■o
Its ïo
icn
!S
ïf-
unmam
On
V Merkurju »radirajo« zaposlene
Spektaklu piko na i postavila Mirjam Vesenjak
Št. 94/ Leto 65 / Celje, 30. november 2010 / Cena 1 EUR
□

90,6 95i1 95,9 100,3
•l' I :> 'A
yc^ TAPEir IN DBTEK
Prva pošiljka brez hujših posledic
Od petka do nedelje je na celjskem območju zapadlo od 25 do 45 centimetrov snega, od tega največ na Kozjanskem. Večino cest so očistili strojno, na pločnikih in avtobusnih postajališčih pa jih je čakalo še »ročno« delo. So pa številni odjemalci na Celjskem ostali brez elektrike.
Savinjčanka že trinajst let
m m	-	■■■■
žiVi v Indiji
Zdravniku Žmavcu grozi odpoved,
ki je očitno
ne bo dobil
SV"	■
pomočjo najzvestejših privržencev dotolkli Chambery
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
V zraku je stavka
zobozdravstvenih
asistentk
Zobozdravstvene asistentke v celjskem zdravstvenem domu za prihodnji torek napovedujejo stavko. Stavkalo bo vseh 12 zaposlenih, pacientom bo na voljo le nujna ambulanta.
Problem zobozdravstvenih asistentk je prisoten že tri leta in se v Sloveniji rešuje parcialno med sindikatom zdravstva in socialnega varstva ter delodajalci v zdravstvenih domovih. Kot pravi predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva v ZD Celje Srečko Brodar, delo zobozdravstvene asistentke po kolektivni pogodbi ni enako delu srednje medicinske sestre, prav tako gre za dva različna plač-
na razreda. »Delo zobozdravstvene asistentke je specifično in priučeno in sodi v 22. plačni razred, kar je tri razrede višje od srednje medicinske sestre, česar nihče ne upošteva.«
Da gre za isto stopnjo izobrazbe, enako ali celo slabše vrednotenje zobozdravstvenih asistentk v primerjavi z drugimi sestrami v ambulantah, priznava tudi direktor Zdravstvenega doma Celje Stanislav Kajba. »Z
Bo prihodnji teden okrnjeno delo v zobozdravstvu zaradi napovedane stavke asistentk?
UPRAVNA ENOTA CELJE
novo kolektivno pogodbo se je pojavil naziv zobozdravstveni asistent. Namenjen naj bi bil zahtevnejšemu delovnemu mestu, zlasti tam, kjer gre za operativne posege. Ker takšnih delovnih mest v zdravstvenem domu praktično ni, nismo na novo sistematizirali delovnega mesta zobozdravstvenega asistenta, ampak so vse zaposlene na delovnem mestu, imenovanem medicinska sestra v zobni ambulanti,« pojasnjuje. Zdravstveni dom prejme iz zavoda za zdravstveno zavarovanje enako vsoto denarja za plačilo sestre v splošni ali zobozdravstveni ambulanti ne glede na izobrazbo. »V primeru, da bi sestre v zobozdravstveni ambulanti povišali za tri plačne razrede, bi povzročili nezadovoljstvo med večino sester, ki delajo v ostalih ambulantah,« še pravi Kajba. »Zato se nagibamo k pogajanjem s stavkovnim odborom, da preprečimo stavko in ponovno dobimo razlago odbora za razlago kolektivne pogodbe in jasno opredelimo delovno mesto zobozdravstvenega asistenta in njegov izhodiščni razred.«
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA (arhiv NT)
VAŠ NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
v rubriki Vi vprašate, mi najdemo odgovor, nam pridno pišete in sprašujete, mi pa za vas poiščemo odgovore na Upravni enoti Celje.
upravni enoti predložiti na- razen iz držav, ki izdajajo ro-slednje dokumente:	jstne liste samo ob rojstvu.
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
1	Kaj je potrebno za sklenitev zakonske zveze slovenskega državljana s tujcem v tujini in obratno?
Katere dokumente potrebuje državljan RS v tujini za sklenitev zakonske zveze, izve v državi, kjer namerava skleniti zakonsko zvezo.
2	Katere dokumente je treba predložiti za poroko s tujcem v RS?
Tujec, ki želi skleniti zakonsko zvezo v Republiki Sloveniji, mora matičnemu uradu na
-	izpisek iz rojstne matične knjige na mednarodnem obrazcu ali navaden izpisek, ki mora biti potrjen z apostilli;
-	samski list, potrjen z apostilli, samo za države, kjer priznavajo poligamijo, medtem ko za državljane evropskih držav, ZDA, Kanade in Avstralije takšno potrdilo ni potrebno;
-	potrdilo, da v državi, katere državljan(ka) je zaročenec(ka), ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze, potrjeno z apostilli na pristojnem sodišču te države;
-	veljaven potni list;
-	dokumenti morajo biti prevedeni v slovenski jezik in opremljeni z žigom sodnega prevajalca (razen izpiskov izdanih po dunajski in pariški konvenciji in potnega lista);
-	dokumenti ne smejo biti starejši od šest mesecev
Za države, ki niso podpisnice nobene konvencije (dunajske, pariške ali haaške), morajo tujci dokumente potrditi v skladu z mednarodnimi predpisi.
(To je zunanje ministrstvo države izdajateljice dokumenta in slovenskega konzulata v tretji državi, ki je akreditirano za to državo. Če konzulata ni, pa na slovenskem zunanjem ministrstvu. )
Ob prijavi je treba navesti podatke o pričah (priimek, ime, bivališče in rojstne podatke).
Vprašajte in za vas bomo poiskali odgovor! Pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Vi vprašate, mi najdemo odgovor.
PROMOCIJSKO BESEDILO
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
Svoje izdelke za dražbo so podarile tudi (z leve) Vera Orešnik, Mihaela Belak in Slavica Biderman.
Dobrodelni za varno hišo
V četrtek je bilo v prostorih Narodnega doma v Celju slavnostno in živahno. Ob 10. obletnici delovanja Varne hiše Celje je bila v soorganizaciji s Humanitarnim klubom Unija iz Maribora gala prireditev.
Nastopilo je več znanih slo- Med prireditvijo je bila tu-venskih glasbenikov, slovesno- di dobrodelna avkcija slik zna-
sti so se udeležili predstavniki ministrstev in celjski podžupan Stane Rozman.
nih in manj znanih slovenskih umetnikov. Avkcijo je vodil Mitja Meršol. Po besedah vodje
projekta, sicer pa soustanoviteljice Humanitarnega kluba Unija, Katje Kori Begovič, so s pomočjo dobrotnikov zbrali okoli 3.800 evrov. Ves izkupiček bo namenjen Društvu regionalna Varna hiša Celje.
Med darovalci umetniških del je bilo tudi naše časopisno in radijsko podjetje. Med darovalci del so bili tudi štirje Celjani in sicer Slavica Bider-man, Mihaela Belak, Vera Ore-šnik in Drago Medved.
VO, foto: SHERPA
Ko vre v Tešu in zanj
Dogajanje v Termoelektrarni Šoštanj se z vprašanj o zakonitosti in smiselnosti razrešitve direktorja Uroša Rot-nika vse bolj seli na podrobnosti v gradnji bloka 6, sindikat pa se je odločil za odprto pismo premierju Pahorju.
