrov, če se bodo tudi stvari z arbitražo iztekle po pričakovanjih, leta 2010 pa je znaša-
la 1,7 milijona evrov. Ptujska bolnišnica bi se morala držati sprejetega finančnega plana oziroma izpolnjevati sprejeti sanacijski plan. Stroški materiala, storitev in dela se še naprej povečujejo, skupaj naj bi presegli letos planirane za okrog milijon evrov.
V igri za začasno vodstvo ptujske bolnišnice do imenovanja novega direktorja so bili trije kandidati: Aleksander Voda, ki ga je predlagal odhajajoči direktor, Renata Bevc (v bolnišnici vodi plan-sko-analitsko službo), ki jo je najprej predlagal svet zavoda, a izziva ni sprejela, sprejela pa ga je Mirjana Bušljeta, dosedanja pomočnica direktorja za zdravstveno nego. Povedala je, da se zaveda odgovornosti, ki jo je s tem prevzema. Poslovanje bolnišnice bo treba sanirati, prihodke in izdatke uravnotežiti. Za strokovni del bo še naprej skrbel predstojnik kirurškega oddelka Teodor Pevec.
MG
Gorišnica • Kaj se je dogajalo za šolskimi zidovi
Občina - računovodski servis za solo
Kot se je končno (javno) pokazalo ta teden, tudi goriSniSka osnovna Sola ni imuna na računovodske spodrsljaje. Revizija poslovanja je namreč pokazala kar precej nepravilnosti, na srečo pa med njimi vsaj ni bilo goljufij ali odtujevanja javnega denarja.
Da s finančnim poslovanjem šole nekaj ni v redu, se je sicer govorilo že od jeseni, a konkretnih podatkov ni vedel oziroma hotel povedati ne župan Jože Kokot ne novi ravnatelj Milan Šilak. Po opravljenem pregledu finančnih poslov šole pa se je pokazalo, zakaj je prihajalo do čudnih bilanc, ki so prikazovale tudi po slabih 80.000 evrov dobička ipd.
»Po natančnem pregledu je jasno, da goljufij ni bilo, res pa je bilo računovodsko delo narejeno površno oziroma tudi nepravilno, saj so bile odkrite številne napake pri knjiženju. Prav tako v šoli ni bila narejena poštena inventura, kar je dodatno pripomoglo k napačnim računovodskim in drugim izkazom. Za slabo računovodsko delo odgovarja seveda v prvi vrsti zdaj že bivši računovodja, za nastalo stanje v celoti pa bivši ravnatelj, ki se je upokojil. Zadeve sedaj že popravljamo in vse bo urejeno do novega leta oziroma
do februarja naslednje leto, saj ne gre za kakšne drastične napake,« je povedal župan Jože Kokot.
Na naše vprašanje, kako je lahko prišlo do tako visokih finančnih presežkov v javnem zavodu, pa je župan odgovoril le deloma: »Dejansko ni bilo nobenih presežkov ali dobičkov; ti so bili sicer res računovodsko prikazani, vendar je bil to rezultat napačnega knjiženja, kot sem že pojasnil. Odkrito je bilo, da za vknji-ženili 22.000 evrov ni bilo ne računov ne kakršnegakoli drugega dokumenta. Šola tudi ni zaposlovala določenega odstotka invalidnih oseb, kot bi jih morala, in tega ni javila pristojnemu ministrstvu, prav tako ni plačevala nadomestila odškodnine, ki bi jo morala, ker pač ni upoštevala zakonodaje glede zaposlovanja invalidov. Zaradi tega se je v več letih nabralo za dobrih 33.000 evrov dolga, ki ga je zdaj pretežno že poravnalo šolsko mini-
strstvo, deloma pa tudi občina kot soustanovitelj. Naš del je znašal 6000 evrov in to smo že poravnali. Ker tudi v prihodnje ne nameravamo zaposliti invalida v šoli, bomo pač letno plačevali predpisan znesek, ki pa ne bo pretiran, saj znaša
Zupan Jože Kokot: »Revizija finančnega poslovanja gorišni-ške šole je pokazala številne napake in nepravilnosti, ni pa bilo goljufanja ali kraje denarja.«
okoli 400 evrov.
Prav tako je bilo treba razčistiti še nekaj dolgov, ki so se nanašali na neplačilo otroškega varstva in neplačilo malic ter podobnih stvari. Nujno je bilo narediti še nekaj preknjižb, tako da bo saldo poslovanja šole do konca leta točen.«
Natančne vsebine revizije, ki je pokazala napake v računovodstvu šole, župan Kokot javnosti ni želel odkriti. Prav tako ni komentiral govoric okrog dogovora glede prekinitve delovnega razmerja z danes bivšim računovodjem, potrdil pa je podatek, da je bila v končni fazi podana sporazumna odpoved med računovodjem in šolo: »Glede na to da imamo v občinski upravi zaposlene kvalitetne računo-vodkinje, bomo do nadaljnjega računovodske posle za šolo vodili kar na občini. O zaposlitvi kakšnega računovodje na šoli ne razmišljamo, vsaj še lep čas ne.«
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Videm • Vroča zadnja prednovoletna seja
Ne boj, mesarsko klanje ... za en(!) kilometer
Če bi besede res znale udariti kot stisnjene pesti, potem bi se zadnja letošnja seja videmskega občinskega sveta končala v dobri uri in brez dvoma bi v bolniškem staležu pristala tako svetnik Andrej Rožman kot župan Friderik Bračič, s krepkimi modricami pa bi jo odnesla še večina svetnikov...
Uradni prevoznik v občini Videm je podjetje Veolia. Občina Videm je omenjenemu podjetju od leta 2003 naprej za opravljene storitve iz občinskega proračuna nakazala skupno 1.169.499 evrov. Med spodnjepodravskimi občinami sta več kot občina Videm za prevoze Veolii v omenjenem osemletnem obdobju plačali občina Ormož (2.367.342 evrov) in Mestna občina Ptuj (2.019.037 evrov). Samo v letošnjem letu, od januarja do konca avgusta, pa je občina Videm podjetju Veolia za opravljene storitve prevozov skupno nakazala 154.562 evrov. (Vir: Supervizor)
Medtem ko so se svetniki prepirali okoli krajšanja oziroma delnega ukinjanja nekaterih šolskih avtobusnih linij (svetnik Rožman s tremi somišljeniki je bil proti ukinjanju, ostali za), se je župan Bračič za nekaj časa raje posvetil jeznim staršem iz Šturmovcev, ki so prišli na sejo pokazat in povedat, da so proti delni ukinitvi linije v njihovem naselju. Pred glasovanjem pa je v videmski sejni sobi počilo kot še nikoli doslej.
Foto: SM
Tako hudega spora z na trenutke zelo nizkimi udarci v videmski dvorani že dolgo ni bilo slišati, čeprav je za ta občinski svet značilno, da se različna mnenja krešejo zelo glasno.
Vse skupaj se je začelo v samem uvodu, ko je v sejno dvorano vkorakala skupina staršev šoloobveznih otrok iz Šturmovca. Razlog za njihov prihod na sejo, ki je javna in ji res lahko prisostvuje, kdorkoli želi, je bila trinajst točka dnevnega reda, kjer naj bi svetniki sklepali o racionalizaciji šolskih (in rednih) avtobusnih linij. Da obiskovalci ne bi čakali dve uri do napovedane točke, so jo svetniki z županom soglasno premaknili na prvo točko dnevnega reda.
Šturmovčani proti krajšanju šolske avtobusne linije
In se je začelo. Kot je bilo razbrati iz uvodnega županovega govora, so po dolgih in večkratnih posvetih tako s šolskim vodstvom kot z Ve-olio in drugimi vpletenimi pripravili nov program avtobusnih linij po občini, pri čemer so nekoliko spremenili čase oziroma termine dosedanjih linij, kar nekaj šolskih linij pa so tudi skrajšali:
„Dejstvo je, da se združujejo redne in šolske linije z namenom, da se stroški prevozov nekoliko zmanjšajo, saj so za našo občino enormno visoki. Novemu programu avtobusnih prevozov se je prilagodila tudi šola z zamikom pouka za 25 minut. Vsekakor pa je varnost otrok bila ves čas na prvem mestu in je klub omenjenim spremembam zagotovljena. Z občani Vidma in Leskovca smo se že srečali in so zadeve urejene ter sprejete. Očitno pa gre za problem nove linije v
Šturmovcu, ker vidim, da ste tukaj starši iz tega naselja. Res je, da je skrajšana tudi avtobusna linija po Šturmov-cu; odslej bo avtobus obračal pri 'križu', kar pomeni, da bodo otroci iz naselja morali kakšnih 500 metrov peš do postaje, preostanek poti pa jih bo zapeljal avtobus," je najprej mirno pojasnjeval župan Bračič in nato še dodal, da bo prihranjen denar iz naslova šolskih prevozov namenjen financiranju šolskih projektov, torej bo porabljen v dobro otrok:
„Jaz bi se bolj ukvarjal z drugimi težavami naših otrok in mladostnikov, ne pa z nekaj metri avtobusnega prevoza več ali manj. Sicer pa vedite, da gre le za poskusni program, ki bo veljal do konca junija, potem pa bomo videli, kakšni so rezultati in kje bo treba kaj narediti drugače," je zaključil Bračič.
Kolikšen je prihranek pri enem kilometru manj?
Nato pa je v sejni sobi za nekaj debelih trenutkov nastala grobna tišina, ki jo čez čas prekinilo vprašanje enega od prisotnih Šturmovča-nov: „Gre za manj kot kilometer ukinjene proge. A boste zato res prihranili toliko denarja?!"
Župan: „Ne, ne bomo. Gre za načelo enakosti za vse. Povsod po občini smo nekoliko skrajšali ali deloma
ukinili nekaj linij. Linija do Spodnjega Šturmovca ostaja, ukinja pa se tisti del od Zg. Šturmovca do novega postajališča. Do tam bodo otroci pač morali peš."
Ena od šturmovskih mam je na to razlago županu zabrusila nazaj: „Veste kaj, če bom že svojega otroka morala pripeljati do predvidene avtobusne postaje pol kilometra stran, potem ga lahko zapeljem še tistega pol kilometra naprej do šole!"
Situacija glede prevoza v Šturmovcu je namreč res približno takšna, da bo avtobus poslej učence prepeljal zelo kratko razdaljo, praktično krajšo, kot jo bo moral najbolj oddaljen otrok prehoditi do novega postajališča. Oglašati so se začeli še nekateri svetniki, ki so povedali, da tudi učenci s Pobrežja hodijo po dva kilometra daleč do avtobusnega postajališča in da se nihče ne razburja okoli tega, ker pač tako je.
Vmešal se je še svetnik Janko Baniček: „Na našem območju Leskovca so ukinjene oziroma krepko skrajšane štiri avtobusne linije, pa nihče ne dela iz tega velikega problema. Nekateri otroci bodo morali do najbližje avtobusne postaje iti peš tudi dva in več kilometrov! Poleg tega bodo del te poti šli tudi po regionalki, kjer je omejitev 90 kilometrov na uro, pa tega kar veliko voznikov, še največ iz sosednje države, sploh ne upošteva! Če že govorimo
o varnosti in nevarnosti, so naši otroci veliko na slabšem kot ti iz Šturmovca, kjer promet niti približno ni takšen kot pri nas!"
Rožman je udaril nazaj: „Jaz govorim za vse avtobusne linije za otroke, ne le za Šturmovec! Sem proti temu, da se kjerkoli ukinjajo ali krajšajo! Poleg tega pa se zelo dobro ve, kakšna 'mafija' se prevaža po Šturmovcu. In ko bo cesta čez jez spet odprta, bo še huje! In konec koncev - gore denarja zmečemo skozi okno, saj se ve, kam vse, za brezzvezne stvari in kazni, na naših otrocih bomo pa zdaj šparali teh nekaj evrov?!"
Ozračje se je počasi segrevalo. Župan ga je najprej še skušal miriti z besedami, da so se vsi občinski odbori strinjali za racionalizacijo prog: „Če pa tega nočete, potem bomo pač še naprej dajali v prevoze celo maso denarja!"
Ko se lokalna politika sprevrže v gostilniško razgrajanje
Svojo razpravo je nato odprl še Brane Kolednik, ki je med drugim povedal, da se otroci pač morajo učiti prometne varnosti že od majhnih nog, da navsezadnje tudi prosti čas preživljajo na rol-kah ali na drugih športnih aktivnostih, ki so vedno povezane z učenjem varnosti na cesti. Slavko Trafela pa je navrgel, da je sam kot član Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu skupaj z ravnateljico in rajonskim policistom prevozil vso občino, vse avtobusne linije in se prepričal o varnosti tistih cest, kjer bodo otroci poslej
hodili peš, ter še dodal, da po zakonu itak ni potreben šolski prevoz za tiste otroke, ki so od šole oddaljeni štiri kilometre ali manj.
Rožman pa je trmasto vztrajal: „Ja, nekoč je bilo drugače. Bilo je manj prometa in otroci niso nosili po šest ali sedem kilogramov težkih torb na ramah kot danes!"
Županu Bračiču je potrpljenje okoli dolge razprave počasi zginevalo (vmes se je pogovarjal še s prisotnimi starši in pustil svetnike za mizo, da so se prepirali naprej) in je predlagal glasovanje za sklep, po katerem se linije reducirajo, to pa je do konca razkurilo Rožmana, ki se mu je očitno „utrgal film" in se ni mogel več obvladati. Kar je sledilo med županom Bračičem in svetnikom Ro-žmanom v nekaj naslednjih trenutkih, je bilo še najbolj podobno gostilniškemu razgrajanju tik pred pretepom z obilno mero „udarcev pod pasom", ki jih za časopis raje ne bomo povzemali ... In
znalo bi se zgoditi še kaj razen besednega dvoboja med obema, če ne bi večina ostalih svetnikov posegla vmes z ostro (prav tako „gostilniško") kritiko Rožmanovega obnašanja, čemur je sledila še županova grožnja, da ga bo odstranil iz sejne sobe, če se ne bo umiril in se začel kulturno pogovarjati.
Potem je sledilo napovedano glasovanje in po pričakovanju je večina svetnikov nov program avtobusnih linij z uvedenimi ukinitvami potrdila. Iz ust očitno razočaranih Šturmovčanov, ki so se po izidu glasovanja začeli pobirati iz sejne sobe, pa je bilo le še slišati: „Joj, koga smo si mi to izvolili ..."
Sicer pa so videmski svetniki v nadaljevanju soglasno potrdili sklep, da se občinsko sofinanciranje avtobusnih kart za dijake in študente nadaljuje še v naslednjem letu, nato pa so se lotili ostalih 17 točk dnevnega reda. O tem pa prihodnjič.
SM
Foto: SM
Videmski osnovnošolci iz nekaterih naselij bodo odslej po sklepu svetnikov morali do prve avtobusne postaje pešačiti več kot doslej. Ali bo to bolj koristilo njihovemu zdravju ali pa občini, ki naj bi tako nekoliko zmanjšala obupno visoke račune za prevoze, bo bojda vidno do junija naslednje leto.
Destrnik • Deseta seja sklepna z več vidikov
Zadnja »Pukšičeva« seja
Po 18 letih, 4 mesecih in 21 dneh je Franc Pukšič zadnjič kot župan vodil sejo sveta občine Destrnik. Ker namreč predlog županov poslancev Ustavnemu sodišču, da bi zakon, ki opredeljuje nezdružljivost funkcije župana in poslanca, presodilo v njihovo korist, ni bil sprejet, se je Pukšič (in še desetina slovenskih županov) od enega stolčka v sredo moral posloviti. Nekateri svetniki bodo sodelovanje z dosedanjim županom bržkone pogrešali, sodeč po zadnji seji, pa so izvzeti vsaj štirje.
Deseta redna seja, ki je potekala v petek, je bila zaključena v dobri uri. Pri pregledu zapisnikov tokrat pripomb ni bilo, je pa tudi obravnava preostalih točk potekala brez večjih zapletov. Kljub temu da kakšnih večjih težav ni bilo, je dejstvo, da v novi sestavi destr-niškega občinskega sveta soglasja le redko dosežejo.
A seja je postregla z nekaj presenečenji - bodisi zato, ker so nekateri svetniki bili zadovoljni, da je bil sprejet zakon, ki opredeljuje nezdružljivost županske in poslanske funkcije, bodisi zato, ker je praznik in marsikdo želi pozabiti »stare zamere«. Kakorkoli že, točka za nadomestilo stavbnega zemljišča je ostala nespremenjena, zvišala pa se je cena najema grobnih mest in mrliške vežice. Presenetljivo je bil sklep potrjen soglasno, predstavlja pa prvo povišanje po šestih letih. Za enojni grob je bila cena doslej 21 evrov, po novem pa bo dražja za štiri evre. Tudi cena najema grobnega mesta za družinske grobove se je zvišala z 32,9 na 35 evrov. Prav tako se bo podražila najemnina vežice. Doslej je bila cena enotna, 60 evrov, poslej pa bo 50 evrov za tiste, ki bodo pogrebno slovesnost
Svetniki so rebalans proračuna sprejeli, kljub temu da ga štirje svetniki niso želeli potrditi.
opravili v enem dnevu, in 70 evrov za ostale.
Bolj razburljivo pa je bilo dogajanje pri potrditvi cene nakupa poslovne cone Janežo-vski Vrh. O tej temi je bilo precej govora že na minuli seji, na kateri Pukšič iz zdravstvenih razlogov ni bil prisoten. Po pričakovanjih je bila četverica svetnikov, ki zagovarja gradnjo vrtca pred večnamensko poslovno stavbo, proti sprejetju cene. Pa ne zato, ker se jim cena ne zdi ustrezna, temveč zato, ker se jim že sama
gradnja ne zdi smiselna in so prepričani, da bi morali dati prednost vrtcu.
Cena, ki so jo s sedmimi glasovi za in štirimi proti vendarle sprejeli, znaša 1394,6 evra za kvadratni meter poslovnih prostorov in 165,3 evra za parkirišča.
Ta točka je vplivala tudi na rezultat glasovanja o rebalansu proračuna za leto 2012, ki so ga obravnavali kot naslednjo točko in ga četverica svetnikov ponovno ni želela potrditi. Svoje razloge za na-
sprotovanje so predstavili že na deveti redni seji, župan pa nepotrditev cene vidi kot nasprotovanje gradnji vrtca.
»Ob izgradnji večnamenske stavbe bomo namreč uredili podporni zid, igrišče in ostalo tudi za vrtec. Z drugimi besedami - vrednost investicije vrtca bo zaradi tega projekta za približno 30 odstotkov manjša. Ti, ki so glasovali proti rebalansu, so seveda avtomatsko glasovali proti začetku gradnje vrtca,« je pojasnil Pu-kšič, ki dodaja, da se temu ne
čudi, češ da se je pokazalo, da ti svetniki nimajo namena razvoj občine, ampak izključno blokirati investicije. »Delujejo po načelu: slabše za občino, bolje za nas,« sklene Pukšič.
Kot pravi, mu je najbolj zanimivo dejstvo, da ni bilo nobenih pripomb na rebalans, a so vseeno glasovali proti njegovemu sprejetju. S prejšnjih sej je jasno, da jih je zmotila ravno izgradnja večnamenske poslovne stavbe, v kateri bodo svoje prostore med drugim dobili občinska uprava, policija, pošta in trgovina.
Politično motivirani uradniki ovirajo Destrnik?
Zadnji redni »Pukšičevi« seji je v ponedeljek sledila še sklepna izredna seja. Ta je bila namenjena sprejetju prostorskega načrta občine Destrnik.
»Sprejetje odloka občini omogoča nadaljnji razvoj in realizacijo razvojnih projektov, ki so bili sprejeti za leto 2012,« je uvodoma dejal Pukšič. A brez zapletov ni šlo. Oddelek za urbanizem na ministrstvu za okolje in prostor se namreč ni strinjal s predlogom destr-niškega prostorskega načrta, ki se nanaša na načrtovano poslovno-proizvodno obmo-
Pukšič je kot župan v petek vodil zadnjo redno sejo.
čje Janežovski Vrh in na novo stanovanjsko območje Janežovski Vrh. Zanimivo pa je, da je občina Destrnik od potrebnih 27 dobila kar 26 soglasij in da le na enem oddelku - urbanizmu - ni dobila pozitivnega mnenja. Tam so naložili, da se obrtno-podjetna cona izbriše iz prostorskega načrta, s tem pa se občina ni strinjala in je zaprosila za mnenje še Vlado RS. Dobili so ga 15. decembra.
»Z obrtno cono se niso strinjali edino urbanisti na okolj-skem ministrstvu. Ob usklajevanju celo samemu ministru Žarniču ni bilo logično, zakaj urbanisti ne bi dali soglasja. Po mojem globokem prepričanju so bili nekateri uradniki politično motivirani, vendar je vlada čez to naredila konec,« pojasnjuje Pukšič. Sporni del sicer lahko ministrstvo za okolje pošlje na ustavno presojo, je pa Pukšič prepričan, da to ne bo uspešno. »Celo v kabinetu ministra si želijo, da nekateri strokovnjaki z urbanizma pojasnijo svoje zadržke pred ustavnim sodiščem,« pojasnjuje Pukšič. Občina bo vse projekte nadaljevala, tudi poslovno-proizvodno cono.
Dženana Kmetec
Majšperk • Kulturno-poslovni center
Dela se nadaljujejo
Po težavah z dosedanjim izvajalcem Konstruktorjem VGR, kjer je zaradi stečaja prišlo do prekinitve pogodbe, se v teh dneh dela na poslopju kulturno-poslovne-ga centra v Majšperku nadaljujejo.
govori ceneje.
res je, da imam veliko prijateljev in da ves čas visim na ieiefonu. toda kljub temu ne porabim vseh minut, sms-ov, mms-ov in prenosa podatkov, ki ¡¡h plačam ob koncu meseca, zakaj ne bi plačevala le toliko, kolikor govorim?
prav najboljša prijateljica mi je povedala, da je to mogoče in to povsem preprosto, skočiš na www.bob.si in za 14,90 € kupiš paket bob, slišala pa sem, da se dobi tudi na bencinski, pošti in še kje. je brez naročnine in vezave, ima pa zato najugodnejšo tarifo v Sloveniji, poleg tega dobiš še 100 brezplačnih minut oz. sms-ov, stroške pa lahko poravnaš kar s položnico ob koncu meseca, vidite, splača se imeti informirane prijatelje.
www.bob.si
Kot so pojasnili na občini Majšperk, je bil na ponovnem javnem razpisu za novega izvajalca gradbenih del izbran domač ponudnik, zasebno podjetje Avtoprevozništvo -gradbene storitve Žolger. S podjetnikom Jožefom Žolger-jem je tako bila sklenjena pogodba za dokončanje gradnje največje investicije v občini Majšperk. Vrednost dokončanja del je 2,5 milijona evrov, rok dokončanja pa je konec junija 2012. Po štirimesečni prekinitvi novi izvajalec že nadaljuje gradbena dela skupaj z 18 različnimi podizvajalci; v glavnem gre za tiste, s katerimi je pri gradnji centra sodeloval že Konstruktor VGR.
Nov, sodobno urejen kultur-no-poslovni center, ki ga gradijo na prostoru, kjer je bila včasih stara šola, je izjemnega pomena za celotno občino, saj bodo z njim pridobili 1.333,40
m2 neto površin, namenjenih različnim kulturnim dejavnostim, in 1.190,35 m2 neto površin, namenjenih poslovnim dejavnostim in občinski upravi. Po prvotnem projektantskem predračunu je bila vrednost celotne investicije okoli 5,2 milijona evrov, delež sofinan-
ciranja Evropskega strukturnega sklada pa je znašal okoli 1,8 milijona evrov. V sklopu tega projekta bodo predvidoma v prihodnjem letu v celoti uredili bližnjo okolico ter navezavo na regionalno cesto Rogatec-Majšperk-Hajdina.
-OM
Foto: M. Ozmec
Po skoraj štirimesečni prekinitvi del gradnjo kulturno-poslovnega centra v Majšperku nadaljujejo.
Foto: DK
Foto: DK
Dornava • Z devete seje občinskega sveta
Zakaj ni pripravljen proračun za leto 2012
Dornavski svetniki so se na zadnji letošnji seji najprej srečali z rebalansom za letošnje leto, potem so izvedeli, kaj vse je bilo in kaj ni bilo letos narejeno v okviru občinskega naložbenega plana, za konec pa jim je bilo pojasnjeno še, zakaj ni pripravljen osnutek proračuna za naslednje leto.
S potrditvijo rebalansa letošnjega proračuna ni bilo posebnih težav. Župan Rajko Janžekovič je povedal, da se zaradi izpada gradnje kulturne dvorane in zaradi nekaj manj porabljenega (in pridobljenega) denarja pri modernizaciji cest predvideni proračun z rebalansom znižuje tako na odhodkovni kot na prihodkovni strani: namesto 3,8 milijona predvidenih dohodkov je tako na prihodkov-ni strani ob novem letu le 2,7 milijona evrov, na odhodkovni strani pa je od predvidenih 3,7 milijona odhodkov do konca leta zdaj načrtovanih le 2,8 milijona.
„Primanjkljaj znaša dobrih 182.000 evrov, kar je posledica kratkoročnega kredita za pokritje naložbe novega vaško-gasilskega doma na Polenšaku. V bistvu gre pri tem za tekoče poslovanje, saj bomo ta primanjkljaj pokrili z denarjem, ki ga bomo po odobrenem sklepu prejeli od kmetijskega ministrstva," je pojasnil Janžekovič.
Rebalans sprejet, ceste narejene
Jurij Valenko je imel kar nekaj pripomb na rebalans, pa tudi na samo pripravo proračuna za minulo leto. Predvsem ga je zmotilo pomanjkanje denarja za kmetijstvo oziroma prerazporeditev namenskih sredstev na druge postavke, menil pa je tudi, da bi svetniki morali predhodno sprejeti zadolževanje občine, ne pa da se jih postavlja pred izvršena dejstva. Župan Jan-žekovič in direktor občinske uprave Mar sta pojasnila, da se z rebalansom pač le popravlja stanje za nazaj in da to ne pomeni, da potrebnega de-
narja za nujne zadeve, ki so v pristojnosti komisije za kmetijstvo, v prihodnje ne bo. Glede revolving kredita pa je župan še povedal, da ne gre za dolgoročni kredit, ki bi ga moral potrditi občinski svet, pač pa za tekoče poslovanje občine, ki ni v pristojnosti svetnikov.
Franca Šuena je zmotila visoka cifra, ki je namenjena delovanju ptujske knjižnice: „To je meni neverjetno, saj za ptujsko knjižnico zdaj dajemo petkrat toliko denarja kot za delovanje vseh naših društev!" Janžekovič se je strinjal z njegovim mnenjem, a tudi povedal, da drugače ne morejo, saj morajo poravnati dolg iz prejšnjih let, ko občina ni v celoti plačevala svojih obveznosti do skupne ustanove. Rebalans so svetniki in svetnica potrdili z devetimi glasovi za in dvema proti.
Potem je župan občinskemu svetu podal informacije o letošnjih občinskih naložbah: „Kot veste, smo bili že lani uspešni na razpisu za Južno mejo s projektom modernizacije štirih daljših cestnih odsekov. Enega smo realizirali lani, ker pa so bile potem volitve in zima, sem se odločil, da bomo tri preostale rešili letos. Tako smo skupaj preplastili in razširili 6,2 kilometra cest, za kar smo po razpisu prejeli 425.451 evrov iz državne in evropske blagajne, sami pa smo morali dodati nekaj manj kot 92.000 evrov. Nadalje smo asfaltirali še tri krajše odseke cest, za kar smo porabili denar, ki ga občina dobi iz državnega proračuna (23. člen zakona o financiranju občin). Gre za odseke Strmec pri Polenšaku, Prerad in cesto v Hrgov klanec. Skupno je bilo asfaltiranih 1,1 kilome-
Dornavski občinski svet je z večino glasov potrdil rebalans proračuna 2011, župan pa je svetnikom povedal, da proračuna za leto 2012 ni uspel pripraviti, ker se je občinska uprava zadnji mesec ukvarjala s kriminalistično policijo, ki je preiskovala posle občine od leta 2008 naprej...
tra cestnih odsekov, kar nas je stalo dobrih 137.000 evrov."
Dornavčani brez dvorane, Polenšani brez antene ...
Janžekovič je nato povedal še, da načrtovane kulturne dvorane niso mogli začeti graditi zato, ker niso prejeli pozitivnega sklepa Službe vlade za regionalni razvoj in lokalno politiko (SVRL): „Kot veste, smo se s tem projektom prijavili na peti javni poziv za regionalni razvoj, vendar nismo imeli pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Šesti javni poziv je predviden marca naslednje leto in takrat se bomo lahko prijavili s popolno dokumentacijo. Sam vidim v tem tudi prednost, saj naj bi bilo denarja za našo občino v naslednjem pozivu še več kot prej.
Projektantska ocena izgra-
dnje dvorane z vsemi spremljajočimi prostori in vso opremo znaša 2,2 milijona evrov, kar je glede na poskusno ponudbo enega od gradbincev zelo realna cena. Od države bomo lahko prejeli okoli 1,5 milijona evrov, kar pomeni, da bo delež občine med 600 in 700.000 evrov." Janžekovič je ob tem še realno ocenil, da če bo poziv RRP res objavljen marca, se gradnja dvorane ne bo mogla začeti pred koncem leta
2012,	kar pomeni, da jim bo lahko začela služiti konec leta
2013.
Tako kot bodo morali Dor-navčani vsaj za leto ali dve ostati brez težko pričakovane dvorane, bodo Polenšani vsaj za leto dni stali brez antene za mobilno telefonijo, ki je letos
že pošteno razburjala duhove na omenjenem hribu. Kar nekaj krajanov Polenšaka, predvsem pa sosednjih naselij namreč nima signala (ali pa je ta zelo slab in občasen) za mobilno telefonijo, zato so se zavzemali za ureditev antene. Slednjo bi bilo po oceni Mobitelovih (oziroma danes Telekomovih) strokovnjakov najbolj optimalno umestiti na zvonik polenške cerkve, temu pa sta nasprotovala skupina tamkajšnjih občanov in žu-pnišče. Po dolgem in neuspešnem iskanju kompromisa so svetniki sprejeli sklep, naj se antena postavi na polenški osnovni šoli. Toda v tem času je prišlo do sprememb tudi v samem podjetju Mobitel, ki se je združilo s podjetjem Telekom, in novo vodstvo na-
ložbe v polenško anteno ni uvrstilo v svoj naložbeni program. O tem so obvestili tudi občinsko vodstvo s pripisom, da ostaja odprto vprašanje, kdaj (in ali) jo bodo v tem kraju sploh postavili.
Kriminalisti preverjali poslovanje občine
Ker so decembrske seje občinskih svetov praviloma namenjene seznanjanju in sprejemanju novega občinskega proračuna za naslednje leto, v dnevnem redu zadnje seje dornavskega občinskega sveta pa o tem ni bilo niti črke, je župan Rajko Janžekovič še pojasnil:
„Osnutek proračuna bo na sporedu seje januarja ali februarja. Razlog za zamudo je v tem, ker smo imeli na občini zadnji mesec cel kup kontrol, takšnih in drugačnih, med njimi tudi kriminalistično policijo. Preiskovalo se je poslovanje občine in občinske naložbe od leta 2008 naprej, med njimi tudi namestitev sončne elektrarne na šolsko streho, nekaj cest, celo izgradnja zadnjih dveh vej kanalizacije itd. Žal nam v občinski upravi ni ostalo dovolj časa za pripravo proračuna, ker smo se pač cele dneve morali ukvarjati s tem. Nekdo nas očitno zelo rad prijavlja, ampak s tem dela škodo občanom, ne meni, naj se tega zaveda."
SM
Foto: SM
Foto: SM
Dornavčani bodo vsaj še leto dni gledali staro dvorano, saj se bo po optimalnem scenariju nova lahko začela graditi šele konec leta 2012 (ali kasneje).
govori. bob.
brez vezave brez naročnine brez skritih pasti
začetni bonus: 100 brezplačnih minut ali sporočil sms v Sloveniji
9°Vori
6
P6
govori po najboljši tarifi v Sloveniji,
za samo 4 cente/min v vsa slovenska omrežja!
Cene vsebujejo DDV. Za pakete bob veljajo Posebni pogoji za izvajanje storitev bob, ki so skupaj s ceno paketa in ostalih storitev dostopni na www.bob.si ali 080 680 680.
Ptuj • Novi odlok o avtotaksi prevozih v mestni občini
Taksisti uspeli s svojimi predlogi
Skoraj deset let po sprejemu prvega občinskega odloka o avtotaksi prevozih v MO Ptuj je novembra letos luč sveta zagledal drugi odlok, ki je doživel tudi vsebinske spremembe, ne samo redakcijskih, kot je bil prvotni namen mestnih oblastnikov.
Ves čas od sprejema prvega odloka so si ptujski taksisti oziroma člani odbora taksistov pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj prizadevali za nekatere spremembe, da bi se tudi na tem področju vzpostavil red glede števila vozil, števila voznikov ter prijavljenih in neprijavljenih voznikov. Odlok o avtotaksi prevozih je za taksiste, ki to dejavnost opravljajo kot samostojni podjetniki, podjetja ali posamezniki drugi najpomembnejši odlok -takoj po zakonu o prevozih v cestnem prometu in zakonodaji, ki govori o licencah prevoznikov.
Kje so
postajališča za taksije
Ves ta čas so si ptujski taksisti prizadevali tudi za avtotaksi postajališča. Vseskozi so bili prepričani, da mora MO Ptuj zagotoviti postajališča za taksiste, kar je bilo nedvomno zapisano tudi v 9. členu odloka iz leta 2002. Tam je bilo tudi zapisano, da avtotaksi postajališča in njihovo opremljenost določi oddelek občinske uprave, pristojen za področje prometa, ter da morajo biti urejena ob železniški in avtobusni postaji, bolnišnici, zdravstvenem domu in na območju modre cone. Po
Foto: Črtomir Goznik
Nova avtotaksi postajališča bodo uredili na parkirišču za avtobusno postajo Ptuj.
potrebi se na pobudo OOZ Ptuj in Gospodarske zbornice Slovenije lahko uredijo tudi na drugih lokacijah, kjer se ugotovi večje povpraševanje po avtotaksi prevozih. Pri pripravi novega odloka so tako vztrajali, da se postajališče za taksiste uredijo ob avtobusni postaji, kajti sedaj imajo parkirišča pri zasebniku. Njihova zahteva je bila tudi, da se vsem, ki vozijo taksije, ob opravljanju izpita o poznavanju Ptuja izda posebna izkaznica, da je zaposlen pri tem in tem taksistu. Izkaznica se mora nahajati v taksi vozilu, da je lažja kontrola o zaposlitvi voznika in o tem, ali je opravil preizkus o poznavanju Ptuja. S tem bo dosežen večji red.