V minulem tednu so bile na udaru zaloge in kurilna vrednost velenjskega lignita, na kar so se v petek iz Premogovnika Velenje (PV) odzvali s precej ostrim sporočilom za javnost. V njem pozivajo »kvazistrokov-njake«, naj ne govorijo na pamet, naj začnejo prebirati pripravljena poročila ter upoštevati tudi dokaze. V premogovniku so še enkrat zatrdili, da ni dvoma o kurilni vrednosti niti o zalogah premoga. Tega je dovolj do konca obratovalne dobe bloka 6, in to brez sloja premoga, ki se nahaja pod Šo-
štanjem in Topolšico, s čimer se je »ukvarjala« tudi ena od anonimk, ki smo jih prejeli v uredništvu. V javnosti namreč kroži anonimno pismo, da je zaradi bloka 6 oziroma pomanjkanja premoga ogrožen obstoj Šoštanja in Topolšice. Zato je na včerajšnji seji občinskega sveta v Šoštanju direktor PV dr. Milan Medved svetnikom še enkrat zagotovil, da je del sloja premoga, ki se nahaja pod Šoštanjem in Topolšico, izven eksploa-tacijskega prostora in ni v nobenem primeru predviden za odkopavanje.
Včeraj pa se je z odprtim pismom na predsednika vlade Boruta Pahorja obrnil sindikat pod vodstvom Branka Sevčnikarja. Ta premierju očita, da zagotavlja eno, ministrica za gospodarstvo Darja Radić pa počne nekaj povsem drugega, zato je omajano zaupanje sindikatov. »Ne moremo
se znebiti vtisa, da so bili imenovani na direktorske stolčke vojaki, ki bodo sledili napotkom svojih generalov v obliki Radićeve, Kopača in Golobi-ča. Edino, kar so ti vojaki doslej pokazali, je to, da znajo groziti delavcem, če bi se ti slučajno odločili za stavko,« opozarjajo sindikalisti, v pismu pišejo tudi o »sprenevedanju« ministrice Radićeve v zvezi z vlogo agencije za upravljanje kapitalskih naložb. »Zato se sprašujem, komu naj delavci še verjamemo. Napotili ste nas na reševanje v okviru inštitucije, ki ste jo vi ustanovili in ji zdaj nameravate onemogočati delo in iskanje rešitev, da se tudi v elektroenergetski sistem uvede red, nemoteno delo ter nevpleta-nje političnega kadrovanja,« piše Sevčnikar v imenu Te-ševega sindikata, ob tem pa premierja opozarja, naj ne bo ponovno začuden, če se mu bo »preprosto zgodil slovenski delavec«.
US
V šoli boljše razmere
V Šolskem centru Rogaška Slatina, kjer so nekaj dni pred začetkom šolskega leta ostali brez nekaterih nujno potrebnih prostorov, so začeli včeraj uporabljati novo kuhinjo in jedilnico.
Ti služita tako dijakom kot stanovalcem dijaškega doma, ki se izobražujejo v programih splošne gimnazije ter za optika in steklarskega tehnika. Kot smo poročali, je šolski center po delitveni bilanci z družbo Steklarska nova, s katero je bil nekoč enovita organizacija, izgubil prostore kurilnice, jedilnice, kuhinje ter učilnico za praktični pouk steklarjev. Potem ko so zanje sklenili enoletno najemno pogodbo, je stečajni upravitelj tik pred začetkom šolskega leta sporočil, da je ne more več podaljšati, saj je v
okviru stečajnega postopka prejel dve pritožbi.
Ministrstvo za šolstvo je tako do 15. oktobra najprej poskrbelo za ureditev nove kurilnice ter zdaj še nove kuhinje in jedilnice, ki so ju za-
čeli urejati prejšnji mesec v dosedanjih prostorih dijaškega doma za prosti čas. Šoli tako manjka le še učilnica za praktični pouk steklarjev, za katero želi država pridobiti spodnje prostore šole, kar je mogoče v okviru prodaje premoženja družbe Steklarska nova.
BRANE JERANKO
TOREK
SREDA ČETRTEK PETEK
V kriznih časih še večja vloga obrtne zbornice
V Laškem so se v petek na slovesnosti sestali člani laške območne obrtno-podjetniške zbornice. Ponovno so opozorili na težave, s katerimi se soočajo tudi v luči gospodarske krize, svojim najbolj zvestim članom pa so podelili srebrna in bronasta priznanja za dolgoletni staž. Pred koncem leta so se ta- evrov. Napovedal pa je, da se
ko v laški Thermani srečali aktivni in upokojeni člani obrtne zbornice, ki jih je v uvodu nagovoril predsednik Franc Medvedšek. Ta je med drugim poudaril, da bi bili časi za obrtnike, če ti ne bi imeli stanovske organizacije, še težji. Med pomembne dosežke je med drugim prištel skrajšan rok vračila preplačanega DDV, znižanje stopnje obdavčitve dohodkov pravnih oseb ter znižane davčne stopnje za delovno intenzivne storitve, ukinitev davka na izplačane plače in ostale ugodnosti, ki obrtnikom nekoliko lajšajo delo in s čimer so v sistemu prihranili po nekaterih ocenah celo do 390 milijonov
ce v prihodnjem obdobju. Kot pravi, si bodo v imenu obrtnikov prizadevali za uvedbo
splošne dohodninske davčne olajšave, uvedbo splošnega 30-dnevnega plačilnega roka, za
razširitev davčne olajšave za investicije, ustanovitev sklada za odpravnine delavcev pri delodajalcih in podobne ukrepe, ki jih podpirajo obrtniki.
Sledila je še podelitev priznanj najbolj zvestim članom, tistim, ki praznujejo jubileje članstva v zbornici. Za 10-let-no zvestobo so bronasta priznanja podelili Radivoju Baši-ću, Franciju Brglezu, Dragu Pu-
šniku in Danilu Zagorcu. Srebrna priznanja za 20 let dela v obrti pa so prejeli Abazi Re-fik, Anton Aškerc, Franci Gru-belnik, Radovan Grešak, Adam Jecl, Stojan Kajtna, Zdenko Le-ljak, Marjanca Kristavčnik, Paj, d. o. o., Zvonko Rugole, Smit, d. o. o., Ana Tušek, Velko Už-mah in Renato Zalokar.
POLONA MASTNAK Foto: GrupA
bo decembra sestala nova skupščina laške obrtne zbornice, ki bo izbrala tudi predsednika. »Še naprej bomo poskušali reševati probleme, pri čemer se moramo vsi angažirati. Pripravljeni moramo biti, da bomo strnili vrste v primeru, da bomo morali probleme reševati tudi z nepokorščino vladi.«
Zbrane je nagovorila še sekretarka laške zbornice Andreja Rojc, ki je sicer tudi povezovala program, v katerem sta nastopila stand up komik Tin Vodopivec in evropska in državna prvakinja v solo junior mažoretni disciplini Sara Potisek. Rojčeva je izpostavila, kaj bo vodilo zborni-
Člani laške območne obrtno-podjetniške zbornice so na petkovi slovesnosti prejeli priznanja za dolgoletno članstvo.
Orožja niso oddali
Pred vhodom v upravno zgradbo žalske občine so odkrili spominsko ploščo Orožja nismo oddali. Zveza veteranov vojne za Slovenijo je podarila spominsko ploščo Občini Žalec ob 20. obletnici spomina na čas, ko štabi Te-
radiocelje
Ploščo so odkrili predsednik ZVVS Žalec Adi Vidmajer, predsednik odbora veteranov Sever Žalec Rado Gašparič in župan Janko Kos.
infww.radiocelje.com
Svečana obletnica
Obiskovalci ekomuzeja hmeljarstva in pivovars-tva so se ob prvi obletnici z zanimanjem sprehodili skozi zgodbo hmelja v Spodnji Savinjski dolini.
V muzeja so pripravili eko tržnico in bio sejem, razstavo slik in predavanje, na voljo je bilo tudi okuša-nje piva. Aromatična in zdravilna zelišča so ponujali predstavniki Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Člani društva hmeljarjev, hmelj skih starešin in princes so demonstrirali hmeljarska orodja. S predstavitvijo filma Zeleno zlato je marsikdo podo-
živel šege in običaje časa, ko se je hmelj obiralo ročno. Ob obletnici so predstavniki muzeja tudi svečano zarezali v torto. Muzejsko zbirko še dopolnjujejo, saj občani mesečno prispevajo predmete, orodja in fotografske materiale. Ekomu-zej je povezan tudi z vstopno informacijskimi točkami, ki so v šestih spodnje-savinjskih občinah. Ob jubileju si jih je bilo možno ogledati. Vsaka točka prikazuje hmeljarstvo, običaje in šege, orodja, zgodbe, foto gradiva _
MJ
Foto: Grup A
Otroci so se predstavili s hmeljsko zgodbo. Z zanimanjem so jim prisluhnili predstavniki občin in člani društva hmeljarjev, hmeljskih starešin in princes z aktualno princeso in hmeljarjem.
ritorialne obrambe niso hoteli oddati orožja JLA, kljub ukazu o odvzemu. Spominski znak je bil ustanovljen septembra 2005 v spomin na to takratno pogumno dejanje pripadnikov TO in nekaterih družbenopolitičnih organizacij v obdobju od 16. do 19. maja 1990.
MJ
Foto: DN
Večina želi, da bi Merkurjevi prodajni centri ostali neokrnjeni.
V Merkurju »radirajo« zaposlene
V Merkurju, tudi v celjskem delu, vse bolj vre, čeprav naj bi podjetje, ki je sicer v postopku prisilne poravnave, le dobilo 35 milijonov evrov svežega kapitala. Ob tem pripravljajo tudi program presežnih delavcev, od katerega je odvisna vožnja »celjskih« pisarniških delavcev v Naklo, na Hudinji pa naj bi ostala samo trgovina. Kot da ne bi bilo dovolj, kar nekaj posameznikov, tudi s širšega celjskega območja, ki so Merkur že zapustili, zdaj ne dobi odpravnin. Njihova zadnja grožnja je, da bodo zahtevali stečaj Merkurja.
Spomnimo, da so v centru na Hudinji že pred časom izvedeli, da nameravajo zaposlene iz pisarn (komerciale in podpornih služb) jeseni preseliti na sedež podjetja v Naklo. Kot razlog so takrat navajali racionalizacijo stroškov, čemur zaposleni v Celju niso verjeli. Po njihovem je šlo pri vsem skupaj le za izvajanje pritiska na delavce, da bi v čim večjem številu sami dali odpoved. »Selitev« je sicer zdaj prestavljena na čas, ko bo sprejet program presežnih delavcev. Vmes pa, tako je slišati med zaposlenimi, vsak, ki ima možnost, išče drugo službo. »Ljudje smo postali številke, ki jih je treba čim več zradirati, da nas bo čim manj ostalo v službi,« ponazar-
Svež denar so v Merkurju pričakovali že do sredine novembra, saj so želeli pred množičnimi decembrskimi nakupi napolniti police in skladišča trgovskih centrov. Zaposleni so vseeno večino sezonskega decembrskega blaga, pri katerem prevladujejo novoletni dekorativni izdelki, le uspeli pravočasno pridobiti in vsaj delno napolniti trgovske centre.
jajo zaposleni, za katere bo to drug večji udarec: potem ko so preživeli negotovost s Kovino-tehno, je zdaj na vrsti Merkur. Hudo je, tako pravijo sogovorniki, da v bistvu ne vedo nič konkretnega, najhuje pa je to, ker nimajo prav nič dela.
Številke so različne, vsekakor pa naj bi Hudinjo zapuščali tudi nekateri ključni ljudje, ki skrbijo za posle, oziroma, kot smo slišali, »odhajajo ljudje, ki bi znali delati promet, z njim pa denar«. Osip je zelo velik, zaposleni ne verjamejo več, zastavljajo cel kup vprašanj in ostajajo brez odgovorov, ob tem pa pravijo, da zgodba o vlečenju Merkurja iz blata že predolgo traja. Seveda si v t. i. »zalednih službah«
deva zakonodaja. V nasprotnem ostaja grenak priokus, če družba ne bo poravnavala svojih obveznosti.« Prisilna upravitelja družb Merkur in povezane družbe Mersteel, Ladislav Hafner in Katarina Be-nedik, sta namreč preprečila izplačilo odpravnin in odškodnin delavcem, ki jim je prenehalo delovno razmerje pred prisilno poravnavo in ki so jih v Merkurju nameravali izplačati novembra ob izplačilu plač. Vodstvo je obljubilo, da bodo delavci dobili izplačano, kar jim pripada, gre pa za nekaj tisoč do celo več deset tisoč evrov na delavca.
V sindikatu so prepričani, da je odločitev prisilnih upraviteljev neutemeljena, kar je
Brez odpravnin je ostalo več kot sto nekdanjih delavcev, med katerimi jih je bilo 45 zaposlenih v Merkurju, 74 pa v njegovi hčerinski družbi Mersteel. K čimprejšnji rešitvi poziva tudi uprava Merkurja, ki ima na računu rezerviranih 536 tisoč evrov za odpravnine in odškodnine ter čaka le še na podpis prisilnih upraviteljev. Ta pa se za to najverjetneje ne bosta odločila, dokler ne dobita ustreznega signala z višjih instanc.
na Hudinji ne delajo utvar. Večina se zaveda, da je v Celju zgodba končana. Trgovina bo sicer ostala, vendar se s tem avtomatično postavi vprašanje kakovostne oskrbe. In zagotovo bodo zaposleni, ki bodo ostali na Hudinji, v precej težkem položaju - če ne drugega, v zraku nenehno visi vprašanje o usodi Merkurja.
Grenak priokus
Da zaposleni zapuščajo Hu-dinjo, je potrdil tudi sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Kaluža, ki je dodal, da zadnje dogajanje glede odpravnin povzroča med zaposlenimi še dodatno nezaupanje. »Nihče nikomur nič ne verjame. Če hoče Merkur obstati, bodo morali do delavcev ravnati tako, kot predvi-
ugotovila tudi njihova pravna služba. Bistvo spora je v različnem tolmačenju 21. člena zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Sindikati so se obrnili tudi na ministra za pravosodje Aleša Zalarja, od katerega pričakujejo oblikovanje strokovnega mnenja glede spornega člena. Kot je poudaril sekretar Kaluža, se bosta družbi z izplačilom obveznosti do delavcev, ki jim je prenehalo delovno razmerje, izognili nepotrebnim nadaljevanjem pravnih postopkov pred sodiščem.