Večji red zahtevajo tudi spremembe zakona o cestnem prometu, ki določa, da morajo imeti delavci v taksijih pogodbo o zaposlitvi za poln delovni čas, kar pomeni, da morajo biti zaposleni najmanj osem ur na dan. Ptujski taksisti pa so tudi mnenja, da ni nobene potrebe po tem, da bi bili vsi taksiji bele barve.
Z vsebino novega odloka o avtotaksi prevozih v MO Ptuj so pri OOZ Ptuj zadovoljni. Avtotaksi prevoznik mora za pridobitev dovoljenja za izvajanje taksi prevozov na območju MO Ptuj izpolnjevati dva pogoja: da ima veljavno licenco za take prevoze in da ima zaposlene voznike, ki imajo opravljen
preizkus znanja (izpit) o poznavanju Ptuja z okolico, ki voznika stane 22 evrov.
MO Ptuj bo glede na besedilo odloka končno le pristopila k urejanju novih av-totaksi parkirišč tudi ob avtobusni postaji. Uredila jih bo na parkirišču za avtobusno postajo. Ker pa ureditve ni mogoče izvesti v zimskem času, bodo določila novega odloka o avtotaksi prevozih v MO Ptuj uporabljali od 1. maja 2012. Vsako parkirno mesto bo na podlagi novega odloka prevoznika na leto stalo 250 evrov, za vsako drugo in naslednje vozilo pa 150 evrov neto, kar je mnogo manj, kot trenutno plačujejo zasebniku.
MG
Ljutomer • Ob praznikih Teleing za dobrodelne namene
Največja naložba leta 2012 v Ptuju
Med najprodornejša ter blagovno znana in priznana podjetja severovzhodne Slovenije zagotovo sodi ljutomerski Teleing, ki je tudi letošnje poslovno leto zaključil zelo uspešno.
Pri Teleingu so se odločili, da bodo enako kot lani poslovna darila ob koncu leta nadomestili z dobrodelno akcijo in tako so 3000 evrov namenili Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Sredstva so že dodeljena kot pomoč potrebnim otrokom štirih družin z območja Podravja in Pomurja. Darilni ček je na tiskovni konferenci od direktorja Teleinga Janeza Smolkoviča prevzela predstavnica Zveze prijateljev mladine Slovenije Jožica Milič Horvat.
Sicer pa so v podjetju, ki zaposluje 26 delavcev, ustvarili prihodke v znesku okoli treh milijonov evrov, kar je za 15 odstotkov več kot leto poprej. Letos so v Teleingu nadaljevali naložbe v lastno optično
omrežje in na območju petnajstih podravsko-pomurskih občin, v katerih ponujajo svoje storitve, položili več kot 260 kilometrov cevi za optiko in vanje namestili okoli 80 kilometrov optičnih kablov. Ponudbo storitev so razširili še v odprto širokopasovno omrežje na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Lastna širokopasovna omrežja gradijo izključno na območjih, kjer tovrstnega omrežja še ni, v naslednjih nekaj letih pa načrtujejo, da bodo obstoječa bakrena omrežja kabelske televizije v celoti nadomestili z novim optičnim omrežjem. Največja naložba prihodnjega leta se predvideva v Mestni občini
Ptuj, kjer je Teleing v letu 2010 prevzel upravljanje KKS in sistem pospešeno posodabljajo. Že v začetku januarja 2012 na Ptuju načrtujejo tudi odprtje
nove info točke, saj se želijo s svojimi storitvami čim bolj približati številnim naročnikom s ptujskega območja.
NŠ
Darilni ček je od direktorja Teleinga Janeza Smolkoviča prevzela predstavnica Zveze prijateljev mladine Slovenije Jožica Milič Horvat.
Svet je majhen
Zakaj stalno v prid enih in škodo drugih?
V ponedeljek, 19. decembra, sem skupaj s predsednikom banke UniCredit dr. Arharjem in finančnim analitikom Adražem Grahkom v naši lepi prestolnici sodeloval na okrogli mizi z naslovom Prihodnost Evrope in evra. Vsi smo se strinjali, da bi bili stroški propada skupne valute previsoki za vse države in državljane evro območja.
Zakaj dandanes sploh govorimo in razglabljamo o možnosti propada evropske valute? Kaj nas je pripeljalo tako daleč? Osebno menim, da nas politična elita v zadnjih mescih vodi po napačni poti in zato odpira tudi med državljani globoke dvome glede naše prihodnosti. Politiki rešujejo evro, kot da bi se Unija nahajala le sredi tipične gospodarske krize. V resnici se naša celina nahaja sredi globoke politične krize, ki lahko destabilizira celotno Unijo in ne samo skupno valuto.
Pred stotimi leti je mednarodni valutni sistem temeljil na »zlatem standardu«, kar je pomenilo, daje vsaka valuta bila toliko vredna, kolikor je država imela zlata v centralni banki. Temu je po drugi svetovni vojni zaradi stabilnosti svetovnih trgov sledil standard »dolar - zlato«, kar je pomenilo, da so bile vse valute na svetu vezane na dolar, dolar pa na zlato. Združene države Amerike so dejansko jamčile stabilnost vseh držav in trgov. Ko je zaradi količine dolarjev po svetu postalo nemogoče zagotoviti zamenjavo vseh dolarjev v zlato, je ameriški predsednik Nixon sredi sedemdesetih preklical pravilo o standardu in od takrat vse mednarodne valute temeljijo le na zaupanju oziroma kredibilnosti.
Zaupanje je matematično oz. ekonomsko nemogoče definirati, kar nam daje vedeti, kako visoka je lahko stopnja negotovosti. Trgi verjamejo v določeno valuto, v kolikor verjamejo v sistem, ki zanjo jamči, in to je politika. Če poenostavimo: ameriški dolarje vreden 1,3 evra, ker svet verjame 1,3 v ameriški gospodarsko-politični sistem. Evro pa je že nekaj časa pod pritiskom svetovnih trgov, špekulantov in bonitetnih hiš, ker so se nekateri mednarodni akterji prebudili in ugotovili, da je »kralj nag«; evro namreč za seboj nima jasnega ali enotnega političnega sistema. Naša valuta predstavlja 17 različnih držav z lastnimi lokalnimi težavami, za evro pa ne jamči nobena skupna institucija. Imamo eno valuto, bonitetne hiše pa ocenjujejo vsako državo posamezno.
Živimo v popolni zmedi, a ta zmeda ima zgodovinski razlog, ki so ga današnji politiki pozabili. Evropa se je rodila po drugi svetovni vojni zato, da bi na stari celini našli način mirnega sožitja. Ker v sedemdesetih in osemdesetih zaradi mednarodnih dogajanj ni bilo mogoče priti do globljega političnega sodelovanja, so karizmatični voditelji (ki so imeli jasno vizijo) predlagali skupni monetarni sistem, ki naj bi v prihodnosti prisilil države k večji integraciji. Drugače pač ne gre.
Žal evropski politiki mislijo, da lahko gre tudi drugače. Namesto da bi v svet poslali sporočilo, da so se pripravljeni boriti za evropsko prihodnost, torej jamčiti za našo valuto tudi s skupnimi inštitucijami ali obveznicami znotraj okvira centralne banke, so raje našli kratkoročno tehnično rešitev: Bruslju bomo predali še fiskalno suverenost, a v zamenjavo dobili... nič. Predati celotno gospodarsko suverenost države Evropi (kipolitično nikomur ne odgovarja), potem ko smo že predali monetarno suverenost v trenutku, ko smo prevzeli evro, pomeni, da doma nimamo več besede glede državnega proračuna, bilanc ali spodbujanja gospodarstva, vendar naša lokalna politična elita še vedno nosi vso odgovornost in se mora soočati z volivci. V kolikor evropski voditelji ne bodo znali uravnovesiti zgoraj navedenega trenda dogodkov, se lahko v nekaj letih uresniči najbolj črn scenarij, ki ga že poznamo iz evropske zgodovine: populistični odcepi. Iz EU bodo prihajale stroge zahteve glede fiskalne politike, časi ne bodo gospodarsko rožnati, odgovornost pa bo, kot rečeno, še vedno lokalna. Državniki se bodo sklicevali na nemoč, krivili bodo Bruselj in s tem sprožili val nezadovoljstva do Evrope, ki lahko privede do kolapsa celotnega sistema in novih nemirov na stari celini.
Seveda je takšen scenarij samo eden od možnih in osebno raje vidim kozarec na pol poln. Rad bi verjel, da evropski politiki skušajo počasi uresničiti tesnejše sodelovanje, vendar ne morem mimo dejstva, da so vse današnje rešitve le v prid nekaterih držav in v stalno škodo drugih. Nemčija skuša z gospodarstvom prevzeti kontrolo nad tistim območjem, na katerem ni bila uspešna z dvema svetovnima vojnima. To ni nič slabega, v kolikor je vsaj relativno dobro za vsakega igralca in če se nahajamo v zmagovalni kombinaciji. Postane pa izjemno tvegano, če nemška sila vidi le lasten interes.
Laris Gaiser
Foto: NS
Cirkulane • Z desete seje občinskega sveta
Proračun pod streho, kotlovnica ne
Cirkulanski svetniki so največji del zadnje letošnje seje posvetili proračunu za naslednje leto. Že na prejšnji seji so sicer potrdili osnutek, tokratni predlog proračuna pa je bil zaradi vloženih amandmajev nekoliko drugačen.
Župan Janez Jurgec je tako povedal, da so bili upoštevani amandmaji, ki sta jih vložila svetnika Ivan Hemetek in Milan Žumbar: »Ker proračuna ne moremo in nismo povečevali, so vse spremembe posledica prerazporeditev denarja znotraj postavk. Tako smo za modernizacijo ceste Levičnik-Brezovec znižali predvidena sredstva za dobrih 72.400 evrov v naslednjem letu. To ne pomeni, da ceste ne bomo urejali, pač pa bomo predvideno prepla-stitev izvedli v dveh letih, deloma naslednje leto, deloma pa v letu 2013. Denar iz te postavke pa bomo na osnovi amandmajev svetnika Žum-barja preusmerili na nekaj drugih postavk. Zvišala se bodo sredstva za vzdrževanje cest, saj se bodo na nekaj odsekih postavile potrebne ograje in sanirali najbolj nevarni plazovi, 15.000 evrov bomo dodatno namenili za nakup novih prostorov občine, povišana so tudi sredstva za delovanje nadzornega odbora, uredili bomo pokopališče, nekaj denarja pa bo šlo še za popravilo ceste Pri-stava-Pohorje. Upoštevan je bil tudi amandma svetnika Hemetka, ki je predlagal, da se za 5000 evrov znižajo sredstva za Civilno zaščito, ta denar pa bo šel za povečanje denarja na postavki za razvoj gospodarstva v občini.«
Jurgec je potem še pojasnil, da niso upoštevali predloga domačega Radio kluba, ki je želel več denarja zaradi prijave na enega od napovedanih razpisov za meddržavno sodelovanje, a je ob tem še zatrdil, da če bo do tega razpisa drugo leto res prišlo, bodo s sklepom občinskega sklepa potreben denar naknadno zagotovili.
Svetniki okoli spremembe postavk niso imeli pripomb, Milan Žumbar pa se je spotaknil ob predvideno gradnjo kotlovnice, ki naj bi jo (po proračunski postavki) deloma ali v celoti sofinancirala občina: »Osebno menim, da naj se tega projekta raje loti kvaliteten in preizkušen in-
Cirkulanski občinski svet je z gostobesedno razpravo (predvsem okoli plačila novih občinskih prostorov in nameravane gradnje kotlovnice za ogrevanje na lesno biomaso) na koncu soglasno potrdil proračun za leto 2012.
vestitor, predvsem pa naj se objekt postavi nekje izven strogega središča občine. Kotlovnica pa bi lahko bila namenjena ogrevanju celotnega središča Cirkulan, ne le javnih objektov.«
Župan se je načeloma sicer strinjal z njegovim mnenjem, a je tudi povedal, da se v kotlovnici brez težav lahko namesti močnejša peč od predvidene, ki bo zagotavljala ogrevanje zasebnih in javnih poslopij: »Glede načina izvedbe, ali bo investitor občina ali zasebnik ali pa bomo šli v javno-zasebno partnerstvo, pa boste tako in tako odločali vi. Rad bi edino povedal, da za ta objekt lahko še pridobimo nekaj evropskega denarja, če bomo investitor ali soinvestitor. Če se pa temu odrečemo, potem se odrečemo tudi denarju z razpisa.«
Žumbar je vseeno vztrajal, da je treba najprej dobro premisliti, kaj je najbolje za občino, kar nekaj svetnikov pa je bilo tudi mnenja, da naj se kotlovnica vseeno premakne na kakšno drugo lokacijo, vstran od šole, dvorane in vrtca. Precej dolgo debato okoli investiranja in lokacije postavitve kotlovnice je Jurgec na koncu zaključil z besedami, da se zaenkrat prav nič ne mudi in da bodo
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
šele naslednje leto ob objavi razpisa videli, ali bo občina sploh upravičena do kakšnega denarja ali ne, glede na to pa se bodo odločali naprej.
Kako bodo plačali nove občinske prostore
Potem so se malo sporekli še glede plačila novih občinskih prostorov v zgrajenem poslovno-stanovanjskem objektu. Skupno bo morala občina za nakup plačati 464.000 evrov, doslej je poravnala 150.000 evrov, preostalih 315.000 evrov pa naj bi plačali naslednje leto. Hemet-ku to ni bilo všeč: »Kolikor se spomnim, smo svetniki sprejeli sklep, da se bo kupnina poravnala v treh obrokih: leta 2011, 2012 in 2013. Zakaj je zdaj podpisana takšna pogodba, po kateri je treba vse plačati v naslednjem letu?! Zanima me tudi, ali je od kupnine odšteta oziroma kompenzirana vrednost občinske parcele in vrednost rušenja starega vrtca.«
Župan Jurgec je pojasnil, da bi bil zamik plačila predrag, saj zamudne obresti presegajo devet odstotkov: »Menda pa ne mislite, da bi katerikoli investitor kreditiral stranko brezobrestno in čakal na plačilo dve ali celo tri leta?!« Povedal je še, da je bilo rušenje starega vrtca za občino praktično brezplačno, vrednost parcele je bila ocenjena na 12.000 evrov, vendar je zemljišče le oddano v najem za 99 let, ne pa prodano investitorju.
Hemetka je potem zanimalo, kako bo z drugo parcelo, ki jo je občina prav tako s pogodbo oddala istemu
investitorju za gradnjo več-stanovanjskega bloka: »Tam se zdaj nič ne gradi. Ali ima gradbinec možnost obdržati to parcelo za 99 let, četudi na njej ne bo nič gradil?!« Po pojasnilu Jurgeca bo najemnik parcele moral graditi, ni pa vedel natančno povedati, v kakšnem roku, zato je obljubil, da bo ta podatek znan do naslednje seje.
Potem sta se Žumbar in Hemetek ponovno vrnila na vprašanje, zakaj bodo občinske prostore plačali v nasprotju s sprejetim občinskim sklepom v praktično enem obroku, in še, ali ne bi bilo bolje, da bi najeli kakšen ugoden kredit pri banki, če bi že investitor vztrajal na visokih zamudnih obrestih. Tokrat se je oglasila direktorica občinske uprave Krista Kelenc, ki je povedala, da so se že uspeli dogovoriti z eno izmed bank za revolving (kratkoročni) kredit pod izjemno ugodnimi pogoji: »Boljšega kredita, kot smo ga dobili, ne moremo dobiti nikjer, zato niti nima smisla iskati drugih možnosti. Cenejše variante ni.« Potem ko je povedala še obrestne mere, ki so res nizke, je cirkulanski svetniški zbor dolgo, a zelo mirno debato končno zaključil, proračun pa so potrdili soglasno.
V zadnjem delu seje so svetniki potrdili še nekaj odlokov - med drugim za podelitev koncesije za ceste - ter se še odločili, da bodo občanu Štumbergerju, ki je lastnik ceste do cerkve in naprej do pokopališča uredili zahtevano škarpo oziroma ograjni zid le v primeru, da bo občini dovolil vpis služnostne pravice za omenjeno cesto.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Staro leto šlo je spat...
Te dni nam različne glasbene skupine in društva pripravljajo zanimive božično obarvane koncerte.
Enega teh, ki so ga naslovili Staro leto šlo je spat, je v refek-toriju minoritskega samostana na Ptuju pripravilo društvo Allegro. Šlo je za prvi večji projekt novoustanovljenega pevskega društva, predstavlja pa obetaven začetek mladih pevcev. S svojim božičnim koncertom so nastopili učenci solopevskega oddelka pod mentorstvom Vanje Fe-konja, vokalna skupina Allegro, ki jo vodi zborovodkinja in učiteljica glasbe na OŠ Mladika Jasne Drobne, otroški in mladinski pevski zbor Allegro ter pianistka Katja Sev-šek. V zborih so združeni mladi pevci s Ptuja in okolice, skupaj pa jih je nastopilo okoli 50.
Dženana Kmetec
Ljutomer • Nov program za gimnazijce
\
Nemško šolsko ministrstvo je s tem šolskim letom ljutomerski gimnaziji Franca Miklošiča izdalo dovoljenje za izvajanje programa »Nemška jezikovna diploma«. Ljutomerska srednja šola je tako pridobila še enega v nizu programov, s katerimi omogoča dijakom pridobitev različnih znanj, ki jim bodo v nadaljevanju študija omogočila odpreti številna vrata. Mednarodni certifikat namreč omogoča dijakom, ki si ga pridobijo, študij na nemških univerzah in prinaša prednosti pri iskanju zaposlitve. Prvo leto se je v program vključilo trinajst dijakov zaključnega letnika gimnazije, ki so pred kratkim že tudi opravili preizkus znanja. Na ustnem delu so se izkazali in tudi zadovoljili kriterije komisije, ki jo je vodil predstavnik nemške Centralne službe za šolstvo v tujini. Priprave na izpit je v Ljutomeru vodila nemška programska učiteljica prof. Anke Scholz ob skupinskem poučevanju s profesoricama Ramšakovo in Brigito Fras. V tem šolskem letu na ljutomerski gimnaziji že poučujejo 23 dijakov, ki se bodo lahko šolskem letu 2012/2013 preizkusili v znanju iz nemščine in si pridobili nemško jezikovno diplomo.
NŠ
Ljutomer • Novi fosili zasvojili Prleke
Legendarna glasbena skupina Novi fosili je minulo soboto nastopila pred povsem razprodano dvorano športno-izobraževalnega centra v Ljutomeru.
Prleško prestolnico je priljubljena skupina ponovno obiskala po skoraj treh desetletjih. V sestavi Rajko Dujmic, Vladimir Kočiš - Zec, Marinko Colnago, Nenad Šaric in Durdica Barlovic so v Ljutomeru gostovali 10. februarja leta 1983, na tokratnem koncertu pa je največje uspešnice skupine zapela Sanja Doležal. Pred nastopom je županja občine Ljutomer Olga Karbapripravila sprejem, ki so se ga udeležili Sanja Doležal, njen soprog Nenad Šaric in Marinko Colnago (na posnetku). Iz Ljutomera so se Novi fosili odpravili v Skopje, Ljubljančane pa bodo na prostem zabavali v najdaljši letošnji noči.
NŠ
Foto: DK
Foto: NS
Foto: NS
Aktualno v Podravju. Rubrika o najbolj aktualnih temah. Od ponedeljka do petka ob 13.45.
Ptuj • Kako potekajo priprave na Evropsko prestolnico kulture
Ne moremo si privoščiti še ene sramote
Projekt Evropske prestolnice kulture je z vsakim dnem bliže. Iz Maribora, kjer ima sedež Zavod 2012, prihajajo alarmantne novice, povezane s finančnimi težavami oziroma neplačilom obveznosti občin, vključenih v ta regionalni projekt kulture. V prvi vrsti je EPK projekt države Slovenije, zato sprenevedanja ne more biti.
Mestna občina Ptuj je kot prva od mestnih občin, ki so nosilke projekta EPK, svoje obveznosti iz letošnjega leta poravnala, težav pa ne bi smelo biti tudi za leto 2012, je prepričan ptujski župan Štefan Čelan. Kljub temu da so priprave na projekt trajale kar nekaj časa, se dozdeva, da je nenaklonjenost projektu še vedno velika, še vedno je veliko takih, ki so prepričani, da gre akterjem pri tem le za denar, na stran pa so potisnjeni vsi drugi učinki blagovne znamke EPK, ki naj bi severovzhodni Sloveniji pomagala tudi pri razvojem preboju. Poti nazaj v tem trenutku ni, treba bo dokončati to, za kar si je to območje prizadevalo, za kar se je izrekla tudi država in dobila zeleno luč za izvedbo tega projekta v EU.
Slovenija ima v tem trenutku že tako nizek ugled, da si še ene sramote zaradi odpovedi velike mednarodne prireditve ne more več dovoliti. Upati je, da tisti, ki se bodo na veliko fotografirali na otvoritveni slovesnosti 14. januarja 2012, ne bodo v soju žarometov pozabili, kakšen so njihove obveznosti do projekta.
Tudi v MO Ptuj je skeptikov glede projekta EPK 2012 - Ptuj partner še veliko. Zunanjih obeležij projekta je še zelo malo; razen cvetličnih korit, ki so odeta v simbole EPK, drugega ni videti. Obeležja EPK pa imajo tudi vsa vabila in pisemske ovojnice, ki prihajajo iz Mestne hiše. Ker je koordinator projekta EPK Franc Mlakar odstopil, čeprav tega niso nikoli uradno potrdili, se niti ne ve natančno,
kdo je sedaj glavni, kar zadeva programskega vodjo projekta. Za operativnega naj bi bil imenovan Aleš Arih, ki pa tudi ni nikoli potrdil, da je na tej funkciji.
Kakorkoli že je zadeva zapletena tudi na kadrovskem področju, je treba projekte, ki so dobili denar v MO Ptuj, izpeljati najboljše, kar se da. Največ aktivnosti v tem trenutku poteka pri projektu umetnosti in dediščine, povezanim s Kurentovanjem 2012. Ptuj se je v programskem delu odločil, da bo osrednji projekt pustna dediščina, na katero so vezani tudi vsi drugi projekti s področja kulture z najrazličnejših vidikov.
V OŠ Ljudski vrt projekt EPK vzeli za svoj
Za sodelovanje v projektu EPK 2012 - Ptuj partner se v tem času pridno pripravljajo v OŠ Ljudski vrt, kjer so te dni - 16. in 19. decembra - pripravili tehniška dneva na temo karnevala 2012. Na
matični šoli so vsi učenci od 1. do 9. razreda ustvarjali na temo Rimljanov, podružnična šola Grajena pa si je izbrala za temo Turke.
Kot je povedala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič, so se v OŠ Ljudski vrt že pred enim letom zelo resno lotili priprav na projekt EPK, saj želijo biti aktivni sodelavci tega projekta, kot bi morali biti vsi Ptujčani. »EPK smo vsi, ki v tem prostoru živimo in ustvarjamo, to je naša skupna odgovornost, skupaj lahko veliko naredimo,« je prepričana. »Hkrati pa bi morali biti hvaležni, da imamo priložnost sodelovati v takšnem projektu.«
Ob predstavitvi ideje za sodelovanje v tem projektu so k sodelovanju povabili tudi vse druge ptujske osnovne šole in te so se povabilu odzvale. Oblikovali so skupni projekt pod naslovom De te fabula narratur (kar v prevodu pomeni: Tudi o tebi govori ta zgodba). Zadali so si nalogo, da bodo vsi učenci in strokovni delavci vseh ptujskih osnovnih šol sodelovali v ve-
liki karnevalski povorki, ki bo v nedeljo, 19. februarja, izdali bodo zbornik s predstavitvijo vseh projektov sodelujočih šol, 12. maja pa bodo v novi telovadnici OŠ Ljudski vrt pripravili skupno prireditev vseh osnovnih šol, ki bo obenem povzetek vseh dejavnosti, ki na teh šolah potekajo v okviru projekta EPK.
V OŠ Ljudski vrt projekt EPK poteka celo leto. Kot že rečeno, je na matični šoli posvečen Rimljanom, saj je tudi šola postavljena na rimskih ostalinah, na podružnični šoli pa so si izbrali temo Turki, ker Grajena sodi na območje, ki je bilo deležno turških vpadov. Vendar so se odmaknili od izdelovanja orožja, sabelj in mečev. Odločili so se, da bodo skozi ta projekt predstavili Turčijo kot deželo, od koder izvirajo tulipani (čeprav
je večina prepričana, da je Nizozemska dežela tulipanov, to ni res).
Na projektu EPK zasnovano pustno tradicijo bodo na ptujskih osnovnih šolah gradili tudi v prihodnjih letih, čeprav ni pričakovati, da bo udeležba mladih v pustnem dogajanju tudi v naslednjih letih tako množična kot v letu 2012. Seme pa je posejano in prepričani so, da bodo prišli tudi rezultati. Ni vse odvisno samo od šolnikov, veliko je odvisno tudi od šolskega koledarja in staršev, pravi ravnateljica.
V tem obdobju na OŠ Ljudski vrt poteka še en poseben projekt, izdelava velikega katapulta, ki mora biti izdelan do pustne povorke. Njihovi modelarji so zato zelo aktivni, saj je letošnji projekt zdaleč največji, kar so se jih kadarkoli lotili. Ideje za izdelavo so začeli oblikovati že med počitnicami, je v imenu zagnanih modelarjev, ki prihajajo v šolo že ob šestih zjutraj, povedal Rok Stubičar, ki se skupaj z Nikom Rakušem, Maticem Šprahom, Aljažem Kokolom, Janom Kranjcem, Metodom Cvetkom, Vidom Težakom, Žanom Muhičem, Patrikom Lampretom, Maticem Brando, Blažem Hazimalijem in Maksom Lavrenčičem trudi, da bi jim njihov projekt uspel. V začetku novega šolskega so zbrali vse ideje, izbrali najboljšo in jo dodelali, da so dobili načrt, po katerem sedaj izdelujejo katapult. Pred tem so naredili tudi maketo. Nad njihovim delom je navdušen tudi mentor modelarskega krožka Miran Petek, profesor tehnike in tehnologije ter geografije, ki pravi, da so v tem času pri tem zelo zahtevnem izdelku postali pravi mali mizarski mojstri. »Če učencem daš možnost, potem tudi nekaj nastane,« pove. Ker je časa
za takšne projekte premalo v okviru predmetnika, si je treba vzeti čas pred poukom in po njem.
Rimsko zgodbo bodo še razširili
Učenci tudi skozi ta projekt dokazujejo, da si želijo več praktičnega dela, kar pa zdajšnji predmetnik onemogoča. »Prepričana sem, da mora osnovnošolska izobrazba dati mladim široko osnovo za prepoznavanje, spoznavanje z različnimi področji življenja in dela, sposobnost opravljanja najosnovnejših del, pridobivanje ročnih spretnosti, sposobnosti javnega nastopanja. Takšnih stvari pri klasičnem pouku ni mogoče razvijati, zato takšni tehniški dnevi ali šolske prireditve, kjer imajo možnost, da se predstavijo v drugačni luči, pomenijo pomemben del učno-vzgojnega procesa v osnovni šoli. Sama osebno si želim, da bi tega bilo v osnovni šoli še več. Zaradi drastičnega zmanjševanja števila ur tehnike in tehnologije ter gospodinjstva bomo otroke prikrajšali za veliko pomembnih izkušenj, ki bi jih lahko pridobili,« pravi ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič
V naslednjih letih načrtujejo, da bodo izdelali čim več stvari, povezanih z rimsko zgodovino na našem območju V notranjem atriju šole bodo postavili rimsko peč, ki jo bodo sami izdelali, na ogled bodo postavili tudi katapult. Učenci OŠ Ljudski vrt imajo tudi patronat nad edino ohranjeno izkopano rimsko pečjo na območju Rabelčje vasi. Za vodenje po njej so se prvi mladi turistični vodniki usposobili že pred dvema letoma, od takrat dalje pa ta zgodovinski spomenik suvereno in z velikim navdušenjem predstavljajo javnosti.
MG
Prejeli smo • Po 14 amandmajih le sprejeli proračun za 2012
Ormož - šolski primer korupcije? (2.)
(Odgovor na članek, objavljen v Štajerskem tedniku dne 16. decembra 2011)
Ker gre za neverodostojne, netočne in pretirane izjave občinskega svetnika Vili-ja Trofenika, želim v skladu z Zakonom o medijih podati naslednji popravek navedb omenjenega člana Občinskega sveta Ormož.
Kot prvo, ne drži trditev g. Trofenika, da gre pri umeščanju investicij v proračun, za po njegovi izjavi »nesrečno trgovanje s cestami«. Dejstvo namreč je, da je predlog investicij v cestno infrastrukturo maksimalno usklajen z izraženimi predlogi in pobudami krajanov, podanimi na zborih krajanov. Potreb je seveda še veliko, a žal ima občina premalo sredstev, da bi lahko vse upoštevala in vsem ustregla.
Prav tako pa g. Trofeniku še enkrat odgovarjam, da za modernizacijo cest zadostujejo tako imenovani DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta),
drugih projektov, kot jih zahteva g. Trofe-nik, zaenkrat ni potrebno izdelovati. Na podlagi takega postopka smo do sedaj v občini Ormož dobivali odobrena sredstva tako s strani države kot EU. Če bi bil tak postopek napačen, kot to trdi g. Trofenik, bi nas državni uslužbenci na to že davno opozorili oz. nam ne bi odobrili deležev sofinanciranja.
Prav tako ne drži tudi njegova trditev, da bo Občina Ormož za GD Velika Nedelja zagotovila 268.000 EUR in to v času, kot se je izrazil, »ko ljudje nimajo dela, ko nimajo za kruh, bomo pri nas gradili gasilske domove za veselice. Kruha in iger!«.
Finančna konstrukcija projektantske cene GD pri Veliki Nedelji je namreč naslednja:
PGD Velika Nedelja (zbrano od krajanov)
55.304 EUR
občina 129.042 EUR državna sredstva 83.672 EUR skupaj 268.018 EUR Dejanski delež občine bo znan šele po končani investiciji, če bo do nje seveda ob nasprotovanjih, ki so se pojavila, sploh prišlo.
Ne drži pa tudi trditev, da je za investicijsko vzdrževanje vseh osnovnih šol v občini Ormož v proračunu le 100.000 EUR. K temu je potrebno namreč prišteti še sredstva namenjena OŠ Stanka Vraza za zamenjavo strehe, v višini 98.390 EUR. Celotna vrednost investicije na OŠ Stanka Vraza je sicer 132.430 EUR, vendar razliko zagotavljata Občini Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Ti dve občini sta namreč soustanoviteljici omenjene šole s prilagojenim programom, ki je g. Trofenik očitno ne prišteva k osnovnim šolam.
Alojz Sok, župan Občine Ormož
Hajdina • Božiček obdaril otroke
Praznično dogajanje za vse generacije
Na platoju pred poslovno-stanovanjskim centrom Hajdina je letos prvič potekala tudi decembrska praznična prireditev.
Foto: Črtomir Goznik
S prve decemrske praznične prireditve na platoju pred PSC Hajdina
Postavili so smreko, jo okrasili, prižgali luči in ob priložnostnem kulturnem programu, ki so ga pripravili v OŠ Hajdina, pričakali Božička. Ta je letos na enem mestu obdaril vse otroke iz občine Hajdina v starosti od enega do šestih let; skupaj
200. Zbrane je ob tej priložnosti pozdravil hajdinski župan Stanislav Glažar in se zahvalil vsem, ki so prireditev pripravili, ter jih po končani prireditvi povabil k stojnicam, kjer so hajdinske gospodinje postregle s kulinaričnimi dobrotami, kle-
Foto: Črtomir Goznik
Za kulinarično in tekočo ponudbo so poskrbele marljive hajdinske gospodinje skupaj s kletarji.
tarji pa s kuhanim vinom in čajem. Ob bližnjih praznikih je občankam in občanom Hajdine zaželel vse lepo, veliko zdravja in sreče ter pripravljenosti za skupno sodelovanje v novih projektih.
S praznično okrašenega platoja se je dogajanje prese-
lilo v farno cerkev sv. Martina, kjer je hajdinski župnik naddekan Marijan Fesel postavil jaslice, ob 19. uri pa se je začel koncert tradicionalno božični koncert, na katerem je letos zapel Slovenski oktet.
MG
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 1043
www.radio-tednik.si
Kidričevo • Koncert pevskega zbora Talum
Markovci • Godba na pihala
Podelili Gallusove značke 11. Miklavžev koncert
Pevci moškega pevskega zbora Talum Kidričevo so v petek, 16. decembra, v mali dvorani osnovne šole pripravili predpraznični letni koncert. Kot gostje so nastopili pevci moškega pevskega zbora z Grajene.
Godba na pihala občine Markovci, ki jo vodi dirigent Peter Gojkošek, je v nedeljo, 11. decembra, v večnamenski dvorani v Markovcih pripravila tradicionalni Miklavžev koncert.
Začetki moškega pevskega zbora Talum segajo v obdobje okoli leta 1950, ko je zbor ustanovila skupina mladih pevskih zanesenjakov, v glavnem delavcev kidričevske tovarne aluminija. Kot je pojasnil predsednik zbora Edvard Hojski, prispeva pevski zbor tudi danes pomemben delež pri kulturnem dogajanju v ki-dričevski tovarni in izven nje. Zadnjih nekaj let prepevajo pod umetniškim vodstvom dirigenta Oliverja Bučka,
profesorja glasbe na osnovni šoli Breg, ki ga odlikuje predvsem spoštljiv odnos do minulega dela in zapuščine svojega predhodnika Ladislava Pulka, ki je zbor vodil celih 30 let.