Vmes so nekdanji delavci že zagrozili s tožbami oziroma celo z vložitvijo predloga za stečaj, če njihovega problema ne bodo hitro rešili. Prepriča-
Bojazen zaradi irske krize
Negotovost glede reševanja irskih bank se še kar nadaljuje. Dokler ta problem ne bo dobil epiloga, je tudi težko verjeti, da se bodo trgi obrnili v pozitivno smer.
V začetku preteklega tedna je padec trgov povzročila novica, da se predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) z Irsko še niso dogovorili o tem, kako zaostriti njeno davč-
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 15.11. IN 19.11.2010
Oznaka
Ime
[Enotni tečaj] | Promet v tEUŘ]
CICG	Cinkarna Celje
CETG	Cetis
GRVG	Gorenje
PILR	Pivovarna Laško
JTKG	Juteks
ETOG	Etol
0.00 0.00 12.56 15.38 34.99 0.00
5.70 0.20 180.00 25.40 18.10 0.20
I %spi.|
2.75 0.39 ■2.26 ■3.88 ■1.44 2.06
Zaposleni ne verjamejo več, medtem ko bivši zaposleni celo zahtevajo stečaj
no politiko do podjetij. Irski premier Cowen je potrdil, da je država zaprosila za finančno pomoč Evropsko unijo, ni pa razkril, koliko bi Irska potrebovala za pomoč svojim bankam, ki imajo težave z likvidnostjo. Ocene so, da bo Irska, ki ji letos grozi 32-odstotni javnofinančni primanjkljaj, potrebovala od 80 do 90 milijard evrov. EU in IMF sicer soglašata, da Irski priskočita na pomoč, vendar ju skrbi, da se bo kriza z Irske prelila tudi na nekatere druge finančno šibkejše članice evro območja, kar na delniških
INDEKSI MED 15.11. IN 19.11.2010
Po mnenju sindikata bi bilo bolj smiselno, da v Merkurju najprej pripravijo novo organizacijsko strukturo, šele nato pa program presežnih delavcev. Program še ni sprejet, okvirno pa velja, da bo potem znano, koliko zaposlenih bo preveč v t. i. zalednih službah v Celju. Tem naj bi ponudili delo v Naklem. Če ga bodo odklonili, bodo ostali brez dela.
ni so, da se težava ne tiče le delavcev Merkurja, temveč gre za zaščito vseh delavcev v Sloveniji, zato pozivajo vlado, naj se vključi v reševanje. Kot opozarjajo, so se brez odpravnin, na katere so računali po izgubi delovnega mesta, nekateri znašli v precejšnji finančni stiski, tako da so mnogi že morali poiskati pomoč v socialnih in humanitarnih ustanovah.
»Med ljudmi je nenehno prisoten strah, kaj bo z Merkurjem. Po našem mnenju imajo Merkurjevi centri precej perspektive. Morebiten drugačen scenarij kot obstanek maloprodajne mreže bi povzročil veliko škodo in precejšnje poslabšanje pozicij slovenskega gospodarstva,« opozarja Kaluža.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
Indeks
Zadnji tečaj
SBITOP
842.27
■0,06
trgih vzbuja dodatno negotovost pri vlagateljih. Ob tem je tudi mednarodna bonitetna agencija Mody's v ponedeljek opozorila, da bo morala Irski zaradi pomoči EU in IMF zelo verjetno za več stopenj znižati bonitetno oceno dolga te države. Vedno bolj skrb vzbujajoča je morebitna eskalacija krize Portugalske in Španije. V primeru zaostrovanja bi močno pod vprašaj postavili stabilnost EU, mnogo bolj pa še vrednosti evra.
V preteklem tednu je večina panog izgubljala na vrednosti, ena redkih svetlih točk je bila avtomobilska. Na evropskih borzah sta največ pridobila BMW in Volkswagen. Prvi močno povečuje svoj delež na azijskih trgih, poleg tega pa so napovedali, da bodo v letu 2011 povečali prodajo v Evropi za 12 odstotkov, v Ameriki pa za 15 odstotkov. Vrednost delnic se je podražila za 9,4 odstotka in v sredo znašala 58,8 evra. Največji evropski proizvajalec avtomobilov Volkswagen namerava v obdobju med letoma 2011 in 2015 za razvoj novih modelov nameniti kar 52 milijard evrov. Namen investicije je, da v naslednjih osmih letih postanejo največji svetovni proizvajalec avtomobilov. Ob tej novici je delnica poskočila za 5,7 odstotka in v sredo pristala pri 119 evrih.
Vrednost največjih svetovnih indeksov je teden končala negativno. DAX je končal 1,7 odstotka nižje in je v petek dosegel 6.788 indeksnih točk. Francoski CAC40 je končal 5,3 odstotka nižje, angleški FTSE100 je izgubil 3 odstotke vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 1,8 in 1,7 odstotka nižje glede na teden prej. Na drugi strani se je indeks NASDAQ podražil za 1,3 odstotka ter v petek dosegel 2.136 indeksnih točk.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Okolju prijazni
Med dobitniki okoljske nagrade za leto 2010 je velenjsko podjetje Elpa, ki ga je komisija nagradila v kategoriji okolju prijazen postopek.
V Elpi so se prijavili s t. i. tehnologijo Wonros oziroma zmanjšanjem obrab in hrupa na izvoru. Gre za plod
večletnega dela in razvoja na področju onesnaženja z zdravju škodljivim hrupom na več izvornih točkah. Uporaben je povsod, kjer imamo opraviti z izjemno težkimi razmerami delovanja - na železnicah, tramvajih, v železarski industriji, pri proizvodnji svinčenih akumula-
torjev in podobno. Poleg tega, da dosega velike učinke na področju hrupa in obrab, ima ta tehnologija tudi globalen učinek, predvsem prihranek pri izrabi naravnih virov in energije.
Na razpis za okoljske nagrade so letos prejeli 22 prijav, zmagovalci pa se bodo lahko prihodnje leto potegovali za evropsko okoljsko nagrado.
US
Učiti se je treba, da bomo lahko delali!
Predstavitev poklicev in srednjih šol v OŠ Hruševec v Šentjurju - Teža »najpomembnejše« odločitve - Poiščite poklic, ki je hkrati dober za dušo in denarnico
ANKETA
Menda so časi, ko se je bilo dobro učiti, da ne bi bilo treba delati, dokončno mimo. Možnosti je vse več, staršem in otrokom pa vse skupaj pred težko odločitvijo ne pomaga veliko. V OŠ Hru-ševec je aktiv šolskih svetovalnih delavk občin Šentjur in Dobje zato za otroke od 7. do 9. razreda in njihove starše pripravil predstavitev različnih srednješolskih možnosti in usmeritev.
Obiskovalci so se seznanili z izobraževalnimi pro-
grami, s štipendijsko politiko, z deficitarnimi poklici v občini in s trenutnim stanjem na trgu delovne sile. Informacije med stojnicami so zbirali otroci med 7. in 9. razredom, večinoma v spremstvu staršev. Na drugi strani so svojo ponudbo predstavljali dijaki srednjih šol, profesorji in uspešni predstavniki Območne obrtne zbornice Šentjur.
Roman Gajšek, ravnatelj OŠ Hruševec - letos obeležujejo 15. obletnico - je v
svojem nagovoru otrokom zaželel, da bi našli poklic, ki bi ga z veseljem opravljali, in bi jih še plačevali za to. »Če vam bo to uspelo, boste lahko precej zadovoljni s svojim življenjem.« Župan Marko Diaci je dodal, da je pri tej pomembni odločitvi treba s srečno roko izbrati pravo mero med glavo in srcem. »Za spodbudno okolje pa sta dolžni poskrbeti tudi država in lokalna skupnost.«
StO
Foto: SHERPA
Katja Škorjanec, učenka: »Pri iskanju poklica izhajam iz tega, kar že zdaj rada počnem. Do marca se bom morala odločiti, vendar še ne vem, kako. Veliko stavim na informativne dneve, tudi odločitve sovrstnikov niso nepomembne. Niham med medijskim tehnikom in zdravstveno šolo. Poklici, kot so novinar, babica ali medicinska sestra, so mi toliko blizu, da se mi zdi, da bi jih lahko opravljala celo življenje.«
Osnovnošolcem so skušali kar najbolj slikovito prikazati različne poklice, za namig na najbolj slovesne trenutke šolskih let so pripravili modno revijo smernic za valeto in maturantski ples, za piko na i ter veliko dekliškega navdušenja pa je sledil še nastop Petra Vodeta.
Posluh za brezposelne, starejše in študente
Mestna občina Velenje podpira številne akcije, s katerimi želijo pomagati različnim družbenim skupinam, še posebej najšibkejšim. Tako je v Velenju zaživela posredovalnica rabljene informacijsko komunikacijske opreme, ki bo povečala dostop do sodobnih načinov komunikacij. Za starejše in kot odgovor na številne stiske je začela delovati posebna posvetovalnica. Občina pa je ponovno podelila tudi štipendije.
Velenjska posredovalnica nikih med 9. in 12. uro ter med
Piko bo z rabljeno računalniško opremo opremila predvsem socialno ogrožene občane. Tako bo kar sama občina podarila nekaj računalnikov, ki jih bodo menjali v svoji upravi. Sicer pa vabijo tudi podjetja in posameznike, da jim dostavijo računalnike, modeme, tiskalnike, avdio opremo, prenosne telefone, monitorje, prenosne telefone - torej vse, kar bi sicer morda celo romalo na odpad. Akcija zbiranja bo trajala do 10. januarja 2011, in sicer v objektu ob upravni zgradbi velenjske komunale. Opremo je mogoče pripeljati ob delav-
15. in 17. uro ter ob sobotah med 9. in 12. uro. Lahko pa občani tudi naročijo prevzem rabljene, a še delujoče informacijsko komunikacijske opreme na domu.
Povpraševanje po rabljenih napravah je veliko, tako je občina dobila že 113 vlog, večinoma od delavcev, ki so v Velenju na začasnem delu ter bi želeli komunicirati s svojimi domačimi in pripravljati dokumentacijo. V pomoč bo tudi brezposelnim in drugim občanom. Tako želijo Velenjča-ni doseči večjo enakopravnost pri vključevanju na trg dela, hkrati pa tudi zmanjšati koli-
čine odpadkov in spodbuditi ponovno uporabo.
Starejšim pomagati pri vključevanju v družbo
Na pobudo Inštituta Integra Velenje (za razvoj človeških virov) ter ob podpori velenjske občine je v tem mesecu začela delovati posvetovalnica za starejše. Ta starejšim občanom pomaga pri vključevanju v družbo ter izboljšanju kvalitete življenja. Posvetovalnica deluje v prostorih Šaleške pokrajinske zveze
društev upokojencev MOV, brezplačne storitve pa so na voljo ob sredah med 9. in 11. uro. Gre za široko paleto aktivnosti; od svetovanja ljudem v stiski, triaže, zagovorništva, socialne podpore do storitev, kot so mediacija in pomoč pri vključevanju v mreže društev in inštitucij. Za ponudbo skrbi občinska koordinacijska skupina za socialno vključenost starejših. V njej so poleg sodelavcev občine še predstavniki centra za socialno delo, univerze za tretje življenjsko obdobje in drugih.
POLONA MASTNAK
Velenjska občina je poskrbela tudi za štipendiranje in denarno pomoč študentom. Na razpis za enoletne štipendije in enkratne denarne pomoči za posebno nadarjene študente ter študente razvojno prednostnih poklicnih usmeritev je prispelo kar 75 vlog, nekaj so jih zaradi nepopolnosti zavrnili. Vendar bo v tem študijskem letu štipendije prejemalo kar 45 študentov (lani 33); 18 jih bo prejemalo štipendijo za posebno nadarjene študente, 21 štipendijo za razvojno prednostne poklice, 6 študentov pa bo prejelo enkratno denarno pomoč.
Karmen Lancner, učenka: »Sem v fazi zbiranja informacij. Pogledala bom, kaj ponujajo različne šole. Sicer pa še ne vem. Vsekakor bolj kot šolo izbiram poklic. Malo me zanima kuhanje, ampak se bom še odločila. Seveda računam tudi na informativne dneve. Starši, učitelji sicer poskušajo pomagati, se pa zavedam, da bo na koncu odločitev morala biti moja.«
&
Živa Trunkl, učenka: »Sem šele sedmošolka. Vseeno se mi zdi, da bo odločitev kar težka. Ogromno zanimivih šol je, trenutno me veselijo živali. Si pa resnično težko predstavljam, da bi morala zdajle izbrati poklic, ki ga bom morala opravljati do upokojitve. Ne vem, če mi bo čez dve leti, ko bom morala zares izbrati, bistveno lažje.«
Barbara Arzenšek, srednješolska učiteljica in mama de-vetošolke: »Opažam, da so osnovnošolci, ki prihajajo na našo gimnazijo, opremljeni z izvrstnim znanjem. So sposobni, delavni, so pa vsekakor drugačni, kot smo mi. Naša naloga, kot učiteljev, je, da sprejmemo to njihovo drugačnost in da se na nek način tudi šolski sistem in izobraževanje prilagajata tej generaciji. Ko sem v vlogi mame, je seveda drugače. Ne glede na to, da mi hči večkrat očita, da sem tudi doma preveč »učiteljska«. Pač stavim na red, disciplino in sprotno delo kot na jamstvo za uspeh v prihodnosti. Še vedno. Pri končni izbiri bom vsekakor svetovala, izbira pa bo na koncu hčerina. Življenjsko pot si je sicer že začrtala. Če dokončno, bomo še videli. Trenutno pa se odločamo med gimnazijami.«
Ana Trunkl, mama sed-mošolke: »Nisva starša, ki bi od otrok zahtevala same petice in forsirala najbolj prestižen gimnazijski program. Zavedam se, da je vsak od njih samostojna osebnost z lastnimi zanimanji in željami. Ni vedno lahko izbrisati podobe, ki jo imamo v sebi kot vizijo uspeha. Si pa oba z možem v temeljih želiva, da bi bili pri teh odločitvah sposobni toliko izključili zunanje vplive, da bi otroci res izhajali iz sebe. Seveda je odgovornost velika in zavedam se, da bo hči na moje mnenje tudi nekaj dala. Bolj kot namig za odločitev jim je od vsega, kar obstaja, treba na nek pregleden in pameten način predstaviti možnosti. Po drugi strani pa se časi tako zelo spreminjajo, da tisto, kar je aktualno danes, čez dvajset let morda ne bo več. Poklici, ki jih propagirajo danes, bodo čez desetletja gotovo popolnoma drugačni. Mi smo morali plavati v svojih časih, otroci bodo pa v teh tudi zmogli in znali.«