Na predprazničnem koncertu so v prvem delu predstavili nekaj priredb slovenskih skladateljev Gustava Ipavca, Oskarja Deva in Matije Tomca. Po podelitvi jubilejnih Gallusovih značk za večletno prepevanje v zboru so nastopili učenci osnovne šole Kidriče-
vo, ki so zaigrali na različne instrumente. V osrednjem delu so kot gostje nastopili pevci moškega pevskega zbora iz Grajene pod vodstvom Rudija Mohorka, v zadnjem delu koncerta pa so kidričevski pevci predstavili tudi del novega pevskega programa. Ker je njihova velika želja, da bi zbor pomladili in osvežili z novimi glasovi, vabijo k sodelovanju nove, predvsem mlajše pevce.
-OM
Koncert je bil tematsko razdeljen na več delov. V prvem delu so se predstavili marko-vski godbeniki kot gostitelji koncerta in zaigrali pet skladb (Missa Katharina - Preludium, Anton aus Tirol, Mambo No. 5, Lambada in A Buncha Blues). V nadaljevanju koncerta so nastopili gostje, člani ansambla Uspeh. Zaigrali in zapeli so Slakovi pesmi Čebelar in Ne prižigaj luči ter skladbo Meni ni za bogatijo, ki jo v originalu izvaja ansambel Mladi Dolenj-
ci. Sledil je skupni nastop godbenikov in ansambla Uspeh. Tako kot na začetku, pa so tudi ob zaključku koncerta markovski godbeniki znova samostojno zaigrali nekaj melodij. Skupaj z ansamblom ali samostojno so bile izvedene še skladbe: Sanjski sprehod, Črnolasa princesa, Izletniška, Carnival of Venice, Layla, Tears in Heaven in Sunshine of Your Love. Pri pesmi Carnival of Venice so se kot solisti predstavili Janko Kelenc, San-
di Kelenc in Žiga Bezjak.
Koncert je povezoval Tonček Žumbar, za odlično izvedbo zaigranih skladb in prijeten glasbeni popoldan pa gre v veliki meri zasluga tudi dirigentu markovske godbe Petru Gojkošku.
Po uspešno izpeljanem 11. Miklavževem koncertu pa so misli markovskih godbenikov te dni že osredotočene na leto 2012, ko bodo zaznamovali 90-letnico svojega delovanja.
MZ
Foto: M. Ozmec
Moški pevski zbor Talum Kidričevo vodi Oliver Buček, profesor glasbe na OŠ Breg.
Godba na pihala občine Markovci
Foto: MZ
Slovenija • Uredba o zelenem javnem naročanju
Kmetijci zadovoljni, podjetniki kritizirajo
Vlada je v prvi polovici decembra sprejela novo uredbo o zelenem javnem naročanju, ki naj bi spodbujala razvoj ekološkega kmetovanja in povečano porabo lesa. Z novo uredbo, ki bo začela veljati januarja naslednje leto, bo na javnih naročilih lahko uspel tudi dražji ponudnik, če bodo njegovi izdelki okolju prijaznejši.
Uredba predvideva oz. zahteva zeleno javno naročanje in predpisuje vključevanje okolj-skih vidikov v postopke javnega naročanja. Glede na njeno vsebino bodo naročniki javnih razpisov (proračunski porabniki) po Zakonu o javnem naročanju imeli po novem možnost izbrati ne le najcenejši ponujeni izdelek,temveč bodo lahko izbrali tudi dražjega, če bo ta manj obremenjeval okolje. Za kmetijstvo in gozdarstvo so zlasti pomembne priloge, ki se nanašajo na ekološka živila in les.
Na podlagi uredbe bodo tako morali naročniki pri javnem naročilu vključiti 10 odstotkov ekoloških živil, vendar pa za živila in gostinske storitve glede na nerazvitost ponudbe slovenskih ekoloških živil uredba določa prehodno obdobje -do leta 2014 se zahteva petodsto-
tni delež eko živil. Druga zahteva zelene uredbe se nanaša na povečanje porabe lesa; pri javnih naročilih za pohištveno opremo bo namreč treba upoštevati kriterij, ki pravi, da mora delež lesa v pohištvu znašati vsaj 30 odstotkov prostornine uporabljenih materialov. Les in materiali na njegovi osnovi morajo izvirati iz trajnostno pridelanih virov. S to zahtevo v zeleni uredbi naj bi se povečala raba lesa v državi. Povečano povpraševanje po kvalitetnem lesu naj bi tako prispevalo k povečanemu poseku drevja s
3.4	milijona kubičnih metrov lesa v letu 2010 na načrtovanih
6.5	milijona kubičnih metrov možnega poseka na leto. Posledično se bo povečala poraba končnih lesnih izdelkov (pohištvo, leseni gradbeni elementi in stavbno pohištvo, papir). Uredba bi tako tudi pomemb-
Z novo sprejeto uredbo o zelenem javnem naročanju bodo imeli več možnosti za pridobitev naročila domači kmetje oz. proizvajalci (s ponudbo eko živil), prav tako se bo pri naročanju pohištva moralo upoštevati kriterij, da bo vsaj 30 odstotkov opreme iz lesa.
no prispevala k vzpostavitvi pretrgane gozdno-lesne verige. Z njeno vnovično vzposta-
Slovenija • Sprememba dogovora ministrov EU
Za pomoč v hrani ostaja 500 milijonov evrov
Potem ko so kmetijski ministri držav Evropske Unije (EU) z večino glasov novem-
■	■	■	■ ■■ ■	■	m	v ■ ■	■	■	■ v i	-
bra najprej sprejeli ukrep zmanjšanja pomoči v hrani najrevnejšim, so se konec minulega tedna na ponovnem srečanju odločili, da se pomoč v hrani do leta 2014 ne zmanjša, ampak ostaja enaka kot doslej.
vitvijo bo namreč omogočen enakomeren regionalni razvoj s porabo lastne surovine in znanja, nega in varstvo gozdov, revitalizacija podeželja z zaposlitvenimi možnostmi za vse izobrazbene strukture.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je spre-
jem nove uredbe, ki bo začela veljati prvega januarja, pozdravila pozitivno, saj meni, da bo kmetom omogočila lažje vključevanje v sistem javnega naročanja. V zbornici menijo tudi, da bi s sistemom t. i. kratkih verig - od kmeta do kupca - zaradi krajših transportov in
manj embalaže zmanjšali onesnaževanje okolja.
Precej bolj skeptični pa so do nove uredbe v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer se jim zdijo še posebej sporne temeljne okoljske zahteve za stavbe. V stališču, ki so se mu pridružili Inženirska zbornica Slovenije, Zbornica za arhitekturo in prostor, Gradbeni inštitut ZRMK in Zavod za gradbeništvo, so zapisali, da lahko obstoječi predlog onemogoči številne javne razpise, saj za osnovo nima razdelanih metodologij, kako preverjati in dokazovati izjave ponudnikov. »Kriteriji za izbor najugodnejšega ponudnika premalo upoštevajo preverjeno prakso izbora na osnovi kakovosti. To bi sprožilo številne pritožbe na razpise in izbiro ponudnika. Smiselno je, da se navedena problematika reši s podzakonskimi akti, ki naj jih izdelajo strokovnjaki in bodo jasni, primerljivi in dokazljivi za ponudnike in izvajalce,« so poudarili na GZS.
SM
Slovenija je bila sicer od vsega začetka zelo zavzeta, da se ukrep pomoči najrevnejšim nadaljuje in se je ves čas zavzemala za ohranitev in nadaljevanje tega ukrepa v letih 2012 in 2013. Ključen problem v pogajanjih o prihodnosti ukrepa pa so predstavljale države članice, ki so postavljale pod vprašaj ustreznost izvajanja ukrepa, ki je po vsebini socialne narave (in naj ne bi spadal na področje kmetijske politike). Doseženi kompromis zato temelji na dogovoru, da se bo ukrep v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) izvajal le še v letih 2012 in 2013, prihodnost ukrepa v novem finančnem obdobju 2014 do 2020 pa ostaja odprta.
Slovenija je kompromisni predlog podprla, ker se s tem zagotavlja izvajanje ukrepa v naslednjih dveh letih v celotnem obsegu 500 milijonov evrov letno. Brez dogovora, ki je bil sprejet tokrat, pa bi program zaradi odločitve Evropskega sodišča lahko izvajali le v okrnjenem obsegu v višini približno 120 milijonov evrov, kar bi bistveno prizadelo prejemnike pomoči, saj dobrodelne organizacije ne bi mogle nadomestiti tako obsežnega izpada pomoči v obliki hrane.
Pomoč v obliki hrane je v Sloveniji postala izjemno pomembna, še posebej v trenutnih razmerah gospodarske in finančne krize, ko število brezposelnih in socialno ogroženih konstantno narašča. V letu 2011 smo tako v Sloveniji prek dobrodelnih organizacij Rdeči križ Slovenije in Karitas letno razdelili več kot 6000 ton hrane in prehrambenih paketov več kot 200.000 upravičencem v skupni vrednosti 2,4 milijona evrov. V letu 2012 lahko Slovenija glede na sprejeti dogovor pričakuje podob-
no višino sredstev kot minulo leto, natančen znesek pa naj bi bil znan januarja naslednje leto.
Program pomoči v hrani se v EU izvaja že 25 let, od leta 1987, ko se je Unija prvič odločila, da del kmetijskih proizvodov iz javnih zalog EU nameni za humanitarne namene. Pomoč v hrani v letu 2011 razdeljuje 20 od 27 držav članic EU, ki tako pomagajo že več kot 18 milijonom prejemnikom te pomoči. Od leta 2008 EU vsako leto nameni ukrepu 500 milijonov evrov.
SM
Slovenija • Bilanca samooskrbe z mesom
Povečuje se izvoz goveda in uvoz svinjine
Slovenci za prehrano porabimo 192 tisoč ton mesa, od tega ga v Sloveniji priredimo 161 tisoč ton. Stopnja samooskrbe z mesom v Sloveniji je lani bila 85 odstotkov.
Na zadnjem srečanju so se kmetijski ministri EU vendarle kompromisno dogovorili, da se pomoč v hrani ne zmanjša, ampak se za dve leti ohrani na dosedanjem nivoju (500 milijonov evrov letno). V Sloveniji je tovrstno pomoč letos prejelo 200.000 upravičencev.
Živinoreja predstavlja 45 odstotkov celotne kmetijske proizvodnje. Živino redijo na 58.678 kmetijskih gospodarstvih. V zadnjih letih se je močno zmanjšalo število gospodarstev, ki redijo prašiče, perutnino in govedo, povečalo pa število tistih, ki redijo konje in ovce.
Velike spremembe so se zgodile na področju uvoza in izvoza živali. Izstopata izvoz goveda, saj smo v letu 2005 izvozili 7.784 glav goveda, v letu 2010 pa je to število znašalo 34.970, in uvoz prašičev, ki smo jih leta 2005 uvozili 23.550, lani pa je uvoz znašal že 62.373 prašičev. Zadruge letno odkupijo 95 odstotkov celotne prireje govedi.
Obseg prireje mesa govedi je sicer po prvih ocenah v letu 2011 ostal na ravni povprečja zadnjega petletnega obdobja (2006-2010). Razpoložljivi podatki kažejo, da je zakol govedi letos za približno odstotek manjši kot lani, večji pa je izvoz živih živali. V primerjavi z letom 2010 je tako domača prireja mesa večja za okoli dva odstotka, zaradi predvidenega
nekoliko manjšega števila goveda konec leta pa bo prirast malo pod ravnijo lanskega. Povprečne odkupne cene vseh kategorij mladega pitanega goveda so bile v prvih devetih mesecih leta 2011 precej nad lansko ravnijo cen, kjer bodo po oceni kmetijskega ministrstva ostale tudi ob koncu leta.
V prašičereji se v letu 2011 ponovno pričakuje upad prireje, ki bo po predvidevanjih podoben kakor lani. Po prvih ocenah bo domača prireja
mesa ob predvidenem večjem izvozu živih živali manjša zaradi manjšega zakola prašičev. Ob manjši domači prireji se bo verjetno ponovno nekoliko zmanjšal stalež živali, kar bo vplivalo na zmanjšanje prirasta za več kot štiri odstotke. Kljub povečanju odkupnih cen prašičev v povprečju za sedem odstotkov se je ekonomski položaj glede na leto 2010 še nekoliko poslabšal in ostaja pod povprečjem petletnega obdobja.
SM
Foto: SM
V letu 2005 je letni izvoz goveda znašal 7784 glav, lani pa že 34.970.
Foto: SM
Foto: SM
Kidričevo • Praznični koncert pihalnega orkestra Talum
Tokrat večer mednarodne plesne glasbe
TUdi letošnji predpraznični koncert pihalnega orkestra Talum, ki je bil tokrat predvsem plesno obarvan, je v soboto, 17. decembra, veliko dvorano restavracije Pan v Kidričevem napolnil do zadnjega kotička.
Pod vodstvom izjemnega dirigenta, maestra Stefana Garkova, so tokrat predstavili predvsem nekaj mednarodno znanih in popularnih glasbenih uspešnic. Tako smo lahko slišali znano češko polko Rozamunda, pa Brahmsov Madžarski ples, nepozabne Avsenikove Spomine, Šostakovičev Ruski valček, pa argentinski tango Kumparsita, francoski ples Cancan, znameniti grški ples Sirtaki, manj znan irski ples Simple gifts, pa ciganski in makedonski balkanski ples, vse skupaj pa so zaokrožili z večno lepo Golico. Navdušeno občinstvo si je z bučnim aplavzom za poslastico priborilo še dva dodatka.
Posebej prijetno pa so letos presenetili gostje večera, skupina mladih učencev tolkal glasbene šole Karola Pahorja s Ptuja: Urban Pe-klar, sicer bobnar Pihalnega orkestra Talum Kidričevo, Staš Planinšek, Jakob Štrucl, Manca Gavez in Meta Hunjet. Pod vodstvom učitelja glasbe
Foto: M. Ozmec
Pihalni orkester Talum Kidričevo že dobri dve desetletji igra pod taktirko maestra Stefana Garkova.
Foto: M. Ozmec
Z odličnim nastopom so posebej navdušili najmlajši gostje večera, tolkalci iz Glasbene šola Karola Pahorja s Ptuja.
Boštjana Vavha, profesorja tolkal, so zaigrali na marim-bo, vibrafon, zvončke, konge, djembe, komplet bobnov in nekaj drugih drobnih tolkal. Navdušenemu občinstvu so se predstavili s priredbami znanih glasbenih uspešnic Schmitzove In the Mood, Si-natrove uspešnice My Way ter Something Stupid, pričarali so tudi ritmično usklajeno igranje brez instrumentov z rokami po telesu, zelo lepo
pa sta zazveneli Garetanova Funk Junk in znana Manci-nijeva The Pink Panther. Vse nastopajoče mlade glasbenike odlikujeta marljiv odnos do dela in predvsem veselje do glasbenega ustvarjanja, za kar so poželi že celo vrsto uspehov, smo lahko izvedeli na koncertu. Urban Peklar je leta 2008 osvojil zlato plaketo na regijskem tekmovanju in zlato plaketo ter drugo nagrado na državnem tekmo-
V letu, ki se izteka, je za svoje filmske stvaritve prejel tri nagrade. Za odlična spremna besedila veliko njegovih nagrajenih filmov je zaslužen novinar Franc Milošič, ki je prispeval tudi besedilo za film o dorna-vskih ciganih in dokumentarni film Profesor dr. Vladimir Bra-čič, žlahtni trs haloških goric. Njegovo že tako bogato bero nagrad je 25. novembra na 21. mednarodnem filmskem festivalu Trofeo Trieste v Italiji obogatila še specialna nagrada žirije, ki jo je prejel za film Po stopinjah poguma.
Na 14. mednarodnem festivalu fotografije in filma Paunovo pero v Gospodžincu, na katerem je bilo v konkurenci za na-
grade 140 filmov, je za film Maščevanje, ki je basen o hudobni lisici, prejel posebno priznanje in nagrado mesta za najboljši film. Filmska zgodba »boja« med lisico in petelinom je nastajala nekaj let. Pred Gospodžincem so ga videli in občudovali tudi na festivalih v Švici, Nemčiji in Avstriji, kjer so prav tako prepoznali njegove kvalitete in ga nagradili z več priznanji.
Festef 2011, 20. festival televizijskega etnološkega filma, ki je potekal v Kučevu, mu je za film Kmečko gostuvanje prinesel srebrnega pastirja za najboljši tuji film. V ožji izbor letošnjega festivala se je uvrstilo 30 filmov. Film Kmečko gostuvanje je zmontiran v dveh različicah.
vanju. V Italiji v Povolettu je leta 2010 osvojil srebrno plaketo na mednarodnem tekmovanju glasbenikov. Letos pa je osvojil zlato plaketo na regijskem tekmovanju in zlato plaketo ter prvo nagrado na državnem tekmovanju, kar pomeni, da je bil v svoji konkurenci najboljši. Udeležil se je tudi koncerta prvonagra-jencev v mariborski kazinski dvorani. Staš Planinšek je na mednarodnem tekmova-
nju v Italiji prejel srebrno plaketo, letos pa je na tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG osvojil zlato plaketo in prvo nagrado na regijskem tekmovanju, na državnem pa zlato plaketo in drugo nagrado za osvojenih 99 točk. Jakob Štrucl je leta 2010 na mednarodnem tekmovanju v Italiji dosegel drugo nagrado v svoji kategoriji in se udeležil koncerta nagrajencev, letos pa je na tekmovanju mladih
glasbenikov TEMSIG osvojil zlato plaketo in prvo nagrado na regijskem tekmovanju, na državnem tekmovanju pa je prejel zlato plaketo. Meta Hunjet je na mednarodnem tekmovanju v Italiji leta 2010 dobila bronasto plaketo, letos je na tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG na regijskem tekmovanju prejela zlato plaketo, na državnem tekmovanju pa srebrno plaketo. Manca Gavez pa je na letošnjem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG na regijskem tekmovanju prejela zlato plaketo, na državnem tekmovanju pa srebrno plaketo.
Naj dodamo le še to, da je celoten koncertni večer tudi tokrat povezovala Zlatka Lampret, med številnim občinstvom iz Kidričevega in bližnje okolice pa so bili glasbeniki posebej veseli predsednika uprave Taluma Marka Drobniča in župana občine Kidričevo Antona Leskovarja s soprogama.
-OM
Ptuj • Novi uspehi Tinčka Ivanuše
Kamera, ki odstira zgodbe
Znan ptujski videoproducent Tinček Ivanuša, čigar filme dobro poznajo tudi v tujini - v Švici, Nemčiji, Avstriji, Srbiji, Makedoniji in Italiji -, je tudi v letu 2011 s svojim ustvarjanjem požel lepe uspehe. Z videoprodukcijo se je začel ukvarjati pred 32 leti in je zagotovo eden izmed tistih slovenskih videoproducentov, ki s svojimi filmi žanje uspehe, z odstiranjem življenjskih zgodb pa pomaga razumeti življenje tudi takrat, ko do človeka ni najbolj prijazno.
V spomin Mimici Seguía
V soboto, 26. novembra, smo se na pokopališču na Polenšaku poslovili od upokojene gostilničarke in znane turistične delavke Mimice Šegula. Težko je izbrati besede v spomin na človeka, kije bil del nas, del našega kraja in našega časa.
Tinček Ivanuša v svoji značilni pozi
Foto: Langerholc
Daljša je že bila predvajana na TV-Slovenija, krajša 14-minutna, pa je bila prvič javnosti predstavljena na festivalu v Kučevu. Dokumentarni film Kmečko gostuvanje je resnična poročna zgodba Irene in Mirana Forštna-riča. V filmu pa je nastopilo tudi veliko odličnih igralcev. Posebno zahvalo ob tem filmu Tinček Ivanuša izreka gledališkemu igralcu Lojzetu Matjašiču, ki je napisal odličen scenarij, za pomoč pri režiji ženinu in nevesti Ireni in Miranu Forštnariču ter vsem nastopajočim. Srebrni pastir je naš skupni uspeh, poudarja. Kmečko gostuvanje je filmski odmik v preteklost, gledalcu odstira pogled na ženito-vanjske običaje nekaj desetletij nazaj, kot se jim spominja Lojze Matjašič. Temu primerna je tudi kostumografija, protagonisti so oblečeni v identična oblačila tistega obdobja.
V Bitoli v Makedoniji pa je letos potekal mednarodni filmski festival Kamera 300. Na njem se je Tinček Ivanuša predstavil z avtorskim filmom Po stopinjah poguma, ki mu je prinesel bronasto kamero 300. V njem je glavna protagonistka 78-letna Angela Medved iz Hotinje vasi, ki se je rodila brez rok, kljub temu pa polno življenje živi z nogami, s katerimi tudi ustvarja izjemna likovna dela.
MG
Rodila se je 3. aprila 1921 v Polencih v družini Lah, ki je imela trgovino, gostilno in kmetijo. Vse bolj se je začela vraščati v prelep košček sveta pod soncem - Polenšak, njen Polenšak. Srečo je našla v družini z možem Stankom in sinovoma, kasneje še z vnukinjami. Srečo pa je našla tudi v naravi, saj je živela v skladu z njenimi zakonitostmi, povezana z zemljo, čeprav je bil njen glavniposel v domači gostilni.
Bila je človek z neizmerno življenjsko energijo, zato je z družbenim delom bogatila svoj dan. S tem pa je bogatila in požlahtnila tudi Polenšak, ki je po njeni zaslugi postal znan in obiskovan. Sledovi njenega dela ostajajo v vseh krajevnih društvih, najbolj pa zagotovo v Turističnem društvu Polenšak. Bila je pobudnica in ustanoviteljica tega društva, ki so ga s somišljeniki ustanovili 1963. leta v njeni gostilni. Petindvajset let je bila predsednica društva in s tem glavno gibalo društvenega življenja in razvoja. Društvu je začrtala temeljne smeri in to še danes dela po njeni viziji in jo nadgrajuje.
V sedemdesetih letih je gradila turistični dom. Hotela je pridobiti prostor za srečanja, prostor, kjer bi shranjevali stara orodja in predmete, da bi ostali na ogled in v spomin mlajšim rodovom. Tudi v tistih
	
■ rv- '	i -
	
V	
časih, ko so starino nerazumno uničevali, jo je ona znala spoštovati. TD je pri zbiranju uspešno in že ima postavljen muzej v turističnem domu. Po njeni smrti so v muzeju postavili stalno vitrino v spomin nanjo z nekaterimi priznanji in fotografijami. Vedno je delala s pomočjo krajanov, ki so jo spoštovali, ji stali s srcem ob strani in vedno so se vključevali tudi mladi.
Rada in ponosno je predstavljala svoj kraj, potovala po Sloveniji, v okviru Turistične zveze tudi v Beograd. Prejela je več priznanj. Nekoč je prišla delegacija celo iz Beograda in ji prinesla priznanje. Že 1954. leta je začela voditi predice in jih tudi učila. Organizirala je žanjice in z njimi in predica-mi nastopala doma in po drugih krajih. Njena ideja je tudi razstava kruha in pogač, ki je
bila prva v slovenskem merilu. V nobenem kraju ali mestu v Sloveniji je takrat, pred 48 leti, ni bilo. Še vedno je zelo odmevna in bogata.
Ga. Mimica je bila tudi ustanovna članica borčevske organizacije. Sodelovala je z Natašino skupino in jim pomagala. Bila je ustanovna članica DU Polenšak, članica krajevne organizacije RK Polenšak in Društva invalidov Ptuj. Pred štirimi leti se je včlanila v novo ustanovljeno Slovenjegoriško društvo generala Maistra.
Tudi pri mnogih drugih akcijah v kraju je bila gonilna sila, saj si je močno prizadevala za napredek kraja. Cenila je npr. izvir vode in že zgodaj je Polenšak dobil vaški vodovod, ravno tako ceste. Z možem Stankom sta pomagala pri gradnji prvega gasilskega doma. Imela je spoštljiv odnos do šolstva in učiteljstva. Celo življenje je bila abstinent. Zelo mlada je že vozila težki motor in avto. Bila je taksi za okoliške ljudi ob raznih nujnih primerih.
Bila je pokončna, neomajna, ponosna. Hvaležni smo, da je bila naša sopotnica skozi življenje. Vase so jo sprejela nedrja domače zemlje, ki se pravkar pogreza v zimski počitek. Priklanjamo se ji v spomin.
Za člane TD Polenšak: M. Štebih
Foto: arhiv
Ptuj • Knjiga je zmeraj pravo darilo
Še nimate vseh daril?
December je čas, ko skoraj cel mesec razmišljamo o tem, kaj bi lahko podarili drug drugemu. Veselje na obrazu obdarovanca in zadovoljen objem na srečo odtehtata vse skrbi, ki nam jih povzročijo prazniki. Eno izmed daril, s katerim boste težko zgrešili, je zagotovo knjiga.
Prijetne skrbi in razmišljanja, ki nas prevevajo te dni, so zagotovo povezana s tem, kako izbrati pravo darilo za svoje partnerje, otroke, starše, sorodnike in prijatelje. Kaj podariti nekomu, ki ima „vse"? Izbira ustreznega darila je seveda odvisna od tega, komu je darilo namenjeno, a nekaj reči je takšnih, s katerimi skorajda ne moremo zgrešiti. Čeprav je izbira daril individualna zadeva, odvisna od starosti in želja obdarovanca, knjiga ostaja eno najustreznejših daril tudi v času računalnikov.
Kaj je lepšega kot branje pravljic otroku pred spanjem? Za starejše otroke je zanimiva in pestra tudi izbira knjig, v katerih so na primer sestavljanke, različne na otip zanimive reči, zvoki, ki pričarajo pravo kmetijo, in podobno. Knjiga pa ostaja primerno darilo tudi za starejše, tiste, ki radi nekaj prostega časa namenijo oddi-
hu ob branju knjige in „odklopu" od realnosti. Vprašanje je torej le, kako izbrati ustrezno branje. Nekaj nasvetov ponuja pravljičarka in knjižničarka v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju Liljana Klemenčič.
Decembrski čas je čas obdarovanja. Je knjiga darilo, s katerim ne moremo zgrešiti?
„Mislim, še vedno, da je knjiga s posvetilom med najboljšimi darili. Ampak kot pri vsem na tem ljubem svetu, tudi s knjigo lahko zgrešimo. Zraven ali ob knjigi, se mi zdi, da imajo posebno, srčno vrednost darila iz domače delavnice."
Je knjiga primerno darilo za vse starosti?
„Seveda, če je 'prava', skrbno izbrana z mislijo, da jo bo lahko obdarovana oseba gledala, brala, ali poslušala z navdušenjem in veseljem in bo tako postala tudi žlahten spomin na nek praznik, čas,
	
	
FÜSfifl	
pate	Jm1
Foto: DK	
Knjiga je zmeraj pravo darilo.
Liljana Klemenčič, pravljičarka in knjižničarka
obdobje. Kako lepo je vzeti z domače knjižne police knjigo, ki je bila neko davno darilo!"
Kakšen je vaš nasvet: kako izbrati pravo knjigo?
„Izbiranje zna biti precej zapleteno, a najenostavneje je poseganje po knjigah, ki predstavljajo izbor nekega avtorja, neke literarne zvrsti, nekega literarnega obdobja, na primer zbirko pravljic, pesniško antologijo ... To so knjige 'za zmeraj'. No, zdaj sem se pa ulovila, saj ob besedi knjiga najprej pomislim na leposlovje, na zgodbe, povesti, pravljice, na poezijo ... Ampak podariti je možno, pogosto tudi zelo dobrodošlo, tako imenovane poučne, strokovne knjige, kamor sodijo najrazličnejši naslovi knjig za prosti čas in hobi, za ustvarjanje, športni in zdravstveni priročniki, kuharice .... Oh, koliko knjig! Pri tem so založniki oblikovali po-
Cirkulane • Božični večer s Slovenskim oktetom
»
Slovenski oktet« je le eden
Cirkulansko kulturno društvo je ob letošnjem božičnem večeru pripravilo majhno presenečenje; po petih letih od zadnjega obiska bo v nedeljo zvečer v cerkvi sv. Barbare ponovno prepeval Slovenski oktet.
„Zelo smo ponosni in veseli, da bodo fantje Slovenskega okteta ponovno zapeli v našem kraju. Slovenski oktet je pojem v svetu zborovskega petja. Letos obeležuje 60 let svojega obstoja in v tem času se je v njem zvrstilo že preko 30 pevcev. Slovenski oktet ni zbor v klasičnem pomenu, je komorna skupina osmih pevcev z izrazitim občutkom za muzici-ranje, komorno igro, prilagajanje. Vsak od pevcev ima svojo funkcijo v neki skladbi in ansamblu. Dejstvo, da v oktetu že od leta 1951 prepevajo tudi operni solisti in da to zmorejo, pomeni, da imajo občutek za ansambelsko petje," je povedala Ana Črnivec iz KD Cirkulane in še dodala:
„Že v samem začetku si je oktet kot svoje osnovno poslanstvo zadal skrb za gojenje in plemenitenje vokalne glasbe vse od renesanse in ljudskih napevov do klasike in skladb sodobnikov. Slovenski oktet je bil zgled in motivacija
mnogim skupinam, ki so zaradi njegovega plemenitega in doživetega petja pričeli svoje delovanje. Tako je v vseh teh letih v Sloveniji nastalo preko sto oktetov, ki so sledili njegovi poti."
SM
Foto: arhiv Slovenskega okteta
sebno sorto darilnih knjižic, na primer takih za srečo, pa za mamo, pa kaj vem kaj še . Saj nekatere od teh miniaturk so prav srčkane, a srčkanost pač ni dovolj za pravo darilo. Velja tudi, da je lepo, če je podarjena knjiga opremljena z osebnim posvetilom in datumom, navedkom priložnosti, ob kateri smo jo podarili ..."
Ni vse zlato, kar se sveti
Katera je največkrat izposojena knjiga v letošnjem letu: na različnih oddelkih?
„Podatka o najbolje izposojenih knjigah še ne poznam, saj je leto še 'živo'. Kar tako, 'na prvi pogled', pa lahko rečem, da so šle za med vse knjige z najrazličnejših šolskih tekmovanj. Cankarjevo je dvignilo veliko prahu, knjige zanj, Na zeleno vejo Andreja Predina in Makučeve Oči, pa so bile med najbolj iskanimi, torej predpisana literatura. Med neobveznim, prostoča-snim naborom pa si otroci najraje sposojajo popularne zbirke, pa grozljivke in vam-pirke, izredno priljubljeni so še dinozavri, knjige o hišnih ljubljenčkih, pa stripi."
Za otroke še vedno ostajajo aktualne večne pravljice. Kaj pa če želimo kakšno inovativnejše branje? Kaj podariti malčkom?
„O, pravljice so tudi in vedno bolj za odrasle! Največja slovenska založniška hiša se lepo trudi z izdajami zbirk pravljic. In letos se jim je posrečilo izdati kar nekaj pravljičnih biserov - odličnih knjig v vseh smislih. Te dni je izšla avtorska slikanica Pritisni tukaj; to je eno tako inovativno branje, ki ga zelo, zelo priporočam otrokom od predbralnega obdobja skupaj s starši (ne gre za vzdržljivo kartonko) do osnovnošolcev tretjega razreda. Sicer je zares čudovita knjiga Zlata ptica, zgodbe in pesmi s podobami znamenite Ančke Gošnik Godec, pa znova izdane Pravljice Kristine Brenkove ... Ni, da bi naštevala, a vsekakor se velja izogniti bleščečim, svetlikajo-čim se prazničnim slikanicam, ki jih te dni ponujajo knjižne police trgovin in knjigarn ."
Kaj pa za starejše, zahtevne bralce? Katera knjiga je letos pritegnila največ bralcev?
„Tako na pravi pogled je bila zelo zaželena zgodovinska knjiga Tito in tovariši. S pomočjo Bukle, brezplač-ne(!) revije o novih knjigah, so bralci zelo dobro obveščeni o novih izdajah in želijo najnovejše knjige, še preden so dosegljive v knjižnicah. Bralno zaželene so tudi aktualne knjižne nagrajenke, na primer Jančarjeva To noč sem jo videl."
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Božične potičke za vse
Za nje, za božične potičke, potrebujemo 280 gramov moke, 150 gramov masla, 200 gramov sladkorja, 100 gramov čokolade, kozarec mleka, pol zavitka pecilnega praška, stepeno smetano in kandirano sadje. Čokolado razrežemo na koščke, prili-jemo malo mleka, postavimo posodo v vročo vodo, dodamo maslo in raztopimo. Prilijemo še ostalo mleko in shladimo. Beljak stepemo v trd sneg, rumenjak zmešamo s sladkorjem v gladko zmes. Počasi dodajamo presejano moko in raztopljeno čokolado, na koncu pa še sneg in pecilni prašek. Vse skupaj previdno zmešamo v rahlo testo. Zlijemo ga v namaščen in z moko potresen pekač terpotisnemo v ogreto pečico. Pečemo pri 180 stopinjah približno pol ure in uživamo v čudovitih dišavah, ki se počasi širijo po kuhinji. Ko je potička pečena, jo stresemo iz pekača in ohladimo. Zdaj pride pa najboljše: božično potičko okrasimo s stepeno smetano in kandira-nimi češnjami.
Ta recept za hiter in preprost praznični kolač je najti na koncu ene izmen mnogih slikanic, ki govorijo o decembrskih praznikih. Vedno več je teh božičnih in novoletnih slikanic, ki se svetlikajo in na-kupovalcem dobrikajo, a vsebinsko ne povedo prav nič pametnega. V silni želji po ugajanju in prodaji, se je slikaniški kičeraj razcvetel, da se bolj skoraj ne bi mogel. Porečete, cenjeni bralci, da ni spodobno se takole zmrdovati v praznični čas, a kaj, ko se »dobrim možem« ponuja toliko navlake.