Anton Selič, podjetnik: »Zame je temelj vsega doma, v družini. Prevečkrat poskušamo odgovornost prelagati na inštitu-cije, na šole. Ampak učence in dijake je treba že doma navdušiti za določene stvari. Res pa življenjski tempo in celodnevne odsotnosti staršev z doma pri tem ne pomagata prav dosti. Šele v drugi fazi pride na vrsto šola. V osnovi moramo kot družba spremeniti stari rek >uči se, da ti ne bo treba delati<. Treba se bo učiti, da bomo lahko delali!«
Vilijem Kolar, podjetnik: »Preprostega recepta za uspeh v podjetništvu ni. Mislim, da lahko to pot izbere vsak, ki ima delovne navade, idejo in voljo, da jo uresniči. Pri tem je izobrazba drugotnega pomena. Treba je le razviti pravo idejo. Vidim pa ogromen razkorak med kadri, ki jih gospodarstvo potrebuje, in tistimi, ki jih šolstvo producira. Za deficitarne poklice enostavno ni posluha. Pustimo ob strani razloge - tudi slabe plače so med njimi. Ampak vpisovati otroke v šole zato, da zapolnimo razpisane programe, ne pa zato, ker bi kot družba tako izobrazbeno strukturo potrebovali, je kratkovidno in neučinkovito. Prevelik razkorak je med šolo in gospodarstvom, če ostanemo pri tem segmentu poklicev. Pri vzgoji lastnih otrok se mi zdi najpomembnejša vrednota delavnost. Pa ne fizično garanje, ampak delovne navade, ki so temelj uspeha na vseh področjih.«
Cirkus v Podčetrtku
Občinski svetnik Srečko Gobec kot v starih časih
Tisti, ki se dobro spominjajo razmer v občinskem svetu Podčetrtka v času nekdanjega župana Marjana Drofenika, so se na četrtkovi seji občinskega sveta počutili kot v nič kaj dobrih starih časih. V nov občinski svet Podčetrtka se je kot svetnik vrnil Srečko Gobec, ki je spet poskrbel za burne razprave ter žaljivo govorjenje.
»Vzel si mi besedo,« je bil jezen Gobec, ko je župan Peter Misja po 23-minutnem Gobčevem razpravljanju o proračunu za leto 2011 svetnika zares prekinil (po poslovniku je mogoče raz-
pravljati največ 10 minut). Gobec, ki je dolgoletni predsednik Krajevne skupnosti Pristava pri Mestinju, je med drugim dejal, da potrebuje za svoj kraj več denarja, med drugim za košnjo javnih površin ter urejanje bankin, a tudi za škarpo na pokopališču. Župan mu je odgovoril, da so košnja in bankine v občinski pristojnosti, za škarpo pa je na voljo tudi denar iz najemnin, ki so jih v tej KS zaračunali za več let vnaprej. Poleg tega imajo v Pristavi za urejanje pokopališča koncesionarja. »Pristava nikakor ni prikrajšana na račun drugih, saj so
V najširši javnosti je lani zelo odmevalo poročilo nadzornega odbora Občine Podčetrtek, ki je ugotovil pri poslovanju Krajevne skupnosti Pristava pri Mestinju različne nepravilnosti ter jih je predstavil občinskemu svetu. Prav tako ni bilo jasno, kje je denar od najemnine za poslovni prostor, ki jo je krajevni skupnosti plačevalo podjetje Trgo-center. Občinski svet je takrat pričakoval, da bo predsednik KS Srečko Gobec odstopil, vendar se to ni zgodilo. Gobec je že takrat napovedal, da bo kandidiral na občinskih volitvah.
V novem 12-članskem občinskem svetu Podčetrtka je kar pet svetnikov z območja Pristave pri Mestinju. To so Anton Počival-šek (LDS), Gojko Lončarič (Lista za KS Pristava), Srečko Gobec (SD), Ana Koprivc (SDS) ter Jožica Užmah (SDS).
zanjo v proračunu projekti v vrednosti kar milijon evrov!« je bil odločen župan Misja. Občina namreč načrtuje v tej KS tudi rekonstrukcijo ceste Sodna vas-Roginska Gorca ter kolesarsko stezo Pristava-Vonarsko jezero. Med enajstimi svetniki so glasovali za takšen proračun tudi štirje preostali svetniki z območja Pristave pri Mestinju.
Še huje je bilo, ko so svetniki razpravljali o imenovanju članov stalnih delovnih teles občinskega sveta. »Gre za dobre predloge in dobro zastopanost, vendar nikoli nismo vsi zadovoljni. Med čla-
Občinski svet Podčetrtka, v katerem se nov občinski svetnik Srečko Gobec čuti prikrajšanega (v srednji vrsti prvi z desne). Ostali svetniki iz Pristave pri Mestinju so drugačnega mnenja.
ni je veliko Pristavljanov,« je komentiral sestavo odborov in komisij upoštevani pristavški svetnik Gojko Lončarič. Kljub temu je prišlo do še bolj burne razprave kot o proračunu. Srečko Gobec se namreč ni strinjal, da so ga predlagali za člana sta-tutarno-pravne komisije, ter
je hotel postati član odbora za urejanje prostora in komunalno dejavnost, vendar ostalih svetnikov kljub vsemu ni uspel prepričati. Poleg tega ga je župan Misja opozoril, da med razpravo žali druge svetnike ter govori prostaško. Ker Gobec predloga za nadomestnega člana
v statutarno-pravni komisiji ni imel, bodo ta predlog pripravili do naslednje seje občinskega sveta. S predlagano sestavo odborov in komisij so se strinjali vsi svetniki, z izjemo Srečka Gobca.
BRANE JERANKO
Do
Črešnjic še letos
Lokalna cesta do Črešnjic pri Frankolovem, ki so jo začeli graditi že aprila, naj bi bila končana do konca leta. Vmes so morali zaradi pomanjkanja sredstev dela prekinit, zdaj pa je podpisana pogodba o nadaljevanju del v vrednosti 230 tisoč evrov. Sanirali bodo številne krajše odseke in daljši odsek do cerkve, ki so poškodovani zaradi plazov, nekaj poškodb pa je tudi zaradi slabe voziščne konstrukcije. Cesta bo tako v celoti asfaltirana in urejena z odvodnjavanjem meteornih vod.	MK
Kulturni dom pred obnovo
V Štorah postopoma obnavljajo kulturni dom. Občina bo s pomočjo evropskih sredstev obnovila fasado, inštalacije in zaodrje, prav tako bo kupila novo opremo ter poskrbela za svetlobno in zvočno opremo dvorane ter za zunanjo ureditev kulturnega doma. Vrednost celotne naložbe znaša 599 tisoč evrov, od česar bo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja 413 tisoč, ostalo bo plačala občina. Občina je prejela sklep iz Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Z deli morajo zaključiti do septembra.	BJ
Podžupanska mesta v Žalcu so si izborili Marko Laznik, Ivan Jelen in Robert Čehovin (iz leve).
V Žalcu s tremi podžupani
Brez nasprotovanj ali vzdržanih so žalski svetniki na drugi seji v novem mandatu potrdili sklep župana Janka Kosa o imenovanju podžupanov.