Za prijetne praznične dni, ki jim od vsega najbolj pristoji bela snežna odeja z veliko blage tišine v krogu družine, sem izbrala dve snežni pesmi izjemne avtorice Bine Štampe Žmavc iz knjige Roža v srcu (Ilustriral Daniel Demšar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010. Zbirka Deteljica): BELO V BELEM
BELO V BELEM DROBNO SNEŽI, ZA OKNI VSE TIHO, PRETIHO SE ZDI, NA SVET SE SPUŠČA TIŠINA KOT PUHASTA MEHKA BLAZINA ...
TIHE SO V SNEGU BELE POTI PTIC IN MUC IN STOPINJE LJUDI, IN KO V TEMI PRIŽGO SE LUČI, SE BISER PRI BISERU V SNEGU BLEŠČI.
ZAČARANI SVET
VRT ZAČARALA JE VILA
V	BELIH ŠKORENJCIH SNEŽINK, VSEPOVSOD JE NADROBILA IVJE DROBCENIH BELINK.
BELO BELA JE PLANJAVA, VSA BLEŠČEČA OD SNEŽROŽ, IN OB RIBNIKU POSTAVA ČUDEŽEN SNEŽENI MOŽ.
V	SNEGU TENKE DOLGE TRAVE SO ZAČARANE V KRISTAL
IN POD NOČ LUČI SANJAVE SIJEJO PREK BELIH DALJ.
Veliko čarobnega vzdušja, ki ga tako skrbno opazuje, oživlja in veze v najlepše pesniške prtičke pesnica Bina Štampe Žmavc, vam želi
Liljana Klemenčič
Foto: DK
¡/¿ene bvdem Štajmfaga, tednika, poiiulaicm Radia, Ptuj
teb boiloi/tuM baritmiM želim btiietm
I	l	U	I >J
pmzKičtti tkcmbvi 1m mei božič in in&cm m/v Me!
SLIKOPLESKARSTVO IN IZOLATERSTVO
Franjo Tolič s.p. www.tolič.si
Vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2012!
Medribnik 3,2282 Cirkulane, GSM: 041 / 508 - 796
V_4
mafkottlafk
www.markomark.si
d m O m O m
Na Ormoški cesti na Ptuju smo zgradili samostojno varčno hišo v velikosti 170 m2
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE!
KMETIJSKA ZADRUGA "ORMOŽ" z.o.o. Ptujska cesta 12,2270 ORMOŽ Telefon: 02/741-58-00
Vsem cenjenim članom in ostalim partnerjem Kmetijske zadruge Ormož, se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
Leto, ki prihaja naj prinese obilo uspehov, zdravja in sreče.
ZAUPATI V ZADRUGO ORMOŽ JE DOBRA NALOŽBA
Namesto uvoda
Po mnogih letih se je časopis Štajerski tednik ponovno lotil objavljanja literarne priloge Domača rast, v kateri bomo iskali še skrite literarne talente, objavljali priložnostna besedila, predstavljali ljubiteljske in profesionalne pisce, mlade in stare. Omejitev ni! Zato bomo zelo veseli vašega odziva. Vabimo vas torej, da sodelujete z nami. Če se želite s svojimi pesmimi ali krajšo prozo predstaviti širši javnosti, pošljite deset do petnajst svojih pesmi ali dve do tri kratka prozna dela. Uredništvo bo naredilo izbor pesmi, pri proznih delih pa bomo objavili krajši odlomek. Pošljite tudi kratek življenjepis (do največ petnajst vrstic, velikost pisave 12), v katerem zapišite tudi kaj o svojem ustvarjanju, in priložite svojo fotografijo.
Uredništvo si pridružuje pravico do krajšanja življenjepisov, če so ti za objavo preobsežni.
Mirko Kotnik
Foto: Črtomir Goznik
Besede o avtorju
Rojen 22. 11. 1943 v Srbiji, kot tretji otrok slovenskih staršev. Od leta 1952 živim na Ptuju, kjer sem končal osnovno in obrtno šolo ter srednjo tehnično strojno brez diplome.
Od leta 1953 naprej sem bil aktiven član mladinskega tamburaškega orkestra pod vodstvom profesorja Hribernika. Nekaj let smo s prijatelji ustanavljali razne glasbene skupine in leta 1960 smo ustanovili ansambel Vandrovček, s katerim smo na prvih festivalih narodnozabavne glasbe na Ptuju dosegli 2. in 3. mesto. Bil sem tudi med ustanovitelji plesne sekcije na Ptuju, 1970. leta pa sem postal član Komornega moškega zbora, kjer sem sodeloval vse do upokojitve. Sem dobitnik bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke in leta 1992 posebnega priznanja za delo v ljubiteljski kulturi. Od leta 2004 sem aktiven član Mariborske literarne družbe in Ptujskega literarnega kluba. Pišem prozo in poezijo. Delo, zapisano v zborniku V zavetju besed, mi je prineslo leta
2008	priznanje ZKO za uspešno delo na področju literarne dejavnosti za uvrstitev med najboljše seniorske pisce v državi. Skupaj z ženo sva leta 2006 izdala pesniško zbirko Polovička in leta
2009	še zbirko Druga polovička.
Domača rasi
Mirko Kotnik
O objavljeni liriki
Pesmi besed, ki tonejo. Neizbrisno in dokončno. Avtor se dobro zaveda minljivosti in ničnosti pisanja, a notranja ustvarjalna nuja je močnejša. Nazadnje se pred nami kot kapniki razlezejo podolgovata pesniška telesa, ki pronicajo v bralca. Tako se ustvarja igra med življenjem in smrtjo pesmi. Ker v tem primeru vsaka pesem najprej »umre«, da bi lahko zatem zaživela in se morda vsaj malo, za hip ali drobec, dotaknila občutljive bralčeve membrane.
Pozornosti vreden je tudi v modernistični maniri zapisan kratek obseg verza. Pravzaprav gre za to, da avtor vsako besedo občuduje in spoštuje do te mere, da ji zaupa kar cel verz. Vsaka je videna in vidna, obenem pa se zaplete v dokončno mrežo stavkov in povedi, ter tako oblikuje poseben pesniški svet.
Svet brazgotin, tišin, padcev, bolečine, ostrine, brisanja, preganjanja, minevanja; a tudi svet malih eksplozivnih pesniških trenutkov.
David Bedrač
BRAZGOTINE
V
drobtinah
življenja
kapljajo
spomini
se
topijo
iskrijo
puhtijo se
združijo padajo umažejo v
koprenah
obale
pristajajo
iskre
prevračajo
občutke
veter
briše
sledi
pesek
golta
ostanke
drobtine
kažejo
poti.
ZVECIM
Odrivam pekoče
razkraja
bolno
jedro
telesa
pohlep
posega
v
nebo ni
videti konca ne
kraja le
sonce na
obzorju ostaja.
brez vrnitve.	misli brišem gube	RAJANJE
	strasti	Spomine
OBRAT	zvenijo	vneto
	strune	podirajo
	preteklosti	brišejo
Lovim	preganjam	
sanje	nore	izmišljajo
starih	slasti	sejejo
pogrinjkov	čakam	kosmate
čakam	zrele	laži
brezvetrje	možnosti	
da	žvečim	stare
zgrabim	seme	zbrozgane
novo	prihodnosti	greznice
stran		odpirajo
besede		
bežijo		v nove
padajo trkajo	KAMENJE	jame nasipavajo
veter		strupe
nevihte		
jih	Mečkanju	zažgano
žene	capljanju	grenkobo
v moj	ni	zlivajo
spomin	konca orjejo	v zajetja
	dno	strupene
POTI	istega	smeti
	lonca	puščajo
	trpljenje	povsod.
Besede	in	
pokajo	beda	ekologi
tonejo	ostaja	brezglavo
valovi	neumnost	rajajo
zbirajo	kamenje	še-še-še—
Športnik leta
Najboljši Kauzer, Mazejeva in skakalci
Stran 16
Košarka
Pomembna zmaga Felnarja
Stran 16
Strelstvo
Uspel prvi Memorial Slavka Ivanovica
Stran 17
Kikboks
Štefančičeva, Kociper in Čurin med zmagovalci Stran 17
Atletika
Visoka nagrada za Tatjano Majcen Ljubič Stran 19
Šport mladih
V skupini U-8 Kidričani, v skupini U-10 Bistričani Stran 18
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Krim letos najtežje do zmage, na Hardeku padla Izola
1.	A SRL (ž): Mercator Tenzor - Krim Mercator 26:33 (13:16)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
M. Križanec, Mateša 6, Majcen, Ko-rotaj 1, Strmšek 11, Močnik, S. Križanec, Bolcar 3, Tumpej, Potočnjak
2,	Borovčak 2, Kovačič, Kolednik 1, Zorec. Trener: Nikola Bistrovič.
RK KRIM MERCATOR: Gregorc, Jankovič 3, Acimovic 7, Žabjek 2, Novak, Čulk, Guberinič 3, Šoberl, Stefanišin, Mavsar 9, Šon 9. Trener: Uroš Bregar.
Zadnja preizkušnja v letošnjem koledarskem letu je v ptujsko dvorano Ljudski vrt privabila skromno število gledalcev, ki pa so bili zato precej glasni. Ekipa Krima je na Ptuj prišla v okrnjeni zasedbi (le enajst rokometašic), kljub temu pa je bila sedmerica (Gregorc, Mavsar, Šon, Stefanišin, Acimovic, Guberinič in Jankovič), ki je najprej stopila na parket, vsega spoštovanja vredna. Vzrok maloštevilni ekipi so predvsem poškodbe in nedavno svetovno prvenstvo za ženske, kjer je igralo kar nekaj krimovk. Domači strateg ni mogel računati na Prapo-tnikovo.
Gostje so kmalu pričakovano prevzele iniciativo, pove-dle za tri zadetke, toda v 10. minuti so domačinke znižale izid na 4:5. Sledilo je obdobje boljše igre Ljubljančank, ki so v 22. minuti povišale na 7:12 in zdelo se je, da bodo domačinke »padle v njihov mlin«. Toda na krilih Strmškove, ki je do 24. minute zadela kar 6-krat (skupaj 11 zadetkov), so se približale na le dva zadetka 10:12 in 11:13, kar je občinstvo nagradilo z aplavzom. Polčas se je končal z izidom 13:16.
Domačinke so s pogumno igro nadaljevale tudi v drugem delu in so - dokler je bilo še dovolj moči - držale korak z
1. A SRL ŽENSKE				
ZAOSTALA TEKMA 10. KROGA:				
Mercator Tenzor Ptuj - Krim Merca-				
tor 26:33 (13:16)				
1. KRIM MERCATOR 13	13	0	0	26
2. ZAGORJE GEN -I 13	12	0	1	24
3. KRKA 13	10	0	3	20
4. MER. TENZOR PTUJ 13	10	0	3	20
5. PIRAN 13	7	0	6	14
6. CELJSKE MESNINE 13	6	0	7	12
7. VEPLAS VELENJE 13	6	0	7	12
8. MLIN. AJDOVŠČINA 12	5	0	7	10
9. ANTRUM SEŽANA 13	3	0	10	6
10. OLIMPIJA 13	2	0	11	4
11. NAKLO TRŽIČ 13	2	0	11	4
12. BURJA ŠKOFIJE 12	1	0	11	2
Foto: Črtomir Goznik
Članice najboljšega slovenskega ženskega rokometnega kolektiva, Krima, so se morale za zmago na Ptuju pošteno potruditi. Največ zadetkov za domačinke je dosegla Martina Strmšek.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; IP Izola 4 minute;
IGRALEC TEKME: Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož).
Vinarji so na Hardeku pred okrog 300 gledalci in ponovno odličnimi navijači Ormožani ugnali neugodno Izolo. Žal so Primorci na domačem parketu bili boljši za zadetek (30:26) in lahko se zgodi, da bo o končni uvrstitvi odločalo medsebojno srečanje. Začetek Jeruzalemč-kov je bil nad pričakovanji, saj so že v 14. minuti povedli 8:4. Obramba je bila
čvrsta, na golu je Gašper Jelen do 10. minute zbral kar 6 obramb, ob tem so gostitelji dosegli kar pet od osmih zadetkov po uspešno izpeljanem polprotinapadu ali hitrem centru. Nato pa so sledile minute gostov. Dragan Kevič v golu
Sergeja Stefanišin, vratarka Krima Mercatorja: »Ptujčanke so pokazale, da so kvalitetno moštvo z nekaj izrednimi posameznicami, je pa dejstvo, da smo igrale slabo v obrambi. Kljub vsemu verjamem, da je bila tekma zanimiva in da so lahko gledalci uživali. Na tekme v slovenski ligi, v kateri dejansko nimamo tekmeca, se je težko skon-centrirati.«
Sanja Potočnjak, rokometašica Mercator Tenzorja: »Zahvalila bi se vsem gledalcem, ki so prišli na srečanje, obenem pa bi se zahvalila soigralkam za borbenost. Čeprav je bil nasprotnik Krim, se ga nismo ustrašile, in kar je najpomembneje, niso se ga ustrašile niti naše najmlajše članice, ki so prikazale odlično igro. Sicer pa proti velikim ekipam vedno igramo dobro, smo bolj motivirane, kot so tudi motivirane slabše ekipe, ki nastopajo proti nam.«
O
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož) je v sredo proti Izolanom odigral najboljšo partijo v letošnji sezoni.
ekipo Krima. Dvakratne prvakinje Evrope, ki jih na Ptuju s klopi ni vodil Tone Tiselj, ampak Uroš Bregar, so kmalu povedle za 7, kar je bila najvišja prednost na tekmi. Pri izidu 16:23 je domači strateg Bistrovič v igro poslal mlado Borovčakovo, ki je zaupanje povrnila na najlepši možni način, in sicer s pogumno igro in dvema zadetkoma. Končnica srečanja je bila bolj ekshibicij-ske narave: krimovke so bile premočne, toda kljub temu je dobrih 100 gledalcev lahko večkrat zaploskalo atraktivnim potezam igralk obeh ekip. Še posebej velja izpostaviti pogumno in srčno igro mladih igralk v obeh ekipah. Ob samem zaključku srečanja so namreč v obeh moštvih dobile priložnost prav vse rokometa-šice, ki so bile v kadru za srečanje. Tako je v ljubljanski ekipi priložnost dobila šele 13-le-tna(!) Nina Žabjek in dvakrat zadela, medtem ko je pri domačinkah svoj prvenec v članski ekipi dosegla tudi Tonja Kole-
dnik. Končni izid je bil 26:33 za Krim Mercator, ki pa so mu Ptujčanke z nekaj domiselnimi akcijami povzročile kar precej preglavic. S tako malo razliko letos Sergeja Stefanišin in druščina še ni slavila, kar priča o kvaliteti rokometašic Mercator Tenzorja.
Tadej Podvršek
1. A SRL (m): Jeruzalem - IP Izola 30:27 (16:14)
JERUZALEM: Jelen (7 obramb -1-krat 7-m), Belec (10 obramb), Žu-ran; Korpar 4, Krabonja 2, Žmavc, Bogadi 1, Merdanovic, Radujkovic
1,	Čudič 8 (2), Špiljak 2, Sok 5, Hebar 1, Kljajič 1, Cingesar 3, Hrastnik 2. Trener: Saša Prapotnik.
IP IZOLA: Gregorič, Kevič (17 obramb - 1 x 7m); Jurič 5, Jelovčan
2,	Dolenc, Božič 1, Špegel 2, Ste-pančič, Bubnič, Kojic 3, Čosic 5, Hrvatin 1, Vukovič, Fidel, Smolnik 6 (1), Apat 2. Trener: Vlado Hrvatin.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/2; IP Izola 2/1;
1. NLB LEASING LIGA
REZULTATI 16. KROGA: Jeruzalem Ormož - Istrabenz plini Izola 30:27 (16:14), Celje Pivovarna Laško - Krško 32:22 (20:10), Šmartno - Ribnica Riko hiše 26:24 (11:14), Cimos Koper - Trimo Trebnje 35:26 (17:13), Maribor Branik -Krka 37:27 (18:11)
1.	GORENJE 13	12	10	25
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 14	12	0 2	24
3.	CIMOS KOPER 14	10	1 3	21
4.	TRIMO TREBNJE 15	7	0 8	14
5.	ISTRABENZ IZOLA 15	6	1 8	13
6.	MARIBOR BRANIK 15	5	3	7	13
7.	KRŠKO 15	6	0 9	12
8.	JERUZALEM ORMOŽ14	4	3	7	11
9.	RIBNICA RIKO HIŠE 15	3	3	9	9
10.	ŠMARTNO 13 3 3 7 9
11.	KRKA	15 2 3 10 7
Izoljanov je »zaklenil« svoja vrata, v napadu pa sta zablestela Žiga Smolnik in Elvin Čosic, ki sta vsak dosegla po štiri zadetke in Primorce popeljala do vodstva 13:12. V zadnji minuti so gostje imeli priložnost za izenačenje na 15:15, izteklo pa se je po željah Ormožanov, ki so z zadetkom Primoža Krabonje iz protinapada na odmor odšli s prednostjo dveh točk, 16:14.
Sledila je odlična predstava domače ekipe, ki je po zaslugi odlične igre v obrambi in obramb vratarja Boštjana Belca v 44. minuti prišla do vodstva s kar 7 zadetki prednosti, 23:16. V 54. minuti je najboljši posameznik tekme Bojan Čudič zadel za najvišjo prednost na
tekmi. Ta je znašala 8 zadetkov, 30:22. Žal so vinarji v
zaključku tekme popolnoma popustili in Izoljanom je uspelo po seriji 5:0 ublažiti poraz na končnih 30:27.
Kljub temu so v taboru zmagovalcev bili zadovoljni, saj bi pred tekmo sprejeli tudi zmago za en sam zadetek. Pohvaliti je treba vse vratarje na tekmi, ki so odlično opravili svojo nalogo. Svojo najboljšo tekmo v tem prvenstvu je odigral tudi domači kapetan Čudič, ki je tekmo zaključil z metom 8/10, kar je za zunanjega igralca fantastičen podatek. Ekipa Jeruzalema je za letos končala s treningi in bo priprave na novo sezono pričela 5. januarja, prvenstvo z gostovanjem v Krškem se nadaljuje 4. februarja.
UK
David Bogadi (Jeruzalem): »Začeli smo dobro, vendar nato popustili v obrambi. Med polčasoma smo se dogovorili, da moramo v obrambi zaigrati še agresivneje in dvigniti število prekrškov. To nam je uspelo in vodili smo že za 8 golov. Na koncu je bila škoda, da smo iz rok izpustili lepo prednost. Pohvalil bi naše vratarje, ki so dokazali, da ko je obramba čvrsta, so tudi vratarji odlični in obratno. Zdaj bomo malo pozabili na rokomet in se čim bolj spočili. Menim pa, da letos ta ekipa še ni rekla svoje zadnje besede.«
Vlado Hrvatin (trener Izole): »Čestitke Jeruzalemu za zmago, ki je zaslužena. V 1. polčasu smo držali še stik z gostitelji, za kar je imel največ zaslug naš vratar Dragan Kevič. Upali smo, da bo ritem igre Ormožanov v 2. polčasu zbledel, vendar so ga le še povečali in si priigrali neulovljivo prednost. Pogrešali smo naše navijače Ribarje, ampak sem videl, da se tudi Ormožani lahko pohvalijo z odličnimi navijači. Zaenkrat sem samo v Izoli doživel pravo rokometno vzdušje, kot je bilo na Hardeku. Naš cilj je še naprej obstanek v ligi. Do konca rednega dela prvenstva pričakujemo še 4 točke.«
Športnik leta 2011
Najboljši Kauzer, Mazejeva in skakalci
Društvo športnih novinarjev Slovenije je v sredo v Cankarjevem domu na svečani prireditvi Športnik leta 2011 podelilo priznanja najboljšim za njihove izjemne rezultate v letu 2011. Naši šampioni so osvajali medalje oz. različne naslove na največjih svetovnih tekmovanjih in na takšen način promovirali Slovenijo. Lani sta naslov najboljšega osvojila Tina Maze in Dejan Zavec.
Slednjega je letos zamenjal kajakaš Peter Kauzer, ki ga je v kajak posadil oče in tako zelo uspešno nadaljuje družinsko tradicijo. Letos je osvojil naslov svetovnega prvaka v Bratislavi. »Raketa s Hrastnika« kot nekateri pravijo Kauzerju ima za prihodnost popolnoma jasen cilj: zlata olimpijska medalja v Londonu. Ob svojem prvem naslovu športnika leta je dejal: »Za menoj je zelo uspešna sezona, v kateri sem uspel zmagati na svetovnem prvenstvu, kar je bil tudi moj glavni cilj. Ta naziv pa je po mojem mnenju velika nagrada za moje odlične rezultate.«
Sijajnemu kajakašu na 2. in 3. mestu sledita atlet Primož Kozmus in namiznoteniški igralec Bojan Tokič. Med nominiranci sta bila tudi dva športnika iz našega področja: za osvojeno 2. mesto na SP v tajskem boksu se je na širokem spisku znašel član kluba Muay Thai Gym s Ptuja Tadej Toplak, medtem ko je Dejan Zavec po pričakovanjih sestopil z vrha (s tremi glasovi je osvojil 12. mesto).
Mr Simpatikusu ni uspelo ubraniti krone, zato pa je to uspelo Tini Maze, ki je po letu 2005 in 2010 ponovno postala Športnica leta, ki je dobila daleč največ glasov. Mazejeva je med tekmami za svetovni pokal »prismučala« na prireditev v elegantni opravi: »Ta naslov je prav gotovo nekaj posebnega zame in je predvsem nagrada za naslov svetovne prvakinje v veleslalomu. Rekla bi, da sem zaradi tega naslova, ki je bil moj prvi v karieri, zelo srečna in da sem zelo vesela tudi tega novega naslova najboljše slo-
Tina Maze je znova blestela ...
Peter Kauzer je na tronu nasledil Dejana Zavca.
venske športnice.«
Malo presenetljivo je med ženskami na 2. mestu pristala smučarska tekačica Petra Majdič, ki je medtem končala kariero, na 3. mestu pa judoistka Urška Žolnir. Slednja je dobila le štiri točke več od članice Plezalnega kluba 6b iz Ptuja Mine Markovič. Za 24-letno športno plezalko je sanjska sezona, v kateri je osvojila bronasto medaljo na SP v Arcu v kombinaciji, prav
tako pa se lahko pohvali tudi z zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Potem ko smo Markovičevi takoj po prireditvi povedali, da je četrta najboljša športnica v tem letu v Sloveniji, je bila kar malo presenečena: »Četrta? To je zelo dobro. Lepo je, da so mnogi videli moje odlične rezultate v tej sezoni. V njej sem plezala zares odlično in v prihodnjem letu si želim tako tudi nadaljevati.«
Košarka • PARKL
Pomembna zmaga Felnarja
V nepopolnem 5. krogu je bilo zanimivo na Hajdini, kjer je ekipa Good Guys Felnar gostila mariborski Vinag MCA-pro. Mariborčani so bolje začeli, a so domači v nadaljevanju stopnjevali ritem in v zadnji četrtini rezultat obrnili sebi v prid. Izid tekme je bil 64:57 in pomembna zmaga Ptujčanov z neposrednimi tekmeci za nastop na zaključnem turnirju. V Kidričevem je gostovala ekipa iz Rač, ki po zmagi v prejšnjem krogu tokrat ni mogla resno konkurirati razigranim domačinom. Ekipa Kidričevega je tako z drugo zaporedno zmago zaključila serijo treh domačih tekem, s tem pa se prebila v prvo polovico lestvice oz. na mesta, ki vodijo na zaključni turnir. Ta bo konec marca prihodnje leto prav v Kidričevem. V 5. krogu so na prvo zmago upali v Cirkovcah, kjer je gostovala ekipa Adecco. Domači
ekipi TED ŠD Cirkovce je do-	17:10, 19:16, 28:14)			
bro kazalo še pred zadnjo četr-	1. KK PRAGERSKO	4 4	0	8
tino, a je zaključek tekme pri-	2. KK STARŠE	4 4	0	8
padel Mariborčanom (78:82)	3. ŠD KIDRIČEVO	5 3	2	8
Tiskarji lahko le upajo, da jim	4. GOOD GUYS FELNAR	5 3	2	8
bo novo leto prineslo več sreče	5. VINAG MCAPRO	5 2	3	7
in boljše rezultate, ki jih bodo	6. ADECCO	5 2	3	7
nujno potrebovali v boju za	7. KK RAČE	5 1	4	6
obstanek. V drugoligaškem	8. TED ŠD CIRKOVCE -1	5 0	5	4
derbiju med ekipama NKBM	2. LIGA			
in Klubom ptujskih študentov				
so zanesljivo zmago (84:72)	REZULTATI 4.	KROGA:		ŠD
slavili bankirji in koledarsko	Majšperk - KMO	Dornava	87:58	
leto zaključili brez poraza. S	(22:10, 24:21, 20:10, 19:17), ŠD			
tem prevzemajo vlogo prvega	Ptujska Gora - Črešnjevec 72:52			
favorita v nadaljevanju sezone.	(18:8, 22:6, 16:17, 16:21), NKBM			
Prepričljivi zmagi sta zabeleži-	- Klub ptujskih študentov 84:72			
li še ekipi ŠD Majšperk in ŠD	(19:21, 23:12, 25:18, 17:21)			
Ptujska Gora.	1. NKB MARIBOR	5 5	0	10
1. LIGA	2. ŠD MAJŠPERK	5 4	1	9
	3. KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV5 3		2	8
REZULTATI 4. KROGA: GG	4. KK STARŠE ČIRO	4 3	1	7
Felnar - Vinag MCApro 64:57	5. ŠD PTUJSKA GORA - 1	5 2	3	6
(14:19, 13:12, 19:16, 18:10),	6. PRAGERSKO VETERANI	4 1	3	5
TED ŠD Cirkovce - Adecco 78:82	7. ČREŠNJEVEC	4 0	4	4
(20:17,13:20,12:22, 33:23), ŠD	8. KMO DORNAVA	4 0	4	4
Kidričevo - KK Rače 85:54 (21:14,	Danilo Klajnšek			
Najboljši športnik:
1.	Peter Kauzer, 287 točk
2.	Primož Kozmus, 186 točk
3.	Bojan Tokič, 104 točke 12. Dejan Zavec, 3 točke
Najboljše športnice:
1.	Tina Maze, 368 točk
2.	Petra Majdič, 204 točke
3.	Urška Žolnir, 72 točk
4.	Mina Markovič, 68 točk
Najboljše ekipe:
1.	Skakalna reprezentanca Slovenije, 48 točk
2.	Nogometni klub Maribor, 39 točk
3.	Rokometni klub Cimos Koper, 24 točk
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Našim »orlom« so podelili nagrado za najboljšo ekipo leta: smučarskih skakalci so jo dobili za svoje 3. mesto na SP. Prvič v zgodovini izbora Športnik leta pa so na prireditvi podelili dve posebni nagradi: v hišo slavnih so postavili legendarna slovenska telovadca Leona Štuklja in Mira Cerarja. Ob tej častni nagradi je Cerar dejal: »Ta nagrada mi veliko pomeni, čeprav sem bil že pred leti sprejet v svetovni hram slavnih telovadcev. Rekel bi, da gre hkrati tudi za veliko čast.«
Športnice in športniki z našega področja so zares v ponos celotni Sloveniji, prav tako pa smo lahko ponosni tudi na naše predstavnike med elito.
Mina Markovič, Dejan Za-vec in Tadej Toplak sodijo v svojih športnih panogah v sam svetovni vrh: upajmo (držimo pesti), da bodo s svojimi rezultati tudi v letu 2012 opozorili nase.
David Breznik
Namizni tenis • Turnir AA
Očiten napredek vseh
V nedeljo je v Tržiču pod organizacijsko taktirko NTK Križe potekal 3. letošnji turnir v seriji Alpe-Adria (od predvidenih šestih). Gre za serijo turnirjev, ki se jih udeležujejo igralci iz Hrvaške, Italije in Slovenije v kategorijah U-10, U-12, U-15 in U-19. Ptujski klub so v Tržiču zastopali Marsel Šegula, Miha Štumber-ger (oba U-10), Jernej Toplak Masten, Sašo Malovič (oba U-12), Aljaž Mohorič in Aljaž Bojnec (oba U-15).
Najmlajši, Marsel, je v svoji kategoriji zmagal, kar je že njegova
tretja zmaga v letošnji seriji. V drugi izločilni del tekmovanja so se uvrstili tudi ostali, le Jernej je tokrat »obstal« v svoji skupini. Trenerja Boris Šegula in Ivan Pšajd sta bila izjemno zadovoljna z napredkom vseh igralcev, ki so starejšim in favorizi-ranim tekmecem nudili najboljši odpor doslej. Izgubljali so 1:3, 2:3, čeprav še pred nekaj meseci v igri proti Kožulu, Pleterskemu, Jamšku in ostalim z vrha lestvice NTZS, niso bili niti blizu osvojenemu nizu ...
JM
Marsel Segula je še tretjič zapored zmagal v kategoriji dečki U-10.
Ptujski klubso zastopali še Aljaž Mohorič, Aljaž Bojnec, Sašo Malovič, Miha Štumberger in Jernej Toplak Masten; ob njih je trener Boris Šegula.
Rokomet • Mlajše kategorije ŽRK MT Ptuj
Navduševale na turnirju na Reki
Mlade ptujske rokometašice ŽRK Mercator Tenzor Ptuj so se v nedeljo, 18. 12., udeležile močnega turnirja na Reki na Hrvaškem. Organizator turnirja je bil ŽRK Zamet. Na turnirju je nastopilo 11 ekip letnic 1998 in 6 ekip letnic 2000.
Ptujčanke so v obeh konku-rencah trikrat zmagale in dvakrat izgubile. Uspeh je zelo lep in spodbuden, saj so dekleta igrala z najmočnejšimi ekipami vrstnic na tem območju. Ob tem pa je znano, da je šola ženskega rokometa na območju Reke najkvalitetnejša in so
V hrvaški Reki so ptujske barve branile: letnice 2000: Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž, Nika Bedrač, Nika Vidovič, Ajda Jakomini, Tjaša Malek P., Sara Šegula.
Letnice 1998 in 1999: Gabrijela Kukovec, Pia Knavs, Ana Ambrož, Doroteja Lah, Stefani Pivko, Eva Sirc, Nika Gavez, Mia Kopold M., Tinka Valenko, Lara Čagran, Tina Širec, Lina Širec. Trenerja obeh selekcij: Ana Mihaela Ciora in Ladislav Sabo.
posledično tudi ekipe deklic izredno kakovostne. Da na Ptuju dobro delajo z mladimi rokometašicami, so potrdili tudi trenerji na tem turnirju, saj so za najboljšo vratarko pri letnicah 2000 izbrali ptujsko rokometašico Klaro Hliš, ki jo
je pred dobrimi tremi meseci v gol postavil ptujski strateg Ladislav Sabo, ki se je klubu priključil letos poleti.
Rezultati dobrega dela so že vidni in upamo, da se bo to dobro delo samo še nadgrajevalo.
tp
Kikboks • Croatia open
Stefanciceva, Kociper in Čurin med zmagovalci
V soboto, 17. 12., so se člani KBV iz Ormoža udeležili mednarodnega tekmovanja Croatia open 2011 - Christmas cup v Osijeku na Hrvaškem. Tekmovanje je organizirala hrvaška kikboks zveza skupaj z mestom Osijek in klubom Sveti duh iz Osijeka. Na svečani otvoritvi je tekmovanje odprl župan Osijeka Krešimir Bubalo skupaj s predsednikom svetovne WAKO federacije Enio Falson-nijem in predsedniki kikboks zvez Hrvaške, BiH in Slovenije.
Tekmovanje je potekalo v disciplinah semi, light in low kick. V borbah se je pomerilo kar 632 tekmovalcev iz 79 klubov in 7 držav. Na turnirju je sodelovalo tudi šest tekmovalcev in tekmovalk iz Kluba borilnih veščin Ormož ter pest tekmovalcev iz KBV Ptuj.
Največji uspeh med Ptujča-ni je dosegel Vito Čurin, ki je osvojil 1. mesto v semi kon-
taktu. Gašper Mlakar, Patrik Šulek, Tadej Valenko, Simon Kaisersberger in Luka Vindiš pa so osvojili 3. mesto v svojih kategorijah, vsi v disciplini semi kontakt.
Vito Čurin, ki je med kadeti do 63 kg osvojil 1. mesto, je po vrsti premagal Tomasa Gra-zeka iz Avstrije, Petra Mihajla iz Hrvaške in v finalu Tina Turica ter postal zmagovalec v tej kategoriji.
Ptujsko ekipo je na tekmovanju vodil Vladimir Sitar, sodil pa mednarodni sodnik Ptujčan Edvard Štegar. Ormoško ekipo je vodil Danilo Korotaj.
S podelitvijo diplom, medalj in pokalov za medobčinsko prvenstvo 2011 ter polaganjem izpitov v KBV Ptuj ta teden končujejo s treningi pred 14-dnevnim zasluženim počitkom.
Franc Kociper, Franc Slodnjak
KBV Ormož:
semi kontakt:
2. Dejan Kociper (starejši kadeti, -42 kg); 3. Rok Tomažič (starejši kadeti, -42 kg); 3. Žan Tomažič (starejši kadeti, -57 kg); 5.-8. Nuša Štefančič (mladinke, -55 kg); 5.-8. Rok Tomažič (mlajši kadeti, -42 kg); 5.-8. Matjaž Pleh (starejši kadeti, -47 kg); 5.7. Florjan Kuharič (člani, -84 kg);
light kontakt:
1. Nuša Štefančič (mladinke, -55 kg); 1. Dejan Kociper (starejši kadeti, -42 kg); 3. Florjan Kuharič (člani, -79 kg); 5.-8. Matjaž Pleh (starejši kadeti, -47 kg); 5.-8. Rok Tomažič (starejši kadeti, -42 kg); 5.-8. Žan Tomažič (starejši kadeti, -57 kg)
Tekmovalci KBV Ormož so uspešno nastopili na turnirju v Osijeku.