Na to funkcijo so bili ime- bo v rokah tretjega podžupa-
novani trije podžupani glede na proporcionalni sistem oziroma glede na število dobljenih glasov na volitvah. Na mesto podžupana, zadolženega za varstvo okolja in urejanje prostora ter koordinacijo s pristojnimi ministrstvi Marko Laznik iz stranke SD, za področje gospodarskih družb bo skrbel Robert Čehovin, predstavnik stranke SDS, delo mestnih in krajevnih skupnosti ter delovanje društev pa
na Ivana Jelena, ki je iz vrst stranke DeSUS. Kot je že ob nastopu mandata dejal župan Kos, koalicijske zaveze niso podpisali, zato je eden od treh podžupanov, Robert Čehovin, na zadnji seji le potrdil dano zavezo, da se bodo pri svojem delu držali obljub o tvornem sodelovanju in delu za dobrobit občanov.
Kos funkcije župana še ne opravlja profesionalno. S sedanjim delodajalcem Zava-
rovalnico Triglav, kjer je bil zaposlen kot vodja prodaje zdravstvenih zavarovanj, je sklenil sporazumno prekinitev delovne pogodbe. Pričakuje, da bo s prvim decembrom tudi uradno lahko nastopil profesionalno funkcijo župana in se ji posvetil v polni meri.
Svetniki so med drugim na seji izglasovali tudi petčlanski nadzorni odbor ter soglasno potrdili člane odborov delovnih teles občinskega sveta.
MATEJA JAZBEC Foto: DN
180 tisoč evrov za stranke in svetnike
Mestna občina Celje bo za financiranje devetih političnih strank, ki imajo svoje predstavnike v mestnem svetu, v prihodnjem letu iz svojega proračuna namenila 81 tisoč evrov ter še 99 tisoč evrov za delo 33 mestnih svetnikov.
Občina financira politične stranke za vsak dobljen glas na lokalnih volitvah (0,54 evra za vsak prejet glas). Tako bo občina devetim strankam v mestnem svetu, ki so na volitvah skupaj prejele 12.484 glasov, vsak mesec namenila približno 6.750 evrov. Od tega bo SLS mesečno iz občinskega proračuna prejemala 1.561 evrov, SDS 1.333 evrov, DeSUS 1.204 evre, SD 997 evrov, LDS 527, stranka Za delovna mesta 414 evrov, NSi 232 evrov ter Zeleni Slovenije in Zares po 235 evrov.
Vsak mestni svetnik pa bo za delovanje svetniškega kluba iz proračuna mesečno prejemal 250 evrov. Pri čemer lahko klub ta sredstva porablja le za namene, ki so povezani z delom mestnega sveta in svetniškega kluba, to je npr. za plačilo tiskanja gradiv, udeležbe članov kluba na seminarjih ali predavanjih, povrnitev potnih stroškov _ Za reprezentanco je dovoljeno letno porabiti do 350 evrov na svetnika ali svetnico.
BA
Odprta srca za otroke
V Kulturnem domu Štore bo v petek, 3. decembra, dobrodelna prireditev Osrečimo otroke, ki bo ob 18. uri.
Nastopili bodo folklorna skupina Stari prijatelji Kom-pole, Navihani muzikanti, Eurokvintet Štore, ansambel Minutka, ansambel Krajcarji, duo Extrem, instrumentalisti iz osnovne šole, Sara in Teja, Melita Pleteršek, Elizabeta Novak, reper Mulac ter Benjamin Dolič. Prireditev pripravlja dobrodelno društvo Pomagajmo odprtih src, ki deluje sedem let ter pomaga otrokom. Vsak december obdari društvo približno tristo otrok.	BJ
V digitalni dobi je težko biti digitalno nepismen
Brezplačno računalniško opismenjevanje za odrasle v Ljudski univerzi Šentjur
Brez vsaj osnovnega znanja informatike lahko računalnik vržete skozi okno.
Osnovno rokovanje z računalnikom, uporaba digitalnega fotoaparata in shranjevanje fotografij, branje kot orodje uspešnosti in branje kot prvovrstna zabava. Tudi izobraževanje odraslih je nujno - a zanj običajno ni ne časa ne denarja. Za slednje so v Ljudski univerzi Šentjur letos poskrbeli z več projekti. Za dvig digitalne pismenosti in bralne kulture tako razpisujejo več sto brezplačnih učnih mest.
V okviru projekta Dvig ravni pismenosti bodo za 288 odraslih udeležencev poskrbeli za osnovno računalniško pismenost ter za prav toliko slušateljev organizirali tečaj računalniškega in digitalnega opismenje-
vanja. Prvi program traja 60 ur, drugi 50, oba pa bodo izvedli kar v 24 skupinah. Dislocirane skupine bodo tudi v Dramljah, na Ponikvi, Planini in v Dobju. V obeh programih bodo izdali 280 javno veljavnih listin računalniške pismenosti za odrasle. Skupaj s še tremi programi za dvig bralne kulture je projekt vreden 150 tisoč evrov, ki jih v celoti zagotavljata ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad. V okviru projekta Do znanja preko izobraževanja pa bodo s partnerji iz turističnega sektorja izobraževali na temo, kako ustvariti blagovno znamko, organizirati in ustvariti dogodke, razvijati mednarodne projekte, obvladati od-
nose z javnostmi, internet-no trženje in komuniciranje _ Izobraževanje je namenjeno predvsem tistim, ki svojo poslovno priložnost in tržno nišo vidijo v razvoju turizma na podeželju. V celoti je projekt vreden 49 tisočakov, od tega so dobro polovico zagotovili iz evropskega kmetijskega sklada, iz naslova projekta Leader, pod okriljem LAS Od Pohorja do Bohorja. Kot je povedala direktorica LUŠ Jelka Godec, nekatera izobraževanja že izvajajo, večino pa bo sledila v prihodnjem letu. Glede na zanimanje - vsi tečaji so namreč brezplačni - pa bo povpraševanje bistveno preseglo prosta mesta.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA (arhiv NT)
V Štorah trgovski center
V	blokovskem naselju Lipa v Štorah bodo odprli danes, v torek, nov trgov-sko-poslovni center. Što-rovčani so se dolgo pritoževali zaradi slabe trgovske ponudbe.
V	njem so Mercatorjev supermarket, frizerski salon,
cvetličarna in picerija, prihodnje leto pa bodo odprli še občinske poslovne prostore ter nove prostore knjižnice. Med današnjo otvoritvijo bo družba Mercator podarila občini 1.500 evrov za obnovo otroških igral, ki so v neposredni bližini novega tr-govsko-poslovnega centra.
BJ
Nagrajenci letošnjega projekta Najlepši kraj, hiša in kmetija
Najlepši kraj, hiša in kmetija
V Žalcu so podelili priznanja za najlepše urejen kraj, hišo in kmetijo. Letos je sodelovalo 22 udeležencev.