Tenis • TK Terme Ptuj
OP Max tenis kluba Ljubljana - clani
V	Ljubljani je iz ptujskega kluba nastopil Urh Krajnc Do-miter. Ta je v 1. krogu glavnega turnirja ugnal Primoža Vovka (6:2, 6:1), v nadaljevanju pa ga je ustavil veteran Jakob Gaber (Slov. Konjice). Ta se je na koncu prebil do polfinala, zmagovalec turnirja pa je postal Matej Leljak (ŽTK MB).
Finalni turnir TK Branik Maribor - U-14
V	Mariboru so potekali finalni turnirji A in B za dečke in deklice U-14. Na turnirju A je bil Sven Lah 2. nosilec: v prvih dveh krogih je dosegel zanesljivi zmagi, nato pa je v četrt-
finalu igral z Žanom Žmavcem (Triglav Kranj, 6). Sven je prvi set zanesljivo dobil, drugega izgubil, prava drama pa se je odvijala v tretjem. Nobenemu od igralcev ni uspelo zadržati svojega servisa (12 breakov!), pri tem pa je imel Sven kar nekaj žogic za zmago. Ni jih izkoristil, na koncu pa je izgubil še podaljšano igro (3:7) ...
Na turnirju B sta bila v 1. krogu uspešna Blaž Bezjak in Martin Domanjko, v 2. pa sta se pomerila med seboj. Uspešnejši je bil Bezjak, ki je kasneje izgubil v četrtfinalu.
Na turnirju B deklet je nastopila Hana Simonič, ki je bila uspešna v 1. krogu, v drugem pa je izgubila z Nino Maver (Maja), ki se je kasneje uvrstila v finale.
JM
Strelstvo
Uspel prvi Memorial Slavka Ivanovica
V nedeljo so ptujski strelci pripravili tekmovanje, posvečeno prehitro preminulemu Slavku Ivanovicu, velikemu strelskemu entuziastu in zaslužnemu strelskemu delavcu, ki je v ptujski strelski šport stopil leta 1963 in v njem pustil trajen in neizbrisljiv pečat. Memorial skorajda sovpada s prvo obletnico Slavkovega zadnjega slovesa in ker so prav vsi zelo dobro poznali tradicionalni Turnir samostojnosti, katerega idejni oče je bil ravno Slavko, so se ptujski strelci odločili preimenovati ta tradicionalni turnir in po 18 letih tekmovanje na veliko veselje vseh nastopajočih organizirati na velikem montažnem strelišču. Organizatorjevo povabilo je z udeležbo počastilo 29 strelcev na puški in 38 strelcev s pištolo, v ekipni in posamični razvrstitvi, ki so se po kvalifikacijskem delu 60 strelov pomerili še v popoldanskem finalu. S pištolo je najvišji rezultat osnovnega dela in osebni rekord s 575 krogi dosegel Gro-supeljčan Rok Ivanc, ki so mu sledili Peter Tkalec s 571, Boštjan Simonič s 570, Kevin Venta s 570, Cvetko Ljubič s 569 in Mirko Moleh s 568 krogi. Osmerico finalistov sta zaključevala Klemen Toma-ševič in Nenad Vignjevic s 564 krogi. Od 9. do 12. mesta so izven osmerice finalistov ostali Majda Raušl, Simon Simonič, Ludvik Pšajd in Aleksander Ciglarič s 562 in 561 krogi, na 14. in 17. mesto pa sta se s 559 in 557 krogi uvrstila Robert Šimenko in Zlatko Kostanjevec. V finalu so strelci uprizorili pravo dramo, na koncu pa se je razpletlo tako, da je zaostanek kar
Foto: Ernest Sečen
Boštjan Simonič je slavil posamično zmago na nedeljskem prvem Memorialu Slavka Ivanovica.
5 krogov nadoknadil Boštjan Simonič in zmagal s 668,4 kroga, ki mu je z zaostankom 0,3 kroga sledil Kevin Venta, šele na tretje mesto se je uvrstil vodilni po kvalifikacijah Rok Ivanc z zaostankom 0,6 kroga, na četrto mesto pa se je uvrstil Cvetko Ljubič z zaostankom 0,7 kroga. Ivanc je še pred zadnjim strelom držal zanesljivo prednost in že zadetek z 8,3 bi zadostoval za zmago, vendar je bilo breme preveliko in Ivanc je v zadnjem strelu zmogel le 6,4 kroga, medtem ko sta bila Simonič in Venta z 9,8 in 10,1 bolj zanesljiva. V ekipni razvrstitvi je slavila ekipa Prijateljev s 1695 krogi, v postavi Venta, Ljubič in Hodžic, 2. mesto so osvojili strelci Dušana Požene-la s 1694 krogi, tretji pa so bili miklavški strelci Jožeta Keren-čiča s 1692 krogi, 4. SD Juršinci 1675, 5. SD Grosuplje 1675, 6. SK Ptuj I 1672 krogov, 10. SD Kidričevo 1610 krogov.
Med strelci s puško se je
najbolje odrezal Mitja Čer-ni z odličnim rezultatom 594 krogov, na 2. in 3. mesto sta se s 590 krogi uvrstila Robert Markoja in mladinka Špela Mihalič, med finaliste pa se je uvrstil tudi ormoški strelec Tadej Horvat s 584 krogi. 11. je bil Jan Šumak, 580 krogov, 12. Uroš Mohorko, 579 krogov, 20. Aleš Pernat, 568 krogov, 23. Teja Sagadin, 563 krogov. Ekipno: 1. SD Grosuplje, 1753, 2. SD Koloman Flisar Tišina,
1744, 3. SD Štefan Kovač Tur-nišče, 1739, 4. SD Tabor Ježi-ca, 1719, 5. SD Kidričevo, 1710 krogov. Finale se je kljub zajetni prednosti 4 krogov končalo podobno dramatično kot tisto na pištoli, Černi pa je le ohranil prednost 1,3 kroga in slavil s 692,5 krogi pred Markojo z najboljšim finalom 101,2 kroga in Špelo Mihalič, Tadej Horvat je dosegel 98,9 kroga in osvojil končno 8. mesto.
Simeon Gonc
Rezultati streljanja s pištolo:
1. Boštjan Simonič JKM 668,4 (570), 2. Kevin Venta KOR 668,1 (570), 3. Rok Ivanc GRO 667,8 (575), 4. Cvetko Ljubič PRI 667,7 (569), 5. Peter Tkalec DPR 666,9 (571), 6. Klemen Tomaševič ŽEL 659,6 (564), 7. Nenad Vignjevic DPR 658,8 (564), 9. Majda Raušl PTU 562, 10. Simon Simonič JKM 561, 11. Ludvik Pšajd JUR 561, 12. Aleksander Ciglarič JKM 561, 14. Robert Šimenko PTU 559, 17. Kostanjevec PTU 557, 19. Matija Potočnik PTU 551, 22. Rok Pučko JUR 546, 24. Jurček Lamot KID 541, 26. Uroš Mohorko KID 538, 27. Dragoljub Poledica PTU 537, 28. Niko Pšajd JUR 534, 31. Simeon Gonc PTU 532, 32. Matevž Mohorko KID 531, 33. Mateja Pešakovic PTU 527, 34. Rok Veršič PTU 518, 37. Franc Bedrač PTU 483 krogov.
Tajski boks • Mednarodna liga Muay Thai
Ptujčanom skupni naslov
V dvorani OŠ Stična pri Ivančni Gorici je predčasno potekalo finale (po odpovedi tekme v Srbiji) lige Muay thai. Na prejšnjih dveh tekmah se je v ringu zvrstilo več kot 50 borcev iz 17 klubov in 8 držav. Seštevek rezultatov je dal finaliste lige tako po starostnih skupinah kot tudi v amaterski in profesionalni kategoriji.
Muay Thai Gym Ptuj je bil pred časom organizator tekmovanja v Športni dvorani Center, sicer pa je skozi celo-
tno sezono pridno zbiral točke na vseh ligaških tekmovanjih, kar jim je v skupnem seštevku prineslo celo ekipno 1. mesto v ligi Gre za največji ekipni uspeh mlade ptujske športne sredine, za katerega so zaslužni prav vsi tekmovalci: Tadej Toplak, Elio Artič, Blaž Vin-kovič, Aleksander Bedrač, Goran Novak, Toni Grabar in Aljaž Šegula.
Njihov trener Matjaž To-mažin je o velikem uspehu dejal: »Predvsem gredo tem fantom vse zasluge in čestitke
za uspešno sezono, ki bo v prihodnjem letu težko ponovljiva. Ti tekmovalci so se borili s srcem in častno, tudi proti nekaterim veliko bolj izkušenim borcem. Kljub nekaterim porazom smo sezono uspešno pripeljali do konca in zmagali, kar je za tako mlad klub velik uspeh.«
V Ivančni Gorici so se v ringu predstavili štirje ptujski borci: vsi so tokrat izgubili, v članski kategoriji do 63 kg pa Aljaž Šegula ni imel tekmeca in je tako avtomatsko postal
zmagovalec. A organizatorji so Šeguli kljub temu uredili dvoboj z veliko bolj izkušenim Madžarom Robertom Sagijem. Po štirih rundah boja je slednji povsem zasluženo zmagal, čeprav se mu je Ptujčan dokaj dobro upiral do konca dvoboja. Debitant Aleksander Bedrač se je dobro upiral Črnomeljča-nu Leonu Režku, ki ga je predčasno premagal v četrti rundi s tehničnem knockoutom. V prvi profesionalni borbi je veliko bolj izkušeni Miha Lap iz Ljubljane že v prvi rundi opravil z Blažem Vinkovičem s Ptuja, čeprav je imel Vinkovič v uvodnih sekundah pobudo. Žal je zaradi poškodbe svoj finalni dvoboj brez borbe predal Elio Artič, ki je osvojil 2. mesto med člani v ligi v kategoriji do 86 kg, prav tako pa je 2. mesto osvojil tudi Blaž Vinkovič v kategoriji do 75 kg. Edini naslov si je med člani do 63 kg iz ptujskega kluba priboril Aljaž Šegula.
Druga sezona lige tajskega boksa je v celoti dobro uspela.
David Breznik
Ptujska ekipa (na sliki s trenerjem Matjažem Tomažinom) je osvojila 1. mesto v mednarodni ligi.
Najboljši klubi druge sezone lige tajskega boksa:
1.	KTB Ptuj (Slovenija)
2.	Nak muay Ivančna Gorica (Slovenija)
3.	Spartan Gym (Hrvaška)
4.	Lana gym (Češka)
5.	Mtg No fear (Slovenija)
Kidričevo • 1. športni dan občine Kidričevo
Udeleženci in obiskovalci potrdili uspešnost
Minula nedelja je bila v znamenju športa. Pred nedavnim ustanovljena Športna zveza občine Kidričevo je namreč v Športni dvorani Kidričevo pripravila športni dan, ki je bil sicer prvi, vendar bo postal tradicionalen. Da so takšne prireditve potrebne, so s številčno udeležbo potrdili udeleženci in obiskovalci. Med nastopajočimi je bil prisoten pravi športni duh in želja po uspehu. Ugotovitev vseh pa je bila, da je takšna prireditev izjemno dobrodošla.
Rezultati:
nogomet: 1. mesto je osvojila ekipa Lovrenca, ki je v finalu s 3:2 po streljanju kazenskih strelov premagala ekipo Apač. Tretji je bil Aluminij, ki je 2:1 premagal Cirkovce;
košarka: 1. mesto je osvojila ekipa Kidričevo, druge so bile Šikole, tretje pa Apače;
Vsi prejemniki priznaj s predsednikom ŠZ Kidričevo Markom Pergerjem
odbojka: 1. mesto je osvojila ekipa Strnišče, druge so bile Cirkovce, tretje pa Njiverce;
namizni tenis, moški: 1.
Jaša Lozinšek, 2. Lovro Lozin-šek, 3. Jan Murat; ženske: 1.
Nika Belaj, 2. Martina Marčič, 3. Ema Šmigoc.
Danilo Klajnšek
Šport mladih • Finalni del 1. faze turnirja RN
V skupini U-8 Kidričani, v skupini U-10 Bistričani
Najboljše ekipe v kategoriji U-10
V nedeljo, 11. 12., je bil v športni dvorani Gimnazije Ptuj odigran finalni del 1. faze tekmovanja RIN v kategorijah U-8 in U-10. V obeh kategorijah so v 2. fazo turnirja napredovala najboljša tri moštva, ta pa so bila v obeh kategorijah, le da v obratnem vrstnem redu, moštva NŠ Poli Drava Ptuj, Aluminij Kidričevo in Ahha Emi Bistrica. Tekmovanje je vodil Boštjan Zemljarič.
Selekcija U-8
Rezultati:
skupina A: NK Aluminij A - NK Gorišnica A 5:1, NK Stojnci B - NK Podvinci 0:1, NK Gorišnica A - NK Podvinci 0:2, NK Aluminij A - NK Stojnci B 2:0, NK Stojnci B - NK
Gorišnica A 2:1, NK Podvinci - NK Aluminij A 1:5.
Skupina B: NŠ Poli Drava A - NŠ G. Hajdina C 1:1, NK Središče A -NK A. E. Bistrica A 1:1, NŠ G. Hajdina C - NK A. E. Bistrica A 0:2, NŠ Poli Drava A - NK Središče A 2:1, NK Središče A - NŠ G. Hajdina C 1:0, NK A. E. Bistrica A - NŠ Poli Drava A 1:2
Tekma za 3. mesto: NK A. E. Bistrica A - NK Podvinci 4:2
Tekma za 1. mesto: NK Aluminij A - NŠ Poli Drava A 2:0
Vrstni red - finalna skupina -1.faza:
1.	NK Aluminij A
2.	NŠ Poli Drava A
3.	NK AHHA EMI Bistrica A
4.	NK Podvinci
5.	NK Središče ob Dravi A
6.	NK Stojnci B
7.	NŠ Golgeter Hajdina C
8.	NK Gorišnica A
Selekcije U-10
Rezultati:
ekipe A: NK AHHA EMI Bistrica A - NŠ Poli Drava B 6:1, NK Aluminij - NŠ Poli Drava A 3:0, NŠ Poli Drava B - NŠ Poli Drava A 0:1, NK AHHA EMI Bistrica A - NK Aluminij 3:0, NK Aluminij - NŠ Poli Drava B 1:1, NŠ Poli Drava A - NK AHHA EMI Bistrica A 4:5
ekipe B: NK AHHA EMI Bistrica A - NŠ Poli Drava B 10:0, NK Aluminij - NŠ Poli Drava A 1:2, NŠ Poli Drava B - NŠ Poli Drava A 2:1, NK
AHHA EMI Bistrica A - NK Aluminij 3:0, NK Aluminij - NŠ Poli Drava B 1:1, NŠ Poli Drava A - NK AHHA EMI Bistrica A 1:0
Vrstni red, finalna skupina - 1. faza (ekipe A):
1.	NK AHHA EMI Bistrica
2.	NK Aluminij
3.	NŠ Poli Drava A
4.	NŠ Poli Drava B Vrstni red (ekipe B):
1.	NŠ Poli Drava A
2.	NK AHHA EMI Bistrica
3.	NŠ Poli Drava B
4.	NK Aluminij
tp
Najboljše ekipe v kategoriji U-8
Nam. tenis
3. SNTL(m)
Igralci Šternmatika iz Cirkovc so v zadnjem letošnjem domačem nastopu doživeli dva poraza. Glede na to da so imeli za tekmeca dva kluba z vrha lestvice, to niti ni presenečenje.
REZULTATI 4. KROGA: Šternma-tik Cirkovce - Hrastnik 2:5, Žogica Preserje 3:5, Vesna Zalog - Royal Beach 4:5, Šternmatik Cirkovce -Preserje 0:5, Žogica Hrastnik 3:5, Kajuh Slovan - Royal Beach 5:2
1.	PRESERJE
2.	HRASTNIK
3.	VESNA ZALOG
4.	KAJUH SLOVAN
5.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE
6.	ŽOGICA
7.	ROYAL BEACH
6	6 0	12
6	4 2	8
6	4 2	8
6	3 3	6
6	2 4	4
6	15	2
6	15	2 DK
Športni napovednik
Mali nogomet • 37. novoletni turnir v Mariboru
V	nedeljo in ponedeljek, 25. in 26. decembra, bo v mariborski dvorani Lukna potekal tradicionalni že 37. novoletni turnir. Na njem bo med 24-članskimi ekipami nastopilo tudi nekaj ekip iz našega področja: Saš bar, Goya Ptuj, KMN Draženci, Avtoprevozništvo Intihar in NK Cerkenjak.
Košarka • Prijateljsko srečanje
V	petek ob 19.00 se bosta na 10. tradicionalnem srečanju v Športni dvorani Cirkovce na košarkarski tekmi pomerila domača ekipa TED ŠD Cirkovce in veteranska ekipa KK Pivovarna Laško.
JM, DK
Futsal • ZLMN Ormož
Inox ograje Majcen in Naitors Tomaž na vrhu
Člani
REZULTATI 6. KROGA: Mladost Digo bar - Pušenci Bioplinarna Šijanec 1:1, ŠD Tomaž - Mladost Prevozništvo Pesrl 2:0, Jerebič Črni ribič - Čistlni servis Safir 12:0, Inox ograje Majcen - Pristan Frankovci 5:3, Transport Vičar Vi-čanci - B. U. Team Gaja Svetinje 0:0, Brlek Transport Cvetkovci -Lordi Ivanjkovci 2:0
REZULTATI 7. KROGA: Mladost Prevozništvo Pesrl - Mladost Digo bar 2:0, Pušenci Bioplinarna Šija-nec - Čistilni servis Safir 7:2, Pristan Frankovci - ŠD Tomaž 4:1, B. U. Team Gaja Svetinje - Inox ograje Majcen 3:3, Jerebič Črni ribič - Brlek Transport Cvetkovci 5:0, Lordi Ivanjkovci - Transport Vičar Vičanci 1:1
1.	INOX O. MAJCEN 7	5	2 0 24:10	17
2.	JEREBIČ Č. RIBIČ 7	4	3 0 35:10	15
3.	B. U. G. SVETINJE 7	4	1 2 26:12	13
4.	ŠD TOMAŽ 7	4	12 17:12	13
5.	T. VIČAR VIČANCI 7	3	3 1 12:7	12
6.	BRLEK CVETKOVCI 7	4	0 3 14:14	12
7.	P. FRANKOVCI 7	2	2 3 16:19	8
8.	MLADOST PESRL 7	2	2 3 10:12	8
9.	LORDI IVANJKOVCI 7	2	14 12:17	7
10.	PUŠENCI ŠIJANEC 7	2	1 4 14:21	7
11.	MLADOST DIGO 7	115 5:16	4
12.	ČISTILNI S. SAFIR 7	0	0 7 10:45	0
Veterani
REZULTATI 4. KROGA: NK Ormož veterani - Borec 2:3, Fiposor Aries IT - Naitors Tomaž veterani 3:5, Bresnica - Smoki Ormož 2:8 4 4 0 0 16:7 12
1.	NAITORS TOMAŽ
2.	NK ORMOŽ	3
3.	SMOKI ORMOŽ	4
4.	BRESNICA	3
5.	FIPOSOR ARIES IT	4
6.	FRANKOVCI	3
7.	BOREC	3
1	14:5
2	16:11 2	8:12 3	13:17 2	7:14 2	8:16
6 6 3 3 3 3
uk
Foto: proviprlek.si
ŠD Tomaž
Nogomet • Turnir U-14
Naslov Stojncem
Nogometni klub iz Stojncev je bil organizator 2. božičnega turnirja v malem nogometa za fante do 14. leta starosti, ki je potekal v športni dvorani Markovci. Na njem je nastopilo 12 ekip iz petih klubov, ki so nastopili z ekipami A in B - rezultati obeh ekip so se seštevali.
Prvo mesto so osvojili mladi nogometaši Stojnc I., drugi je bil Zavrč, sledijo Hajdina, Podvinci, Stojnci II. in Markovci. Veliko za-
slug za organizacijo tega turnirja ima trener U-14 NK Stojnci Silvo Foršnarič in pa seveda starši otrok, ki so bili zelo angažirani. Zanimanje za ta turnir je bilo precejšnje, na koncu pa so bili vsi zadovoljni, saj se je končalo brez poškodb.
STOJNCI I.: Žan Pivko, Patrik Petrovič, Miha Zelenik, Blaž Bez-jak, Aljaž Lozinšek, Aleks Žohar. STOJNCI II.: Ivan Majerič, Aljoša Pivko, Aljaž Kolar, Tim Starčič, Rok Ciglar. Trener: Silvo Forštnarič.
Danilo Klajnšek
Zmagovalna ekipa Stojncev
0
0
0
0
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Šahovski kotiček
Odprti božično-novoletni turnir v Spuhlji
V	Spuhlji v gostišču pri Majdi bo v ponedeljek, 26. 12., od 9. ure naprej potekal božično-novoletni turnir. Trije prvouvrščeni šali isti bodo prejeli pokale, prav tako bo pokal prejel najuspešnejši šahist s stalnim prebivališčem v Spuhlji.
Društveni prvak za leto 2011 je Janko Bohak
Končan je ciklus turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Te-hcenter Ptuj v pospešenem šahu (tempo igre 15 minut za partijo na igralca) za leto 2011. Letos je najstabilnejšo formo na celoletnem tekmovanju, ki je obsegal enajst turnirjev, pokazal veteran Janko Bohak, ki je zmagal na dveh turnirjih, štirikrat je zasedel drugo in enkrat tretje mesto, kar je zadostovalo za zmago v ciklusu. Drugo mesto je zasedel Boris Žlender, ki je ob koncu leta pokazal odlično formo in bil na čelu razpredelnice na poslednjih dveh turnirjih.
Na prvem decembrskem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 20 igralcev, ki so odigrali sedem kol po švicarskem sistemu. Na tekmovanju je sodelovalo tudi večje število mladih članov domačega društva, ki obiskujejo šahovsko šolo mednarodnega šahovskega mojstra Danila Polajžerja. Najuspešnejša med mladimi sta bila David Muko in Andraž Šuta, ki sta dosegla polovico možnih točk.
Rezultati: Igor Iljaž in Boris Žlender po 5,5 točke, Zlatko Žerak in Ciril Kužner po 5 točk, Martin Majcenovič in Darko Dominko po 4,5 točke, Aleksander Podkrižnik, Ivan Krajnc in Milan Fijan po 4 točke, Janko Bohak, David Murko in Andraž Šuta po 3,5 točke, Branko Sedlašek in David Zagoršek po 3 točke, Klemen Kovačev, Alja Jan-žekovič in Tomaž Šuta po 2,5 točke itd.
Na drugem decembrskem turnirju je sodelovalo 16 igralcev. Doseženi so bili naslednji rezultati: Boris Žlender 5,5 točke, Igor Iljaž, Janko Bohak, Branko Orešek in Branko Sedlašek po 4,5 točke, Martin Majcenovič, Ciril Kužner in Ivan Krajnc po 4 točke, Andraž Šuta, Milan Fijan, Aleksander Podkrižnik, Leon Selišek, Darko Dominko in David Zagoršek po 3 točke itd.
Končni vrstni red društvenega prvenstva v pospešenem šahu za leto 2012: Janko Bohak 136 točk (10 turnirjev), Boris Žlender 95 točk (10), Igor Iljaž 84 točk (9).
Prvenstvo v hitropoteznem šahu
V	sklopu letnega ciklusa društvenih hitropoteznih šahovskih turnirjev se je turnirja meseca decembra udeležilo samo 12 igralcev, ki so odigrali turnir po Bergerjevem sistemu. Zmagovalec turnirja je zaradi boljšega rezultata po Sonnenburg-Bergerjevem sistemu postal Boris Žlender, ki je sicer dosegel enako število točk kot drugo- in tretjeuvrščena tekmovalca.
Rezultati: Boris Žlender, Žan Belšak in Zlatko Roškar po 7,5 točke, Branko Orešek 7 točk, Anton Butolen in Janko Bohak po 6,5 točke, Igor Iljaž 6 točk, Milan Fijan 5 točk, Leon Selišek 4 točke, Ciril Kužner in Ivan Krajnc po 3 točke, Marin Majcenovič 2,5 točke.
Zadnji turnir letnega ciklusa hitropoteznih turnirjev bo 2. januarja 2012 s pričetkom ob 9. uri, ko bodo razglašeni tudi končni rezultati celoletnega tekmovanja za društveno prvenstvo v hitropoteznem in pospešenem šahu.
Področno prvenstvo OŠ:
najboljši šahisti prihajajo iz OŠ Gorišnica
V	organizaciji Zavoda za šport Ptuj je v začetku decembra v Spuhlji potekalo področno šahovsko prvenstvo za posameznike in posameznice. V šestih kategorijah je nastopilo 151 mladih šahistk in ša-histov iz 16 osnovnih šol, med njimi 8 s širšega ptujskega področja.
Največ uspeha so tako kot že nekaj zadnjih let dosegli mladi šahisti in šahistke iz OŠ Gorišnica. Popolno prevlado so dokazale šahistke do 12 let, saj so Sara Kukovec, Karmen Kostanjevec in Nika Bedrač osvojile komplet medalj v tej starostni kategoriji. Eno zlato medaljo je osvojila v kategoriji deklet do 15 let Alja Janžekovič, v štirih kategorijah pa so osvojili še bronaste medalje. Tudi v kategoriji fantov do 12 let, v kateri je nastopilo rekordnih 54 mladih, so vse tri medalje osvojili šahisti iz osnovnih šol »ptujske regije«, enako še v kategoriji fantov do 15 let. Kar 12 mladih šahistov in šahistk, ki je sodelovalo na omenjenem prvenstvu, je članov ŠD Tehcenter Ptuj, šest od njih je osvojilo medalje. Vsi nosilci medalj so si priborili pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo 7. januarja 2012 v Šentjurju.
Nosilci medalj: dekleta do 9 let: 1. Lara Čibri (OŠ Poljčane), 2. Sara Bevc (OŠ Laporje), 3. Nuša Korez (OŠ Cirkovce); fantje do 9 let: 1. Matic Kolar, 2. Nejc Marovt (oba OŠ Poljčane), 3. Tilen Zrnec (OŠ Gorišnica); dekleta do 12 let: 1. Sara Kukovec, 2. Karmen Kostanjevec, 3. Nika Bedrač (vse OŠ Gorišnica); fantje do 12 let: 1. Klemen Kovačec (OŠ Hajdina), 2. Tomaž Šuta (OŠ Mladika), 3. Rok Veselič (OŠ Gorišnica); dekleta do 15 let: 1. Alja Janžekovič (OŠ Gorišnica), 2. Manja Križaj (OŠ A. Černejeve Makole), 3. Martina Breznik (OŠ Poh. odreda); fantje do 15 let: 1. David Murko (OŠ Hajdina), 2. Andraž Šuta (OŠ Mladika), 3. David Zagoršek (OŠ Gorišnica).
Vrstni red OŠ po osvojenih medaljah: 1. OŠ Gorišnica, 7 medalj (2 zlati, 1 srebrna, 4 bronaste), 2. OŠ Poljčane, 3 (2 zlati, 1 srebrna), 3. OŠ Hajdina, 2 zlati, 4. OŠ Mladika, 2 srebrni ... 7. OŠ Cirkovce, 1 bronasta.
Ciklus hitropoteznih turnirjev
Šahovska sekcija Spuhlja je zaključila ciklus 12 hitropoteznih turnirjev, ki so bili odigrani v letošnjem letu. Na njih je nastopilo 10 igralcev. Vrstni red:
1.	Martin Majcenovič, 49,5 točk
2.	Branko Rot, 42,5
3.	Stanislav Toplak, 33
4.	Mirko Kuhar, 32
5.	Karel Robnik, 32
6.	Leon Cestnik, 31
UR, JB, SR
Visoka nagrada za Tatjano Majcen Ljubič
Zveza za šport invalidov Slovenije in Paraolimpijski komite sta že v začetku meseca decembra v Kočevju podelila priznanja za najboljše slovenske športnike leta 2011 med invalidi. Nagradi sta prejela atleta Jože Flere in Tatjana Majcen Ljubič. Za članico AK Cestno podjetje Ptuj je to prvi naslov v njeni devetletni športni karieri, hkrati pa potrditev izrednih dosežkov v letu 2011. Majcen Ljubičeva je naprej na svetovnem atletskem prvenstvu za športnike invalide na Novi Zelandiji osvojila srebrno medaljo v suvanju krogle in bronasto medaljo v metanju diska, nato pa je poleti popravila tudi svetovni rekord v suvanju krogle.
Kaj vam pomeni nagrada za najboljšo slovensko športnico leta 2011 med invalidi?
T. Majcen Ljubič: »V bistvu je to nagrada za moje dolgoletno delo. Zelo sem je vesela, saj je pri ženskah zelo velika konkurenca. Komisije so očitno opazile moje dosežke v tej sezoni. Hkrati sem tudi zelo počaščena in ta nagrada bo na nek način dobra vzpodbuda za naprej.«
Kako bi na splošno oce-
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Majcen Ljubič: »Komisije so očitno opazile moje dosežke v tej sezoni. Hkrati sem tudi zelo počaščena in ta nagrada bo na nek način dobra vzpodbuda za naprej.«
nili to tekmovalno sezono?
T. Majcen Ljubič: »Sezona je bila res fenomenalna, najboljša v moji dosedanji karieri. Rezultati so šli strmo navzgor in sredi poletja sem postavila novi svetovni rekord. Žal se
je sredi leta spremenilo določeno pravilo (zmanjšal se je upogib palice, na katero se pri metu opirajo metalci, op. a.), kar me je rezultatsko nekoliko »vrglo nazaj«, vendar sedaj trdo treniram, da bom spet prišla
nazaj do želenih razdalj pri metih.«
Kakšne so vaše želje za prihodnje leto, ko bo hkrati tudi olimpijsko leto?
T. Majcen Ljubič: »Zelo si želim preseči mejo sedmih metrov v suvanju krogle. Po moje bo to sicer zelo težko, vendar se bom potrudila, da se vsaj čim bolj približam tej znamki. Seveda pa si želim dobro tekmovati na paraolimpijskih igrah v Londonu.«
Posebno nagrado je dobil tudi vaš trener Gorazd Raj-her. Kakšno?
T. Majcen Ljubič: »Moj trener je dobil srebrno plaketo za odlične dosežke na področju treniranja športa invalidov. Z Gorazdom sama sodelujem sedaj že nekaj časa in plod najinega skupnega sodelovanja so tudi moji odlični rezultati.«
Kakšen status imate kot športnica invalidka?
T. Majcen Ljubič: »Gledano s strani države imam status rekreativca, če pa bi pogledala svoje rezultate, bi dejala, da sem vrhunska športnica. Žal pa za svoje dosežke ne dobim nobene finančne podpore, zato seveda zraven športnih aktivnosti hodim v službo.«
David Breznik
Šolski šport • Košarka (dekleta), rokomet (dekleta, fantje)
Dobili področne prvake v košarki in rokometu
Košarka: dekleta OŠ Olge Meglič zmagovalke področnega tekmovanja
V ponedeljek, 12. 12., je v telovadnici OŠ Majšperk potekalo področno tekmovanje v košarki za starejše učenke letnika 1997 in mlajše. Slavile so mlade Ptujčanke, ki so v prestižnem finalu le za dve točki ugnale mlade Oplotničanke. Obe ekipi sta se uvrstili v četrtfinale državnega tekmovanja.
Rezultati: OŠ Majšperk - OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 18:33, OŠ Olge Meglič - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 37:16;
tekma za 3. mesto: OŠ Majšperk - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 24:11;
tekma za 1. mesto: OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica - OŠ Olge Meglič 27:29.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Olge Meglič
2.	OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica
3.	OŠ Majšperk
4.	OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
Dekleta Oš Olga Meglič so postale zmagovalke področnega tekmovanja v košarki za učenke letnika 1997 in mlajše.
Rokomet: OŠ Olge Meglič pri učenkah ...
Telovadnica OŠ Ormož je v četrtek, 15. 12., gostila področno tekmovanje v rokometu za starejše učenke letnika 1997 in mlajše. Sodelovale so štiri ekipe, največ pa so pokazale mlade Ptujčanke iz OŠ Olge Meglič, ki so v finalu brez težav ugnale domačinke. Prvo in drugou-vrščeni ekipi (OŠ Olge Meglič in OŠ
Ormož) sta se uvrstili v četrtfinale državnega tekmovanja.
Rezultati: OŠ Ormož - OŠ Ljudski vrt 13:4, OŠ Olge Meglič - OŠ Miklavž pri Ormožu 14:6;
tekma za 3. mesto: OŠ Ljudski vrt - OŠ Miklavž pri Ormožu 4:10;
tekma za 1. mesto: OŠ Olge Meglič - OŠ Ormož 18:9.
Vrstni red:
1.	OŠ Olge Meglič
2.	OŠ Ormož
3.	Oš Miklavž pri Ormožu
4.	OŠ Ljudski vrt
... in OŠ Ormož pri učencih najboljša v rokometu
Dan prej kot učenke, 14. 12., so na parket v telovadnici OŠ Go-rišnica stopili učenci letnika 1997 in mlajši, ki so prav tako odigrali tekme področnega tekmovanja. V Gorišnici so pričakovano največ pokazali mladi Ormožani, ki so slavili brez težav in potrdili dobro delo v klubu. Poleg njih se je v četrtfinale državnega tekmovanja uvrstila še OŠ Gorišnica.
Rezultati: OŠ Gorišnica - OŠ Miklavž pri Ormožu 14:8, OŠ Olge Meglič - OŠ Ormož 6:20;
tekma za 3. mesto: OŠ Miklavž pri Ormožu - OŠ Olge Meglič 16:16;
tekma za 1. mesto: OŠ Gorišni-ca - OŠ Ormož 8:16.
Vrstni red:
1.	OŠ Ormož
2.	OŠ Gorišnica
3.	OŠ Miklavž pri Ormožu
4.	OŠ Olge Meglič
tp
Ekipa OS Olga Meglič je slavila tudi v rokometu.
V konkurenci fantov so primat potrdili igralci OŠ Ormož.
Kuharski nasveti
Božična večerja
Recepti za jedi, ki jih pripravljamo za božično večerjo, se prenašajo iz roda v rod, le z različnimi načini priprave in dodatki smo jih nekoliko spremenili. Tako še danes najpogosteje za ta praznik pripravljamo perutnino, najpogosteje kokoš, purana in piščanca, od toplotnih postopkov pa uporabimo pečenje in dušenje. Zraven mesnih jedi je kar nekaj prilog, ki pa niso tako tradicionalne kot mesne jedi.
Še več dela in priprave zahtevajo potice, ki jih ob teh praznikih prav tako ne manjka. Zraven dišečih potic mizo bogatijo še različni sadni kruhi in šarklji.
Povprečna slovenska družina ni tako velika, da bi pekla celega purana, zato pri nas pogosto posegamo po delih purana, piščanca, ki ga pečemo, pa pred peko pogosto nadevamo. Z nadevom ne izboljšamo samo okusa, temveč dobijo jedi tudi lepšo obliko in videz. Piščanec, ki ima veliko belega mesa in malo maščobe, je primeren za nadevanje, saj drugače maščoba med pečenjem prepoji nadev. Kot osnovo za nadev največkrat uporabimo živilo, bogato z ogljikovimi hidrati, kot so žita, drobtine, kruh in riž. Nadev pogosto od-išavimo s konjakom ali drugo aromatično žgano pijačo.
Če damo v nadev malo orehov, izboljšajo okus in dajejo trdnost. Orehe danes vedno pogosteje kombiniramo pri mesnih slanih jedeh, sploh perutnini. Tako je priljubljena omaka s sladko smetano, ki jo
V današnjem prispevku bom obdelal stres pri naših ko-smatinčkih, povzročen zaradi pokanja, v naslednjem pa prehranjevalni stres, povzročen s pretiranim hranjenjem naših malih prijateljev s sladkarijami in hrano za ljudi.
Zakonodaja prepoveduje uporabo pirotehničnih sredstev, pri katerih pride do poka, to je petard in ostalih eksplozivnih sredstev. Zelo verjetno pa je, da bo podobno kot prejšnja leta in bo pokanje petard bolj ali manj izrazito v blokovskih naseljih, na mestnih ulicah in drugje.
Na žalost se precej naših malih kosmatinčkov odzove na pokanje petard in raket s strahom, nemirom, drgetom, skrivajo se, pogosto bruhajo in dobijo drisko. Vsi ti znaki pomenijo, da se odzovejo z vsemi znaki hudega stresa, ki ima skrajno negativen učinek na našo žival. Nekateri kužki začnejo po poku nervozno in neustavljivo lajati, kar je zelo moteče za lastnike in tudi za
začinimo z mletimi orehi. Pazimo, da nadeva ni preveč: na pol kilograma perutnine uporabimo le 15 dekagramov pripravljenega nadeva. Piščanca ali purana napolnimo vedno tako, da se med peko lahko napne.
Če pečemo nadevanega piščanca ali purana, se čas pečenja podaljša vsaj za pol ure, pri velikih puranih pa za eno uro. Piščanca ali purana ne nadevamo prehitro, največ tri ure pred peko. Če pa smo uporabili še topel nadev, moramo jed pripraviti do konca takoj, torej damo purana takoj peč.
Piščanca ali purana lahko nadevamo na dva različna načina. Nadev lahko napolnimo v trebušno votlino, še bolje pa je, da pod kožo na vratu. Če nadevamo perutnino pod kožo ob vratu, odstranimo tanko kost, kožo potegnemo nazaj in damo nadev v odprtino. Nato na prsni strani kožo potegnemo čez nadev in dobro pritrdimo z lesenimi nabodalci ali zašijemo s kuhinjsko nitko.
Pri popolnoma svetlem mesu je dobro, da nadev po-
Puranja rulada
pestrimo z dodatkom mletega mesa, ki je temnejše, lahko dodamo fino zmleta jetra, lahko pa za nadev uporabimo tudi riž, ki mu dodamo temno suho sadje.
Najenostavneje pripravimo kruhov nadev. Rezine suhega belega kruha namočimo v mleko. Posebej fino sesekljamo čebulo in jo na manjši količini maščobe svetlo rjavo pre-pražimo. Kruh ožmemo, mu dodamo prepraženo čebulo, rumenjake, sol, poper, po želji muškatni oreh in na majhne kocke narezane suhe slive. Če je nadev premehek, dodamo drobtine. Za boljši okus ga izboljšamo tudi s koščki grobo narezanih orehov ali z majhnimi kockami slanine.
Nadevamo in pripravimo lahko le posamezne kose piščanca ali posamezne kose purana. Tako lahko različne puranje rulade pripravimo iz prsnega dela purana in nadevamo z različnimi nadevi. Uporabimo samo kuhano
mešano zelenjavo, lahko ji dodamo še mešanico jajc in kisle smetane, za nadev lahko uporabimo tudi nariban sir in eno vrsto mehke zelenjave ali drugo vrsto mletega mesa. Da bo meso po peki čim okusnejše, ga zavijemo v mrežico in začinimo z različnimi začimbami, kot so sol, poper, limona, lovor, timijan, kumina, česen in podobno.
Od prilog zraven pripravimo skutne štruklje iz vlečenega testa, lahko samo skuhamo poljubno zelenjavo in jo pred serviranjem prelijemo s pre-praženimi drobtinicami, lahko pa pripravimo tudi priloge z dodatkom različnih vrst kaše z zelenjavo, zelenjavne in druge narastke, če pa imate raje standardne priloge, si pripravite poljubne testenine.
Vsekakor bomo pripravili tudi veliko tipičnih sladkih jedi: sadni kruh, potice, me-denjake in drugo drobno pe-
civo.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Veseli december in kosmatinčki
Smo tik pred božičnimi in novoletnimi prazniki - za večino ljudi čas veselja, obdarovanj in pričakovanja, za naše male kosmatinčke pa pogosto čas stresa in strahu zaradi hrupnega praznovanja, povezanega s pokanjem pirotehničnih sredstev, in čas prebavnih težav in ostalih bolezenskih simptomov, povezanih s priložnostnimi prekrški v prehrani.
sosede. Taki kužki se sicer ne bojijo in niso prestrašeni, so pa zaradi pokanja zelo nervozni, imajo zelo povečan prag vzdražljivosti in se odzivajo intenzivno in burno z motečim laježem. Pogosto prihajajo v nevarnost, ker želijo z zobmi uničiti predmet, ki poka ali se iskri. Pri tem lahko pride do hudih poškodb ustne votline. Dogaja se, da kuža ugrizne v raketo, ki je prižgana in čaka na vzlet. Enako je tudi pri petardah, kadar psu raznese pe' Vi '	'
•-■* < —■ T '-V
Foto: E. Senear
tardo v ustih, ki jo je lovil po tleh.
Kaj narediti in kako lahko zaščitimo svojega psa pred stresom v teh prednovoletnih dneh?
Prav je, da začnemo pravočasno razmišljati o zaščiti, saj je iskanje rešitev tik pred zdajci, npr. na silvestrski večer, prepozno in neuspešno. Najbolje je, da se lastniki psov, ki se bojijo poka in se nanj odzovejo s strahom in paniko, posvetujejo s svojim veterinarjem o vrsti zaščite, primerni za njihovega psa. Uporabimo lahko sredstva oziroma zdravila, narejena na naravni bazi, to so predvsem preparati v obliki tablet in tinkture, narejene iz baldrijana, ki je naravni anti-depresiv in deluje proti strahu in tesnobi pri ljudeh in živalih. Pomembno je, da ga naš pes začne uživati pravočasno, kar pomeni vsaj 14 dni pred pričakovanimi stresnimi dogodki. Učinki so presenetljivo dobri in povsem brez motečih stranskih učinkov zdravila. Drug način zaščite je uporaba pomirjevalnih tablet oziroma antidepresivov ali kombinacije obojega tik pred pričakovanimi dogodki. Tu gre povečini za tabletke, namenjene uporabi pri ljudeh, njihovo uporabo pri živalih pa lahko
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
predpiše samo izkušen veterinar po predhodnem pregledu psa in obveznem pogovoru z njegovim lastnikom. Ta zdravila se uporabijo do 12 ur pred začetkom pričakovanih težav, in če jih pravilno uporabimo in doziramo, lahko kužek, ki je drugače plašen in prestrašen, presenetljivo dobro preživi trušč novoletne noči ali podobnih situacij.
Omeniti še moram, da pomirjevalne tabletke, ki so bile narejene prav za pse, niso več v uporabi, saj so imele pogosto neprijetne stranske učinke. Dogajalo se je namreč, da je bil kužek tako omotičen, da ni mogel hoditi, hkrati pa prav panično prestrašen. Predstavljate si kombinacijo obojega in pretresene lastnike, ki to opazujejo in ne vedo, kaj bi storili.
Za vse informacije glede preprečevanja stresa pri vašem kužku nas lahko pokličete v svojo veterinarsko ambulanto za male živali in z veseljem vam bomo svetovali, kako pomagati kosmatinčku, da se stresu čim bolj izogne.
Več o prehranjevalnem stresu pa v prednovoletni številki.
Želim vam prijeten, vesel in predvsem miren božič. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Božič, običaji in sadni kruh
V nedeljo smo na adventnem venčku prižgali že četrto svečo, kar nam pove da je božič že zelo blizu. Adventni čas je priprava na božič in adventni venček je pri znanilec božičnih praznikov v naših domovih.
Božič je poleg velike noči gotovo najpriljubljenejši praznik. Je spomin na Jezusovo rojstvo. Povsod po svetu je družinski praznik. Po prepričanju naših prednikov je tako velik praznik, da ga ne smemo motiti niti z obiski. Za obiske je namenjen drugi dan, štefanovo, 26. december.
Po besedah etnologa dr. Janeza Bogataja praznovanje božiča ne izhaja iz krščanske tradicije, pač pa sega daleč v pogansko obdobje. V tem času so namreč ljudje zaznamovali umiranje sonca in se veselili njegovega ponovnega rojevanje. Božič kot krščanski praznik se je začel praznovati v četrtem stoletju, ko je Cerkev ta dan določila kot dan Kristusovega rojstva, hkrati pa ga označila za začetek leta. Rimljani so namreč za začetek leta že določili prvi januar, Cerkev pa je datum premaknila. Šele v 17. stoletju je papež Inocenc XII. datum za praznovanje novega leta spet prestavil na 1. januar in tako ločil praznovanje Jezusovega rojstva od začetka novega leta.
Postavljanje jaslic in božičnega drevesa je po Bogatajevih besedah razmeroma mlad kulturni pojav.
Postavljanje jaslic je nekoliko starejša navada. Prve naj bi postavili na Portugalskem jezuiti. Na Slovenskem jaslic pred začetkom 19. stoletja večinoma niso poznali. V začetku 19. stoletja se kultura jaslic izjemno razvije, zlasti v alpskem svetu. Slovenija se lahko s svojo dediščino postavljanja jaslic pohvali, saj je to eno izmed pomembnih področij naše narodne ustvarjalnosti.
Navada postavljanja smrečice v božičnem času je v Sloveniji je zelo stara, vendar ne v taki obliki, kot jo poznamo danes.. V preteklosti so smrečice namreč obešali pod strop, tako da so visele z vrhom navzdol. Ljudje so si svoje bivalno okolje okrasili s tistim, ker je bilo naravno. Nabrali so različna semena in fižol ter jih nataknili na nit, na police in omare pa so postavili hruške, jabolka in orehe. Ta okrasitev je prikazovala človeško veselje zaradi pridelka v preteklem letu, hkrati pa tudi upanje, da bo tudi prihodnje leto tako dobro. Smrečica v takšni obliki, kot jo poznamo danes, se na Slovenskem pojavi šele v 20. stoletju, na podeželju pa se začne uveljavljati še kasneje, po drugi svetovni vojni. Božično drevo je simbol upanja in veselja.
Božični čas je tudi čas obdarovanj. Obdarovanje je skupno vsem narodom in izvira iz rimskih časov. Rimljani so namreč verjeli, da bodo darila, kot so sadeži, med in kolački, pomagali, da bo naslednje leto dobro in uspešno. Obdarovanje se je ohranilo do današnjega časa. V tem času nas obiščejo trije dobri možje: Miklavž, dedek Mraz in Božiček, ki obdarujejo otroke. Božiček obdaruje otroke na večer pred božičem, ko po hišah zavlada mir, dedek Mraz pa prinaša darila ob koncu decembra.
Poleg božičnega okrasja je pri nas med najstarejšimi znamenji božičnega praznika tudi božična peka. Božični kruh sega v predkrščansko dobo, s krščanstvom pa dobi le novo podobo. Na Slovenskem je znanih več vrst kruha (poprtnjak, obilnjak). Vsi ti kruhi imajo ponavadi posebne lastnosti in prinašajo ljudem in živini zdravje, moč in energijo.
Božična večerja je bila nekoč zelo skromna v nasprotju z današnjim časom, ko pripravljamo na sveti večer bogate večerje. Nekoč so pripravili bogato božično kosilo, pri katerem ni smelo manjkati jedi iz perutnine oz. perjadi.
Danes je kot sladica na mizah največkrat potica z različnimi nadevi. Nekoč je bil na Štajerskem sadni kruh osrednja sladica božičnega časa. V zadnji letih se peka različnih vrst sadnega kruha zopet povečuje. Menim, da je k temu pripomogla tudi razstava Dobrote slovenskih kmetij, na kateri si lahko vsako leto ogledamo različne sadne kruhe - od takih z veliko sadja do tistih z nekoliko manj sadja.
Recept za sadni kruh
Testo: 1 kg krušne moke (tip 850), 3 dag kvasa, 1 žlička soli, topla voda.
Sadje: 50 dag suhih hrušk, 30 dag suhih sliv, 30 dag orehov ali lešnikov, 20 dag suhih fig, pest rozin, 2 dl ruma ali domačega žganja, po želji klinčki in cimet. Po želji lahko izberemo tudi drugo sadje; če se nam bo zdelo sadja v kruhu premalo, lahko prihodnjič porabimo večjo količino.
Sadje narežemo, ga odišavimo z rumom ali žganjem in ga pustimo čez noč, da se prepoji.
Iz sestavin umesimo srednje trdo testo in ga pustimo vzhajati. Ko je vzhajalo, sadje umesimo v testo. Oblikujemo hlebec ali štruco in ga damo vzhajat. Vzhajan sadni kruh vsipamo na pekač, pokrit s papirjem za peko, namažemo z vodo ali beljakom in pečemo pri temperaturi 200 stopinj uro in pol. Ko po vrhu porumeni, temperaturo zmanjšamo na 150 stopinj celzija.
Spoštovani bralci,
veliko sreče in lepih sanj,
naj vam prinese božični dan.
In novo leto naj zaživi,
radosti polno, brez solz in skrbi!
Slavica Strelec, inž. kmet.,
svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Foto: arhiv
Foto: arhiv
Krvodajalci
17. november: Andrej Zlatnik, Frankovci 42 a; Dušan Kosec, Vinski Vrh 84; Marija Kumer, Sp. Ključarovci 16; Robert Horvat, Šinkova ul 8, Središče ob Dravi; Robert Munda, Strmec pri Ormožu 2 a; Antun Hojsak, Osojnikova c. 5, Ptuj; Matej Kovačič, Zavče-va ulica 7, Ptuj; Klemen Štagar, Zamušani 22 a, Gorišnica; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Dragica Toplak, Grajena 29 a; Milica Markotič, Rimska ploščad 22, Ptuj; Neža Skrbinšek, Ulica Lackove čete 21; Martina Vogrinec, Jadranska ul. 17, Ptuj; Marjan Kokot, Majšperk 32; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Martin Gornjec, Rotman 56; Renata Jupič, Mestni Vrh 6 a; Natalija Kokot, Majšperk 32; Marjetka Vrabič, Viča-va 107; Danijel Mihelak, Črmlja 4; Branko Šešerko, Nova vas 97; Ivan Božičko, Tržec 46 c; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Bojan Topolnjak, Sovretova pot 6, Ptuj; Igor Kokol, Dravinjski Vrh 68; Jože Poharič, Janežovci 16; Igor Šori, Rotman 13; Marjan Arnuš, Kicar 108 a; Marko Vek, Žetale 31 a; Slavko Rožman, Stojnci 60 b; Ciril Pišek, Gerečja vas 40 e; Franc Drevenšek, Slatina 13; Franc Vaupotič, Popovci 14; Štefanija Orlač, Gradišča 16; Dušan Kokol, Ob gozdu 17, Kidričevo; Benjamin Stajnko, Spuhlja 117 a; Damir Sajič, Gregorčičev drevored, Ptuj; Dejan Sever, C. Fran-tiška foita 10, Velenje; Jožef Pe-čovnik, Na Preloge 9; Stanislav Valand, Sp. Gorica 45, Rače. 22. november: Božo Rajh, Pa-vlovski Vrh 42; Davor Budja, Ptujska cesta 20, Ormož; Jožef Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Verica Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Jožefa Kukovec, Placar 7 a; Marjeta Mendaš, Moška njci 84 a; Franc Horvat, Kungota 25; Marija Kramberger, Ločki Vrh 33 a; Mirko Lovrec, Vintarovci 42 a; Janja Hameršak, Gubčeva ul. 4, Ptuj; Stanislav Širec, Kočice 70 a; Andreja Petrena, Savci 48; Lidija Vastič, Ul. 5. prekomorske 16, Ptuj; Vladimir Fras, Hlapon-ci 25 a; Drago Kolarič, Slovenja vas 58; Anton Zajko, Pobrežje 86 a; Marjeta Kokol, Janežovci 12 b; Matjaž Holc, Belšakova ul. 63, Ptuj; Damjan Petek, Tibolci 34; Janez Simonič, Vintarovci 34; Gorazd Maloic, Kajuhova 13, Kidričevo; Andrej Horvat, Gorišnica 95; Danilo Bela, Spu-hlja 92; Ivan Korošec, Makole 3; Karl Ravnjak, Trniče 70 a; Marinka Vogrin, Kratka ul. 7, Miklavž; Franc Vaupotič, Keleminova 7, Maribor.
24. november: Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Bojan Cimerlajt, Sv. Tomaž 16; Franc Zajc, Sela 34 a; Miran Kram-berger, Mestni Vrh 50; Metka Bolcar, Ribiška pot 17, Ptuj; Branko Selinšek, Majšperk 38; Alen Svenšek, Lancova vas 1; Aleš Satler, Ul. Avgusta Hlupiča 2, Ptuj; Martina Florjanič, Strelci 9; Tilen Gotvajn, Kraigherjeva ul. 16, Ptuj; Roman Železnik, Nadole 4; Mojca Brumen, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo; Ivan Milo-šič, Jablovec 56 a; Anton Murko, Gorca 57, Podlehnik; Igor Turn-šek, Gerečja vas 41/1; Ivanka Šmigoc, Muretinci 25; Primož Trop, Vičava 61; Damjan Bračič, Zabovci 15 a; Marko Pogorevc, Vrhloga 3; Mirko Čuš, Bukovci 24 a; Bojan Merc, Soviče 12; Borut Korenjak, Anželova 1, Ptuj; Vladimir Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Andrej Zamuda, Gajevci 49; Edvard Lubec, Biš 43; Tomaž Ze-mljarič, Kajuhova 12, Ptuj; Tine Veg, Stogovci 15 a; Gorazd Kozo-derc, Skorba 51; Brigita Pinter, Jelovec 21, Makole.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Zdravje
Vprašanje: Zanima me, če se bo zdravje mojih otrok popravilo oz. kako bo z njunim zdravjem v prihodnosti?
Odgovor: Iz astrološke karte sklepam na zaskrbljenost in močan strah. Odvisni ste od nekih pričakovanj, kar je po eni strani normalno, kajti lastnim otrokom želite vse dobro. Po drugi strani se morate sprostiti in si zaupati. Pomembna je vera, da se bo vse zgodilo tako, kot se mora, in prav je, da se. Iz preteklosti je moč razbrati nekaj nejasnosti in predvidevam, da imate dva otroka. Prvorojeni je občutljive in živahne narave; pri njem nastanejo problemi, če ni vse po njegovem. Nekoliko je zamerljiv in zdravstvene težave ima predvsem ali bolj pogosto, ko ne doseže ciljev. Če že zna pisati, ga spodbujajte k temu, da si piše dnevnik, kajti tako bo premagal določene strahove in notranja bremena. V primeru, da je še mlajši, pomaga slikanje in barvanje. Zvečer pred spanjem mu lahko kaj preberete, lahko pa kaj prebere tudi sam, če to že zna. Njegov občutljiv organ so pljuča in v sebi ima pogosto jezo, saj si želi biti v središču pozornosti. Iz karte sklepam, da bo v življenju dosegel mnogo več, kot bi sklepali na prvi pogled. Svoje sposobnosti kaže že danes in vedite, da lahko naredi veliko, vendar si mora to resnično želeti, saj mu je tako ali drugače blizu. Vaša naloga je, da ga vzgajate v duhu sprejemanja in dejstva, da se na napakah učimo. Resnica je, da če nečesa ne dobimo, to še ne pomeni, da smo slabi. Iz leta v leto bo zorel in dozorel. Zdravje se
mu bo izboljšalo. Zanimivo in morda nekoliko nenavadno je, da je to odvisno od njega in da je sam tisti, ki odloča, kako bo z zdravjem. V sebi ima moč intuitivnega uvida in včasih lahko določene stvari predvidi. Drugorojeni otrok je živahen, nekoliko površen in težko zdrži na enem mestu, pač pa si želi novosti in drugačnih scen. Njegov problem je motivacija, kajti vedno ga zanima, kaj novega. Je zelo čustven in senziti-ven. Materino energijo močno občuti in vez bo ohranil celo življenje. Močan čut ima za bolečino drugih in včasih je prepričan v lastno nemoč. In vendarle je tako, da za dežjem vedno posije sonce in da stvari gredo naprej. Starševska vloga pri njem je, da ga naučite vztrajati, kar lahko dosežete s pomočjo kakšnih didaktičnih iger. V primeru, da je še majhen, ga dajte na sredino sobe in naj se zaposli. Sprva mu to ne bo jasno in bo želel nekoga ob sebi, ko pa bo zaznal občutek svobode, mu bo ta ostal v spominu. Njegovo zdravje je odvisno od
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
strahov in notranjih dvomov. Ko ima težave priporočam, da nosi nekaj v vijolični barvi, in ko obdobje težav z zdravjem mine, naj tega ne nosi. To je lahko samo nekaj ur na dan. Prognoza zanj je dobra in prihodnost mu je naklonjena. Obdobja nihanja bodo nekoliko bolj izrazita in od časa do časa uporabljena. Vendarle je tako, da življenje teče dalje in da se bosta oba našla.
Vaša naloga je, da se ne obremenjujete, pač pa zaupate, kajti otroci so učitelji svojim staršem. Seveda je morda kdaj težko razumeti in vendarle je temu tako. Srečno!
Šifra: Projekt
Vprašanje: Ali se bo projekt, ki sem si ga zadal, izšel po načrtih ali bo na koncu vse padlo v vodo?
Odgovor: Spoštovani bralec, ste oseba, ki je nekaj posebnega in ki ima od časa do časa lahko nenavadne ideje. S
Ce imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (35.)
Tajni nauk
Helena Petrovna Blavat-sky, utemeljiteljica teozofije, ezoteričnega gibanja, ki se je začelo v 19. stoletju, velja tudi za »mater« new agea, velikega duhovnega preporoda, ki se je razcvetelo v drugi polovici 20. stoletja. Madame Bla-vatsky je napisala Tajni nauk (Secret Doctrine), ezoterično »Biblijo.« Prvi del knjige z naslovom Kozmogeneza govori o stvarjenju vesolja, drugi del, Antropogeneza, pa o razvoju človeških ras.
Mati nove dobe
H. P. Blavatsky (1831-1891) se je rodila v cesarski Rusiji polkovniku Aleksejeviču iz rodu Dolgorukih. Ko ji je bilo 11 let, ji je umrla mama, zato se je preselila k starim staršem. Ded je bil civilni guverner in je imel veliko knjižnico, v kateri se je Blavat-skyjeva rada zadrževala. Pri 18 letih se je poročila s 60-letnim Nikoforjem V. Blavatskym, ki je bil viceguverner. Kmalu po poroki se je odpravila na obsežno potovanje, ki jo je vodilo po Evropi, Afriki ter Severni in Južni Ameriki.
Leta 1851 se je prvič odpravila v Tibet, kjer je ostala tri leta. Obiskala je razne samostane in prebirala dela duhovnih učiteljev. Leta 1860 se je vrnila k očetu v Rusijo. Ta jo je ves čas njenih potovanj finančno podpiral. V
domovini je zdržala tri leta. Naslednje desetletje je spet veliko potovala in drugič obiskala Tibet. Leta 1873 je na željo svojega učitelja El Moyre odpotovala v ZDA. Tam je spoznala polkovnika Henrya Steela Olcotta, s katerim je l. 1875 v New Yorku ustanovila Teozofsko društvo. Njegovi cilji so bili razvijati univerzalno bratstvo med ljudmi, razvijati primerjalni študij religije, filozofije in znanosti ter raziskovati nepojasnjene zakone narave in skrivnostne moči v človeku. Leta 1882 sta sedež društva preselila v Indijo,v mesto Adyar. Leta 1885 se je zaradi bolezni umaknila v Nemčijo, nato pa v London, kjer je umrla med epidemijo gripe.
H. P. Blavatsky je napisala veliko knjig in člankov, v katerih je razkrila za tisti in za naš čas presunljiv duhovni nauk. Njena najpomembnejša dela so: Od-strta Izida (1877), Tajni nauk (1888), Ključ k teozofiji (1889) in Glas tišine (1889).
Knjiga Dzyan
Blavatskyjeva je trdila, da je bil tajni nauk univerzalno razširjena religija starodavnega in predzgodovinskega sveta. Starejši naj bi bil od samih indijskih ved. Zapisan je v Knjigi Dzyan, ki je povsem neznana zahodnim filologom, sama pa je nanjo naletela l. 1868, ko se je mudila v Malem Tibetu (današnji Ladakh). Tekst, ki ga je podala, ni dobesedni prevod,
Otrok z razvojnimi zaostanki
Katarina bo kmalu rodila in ker je bilo v njeni družini kar nekaj otrok rojenih z razvojnimi zaostanki, nekateri pa celo niso bili ugotovljeni takoj ob ali po rojstvu, jo zanima katere znake lahko sama opazi, seveda, če bo tudi njen otrok imel kak razvojni zaostanek?
Seveda lahko mati pri svojem otroku opazi znake, ki bi lahko bili značilni za možne razvojne zaostanke. V primeru, da pri otroku kaj opazi, se mora vsekakor posvetovati z zdravnikom.
Ti znaki so:
zmanjšanje interesa za okolje in zmanjšano odzivanje na dražljaje,velika bojazljivost do tujih oseb, splošni zaostanek, prazen izraz obraza, zmanjšana iniciativa, razne motorične stereotipije (npr. ritmično premikanje glave) in nesposobnost prilagoditi se novim situacijam.
Vse to se pojavlja nekje v obdobju od 8. do 48. tedna.
V obdobju od 12 mesecev do 15 mesecev pa je najpogostejši znak zaostanek v razvoju govora.
Tudi če bo po rojstvu otroka Katarina kaj opazila, pa to še ne pomeni, da gre res za razvojni zaostanek. Z otrokovim pe-diatrom se mora posvetovati o tem, kaj bi lahko to pomenilo. Po pregledu otroka bo presodil, ali so potrebne eventualne dodatne preiskave.
Kot bodoči materi pa ji svetujem, da se čim manj obremenjuje s tem in naj verjame, da bo rodila popolnoma zdravega otroka.
Mag. Bojan Šinko
tem ni nič narobe, ampak je spodbudno. Splošno znano je, da živimo v družbi, v kateri drugačno razmišljanje ni več tabu, ampak je sprejeto. Seveda so tu še določene skupine ali posamezniki. Vendarle je res, da ima vsak svoje mnenje in pravico izražati. Dobro je, da si zaupate in da verjamete v pozitivnosti. Obdajajo vas notranji dvomi in ne veste, pri čem ste. V življenju se vse odvija z namenom in skozi izkušnje rastete in se razvijate. Projekt je v svojem bistvu neka skrivnost in da bo zagledal luč sveta, bo treba dobiti pozitiv-
ne informacije, ki so vezane na tujino ali na drugačno razmišljanje. Zaupanje ljudem okoli vas je nek čarobni ključ do uspeha in pot, ki vodi k resnici. Naliti si morate čistega vina in uspeh je zagotovljen, če v ta projekt privabite ljudi; tako bo sreča na vaši strani. Pred tem bo treba še nekaj prenoviti, kar vključuje druge vrednote in drugačne prijeme. Vse je dobro in je vedno bilo dobro. Tako se vam ni treba bati, ampak verjeti. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
ker je Knjiga Dyzana napisana v piktografskem in simboličnem jeziku senzar, ki so ga poznali samo posvečenci, iniciati. Bla-vatskyjevo so v ezoterične miste-rije vpeljali mojstri modrosti, duhovno visoko razviti učitelji, ki bdijo nad razvojem človeštva in živijo v odmaknjenih predelih Indije in Tibeta. Pri njenem delu sta jo vodila predvsem dva mojstra: El Moyra in Koot Humi. Knjiga Tajni nauk je napisana v obliki stanz ali stihov, ki jih je avtorica obširno razložila.
Kozmogeneza
V Kozmogenezi tajni nauk pravi, da je vesolje periodična manifestacija, da se venomer znova rojeva in umira. Indijske vede ta pojav imenujejo »noč« in »dan« Brahme. Zgodovino kozmične evolucije je Blavat-skyjeva predstavila kot abstraktno algebrično formulo v sedmih stihih, ki označujejo sedem meja, sedem velikih stadijev evolucijskega procesa, o katerih govorijo Purane kot o »sedmih kreacijah« in Biblija kot o »sedmih dnevih« stvarjenja.
Prvi stih opisuje stanje Absolutnega, VseEdinega, NeOsebnega med prvim utripom ponovno prebujajoče se manifestacije, ki nastopi po »noči« univerzuma. Opis tega stanja je zgolj simboličen, ker ga ni mogoče podati drugače kot z zanikanji vsega znanega. Nato se v prvobitni kozmični substanci - materiji prebudi kozmična ideacija -
duh ali zavest. Od tod se prične širiti božanska diferenciacija, nastanejo monade, božanske iskre, ki so duhovne in materialne narave. Po vesolju se začnejo poditi atomi, elektroni, fotoni, elementali, vse pa povezuje energija. Rodijo se prva velika kozmična bitja, dhyan choha-ni, ki utelešajo zakone vesolja in narave. V hindujski mitologiji so znani kot »bogovi,« v krščanskem izročilu pa kot veliki angeli (serafi, kerubi, nadangeli). Vesolje se širi in je vodeno od znotraj navzven. Nastane sedmerna hierarhija zavesti, rojevajo se različne dimenzije, kozmična substanca se prične zgoščevati. Sledi proces oblikovanja svetov: najprej razpršitev kozmične materije, nato »ognjeni vrtinec« in prva stopnja v oblikovanju meglic. Meglica se zgosti, in potem ko preide skozi raznovrstna preoblikovanja, oblikuje solarni univerzum, galaksije, planetarno verigo ali pa posamezni planet. In tako prispemo do četrtega velikega obdobja, v katerem živimo sedaj. Pri tem je treba povedati, da je ves kozmos prežet z zavestjo. Vsaka monada (ta izraz lahko enakovredno uporabimo tako za najmanjši drobec atoma kot za največji solarni sistem) poseduje svojo zavest, ki se nahaja na določeni stopnji, nivoju. Zato vsaka monada (tudi človek) soustvarja rast in širjenje vesolja. Kozmič-na evolucija ni dejanje enega bitja, Boga, NadDuše, ampak je rezultat kolektivnega procesa,
interaktivne dejavnosti monad, vseh božanskih delcev.
Antropogeneza
V antropogenezi je predstavljena evolucija človeka preko sedmih osnovnih ras. Prva rasa se je imenovala sinovi joge in pomeni spust človeške duše iz eterične in astralne ravni v zemeljski svet. Druga, hiper-borejska rasa, in tretja, lemu-rijska rasa, še nista poznali govorice. Četrta je bila atlantska rasa, peta ali današnja rasa pa se imenuje (Adamova) arij-ska (indoevropska) rasa. Zametki šeste rase so danes že prisotni, saj se razvoj ras prekriva po nekaj stoletij. Ta rasa se imenuje ameriška rasa. Sedma rasa pa bo nosila naziv otroci Boga in bo z našega stališča predstavljala prave »velikane« tako v intelektualnem in duhovnem kot v telesnem smislu. Razvoj ene rase se imenuje obhod ali obla.
Ves naravni red priča o napredujoči hoji proti višjemu življenju. Pri tem smo podvrženi različnim zakonom narave, med katerimi sta za človeka najpomembnejša zakon reinkarna-cije (ponovno utelešanje) in zakon karme (vzrok in učinek). Duša vedno raste od najmanjšega bitja k največjemu, od kamna, rastline, živali do človeka, angela, v solarne sisteme in galaksije. To je velika pustolovščina življenja, ki se manifestira v najrazličnejše oblike obstoja in stvarstva.
Nadaljevanje prihodnjič
Slo glasbene novice
v
Glasbeni kotiček
V prazničnem prednovoletnem času Tanja Ribič na radijske postaje pošilja novo skladbo, ki jo je naslovila Novoletni objem. Za besedilo pesmi sta poskrbela Tanja Ribič in Rok Vilčnik, glasbo je spisal Branko Durič, aranžma pa je delo Iztoka Turka in Marka Grabberja. »Novoletni objem govori o tem, kako vsi iščemo, čakamo, potrebujemo srečo, še posebej v velikih pričakovanjih novega leta. Največkrat pa se sploh ne zavedamo, da srečo lahko prinese samo ljubezen. Globoko v sebi namreč vsi iščemo le ljubezen in objem,« o sporočilnosti, ki jo prinaša skladba, pravi Tanja Ribič.
•k-k-k
Glasbena skupina Adam v slovenskem glasbenem prostoru vsekakor ni več neznanka. Njihove skladbe Odnosi med srečnimi, Otroci brzine, Modrost, Novi svet in druge so že nekaj časa stalnica slovenskega koncertnega in medijskega opusa. Ena izmed najopaznejših vej medijskega kroga pa je zagotovo video produkcija, s katero člani skupine Adam svojo glasbo še bolj približujejo občinstvu. Eden izmed njihovih odmevnejših videospotov v letu 2011 je bil Modrost. Videospot je režiral Uroš Zuraj, narejen je v stop-motion tehniki, zanj pa so uporabili preko 3000 visoko kvalitetnih fotografij. Snemanje je potekalo tako, da se je vsaka scena ročno obdelala in fotografirala, izraža pa čustveno in sociološko otopelost sodobnega človeka, ki zanemarja posledice stanja, v katerem se nahaja.
Skupina Adam pa seje v tem letu odpravila tudi na Alfa turnejo, ki so jo poimenovali po svojem prvencu (albumu z naslovom Alfa). V sklopu turneje so se mudili na odrih velikih festivalov, kot so Schengenfest, Rock Otočec, Itak Džafest, Pivo in cvetje, Gora rocka, ŠVIC, Majske igre, Teden mladih ... Turnejo pa nadaljujejo tudi v prihodnjih dneh. Danes bodo nastopili v Kranju, jutri v Črnomlju, v nedeljo v Postojni, 30. decembra pa v Mariboru. S svojo glasbo želijo člani zasedbe doseči čim več odprtih umov vseh generacij, svoje sporočilo pa deliti s čim več pari odprtih ušes.
•k-k-k
Rock skupina Mit, znana po svoji energiji in močnih besedilih, je tokrat utišala težke kitare, saj je s tem hotela še močneje izpostaviti sporočilnost svoje glasbe. Skupina se nam tokrat predstavlja z akustično balado Pramen dni, skozi katero se odražajo preseki nekega življenjskega obdobja. Kitarist in avtor besedila MatevžPavčnikpravi, da je ideja nastala ob spoznanju, da v najtežjih trenutkih ob sebi potrebujemo prijatelje - močno vez, ki nam pomaga prebroditi deročo reko na poti skozi življenje. Nikakor in nikoli pa ne smemo pozabiti niti na to, kdo v resnici smo, so prepričani člani zasedbe Mit.
MZ
ETI 10 WA
A
D"'
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
Vtiffo ob
ih se □ozicnih ' praznikih in srečno 2012!
Parni valjak se vedno navdušuje
Minulo soboto je ljubljanska dvorana Stožice gostila še en izjemen koncert legendarne zasedbe Parni valjak. Tudi tokrat je skupina s svojo udarno rock maniro navdušila publiko v nabito polni dvorani.
Na koncertu v organizaciji agencije Reflektor Music so predstavili skladbe z novega albuma Stvarno nestvarno. Publika jih je odlično sprejela, številna besedila skladb pa so obiskovalci koncerta na presenečenje benda tudi že znali na pamet. Seveda pa v skoraj tri ure trajajočem spektaklu ob odlični zvočni izvedbi ni manjkalo starih uspešnic, ob katerih je občinstvo dobesedno ponorelo. Dvorana je pokala po šivih, in če je še kdo dvomil, ali ima Parni valjak po 36 letih uspešne kariere pokazati še kaj novega, se je lahko publika na tokratnem koncertu prepričala, da gre za res izjemen glasbeni kolektiv, ki vsakič ponudi kaj novega, še boljšega, drugačnega in da upravičeno nosijo pridevnik 'legendarni'.
Med obiskovalci koncerta je bilo slišati številna mnenja, da je tokratni koncert v Stožicah presegel lanskoletne tri razprodane koncerte. Z nastopom pa
je bil zelo zadovoljen tudi bend. »Ta koncert je za nas vsekakor nekaj posebnega, najlepše pa je, da publika z nami poje od prve do zadnje minute!« so navdušeno povedali pevec Aki in ostali člani skupine.
Zasedba Parni valjak se pripravlja na izid novega studijske-
ga albuma Stvarno nestvarno. Kot uverturo v album so že izdali nekaj novih skladb. Zadnja med njimi je izšla pred približno enim mesecem, in sicer pesem Vjeruj, ki jo predstavljajo tudi v video podobi.
Novo glasbeno ustvarjanje benda, ki tako kot nekoč tudi
danes navdušuje staro in mlado, sta sicer v minulem letu napovedali tudi njihovi uspešnici Nakon svih godina in Aleluja - ja još vjerujem u nas. Album, na katerem bodo zbrane vse naštete pesmi in še nekaj drugih, bo predvidoma izšel v letu 2012.
MZ
Foto: Reflektor Music
Pevec Aki in njegov glasbeni kolektiv sta razgrela nabito polne Stožice.
Filmski kotiček
Oropaj bogataša
Vsebina: Josh Kovacs je upravnik nekakšnega hotela oz. doma za bogataše. V visoki stolpnici živijo najbogatejši ljudje, zato mora stavba ves čas funkcionirati brezhibno, predvsem njeni uslužbenci. Josh živi za to službo in ji je podredil življenje, zato ima nemalo preglavic, ker je za ostale uslužbence to le služba. Glavni receptor bo kmalu rodil, debela sobarica išče moža, da je ne bi izgnali iz države, receptorka iz Rusije kar med delovnim časom študira za pravosodni izpit, vratar sanja
Tower Heist
Igrajo: Ben Stiller, Eddie Murphy, Matthew Broderick, Casey Affleck, Tea Leoni, Michael Pena, Gabourey Sidibe, Alan Alda
Režija: Brett Ratner Scenarij: Ted Griffin in Jeff Nathanson po zgodbi Adama Cooperja in Billa Collaga
Žanr: komična kriminalka Dolžina: 104 minut Leto: 2011 Država: ZDA
o skorajšnjem odhodu v pokoj itd. Edini, s katerim se Josh razume, je lastnik stolpa in stanovalec na njegovi strehi Arthur Shaw, ki ga ima za neke vrste dobrodušnega očeta. Toda vsa ta ljubezen se v trenutku konča, ko se izkaže, da je Shaw pone-veril ogromne količine denarja, med njimi tudi ves pokojninski sklad uslužbencev. Jeza uslužbencev je ogromna, Joshevo razočaranje pa tako močno, da jim ne preostane drugega kot ... oropati bogataša.
Filmov o drznih in genialnih ropih visokozastraženih trezor-jev je toliko, da je iz tega nastal že svoj žanr, ki vsebuje vse - od naivnih filmov do takšnih, v katerih je rop tako umetelno premišljen in izpeljan, da že meji na fantastiko (recimo serija filmov Oceanovih 11, 12 in 13). Bistvo teh filmov je ravno v ropu in suspenzu, ki ga med potekom ropa prinašajo nepredvidene okoliščine, zato je toliko bolj čudno, zakaj se film Oropaj bogataša tako dolgo ukvarja z vzpostavljanjem motiva za rop. To je toliko bolj čudno, ker je film ameriški, kjer divji kapitalizem vlada že stoletja in bi po
vseh pravilih bogati morali biti univerzalno prezirani s strani večine. V Sloveniji smo namreč do te točke prišli v zgolj 20 letih po ukinitvi 'brezrazredne' družbe. Hitro se nam je posvetilo, da lahko obogatiš samo na nepošten način, zato pri nas ni vprašanje, zakaj bi oropali bogataša, ampak kam naj pridemo, ob kateri uri, da pokvarjenega pohle-pneža olupimo do kosti.
Tako pa se film Oropaj bogataša več kot eno uro ukvarja s tem, da se glavni junak sploh odloči za rop. Heh, kakšna potrata časa. Naslednje pol ure pa film postane veliko bolj boleč. Ko klapa nesposobnih ugotovi, da ni sposobna ropanja, saj jim preveč časa vzamejo (za nas odvečne) moralne prepreke tega dejanja, najamejo profesionalnega roparja (po dolgem času
zopet briljantni Eddie Murphy), ki iz poštenih delavcev naredi lopove in tatove. In to je bistvo filma: s poštenostjo se ne da preživeti. Če hočeš preživeti, moraš postati baraba, pa če ti je to všeč ali ne. Ob teh prizorih v duši ne umirajo le glavni liki v filmu, nekaj umre tudi v gledalcu.
Jasno, ko naši klovni uspešno poskrbijo za pravičnejšo razdelitev bogatstva, se malce sprejo tudi med seboj, toda še bolj boli čisti konec filma. Rop je bil moralno in etično nesporno pozitivno dejanje, ampak kljub temu mora mali človek v zapor. Zakoni in pravo so torej strukture za zaščito bogatih -in nič več kot to. Če bi zakoni bili pravični in pošteni, jih pač ne bi potrebovali.
Matej Frece
^ J OVEN
(21.3.-20.4.)
S Narediti boste morali bilanco 'g in se lotiti ločevati zrno od plev. .g Nakazano je, da se bodo stvari s JI svetlobno hitrostjo obrnile v vašo -a korist. Pomembno bo, da boste "s stopali naprej in da boste sledili 1 smerokazom, ki vam bodo podar-1 jeni. Poglobili boste svoje misli. Bodite pri vsem zelo previdni.
m
BIK l
(21.4.-20. S.)
Narava se bo obarvala v belino in čaka vas povečana harmonija in radost. Ob dobri hrani in pijači boste uživali, seveda ne boste smeli pretiravati. Zdrav način življenja vključuje veliko gibanja. V ljubezni bo nekaj več skrivnosti in mističnosti. Kulinarično se boste izkazali kot velik mojster.
m DV$%
Zvezde so prepričane, da prihaja čas povečane skladnosti in čarobnosti. V rokah boste imeli škarje in platno in tako boste blesteli v službi. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč glede komunikacije. Vsekakor bodo za vas pogovori tista priložnost, ki vam bo podarila krila.
¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.)
V tišini boste našli odgovore o sebi. Notranji pogum vam bo v pomoč in oporo. Partnerjeva podpora vam bo podarila smeh, kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Ne zanemarite intuicije. Na delovnem mestu boste reševali stvari iz preteklosti. Pre-vidnopri denarju.

LEV
vur
Wal (23.7. - 22.8.)
Sledili boste svoji osebni legendi in gradili stvari počasi in premišljeno. Korak za korakom boste šli naprej in našli način, kako spremeniti tisto, kar vas bo motilo. Popaziti boste morali na svoje zdravje in se umiriti skozi neko tehniko sproščanja. V ljubezni možnosti za izzive.
m DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Notranja modrost vam bo koristila. Varovati se boste morali pretirane ostrine razmišljanja. Otroci vam bodo učitelji in ne pozabite dejstva, da ste bili tudi sami nekoč takšni. Razigranost v teh dneh ni samo blagoslov, am-pakje nujna. Vonj po kadilu bo v vas pričaral čarobnost.
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
TOVORNI AVTOMOBIL S PRIKOLICO
HRVAŠKA PEVKA IN MISS SVETA 1982
NAŠ PSIHOLOG (ROJ. 1955)
VERA NIKOLIČ
NENADEN KRIK
MORSKA ZAJEDA, ZATOK
IZREK, POUČNA MISEL
OBOD SLIKE
FRANCOSKO MESTO OB REKI LOIRI
ODPADEK PRI PILJENJU
PŠENICA, RZ, JEČMEN, OVES
ZLATKO ILINČIČ
OBSTOJ NEKE STVARI, DANOST
NAŠ PEVEC PLESTENJAK
EVA NOVŠAK
GIZDAVA OŠABNOST
ZASUN
NEUMEN ČLOVEK, NEUMNEŽ
VODNA PREGRADA
OPEKLINA
PEVKA KESOVIJA
SMRAD (NAREČNO)
DOLGA, BELA MAŠNA SRAJCA
SUROVA SVILENA NIT PO ODMOTANJU
TINE LESJAK
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
STOJALO
ALBANSKI LJUDSKI PLES
JAMAJŠKI PLES
BAKHOV VZGOJITELJ
USMILJENJE
ZELATINA IZ ALG
ZBIRKA, BERA
ANTON OCVIRK
ZVEZDA V ORLU
ŠALJIVEC, PAVLIHA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
URADNI SPIS
SKRBNOST, VNEMA
KAPLJA ZNOJA
GOST MRAK
OLGA RACELJ
NAJVEČJI MORSKI SESALEC
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
UDAREC PRI KARATEJU
KURJA POLT
ČEMERNEŽ, PUŠČOBA
ALFRED NOBEL
SUKALNIK
ZAREDITEV, RAZPLOD
LIVADA, TRAVNIK
VOJAŠKI TABOR
GOROVJE V MJANMARU
NAŠ KIRURG (UROŠ)
UGANKARSKI SLOVARČEK: AHČAN = slovenski kirurg in urednik Zdravniškega vestnika (Uroš, 1968-), ATE = udarec pri karateju, ENTITETA = obstoj neke stvari, danost, KALAČ = albanski ljudski ples, LAKOLIT = vulkanska gmota, OLIVARES = mehiški boksar (Ruben, 1947-), SASSO = hrvaška pevka in miss sveta 1982 (Ana, 1963-), SILEN = Bakhov vzgojitelj, SMILA = usmiljenje (star.).
■uegnv 'ue^ejv 'Sojjso 'ejefl
'ejaiez 'o|e^ns 'zaisj^ 'eujiuai e§ois 'aje 'za^jnq 'jjeje 'ov 'HH 'enius 'uans 'e^s 'n 'e||AS euejoiu 'eq|e 'erngedo 'zaj '^uiunau 'Luez|qous '^biaoiab 'saieAjio l!W|| 'uao^ 'e^uez 'uo§za :ouabjopoa '3>1NVZId>1 3L A3LIS3d
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
SOBOTA, 24. december:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 PRAZNIČNA VOŠČILA. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV, VOŠČILA OB PRAZNIKIH. 20.00 Božični večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
NEDELJA, 25. december:
5.00 BOŽIČNO JUTRO NA RADIU PTUJ: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 PRAZNIČNA VOŠČILA. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtička-rije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.). 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV, VOŠČILA OB PRAZNIKIH. 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom
Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK, 26. december:
5.00 PRAZNIČNO JUTRO NA RADIU PTUJ. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 VOŠČILA OB PRAZNIKIH 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45. 12.00 SREDI DNEVA: Na-povednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.00 PRAZNIČNA VOŠČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 27. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se
nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 PRAZNIČNA VOŠČILA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. PRAZNIČNA VOŠČILA.15.00 Utrip Po-dravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja (Marija Slodnjak). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SREDA, 28. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 VOŠČILA OB PRAZNIKIH, Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva:
Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. VOŠČILA OB PRAZNIKIH. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Puta-rek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje).
ČETRTEK, 29. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 VOŠČILA OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. VOŠČILA OB PRAZNIKIH.15.00 Utrip Podravja.
17.30 POROČILA. 18.00 Osebnost leta 2011. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Velenje). PETEK, 30. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). VOŠČILA OB PRAZNIKIH. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. VOŠČILA OB PRAZNIKIH. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 VOŠČILA OB PRAZNIKIH. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Napredovali boste skozi komunikacijo, pogovori bodo prinesli notranjo moč. Po drugi strani se boste morali zavedati, da beseda ni konj. Bodite bolj prožni na delovnem mestu in kmalu se boste lahko sprostili. Zadnji dnevi pred božičem bodo ugodni za
ŠKORPIJON ^S STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
e in za razvajanje v dvoje.
(24.10. - 22.11.)
Duhovno znanje vas bo ojačalo. Na svoj način boste zoreli skozi partnerski odnos. Ne bo vam vseeno, kdo bo imel zadnjo besedo, ampak ljubezen vse prenese. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj zabavno in sproščeno. Ne pozabite nase, razvajajte ob čaju s ščepcem cimeta.
Jutranja zarja bo za vas blagoslov, veselje vas bo grelo. Na svoj način boste uspeli in zadovoljni boste z rezultati. V tem tednu boste v duhovnem smislu prišli do spoznanja, da je palica samo ena, čeprav ima dva konca. Glasba vas bopolepšala, prepevali boste najljubše pesmi.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Notranji mir, ki vas bo obdajal, prinaša prijetnosti in obljublja povečano srečo. Na delovnem mestu se bodo vračale zadeve, ki bodo deloma ali v celoti vezane na preteklost. Stvari bodo na koncu našle epilog. Ljubezen: mir in harmonija tega časa bosta a.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Zgodili se bodo preobrati in številna presenečenja. V vaše življenje se bodo vračali ljudje iz preteklosti. Intelektualno se morate umiriti in narediti korak naprej. Izvirne ideje bodo zanimive, čas bo namenjen osvobojenosti. Božič boste preživeli mirno, izpolnila se vam bo srčna želja.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Spomini se bodo vrstili, nostal-gično se boste spominjali preteklosti. Delovnih obveznosti ne bo zmanjkalo in zadeve se bodo še stopnjevale. Odločno boste odšli naprej in doživeli razcvet v ljubezni. Notranji mir bo ideal, ki ga boste doživeli že za praznike. Popazite na svoje zdravje!
Nagradno turistično vprašanje
Tudi letos silvestrovanje brez ognjemeta
V sredo, 21. decembra, je v Ormožu potekal zaključni forum podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije, na katerem so predstavili aktivnosti v letošnjem letu in načrt za leto 2012. Na njem so sodelovali župani občin podpisnic, gospodarski subjekti, ki se ukvarjajo s turističnimi in s turizmom povezanimi dejavnostmi, ter drugi gostje. Skupaj s ponudniki z ormoškega območja pa so pripravili tudi božični sejem, ki poteka pred grajsko pristavo.
ZRS Bistra Ptuj je bila uspešna na razpisu za razvoj destinacijskih organizacij, ki ga je v letu 2010 razpisalo ministrstvo za gospodarstvo. Gre za projekt, v katerega je vključenih 19 občin Spodnjega Podravja in osem drugih občin, ki se povezujejo zaradi trženja in skupnega nastopa na trgu ter vidijo odlično priložnost za razvoj turizma kot ene izmed najmočnejših gospodarskih panog skozi štiri geografske turistične znamke: Jeruzalem Ormož - pravljica sonca, Haloze - nazaj k naravi, Slovenske gorice - preprosto čudovite in Ptuj - zakladnica tisočletij. RDO Spodnje Podravje Ptuj - Ormož bo skrbela za povezovanje posameznih turističnih ponudnikov v turistične produkte v okviru tržnih znamk, skupno promocijo in prodajo v Sloveniji ter tujini.
V okviru RDO Spodnje Podravje Ptuj - Ormož je od ponedeljka do četrtka potekal tudi božično-novo-letni sejem na Mestnem trgu kot zametek velikega sejma, ki ga bodo pripravili v letu 2012. Za ta projekt so dvignili roke tudi mestni svetniki. Škoda je, da se mesto tako obotavlja pri organizaciji kvalitetnih sejemskih dejavnosti. Dogajanje na Novem trgu pred blagovnico Mer-cator je mestna sramota. Kvalitetnih ponudnikov je v MO Ptuj in širše veliko, tako da se za ponudbo ni bati.
Letošnje javno ptujsko silvestrovanje na Mestnem trgu bo potekalo v organizaciji podjetja Javne službe, d. o. o. in podjetnika Iva Repca. Začeli ga bodo ob 20. uri z mehansko glasbo, ob 22. uri pa se bo pričela zabava z narodno-zabavnim ansam-
blom Dinamika, ki bo trajala do druge ure zjutraj. Zabavo do tretje ure zjutraj pa bodo podaljšali še z mehansko glasbo. Organizatorji ob glasbi obljubljajo tudi bogato kulinarično in gostinsko ponudbo.
Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, v katerem smo spraševali, koliko prodajnih mest bo imela RDO Spodnje Podravje, pravilnega odgovora nismo prejeli. Pravilni odgovor je: tri. Danes sprašujemo, kje se nahajajo vinske savne. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 30. decembra.
Novičke iz Term Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS f
Foto: Črtomir Goznik
Božično-novoletni sejem na Mestnem trgu - zametek novega ptujskega sejemskega dogajanja v letu 2012
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kje se nahajajo vinske savne?_________
Ime in priimek:_
Naslov:
Davčna številka:
DARILNI BONI TERM PTUJ
December je mesec obdarovanj in čas, ko svojim najdražjim pokažemo, koliko nam pomenijo. Zahvalimo se jim v obliki darilnih bonov: razvajanje v zdravilni vodi in savnah Termalnega Parka, užitki v vodnem svetu hotelskih bazenov in razkošnih rimskih savnah Grand Hotela Primus. Podarite lahko tudi masaže, nege, rituale in ostale storitve wellness centra Valens Augusta v Grand Hotelu Primus. Lično oblikovani in od srca podarjeni darilni boni bodo razveselili še tako zahtevne prijatelje.
SVEČANA BOŽIČNA VEČERJA 24.12.2011
V Klubu Gemina XIII v Grand Hotelu Primus****: 30 € po osebi Kulinarične dobrote in večer z živo glasbo ob veličastnih zvokih božičnih pesmi SILVESTROVANJA 31.12. 2011:
Restavracija GRAND HOTELA PRIMUS**": svečana večerja z ansamblom Export B: 130 € po osebi
RIMSKO silvestrovanje ob bazenih in savnah Termalnega Parka: 80 € po osebi, vključena hrana in pijača, mehanska glasba
KLUB GEMINA XIII. veseli zaključek leta ob mehanski glasbi in ob kulinaričnih dobrotah kuharskih
mojstrov, cena 40 € po osebi.
NOVOLETNI PLES v KLUBU GEMINA XIII, 1.1.2012:
Zaplešite v leto 2012 ob zvokih ansambla Export B in svečano večerjo. Cena 50 € po osebi. Vse cene vključujejo DDV.
Informacije In rezervacije: Terme Ptuj d.o.o., Pot v toplice 9, 2251 Ptuj
Dodatne informacije in rezervacije na tel: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
j Davčna številka: ! Telefon:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
SAVA HOTELS & RESORTS
www.trgovinejager.com
21 let
TRGOVINE
Center Jager Ptuj
Zagrebška cesta 34 2250 Ptuj
tel.: 02/798-03-15 fax.: 02/798-03-14
tekstil iAGER
35%
popust na
Moška srajca
Mustang
Redna cena: 39,99€
-35%
Popust
35%
MUSTANG" I «alpina
ITI H O E I
popust na obutev Alpina, Tamaris, Mustang
Moški čevlji
Mustang
Redna cena: 79,95€
-35%
Popust
Ženski čevlji
Mustang
Redna cena: 64,95€
-35%
Popust
42,22€
40%
popust na ženske, moške in otroške bunde in puloverje S.Oliver
S.O&AM
Ženska obleka
S. Oliver
Redha cena: 85.95E
-20% Popust
M
20%
popust na oblačila blagovne znamke Glo Story
GLO-STORY
Otroška posteljnina
Različni motivi Vel. od 140 x 200 cm 100% bombaž
Športne nogavice
Dunlop
Vel. od 41 - 45
3/1
Dekliški puli
vel. 98 do 128, 100% bombaž
L
Redna cena: 8,99€
-20% Popust
. U9€
Fantovska mikica
Miki mouse, vel. 98 do 128, različne barve
Redna cena: 14,99€
-20% Popust
3,99£
Ženske usnjene rokavice
univerzalna velikost, v treh različnih barvah
Gospodinjski aparati 4-kosi
Mešalnik, mikser, aparat za kavo, grelnik za vodo. Zvočni in svetlobni efekti.
17-delni set za čaj
Povabi svoje prijateljice na čajanko. Prikupen motiv medvedka na vsaki posodici
Likalni set
Se želiš preizkusiti v likanju? Nič lažjega! S svetlobnimi in zvočnimi efekti.
Mojsterski set
Preizkusi se z orodjem in postani sam svoj mojster.
Glasbena igrača kitara
Kitara namenjena najmlajšim. Zvočni in svetlobni efekti.
Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat. Slike so simbolične brez aranžerskih dodatkov. Akcija traja od izida do 30.12.2011 .Za napake v tisku se opravičujemo! Informacije in kritike vljudno sprejemamo na telefon 03/812-10-65. Ponudba velja za količine običajne za gospodinjstva. Ponudba velja samo za zgoraj navedene poslovalnice Jager in ne velja za ostale poslovalnice Jager.
Ptuj d.0.0., Rajšpova Ulica 16,2250 Ptuj ^^
KOLEKTIV RESTAVRACIJE GASTRO ŽEII VSEM GOSTOM NA 21.0RFE1ČK0VI PARADI OBILO GLASBENIH UŽITKOV, VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2012
RESTAVRACIJA GASTRO - Ptuj, d.o.o. Rajšpova ulica 16, 2250 Ptuj, Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona.
Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost.
MESTNA OBČINA PTUJ
KONCESIJSKI OKULISTIČNI PREGLEDI!
SREČNO 2012!
SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ
2250 PTUJ, Miklošičeva 12
mw w
■iuScsi
kmetijsko zadrugo
zadružna oskrba

Želi vsem svojim članom in poslovnim partnerjem vesele božične praznike, srečno novo leto in uspešno sodelovanje v letu 2012
OBČINA CIRKULANE
CJRKULANE 40 A, 2282 CIRKULANE
Sreča človeka je v sreči sočloveka. Tudi v novem letu se bomo trudili za to, da bo naše sodelovanje plod trdega dela in medsebojnega spoštovanja.
Samo na ta način bomo lahko dosegli dobre rezultate. Prijetne božične praznike in vse lepo v novem letu 2012
Vam želi župan Občine Cirkulane Janez JURGEC z občinskim svetom in občinsko upravo
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
Puhova ulica 10 Telefon: (02) 787-51-11 Telefax: (02) 771-36-01 E-mail: tajnistvo@komunaia-ptuj.si www.komunaia-ptuj.si
Želimo vesele božične praznike, srečno in uspešno novo leto 2012.
Vsem cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za sodelovanje v iztekajočem se letu.
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
Ptuj • 21. Orfejčkova parada
Letos bodo peli v živo - in za dober namen
Skupaj z državo Slovenijo ter vsemi Štefani in Štefkami bo tako kot že 21 let doslej praznovala ena največjih zabavno-glasbenih prireditev na našem koncu, Orfejčkova parada. 26. decembra ob 16. uri se bo že tradicionalno na enem mestu zbrala smetana slovenske narodne in zabavne glasbe, ki je med letom mesečno osvajala v okviru Šopka poskočnih in lestvice POP 7 TOP priljubljene oddaje Or-fejček, ki poteka vsak četrtek od 20. do 24. ure na valovih Radia Ptuj.
Ob tej priložnosti se bodo zmagovalcem posameznega meseca pridružili še mnogi gostje - ansambli, pevke in pevci slovenske narodno-zabavne in zabavne glasbe. Med mesečne zmagovalce so se letos zapisali
ansambli Novi spomini, Gadi, Donačka, Vihar, Unikat, Akordi, Ela&Šarmerji, Pajdaši, Petka ter Marjan Zgonc in Tomaž Vrhovnik, Tanja Žagar, Nova legija, Natalija Verboten, Domen Kumer, Saša Lendero, ansam-
bla Skater in Bratov Gašperič ter Mili. Gostje letošnje parade pa bodo Modrijani, ansambel Mira Klinca, Alfi Nipič, ansambel Štrk, Rudi Šantl, ansambel Katrca, harmonikarski orkester Vujeci in ansambel Ekart.
Z nepogrešljivo košarico dovtipov in smeha bosta tudi letošnjo Orfejčkovo parado začinila Luka in Pepi, Luka pa jo bodo z Danico Godec tudi vodil.
Organizatorja letošnje parade, družba Radio-Tednik Ptuj in Mega marketing, pa ob vsej glasbi, pesmi in dobri volji napovedujeta še posebno presenečenje, zato letošnje Orfejčk-ove parade v nobenem primeru ne gre izpustiti.
Letošnja Orfejčkova parada bo prežeta tudi z veliko dozo humanitarnosti. Po en evro od vsake prodane vstopnice bosta namreč organizatorja namenila Soroptimist klubu Ptuj, ki je letos 8. marca pričel doslej svojo največjo humanitarno akcijo - zbiranje sredstev za nakup novega digitalnega mamografa za potrebe ptujske bolnišnice. Orfejčkova parada, ki je že doslej polnila dvorano Center, naj bi letos bila še bolj polna tudi zaradi dobrega namena.
»Družba Radio-Tednik v akciji zbiranja sredstev za nakup mamografa sodeluje že od vsega začetka, tako kot vsi, ki v njej sodelujejo, pa si tudi mi želimo, da bi uspeli zbrati potreben denar za nakup tega dragocenega aparata,« je povedal direktor družbe Jože Bračič.
Novo v letošnji paradi je, da bodo pevci in ansambli nastopi-
li v živo, je povedal Luka Huz-jan, oče Orfejčkove parade, ki je zadovoljen, da so se vsi nastopajoči odzvali vabilu, kar je dokaz več, da cenijo ptujsko prireditev. Vsi nastopajoči to odločitev organizatorjev pozdravljajo, z nastopom v živo pa se bodo svojim zvestim poslušalcem zagotovo še bolj priljubili.
MG
Tanja Žagar ostaja zvesta Orfejčkovi paradi.
Foto: Črtomir Goznik	Foto: Črtomir Goznik
Luka in Pepi bosta tudi letos postregla z veliko humorja.
MOJ
PTIKA
v centru Qlandia
EXPRESS IZDELAVA OCAL
vQLANDIJI, na Ormoški cesti 15, na Ptuju.
STROKOVNJAKI ZA OČALA S PROGRESIVNIMI STEKLI
PREGLEDI ZA OČALA
VSAK ČETRTEK OD 14.00 DO 18.00 URE
Tel.: 771 0 800
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
POPOLNA novost, solarne sveče na sončno energijo. Za vaše najdražje gorijo več let. Pomagajmo očistiti Slovenijo. Naročila na telefon 040 225 363 ali info@flexstone.si.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43. www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkula-ne, GSM 031 811 297, telefon 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
NAJUGODNEJŠA IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 2138.
SIGOLDI, d. o. o.
ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigoldi, d. o. o., Osojni-kova cesta 3, Ptuj, tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in 13-17.
PREMOG prodamo zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo, telefon 041 403 713.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju.
Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na telefonski številki 041 326 006.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razžagam. Telefon 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale. Telefon 769 26 91.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava. Telefon 051 828 683.
PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33.
BUKOVA drva razrezana , cepljena prodam po ceni 45 €/m3, dostava vračunana. Tel. 00385 985 65 183.
UGODNO prodamo mešano belo vino. Tel. 041 554 657.
KUPIM traktor, od 60 do 65 konjev, in kiper prikolico, cca 5 ton. Tel. 041 608 765.
PRODAM odojke in kupim tračni obračanik, rotacijsko kosilnico in na-kladalko SIP Tel. 041 368 437.
PRODAM kravo simentalko v devetem mesecu brejosti, drugega teleta, vajenega paše. Tel. 761 36 81, popoldan.
PRODAM BIKCA, težkega 140 kg. Tel 041 326 952.
PRODAMO PRAŠIČE, mesnate pasme, težke od 50 do 120 kg. Po dogovoru jih tudi očistimo. Telefon 041 978 309.
PRODAMO mlade prašiče, težke od 180 do 230 kg. Cena 1,50 € za kg. Tel. 031 781 483.
NEPREMIČNINE
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
PRODAMO, NADSTANDARDNO ENERGIJSKO VARČNO HIŠO, 300 m2 neto bivalne površine,
zemljišču. Za več
POMOViO
info pokličite na
051/677 035. www.re-max.si/Poetovio
Prejeli smo
Gasilski domovi niso za veselice
V	ŠTAJERSKEM TEDNIKU dne 16. decembra 2011 v članku z naslovom Po 14 amandmajih le sprejeli proračun za leto 2012 navaja svetnik g. Trofenik neresnične trditve o namembnosti gasilskih objektov. Njegova izjava je, da »v času, ko ljudje nimajo za kruh bomo, pri nas gradili domove za veselice. Kruha in iger!«
To preprosto ni res.
Upravni odbor gasilskega društva Velika Nedelja ostro zavrača navedbe v članku, katere so zavajajoče, nepoštene in žaljive za gasilce v občini Ormož in širše.
V	proračunu občine Ormož za leto 2012 so predvidena sredstva za nujno obnovo doma gasilcev pri Veliki Nedelji. Ker je znesek precej visok, ga naveden svetnik ostro zavrača, kot še nekatere druge, saj bi sredstva iz proračuna razporejal po svoje. Nič novega, kajti svetnik nasprotuje vsemu, kar ni po njegovem. Znesek, ki je predviden za obnovo navedenega doma, znaša v skupni vrednosti 268.000 EUR. Tega mu ni nihče podrobneje analiziral ali pa je spregledal analitični razpored sredstev v načrtu razvojnih programov.
Zato smo se odločili, da ga s tem seznanimo.
PGD Velika Nedelja si je pridobila projektno dokumentacijo, brez katere se ni mogoče prijaviti na razpis nepovratnih sredstev EU, ukrepa 322 - Obnova in razvoj vasi, pod
PRODAM enosobno stanovanje v izmeri 45 m2 v okolici Maribora. Tel. 031 693 309.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM barvni TV, znamke Gorenje. Tel. 041 964 204.
OSAMLJEN MOŠKI, redno zaposlen išče prijateljico za resno zvezo do 55 let. Tel. 051 719 119.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
DOM STANOVANJE
NA PTUJU oddajo v najem opremljeno trosobno stanovanje v izmeri 100 m2 v poslovno-stanovanjski zgradbi, po želji tudi garažo. Tel. 031 616 750.
ODDAM 3-sobno stanovanje v izmeri 80 m2, renovirano, delno opremljeno v Kraigherjevi ulici na Ptuju, za daljše obdobje z možnostjo kasnejšega odkupa. Telefon 041 915 364.
točko 4. Iz tega naslova načrtujemo pridobiti 72.000 EUR, 129.000 EUR je načrtovano iz proračuna občine Ormož. K temu prištevamo še lastna sredstva v znesku 67.000 EUR, saj za vsako nabavo mora društvo prispevati 50 %. V kolikor ni zagotovljenih lastnih sredstev, ni mogoče pridobiti sredstev iz EU. Če planiranih sredstev ne bo, bomo delali v okviru razpoložljivega denarja in ostalo investicijo premostili na naslednje obdobje.
PGD Velika Nedelja je pred tridesetimi leti z lastnim delom, nekaj pomoči lokalne skupnosti, velikih prispevkov, finančnih, materialnih in strojnih delovnih ur krajanov, in donatorjev zgradilo gasilski dom. Tega zob časa načenja. Ne gre za gradnjo gasilskih domov, temveč za rekonstrukcijo obstoječega doma gasilcev. Da je dom dotrajan od temeljev do kritine, opažajo že krajani in nas opozarjajo na streho, ki že precej prepušča. Kaj tudi ne bi, saj je kritina azbestna, kot se je takrat delalo. Materiali, ki smo jih porabljali v takratnem času, pa tudi niso večni.
Zato smo se za renoviranje doma odločili sedaj. Toda od kod denar? Obrnili smo se na krajane vasi Mihovci, Velika Nedelja, Drakšl, Lunovec, Strmec, Šardinje, Hajndl za prostovoljno pomoč, ki nam je do sedaj nikoli niso zavrnili. Sklenili smo pogodbe za 150 EUR po gospodinjstvu, v obročnem nakazilu treh let. Naleteli smo na pozitiven odziv. Res pa je, da so pogodbe prostovoljne in po zmožnosti gospodinjstva.
Toda prav tisti, ki tolikšnega zneska ne zmorejo in bi jim ogrozilo socialni položaj, so se javili sami za nižje zneske, po svojih močeh, z obrazložitvijo, da so gasilci tisti, na katere so in še lahko računajo za pomoč pri požarih in drugih nesrečah.
Predvidena dela zajemajo zamenjavo salonitne kritine, krovska in kleparska dela, zamenjavo stavbnega pohištva, obnovo svinčenih dovodnih in salonitnih odvodnih cevi, obnovo sanitarij in priklop na sistem javne kanalizacije, izdelavo hidroizolacije, obnovo elektro in strojne instalacije, obnovo fasade ...
Gasilski dom pri Veliki Nedelji ni namenjen veselicam, čeprav se moramo zaradi finančne stiske vzdrževanja društva v poletju ukvarjati tudi s tem. Dom je namenjen za shranjevanje intervencijske tehnike, osebne in skupne opreme in tehničnih sredstev za gašenje in reševanje. V domu se izvajajo volitve in referendumi na državni in lokalni ravni, sestanki političnih strank, sestanki krajanov, srečanje gasilcev Podravja, izobraževanja kmečkih žena in občanov za požarno varnost, izobraževanje operativnih enot društva, usposabljanje članov na ravni sektorja, usposabljanje mladine in pionirjev, različna tekmovanja, poroke, javne prireditve, dnevi odprtih vrat za prvo triado OŠ in vrtca Velika Nedelja, sestanki in občni zbori gasilcev.
Namen investicije je izboljšati življenjske pogoje v podeželski lokalni skupnosti Velike Nedelje in s tem prispevati k privlačnosti vaškega okolja
kot bivalnega prostora in potenciala za razvoj drugih dejavnosti, še posebej turizma in malega gospodarstva. Prav tako je namen, da se vpodežel-skem naselju uredi in obnovi večnamenska zgradba, ki je skupnega pomena za društveno delovanje gasilcev, politično in družabno dejavnost lokalnega prebivalstva. S tem pa se bo ohranila tudi poseljenost na območju Krajevne skupnosti Velika Nedelja.
Prav tu smo naleteli na ovire domačina občinskega svetnika, ki so ga izvolili ljudje domačega okolja, sosedje in znanci. Svoj glas so nama zaupali v pričakovanju nekaj storiti za kraj. Toda kdo bi verjel, da je g. Trofenik nasproti vsemu, kar ni po njegovem.
V Občinskem svetu smo trije svetniki vasi Mihovci in bomo svoje mandate skoraj tako zaključili kot v času, ko smo imeli dva poslanca v državnem zboru en mandat in enega v dveh mandatih iz občine Ormož, pa nismo dobili iz države ničesar ali pa zelo malo. Ni čudno, da nam iz kraja odhaja mladina v druge občine in mesta. Ostala bo le starejša populacija.
Hvala vsem , ki podpirate naš trud in napore. Hvala prostovoljnim krajanom in vsem tistim, ki nas finančno in psihično podpirate, da lahko premagujemo ovire in dela, ki nas čakajo. Spoštovani krajani, nikoli vas ob kakršni koli nesreči ne bomo pustili same, pa če ste prostovoljni donatorji ali ne.
Želimo vam prijetne praznike in srečno leto 2012!
Za Upravni odbor PGD Velika Nedelja:
Ivan Vajda
.yr.-fc	.
fffffffff'
V€UKfi BOŽIČNO-NOVOICTNA PRIREDITEV
»ZA MflLC IN V€UK€«
v torek, 27. decembra, ob 16. ur! v žportn! dvoran! Center j
SPIDI z mini talenti, ¡n DEDEK MRAZ .fT
Nastopili bodo še:
■	čarodej Avgustino
■	Športna šola JuHuHu
■	plesna šola Mambo	gj ££
■	harmonikarija Peter Prohart in Denis Podlesnik
Ustvarjalne delavnice:
■	DPM Videm	\J
■	Pikapolonica
■	Boxmark
Voditeljici:	© &
Mateja Tomašič in Manja Kokol
Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj
Pokrovitelj
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PTUJSKA TELEVIZIJA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		CenS	Oprema	Barva
CITROEN C41.616VHDI SX PACK	2005	5.990,00 Í	SERV. KNJIGA	K0V.B0RD0
OPEL CORSA 1.216V COSMO	2005	4.890,00 î	PRVI LAST.	KOV. SV. ZEL.
PEUGEOT 3071.616V STYLE	2006	6.190,00 €	PRVI LAST.	KOV. BORDO
RENAULT AUTH. PACK SCENIC 1.616V LPG	2006	6.200,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN C41.616V HDI ELEGANCE	2007	7.190,00 €	REDNO SERV.	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA1.816V ELEGANCE	1999	2.400,00 €	REDNO SERV.	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN BORA 1.61BASIS	1999	2.900,00 €	KLIMA	KOV. SREBRNA
MAZDA 3231.4 F	2002	2.800,00 €	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA PICASS01.61 SX	2000	2.830,00 €	SERVO VOLAN	BELA
CITROEN C31.41 SX	2003	3.990,00 €	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FIAT MULTIPLA 1.61 SX	2000	2.100,00 €	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT GRANDTOUR LAGUNA 2.0 DCIINIT.	2008	9.450,00 €	AVT.DELJ. KLIMA	KOV. ČRNA
SEAT IBIZA 1.0SE	1997	1.350,00€	PRVI LAST.	BELA
PEUGEOT 2071.4ITRENDY	2007	7.450,00 €	24.600 PREV.	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.2 AUTH. PACK	2005	5.350,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. RUMENA
OPEL VECTRA 1.816V ELEGANCE	2003	4.500,00 €	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
FORD FIESTA 1.3	2000	1.150,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 4071.6 HDI	2007	7.400,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
PEUGEOT 2061.11	2003	2.450,00 €	REDNO SERV.	KOV. SREBRNA
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INIT. PARIS	2008	14.900,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.41 BREAK	2002	3.290,00 €	KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT2.0TDI COMF. LIM.	2006	10.600,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
RENAULT INITIALE PROA. VEL SATIS 3.0 DCI	2004	4.900,00 €	AVT.DELJ. KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 2061.1 IXR PRESENCE	2002	2.750,00 €	KLIMA	KOV. SIVA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
OD KUR PRODAJA MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA LEASINGI POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA€	OPR.	BARVA
CITROEN C 41.6 HDI	2005	5.880,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
FIAT GRANDE PUNT01.3 MJTD	2008	6.880,00	KLIMA	BELA
FORD C-MAX 1.6 TDCIGHIA	2009	9.970,00	ALU PLAT.	KOV. T. SIVA
FORDS-MAX 2.0 TDCIDURATORQ	2008	13.380,00	NAVIG.	KOV. T. SIVA
LANCA DELTA 2.0 JTD MULTIJET	2009	12.200,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2004	4.290,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT MEGANE 1.5 DCI ELAN	2008	5.880,00	KLIMA	BELA
RENAULT GRAND SCENIC 1.5 DCI GRAND	2009	12.480,00	AVT. KLIMA	KOV. BAKRENA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATITUDE	2008	8.190,00	PANORAMA	KOV. SIV. MODER
SEAT ALTEA 1.9 TDI XL STYLE	2009	12.180,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
TOYOTA AVENSIS KARAWAN 2.2 D4D EXECUTIVE	2009	14.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIV. MODRA
VW GOLF V 1.9 TDI KARAVAN CONFORT	2009	11.450,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW GOLF PLUS 2.0 TDI CONFORT	2009	12.480,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA	2001	4.780,00	AVT. KLIMA	ZELEN
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA COMFORT	2007	11.680,00	ALU PLAT.	KOV. T. SIVA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN CONFORTLINE	2008	11.550,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VWTOURAN 1.9 TDI CONFORTLINE	2008	12.980,00	ALU PLAT.	SREBRN
pema
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 23.12.
10:00 Ptujska kronika - pon. 17:00 Povabilo na kavo - pen. 17:30 MotD scena - 6, oddaja pon. 17:50 Čista umetnost - por. 20:00 Ptujska kronika-pon. 22:40 Info kanal
Sobota 24.12.
9:05 Ptujska kronika - pon.
11:00 Zavec VS. Hamlet - dobrodelna prireditev por.
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo ra kavo - por.
12:50 Predstavitvena oddaja o kartingu - pon.
13:00 Pregled tedna
16:00 Ptujska krarika - pon,
17:00 Božična polka in majolka
18:00 Ptujska kronika— pon,
16:45 Pregled tedra - pon.
2G:0Q Ptujska kronika -pon.
20:20 Zemlja in mi-por.
20:50 Božična polka in majolka
22:00 Ptujska kronika — pon.
22:20 Info kanal
Nedelja 25.12.
9:05 Ptujska kronika - pon.
13:00 Pregled tedna-pon.
13:20 Zemlja in mi-pon.
13:60 Božična polka in majolka
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:40 Pregled tedna - pon.
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon.
21:05 Aye festival - pon,
21:20 Šport(no)- 2. oddaja pon.
22:15 Into kanal
Ponedeljek 26.12. 10:45 Pragi0d tedna - pon. 17:00 Povabilo na kaw - pon. 17:30 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 21:06 Koncert kluba Soroptimist Ptuj 22:25 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na 12
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 23.12.
8:00 9:30 10:00 11:45 12:45 13:35 14:35 15:30 17:00 17:15 18:00 19:30 20:00 21:00 22:00 23:30
SOBOTA 24.12.
TV
www.siptv.si
Gorišnica - Iz naših krajev Glasbeni utrinki
2. Humanitarni koncert OŠ Lenart
Utrip iz Ormoža - ponovitev
Oddaja ŠKL
Polka in Majolka
Ujemi sanje
Video strani
Ptujska kronika
ŠKL
Koncert skupin Bee Geesus in 4Given
Glasbeni utrinki
Gorišnica - Iz naših krajev
Utrip iz Ormoža
Glasbena oddaja
Video strani
8:00 Markovci - Miklavžev koncert godbenikov 10:00 Koncert skupin Bee Geesus in 4Given 11:30 Oddaja ŠKL
12:20 Praznični koncert Anite Kralj 1. del
13:30 Video strani
18:00 Glasbena oddaja
20:00 Praznovanje Javnega sklada Ptuj
21:10 Ujemi sanje
22:10 Utrip iz Ormoža
23:10 Ptujska kronika
23:30 Video strani
PONEDELJEK 26. 12.
NEDELJA 25. 12.
8:00 9:00 11:00 12:30 13:00 15:00 16:10 17:00 18:30 20:00 21:25
Oddaja ŠKL
Dobrodelni koncert OŠ Hajdina Koledovanje - Koncert OŠ Videm Glasbena oddaja Obletnica Dornavskih Lukaric Gorišnica - Iz naših krajev Glasbeni utrinki Godbeni koncert na Destrniku Koncert skupin Bee Geesus in 4Given Glasbena oddaja
video strani z vami že 15 let!
8:00 9:25 10:25 10:45 12:40 13:45 17:00 18:00 19:15 20:00 21:10 23:10
Kronika iz Občine Videm Utrip iz Ormoža Ptujska kronika ŠKL
Ujemi sanje
Video strani
Iz domače skrinje
Koledovanje - Koncert OŠ Videm
Glasbeni utrinki
Praznovanje Javnega sklada Ptuj Markovci - Iz domače skrinje Video strani
P
P
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Dornava 116 D, 2252 Dornava
■A
H
REHAU - SCHUCO - BRUGMANN - LUXOR
c VRHUNSKA OKNA VRATA, SENČILA
ausmart!
IHausmart d.o.o. PE PTUJ
Sp. Hajdina 19a, 2288 Hajdina Tel.: 030 646 007,059 011 414
11 v
ODKUP VOZIL V ENI URI
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
ABA
PTU JI
PVC OKNA, VRATA
[I Smer Grajena *
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
fiCRADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ji H pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 2,5 ha opremljenih stavbnih zemljišč. Cena je 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na spletni strani www.markovci.si.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
revija za
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
s prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v mesecu decembru med ostalim preberete o na
škrlup odpornih sortah jablan, o tem, kaj postorimo
v sadovnjaku, o vplivu podlag na kemijsko sestavo mošta, nadalje o enološki praksi pri negi vina, v prilogi
Vrtnine pa pišemo o biotičnem varstvu rastlin ter o skladiščenju vrtnin.
Revija Sad - 22 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
GOTOVINSKE KREI TI
®©@ eur
NA POLOŽNI^
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
RADIOPTUJ
89.8-98.2-I04Ï3
PARADA 2011
ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
ponedeljek, 26.12. 2011, ob 16. uri
PARADO VODITA: Danica Godec in Luka Huzjan
HAGER
• "trgovine
ZLATI POKROVITELJ
SREBRNI POKROVITELJ
.ASTrlO
4 Ptuj d.o.o., RajSpova Ulica 16,2250 Ptuj
SREBRNI POKROVITELJ
inunda.
SREBRNI POKROVITELJ
Nastopili bodo:
Ans. NOVI SPOMINI Ans. GADI Ans. DONAČKA Ans. VIHAR Ans. UNIKAT Ans. AKORDI Ela & ŠARMERJI PAJDAŠI Ans. PETKA MARJAN ZGONC
in TOMAŽ VRHOVNIK TANJA ŽAGAR NOVA LEGIJA NATALIJA VERBOTEN
DOMEN KUMER SAŠA LENDERO SKATER
Ans. Bratov GAŠPERIČ MILI
MODRIJANI
Ans. MIRA KLINCA
ALFI NIPIČ
Ans. ŠTRK
RUDI ŠANTL
Ans. KATRCA
Harmonikarski orkester
VUJECI Ans. EKART ter Luka in Pepi
Od vsake prodane vstopnice bomo prispevali 1 € za nakup mamografa za ptujsko bolnišnico.
Predprodaja vstopnic: Radio - Tednik Ptuj in center Jager Ptuj Organizatorja: Radio Tednik Ptuj d.o.o. in Mega marketing d.o.o.
SPOMIN Janko Žnidarič
2001 - 2011
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Njegovi najdražji
Prireditvenik		1
Petek, 23. december		
8:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Pika, kje je tvoja nogavica
-	Rokgre, za šole in izven
10:00 Ormož, OŠ Stanka Vraza: novoletna zabava z dedkom Mrazom 10:20 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Pika, kje je tvoja nogavica
-	Rokgre, za šole in izven
13:00 Lovrenc na Dravskem polju: božično-novoletna prireditev, Fantje treh
vasi, pevci DU Zagojiči, recitatorji KD Lovrenc in učenci OŠ Lovrenc 15:00 Ormož, pred grajsko pristavo: božični sejem 16:00 Lenart, Center Slovenskih goric in Trg osvoboditve: božično-novoletni sejem
17:00 Lenart, Trg osvoboditve: predstava dramske skupine OŠ Sladki Vrh
Medvedek išče varuško in prihod Božička 17:00 Ormož, grad: svečanost ob državnem prazniku - dnevu samostojnosti
in enotnosti s podelitvijo občinskih priznanj 18:00 Majšperk, dvorana v OŠ: osrednja prireditev ob dnevu samostojnosti in
enotnosti, literarna sekcija KPD Stoperce 18:00 Makole, center: 9. tradicionalni božično-novoletni pohod z baklami po poti forma vive
18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert opernih arij, Galja
Gorčeva, Barbara Sorč, Valentin Jenčev in Jelena Boljubaš 18:30 Lenart, Center Slovenskih goric: prireditev Slovenskogoriški glasovi s
pevci DU Cerkvenjak in MePZ medobčinskega društva invalidov Lenart 19:00 Poljčane, Dom športa in kulture: osrednja občinska prireditev ob dnevu
samostojnosti in enotnosti 20:30 Ptuj, DomKulture: božično-novoletni koncert z glasbeno skupino Kvin-ton
Sobota, 24. december
16:00 Poljčane, Dom športa in kulture: igra za otroke 22:00 Studenice: žive jaslice
22:00 Veliko Tinje, cerkev sv. Petra in Pavla: pohod z baklami 22:30 Hlaponci, pri vaškem domu: pohod z baklami do farne cerkve na Polenšaku
Nedelja, 25. december
17:00 Krčevina pri Vurbergu: božični večer v Mohorkovi grabi, MoPZ Grajena
in učenci glasbene šole Decima 17:00 Studenice: žive jaslice
18:00 Cirkulane, cerkev sv. Barbare: božični koncert Slovenskega okteta, v
organizaciji KD Cirkulane 18:00 Korena, dvorana: božični koncert Pihalnega orkestra občine Duplek,
najlepše skladbe Mozarta in Straussa v družbi baletnih plesalcev 19:30 Ptuj, minoritska cerkev sv. Petra in Pavla: Viktorinov večer, 19. božični koncert, mešani PZ Svoboda Šoštanj
Ponedeljek, 26. december
10:00 Markovci, dvorana PGD: tradicionalna pokušnja vin in svetovanje, TD občine Markovci
10:30 Sp. Polskava, pred cerkvijo sv. Štefana: tradicionalni blagoslov konjev 14:00 Studenice: žive jaslice, uprizoritev za invalide, starejše in ljudi s posebnimi potrebami
15:00 Podlehnik, krajevna dvorana: božično-novoletni koncert pihalnega
orkestra Podlehnik in vokalne skupine Cantilena 16:00 Ptuj, dvorana Šolskega centra: 21. Orfejčkova parada 17:00 Destrnik, cerkev sv. Urbana: božični koncert Destrniškega okteta z
gosti, v organizaciji KD Destrnik 17:00 Markovci, cerkev sv. Marka: božični koncert - otroški cerkveni PZ Zvonček, cerkveni PZ Jutranja zarja, cerkveni PZ sv. Marka, solisti in godalni kvartet
17:00 Studenice: žive jaslice
18:00 Skorba, dom krajanov: božično novoletni koncert, Tamburaški orkester KUD Majšperk s pevci, Mladinski PZ Allegro iz Ptuja, učiteljsko-vzgoji-teljski PZ OŠ Hajdina, pevke KD Skorba 19:00 Poljčane, telovadnica OŠ: koncert godbe na pihala KUD Janko Živko 19:00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Torek, 27. december
16:00 Ptuj, dvorana ŠC: Za male in velike s Spidijem, malimi talenti in dedkom Mrazom. Vstopnine ni!
Kino Ptuj
Od torka, 20., do srede, 28. decembra, ob 19.00 - art: Drevo življenja
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 - nedelja ob 10.00: Ptujski župan pripravil prednovoletni sprejem, Bratenje mest - korak proti boljši in združeni Evropi, Študijski obisk v Perutnini Ptuj, Izbor izvirne podjetniške ideje, Pravljični večer za odrasle, Kako živeti ob pešanju srca, Podelitev priznanj krvodajalcem, Prestižen naziv gostilni PP in Ribič, Razstava likovnih del Barbare Jurkovšek v Galeriji Tenzor, Dedek Mraz obiskal najmlajše, Božična razstava v minoritskem samostanu, Božična oddaja Studia 7, Z božično pesmijo v sveti večer
www.radio-tednik.si
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako živela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, sva kinje, tete in botre
Pavline Tacinger
IZ LEŠJA 30, MAJŠPERK
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prija-tejem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, za svete maše, darove za cerkev ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g. župniku Janku Fran-gežu ter patru Damijanu Mlinariču za opravljen cerkveni obred, cerkenemu zboru za odpete žalostinke, sosedi Martini za molitev, govornici ge. Hedviki za poslovilne besede, nosilcem zastav, križev in luči, Pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi Občini Majšperk in občinskemu svetu, Gasilskemu društvu Majšperk in mladim gasilkam 112, sodelavcem kolektiva Perutnine Ptuj, umetniškemu društvu Ustvarjalec, strojnemu krožku Posestnik in Govedorejskemu društvu Ptuj, Aktivu kmečkih žena Majšperk in OOSLS Mašperk.
Žalujoči: sin Milan z družino, hčerka Ida z družino ter hčerka Danica z družino
Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot, ostane nema bolečina in tiha solza spomina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, tašče in prababice
Julijane Milošič
Z ULICE OB GOZDU 9, NJIVERCE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovane svete maše, cvetje in sveče ter za izrečena številna sožalja.
Posebej hvala gospodom župnikom Antonu Pačniku,
Andreju Mazeju in Alojzu Kostanjšku za pogrebni obred in
sveto mašo, govornici gospe Pulko za besede slovesa, gospe
Palčar za molitev, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za
odigrano Ave Marijo in Pogrebnemu podjetju Mir.
Še enkrat hvala vsem.	- . „. . .	„„
Žalujoči: njem najdražji
Skozi vse življenje boriti si se znala, v tihi noči utrujena od bolezni za vedno si zaspala.
ZAHVALA Ane Svenšek
IZ KOZMINC 21
3. 6. 1934 - 14. 12. 2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo govornici gospe Zdenki za besede slovesa, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter Pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: hčerka Nadica z možem Vladimirjem in prijatelj Franc
... in je zletela gor
proti nebu in potonila v teman ocean. Odtlej eno sonce je na nebu več in eno eno manj na zemlji.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi drage mame, babice, tašče in sestre
Marije Čeh
IZ PODVINCEV 48
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njenim bivšim sodelavkam za vsa izrečena sožalja, darovane sv. maše, cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Perutnine Ptuj in TMI Košaki Maribor.
Hvala ge. Veri za molitev in občutno povedane besede slovesa, g. duhovniku za molitev in mašo zadušnico, Mateju za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, zastavonoši ter pogrebni službi Komunalnega podjetja Ptuj. Vsem in vsakomur posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Kje si ljuba naša mama, kje je mili tvoj obraz, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas.
SPOMIN
V ponedeljek, 26. decembra, mineva 5 let, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama
Marija Jus
IZ LANCOVE VASI 61
Hvala vsem, ki jo obiskujete na njenem grobu, ji prižigate sveče, poklanjate cvetje, se je spomnite z lepo mislijo in ohranjate spomin nanjo.
Z žalostjo v srcu in hvaležnostjo se je spominjamo.
Vsi otroci z družinami
OSMRTNICA
V 67. letu je po dolgotrajni bolezni umrl mož, oče, tast in dedek
Stanko Šegula
upokojeni gostinec s Ptuja,
ROGOZNIŠKA CESTA 20
Pogreb bo v torek, 27. decembra, ob 14. uri iz vežice na ptujskem pokopališču.
Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri.
Žalujoči: žena, sin in hčerka z družinama
Zdaj ne trpiš več, dragi atek, zdaj počivaš,
kajne sedaj te več nič ne boli, a svet je mrzel, prazen opustošen za nas, odkar te več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in tasta
Franca Tašnera
Z MESTNEGA VRHA 91
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega ateka pospremili na njegovo zadnje počivališče, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju oddelka za endokrinologijo v Mariboru. Hvala g. župniku Andreju za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, Komunalnemu podjetju Ptuj in ge. Veri za govor. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Valerija z Davorinom, sin Aleksander z Jasno, Štefka, tvoji vnukeci Aljoša, Tjaša in Tea
Ostra temna črta je zarezala v življenje, da je postalo
pokrajina bolečine in žalosti. Stojimo nemi in brez moči, da bi stopili onstran, kamor so odšli najdražji. Nobena beseda nas ne more več združiti, le misel, da je bilo z njim nekoč lepo, naj pomaga tolažiti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Marjana Jazbeca
Z ROGAŠKE CESTE 53
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter za svete maše in nam izrekli pisno ali ustno sožalje. Hvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, govornicama za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in Pogrebnemu podjetju Mir.
Zahvaljujemo se tudi podjetju Mercator, kolektivu trgovine Novi dom in Vrtcu Ptuj, še posebej enotama Vijolica in Narcisa. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
V globoki žalosti: tvoji najdražji
Moškanjci • Ivan Čuček - letalec, kolesar in prostovoljec
Med nebom in zemljo več kot 6000 ur
Čeprav je za njim že 75 pomladi, je Ivan Čuček še vedno zelo aktiven; pogosto zahaja na letališče v Moškanjcih, kjer je preživel pol stoletja, aktivno pa deluje tudi v Društvu upokojencev Ptuj, saj je pred kratkim prejel priznanje naj prostovoljec leta 2011.
Dokaj razgibano jesen življenja preživlja še vedno živahen in vsestransko aktiven Ivan Čuček v družinski hiši na Mestnem Vrhu pri Ptuju, sicer pa ga je iz Trnovske vasi, kjer je bil rojen, življenjska pot pripeljala na Ptuj že daljnega leta 1948: »Dobri dve leti sem obiskoval nižjo gimnazijo, a žal sem to šolanje moral prekiniti, zato sem se pozneje izučil za avtomehanika pri tedaj zelo znanem in uglednem ptujskem mojstru Dragu Maru.«
Kako pa vas je usoda zanesla med letalce?
»To je bilo takoj po tem, ko sem odslužil vojaški rok. Leta 1958 sem se zaposlil kot poklicni aviomehanik na letališču v Moškanjcih. Ker sem že imel pilotski izpit, sem veliko letel tako z jadralnimi kot motornimi letali.«
Se spomnite svoje prve vožnje z letalom?
»Bilo je 29. maja 1954 na letališču v Moškanjcih. Tedaj sem prvič sedel v letalo PO 2, ki ga je pilotiral sedaj že pokojni Alojz Ganza. Zanimivo, da sem še isti dan opravil svoj prvi skok s padalom. Spomnim se, da je bil z mano tudi Karel Korpar, ki kot pilot še vedno leti.
Ti prvi skoki so pomenili začetek delovanja Aerokluba Ptuj, ki mu je prvi predsedoval Jože Tramšek. Že leto pozneje, spomladi 1955, smo pripravili prvi tečaj za jadralne pilote, ki ga je obiskovalo 12 učencev, vodil pa ga je sedaj že pokojni pilot Ljubo Viher.«
Kdaj pa ste postali motorni pilot?
»Leta 1958 sem se pričel šolati za motornega pilota na letališču Ljubljana - Polje. Uspešno sem opravil izpit in takoj dobil delovno mesto poklicnega aviomehanika v Moškanj-
Foto: M. Ozmec
Ivan Čuček (tretji z leve) v družbi letalskih prijateljev
cih. To delo sem opravljal vse do leta 1967. V tem času sem veliko pilotiral tako jadralna kot motorna letala in si nabiral prepotrebnih novih izkušenj. Leta 1967 pa sem postal upravnik letalske šole Aerokluba Ptuj in to delo opravljal do leta 1987, polnih 20 let. Tudi v tem času sem veliko pilotiral, vmes pa uspešno opravil še izpit za učitelja letenja ter za poklicnega pilota.«
Se spomnite, koliko časa
je trajal vaš najdaljši let?
»Hm ... (prelista po beležki) Trajal je natanko 12 ur in 6 minut. To je bilo avgusta 1971, ko sem z letalom Cessna 206 opravil poslovni let za podjetje Pleskar. Leteli smo na progi Ptuj-Skopje, tam natočili gorivo, nato pa nadaljevali do grških Aten. Zanimivo je, da smo morali še isti dan nazaj v Moškanjce. Tako sem ta dan letel skupaj 12 ur in 6 minut, kar je bilo sicer proti predpisom,
Foto: M. Ozmec
Tudi dandanes ostaja druženje z letali veliko veselje Ivana Čučka.
a druge možnosti žal nismo imeli.«
Kaj pa najkrajši let?
»Ne boste verjeli, spomnim se ga, pravzaprav ga imam zapisanega, trajal pa je nekaj manj kot 3 minute, saj je šlo le za šolski vzlet in pristanek v času mojega šolanja za motornega pilota. Vse to imam zapisano v osebni knjižici pilota, zapisano pa je tudi v knjigi letenja in oboje še danes hranim ter obujam pestre spomine.«
Je med njimi tudi kakšen posebej izstopajoč, recimo vaš najnevarnejši polet?
»Takih poletov je bilo kar nekaj, ampak eden najnevarnejših je bil zagotovo oktobra 1987, ko sem opravljal poslovni let z ekipo Opekarne Ptuj. Med Mostarjem in Splitom nas je presenetil močan nevihtni oblak s točo in močnimi sunki vetra, tako da nas je v letalu metalo sem ter tja, gor in dol, ob vsem tem pa smo poslušali še grozeče bobnanje toče po kabini. Najbolj me je bilo
strah, da bi ledena zrna prebila sprednje steklo, kajti potem ne vem, kako bi se končalo. Mislim, da tako hude turbulence res nisem doživel nikoli kasneje. Na srečo pa se je vse končalo brez poškodb.«
Se vam je posebej vtisnil v spomin še kak poseben dogodek?
»Teh je kar nekaj. Spomnim se, denimo, ko sem prvič skočil s padalom. Takoj po pristanku na tleh sem dejal, da tega nikoli več ne bom storil. Kljub temu sem pozneje s padalom skočil še 45-krat. Ko sem šel v pokoj, sem celo obljubil, da bom skočil ob 50-letnici svojega prvega skoka, kar mi je uspelo, saj sem leta 2004 na istem letališču kot pred pol stoletja s padalom še zadnjič skočil.«
Koliko poletov pa ste opravili v 52 letih svojega aktivnega letenja?
»V tem času sem z različnimi jadralnimi in motornimi letali opravil 19.380 letalskih poletov, tako da sem bil v zraku natanko 6004 ure in 55 minut. Pilotiral sem kar 16 različnih tipov jadralnih letal in 17 tipov motornih letal.«
Kaj pa počnete na jesen življenja ?
»Nič posebnega. Živim v družinski hiši na Mestnem Vrhu in uživam, kolikor mi le zdravje in možnosti to dopuščajo. Pogosto sem tudi na letališču v Moškanjcih; če ne drugače, vsak torek, ko se srečujemo veterani Aerokluba Ptuj. Tisti, ki še vedno premorejo pilotsko dovoljenje, običajno opravijo kakšen polet z letalom, drugače pa počnemo kaj koristnega v hangarju ali pa obujamo spomine ob prijetnem druženju. Še vedno kar veliko kolesarim, saj v Društvu upokojencev Ptuj vodim kole-

RKSSn
G
C
LEINA
ESTO!
OBO 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si
Q zavarovalnica.maribor
ZAVAROVALNICA MARIBOR
HERCOG d.0.0.,
Hermanova 3, Ptuj GSM 031 500 598, 040 460 886
Naše storitve:
-	izvedba sončnih elektrarn na ključ
-	prodaja in montaža italijanskih kritin in fasad z izolacijo
-	pokrivanje vseh vrst streh.
Črna kronika
Prijet med krajo v trgovini
14. decembra ob 18.30 je Operativno-komunikacij-ski center Policijske uprave Maribor prejel obvestilo, da je prišlo do vloma v trgovini na Ptuju. Policisti so na kraju prijeli 18-letnega moškega iz bližine Cirkulan in ga pridržali. Zaradi suma velike tatvine bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Sredi dneva oropala žensko
Neznana storilca, visoka okoli 180 centimetrov, suhe postave, oblečena v temna črna oblačila, eden z nahrbtnikom na hrbtu, sta 20. decembra okoli 15.30 pristopila do 61-letne oškodovanke iz Ptuja, ki je hodila po stopnišču. Potisnila sta jo, tako da je padla po stopnišču in se pri tem huje telesno poškodovala. Poškodovani ženski sta iz rok iztrgala torbico in pobegnila.
sarsko sekcijo, v kateri nas je kakih 16 posebej aktivnih. V preostalem prostem času pa zelo rad igram viseče kegljanje, ki je med upokojenci zadnje čase zelo popularno.«
Ob evropskem dnevu prostovoljstva ste v začetku tega meseca prejeli posebno priznanje kot naj prostovoljec letošnjega leta?
»Res sem počaščen, da sem prejel to pomembno priznanje, za katerega so me predlagali v Društvu upokojencev Ptuj, v katerem aktivno delujem na področju prostovoljstva že kakih 15 let. Kot prostovoljec delujem v skupini, s katero obiskujemo starejše in onemogle člane, se z njimi družimo in pogovarjamo ter si skupaj vlivamo novega upanja. Čeprav to počnem z vsem srcem, pa vendar komaj čakam, da pride torek. Tudi v zimskem času se na letališču redno dobivamo veterani. Prijetno in zanimivo je poslušati našega najstarejšega pilota Ludvika Maučiča, pa tudi druge soveterane: Karla Korparja, Jožeta Stoparja, Jožeta Botolina, Janeza Meznariča, Edija Hojnika, ki vodi sekcijo veteranov, pa seveda tudi vse druge mlajše kolege, saj se na letališču vedno dogaja kaj zanimivega.«
M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Veter sveti dan obeta _dosti sadja prihodnjega leta
-7/1
Danes bo v vzhodni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno, drugod delno jasno. Po nižinah osrednje Slovenije bo megleno. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do -8, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 1 do 4, v krajih z dolgotrajno meglo malo pod 0, na Primorskem okoli 8 stopinj C.
V soboto bo povsod pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo ali rahlo snežilo. Ponekod po nižinah osrednje Slovenije bo možna poledica. Na Primorskem bo popoldne zapihala burja. V nedeljo bo pretežno jasno, le ponekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megleno.
www.pomaranca.si f www.facebook.com/pomaranca.si