Letošnja prireditev je še to- šek iz Galicije. V kategoriji
liko bolj slovesna, saj je Žalec v projektu Moja dežela, lepa in gostoljubna, dobil prvo nagrado za najlepše urejeno srednje veliko mesto v Sloveniji. Najlepše urejeno hišo imata Magda in Brane Cimerman iz Dobriše vasi, drugo najlepšo Katica in Dani Meža iz Studenc, takoj za njimi pa sta Klavdija in Janko Grebov-
kmetij je prvo mesta zasedla Turistična kmetija Rotovnik iz Gotovelj, druga je kmetija Toman iz Podloga in tretja kmetija Rozman iz Podvina pri Žalcu. Najlepše urejena stavba je Dom Nine Pokorn Grmovje, sledi ji Vaški dom krajanov Male Pirešice in Zaloške Gorice, med šolami pa izstopa POŠ Gotovlje. Najlep-
še urejen objekt kulturne dediščine je kmetija Podpečan iz Galicije, druga je Bašne-tova kapela na Ponikvi in tretja kapela v Grčah. Škafarjev hrib Podvin je med najlepšimi kraji oziroma posameznimi deli krajev, sledi mu Gorjanov hrib na Ponikvi, pred delom zaselka v Galiciji. Vse nagrajene objekte so prikazali v kratkih predstavitvenih filmih.
TT
MIRO SIMČIĆ
ŽENSKE V
TITOVI
SENCI
nrO BREZ MASKE 2.
Dobro obiskan sejem
Smučarski klub Gozdnik Žalec je v telovadnici UPI Ljudske univerze Žalec pripravil sejem rabljene smučarske opreme.
Sejem je bil dobro obiskan. Opremo, predvsem otroško je zamenjalo veliko lastnikov, tako da je bil organizator z obiskom in sklenjenimi dogovori zadovoljen. Največ je bilo zamenjanih in prodanih smučarskih čevljev in smuči, manj pa oblačil in druge zimske opreme. Do konca leta bodo sejem pripravili še v drugih občinah.	TT
fj
P
VELIKA USPESNICA -KNJIGA ŽENSKE V TITOVI SENCI
Uspešnica Mira Simčiča Ženske v Titovi senci radilcalno spreminja ^podobo Josipa Broza Tita l(ot velil(ega bonvivana in ženskarja. ~ Čeprav je imel pet velikih ljubezni, pet žena, s katerimi je bil v trajni zvezi, ostaja nesporno, da nikoli ni bil srečno poročen. Knjiga je bogato ilustrirana in dokumentirana.
Za naročnike ^ kJ^ ^ Novega tednika ^ JH^I^ cena le 25,00 EUR, redna cena 29,99 EUR!
Knjiga je na prodaj na oglasnem oddelku NT&RC
NAROČILNICA
nsprBkllcno naročam nepraklicno naročam
izvod knjige Ženske v Titovi senci (sem naročnik Novega tednika), po akcijski ceni 25,00 EUR + poštnina, izvod knjige Ženske v Titovi senci (nisem naročnik Novega tednika),
po ceni 29,99 EUR + poštnina.
_Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje
Utrinek s sejma
' Informacije: 03/4235-100
8
KULTURA
NOVI TEDNIK
Chopin po velenjsko
Večmedijski projekt Staneta Špegla pred premiere
Skladatelj in avtor multimedijskih vsebin Stane Špe-gel je pod psevdonimom Stanislav obeležil 200. obletnico rojstva Frédérica Chopina z albumom Chopin Remodeled. Na albumu je priredil osem Chopinovih mojstrovin, ki jih nadgrajujejo tudi video filmi. Na osnovi tega je nastala večmedijska predstava, ki jo bodo premier-no prikazali v petek, 3. decembra, v velenjskem domu kulture. Izvirna Chopinova glasba, Špeglove elektronske priredbe, koreografije Plesnega teatra Velenje in Chopin s saksofonom - vse to sestavlja mozaik, ki so ga naslovili Chopin po velenjsko.
»Za Chopina in priredbe njegove glasbe sem se odločil zato, ker letos mineva 200 let od njegovega rojstva. Že prej sem se ukvarjal s klasično glasbo in ustvarjal tisto, čemur rečem kvazi klasika, z lastnimi predelavami skladb iz glasbene zakladnice. Pod imenom Stanislav sem že pred dvema letoma izdal ploščo s predelavami klasičnih skladb. Delal sem tudi remikse nekaterih skladb. Satie je bil eden od komponistov, ki sem ga remik-sal, tudi Čajkovski. Svoje tu naredijo tudi leta. Na stara leta meščani rinejo na kmete, glasbeniki pa v klasiko,« pojasnjuje odločitev za večme-dijsko predstavo Stane Špegel.
Začeli ste kot glasbenik, na odrih, se umaknili in začeli delati v domačem studiu. Zakaj ta umik in zakaj se skozi uporabo elektronike vse bolj obračate v klasiko, ki jo predstavljate na nov način?
Krivo je bilo to, da se mi ni dalo veliko vaditi inštrumentov. Že ko sem se začel ukvarjati z glasbo, sem bil veliko
bolj komponist kot glasbenik. Tudi pri Šank rocku in drugih skupinah sem bil v glavnem avtor, »mučenje« inštrumentov in večno preigravanje pa me ni toliko zanimalo.
Za vaše ustvarjanje je značilna uporaba dveh psevdonimom. V projektih elektronske plesne glasbe se pojavljate kot House Mouse, nastopate tudi kot didžej. Na drugi strani se pojavlja Stanislav z obdelavo resnejših glasbenih tem. Zakaj dve imeni?
To sem naredil zavestno. Obe plati ustvarjanja sem hotel tudi na ta način ločiti. Gre za dve zelo različni stvari in za dve različni publiki. House Mouse je plesna elektronika, vse, na kar se da plesati, le da je funky. Pri predelavah »resne« glasbe gre za kvazi klasiko, kjer nastajajo »chill-outi« in podobne stvari.
Koliko ostajate pri rein-terpretacijah zvesti izvirniku, koliko dodajate svojega?
Čim več. Želim pa si, da ostane skladba prepoznavna. Pri prvi takšni plošči Muzika teatralika sem si »vzel« uvode, pri Chopinu pa sem pustil klavirske linije skoraj nedotaknjene, le da so ritmično drugačne, urejene, saj je Chopin znan po svojih po-liritmijah.
Chopin je bil zahteven zalogaj, še dandanes je nekakšen guru sodobnih pianistov, uvedel je nove tehnike. Niso predelave takšnega velikana na nek način grešne?
Ne zdi se mi grešno predelovati nikogar. S tem lahko delo predstaviš neki novi publiki. Pri Chopinu sem na konstantne ritmične pod-
lage dodal precej inštrumentov, delo sem na nek način orkestriral in dodal elek-
tronske zvoke. S tem je postalo zanimivo tudi za drugo generacijo, menim.
Stane Špegel alias Stanislav alias House Mouse
Stane Špegel je kot skladatelj, inštrumentalist, producent in avtor multimedijskih vsebin na slovenskem umetniškem prizorišču aktiven že več kot dvajset let. Izdal je osem samostojnih glasbenih albumov in še šest kot član stilsko precej razgibanih glasbenih skupin. Kot član kolektiva Microtrip je v preteklih desetih letih nastopal na vseh večjih in pomembnejših festivalih elektronske in eksperimentalne glasbe v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. Njegove skladbe so izšle v več domačih in tujih zbirkah. Pripravil je tudi že več kot petnajst samostojnih glasbeno-vizualnih predstav/razstav, na katerih svoje skulpture, grafike, reliefne krajine in video filme pospremi še z avtorsko glasbo.
In kakšni so odmevi na ploščo?
Dobri, uspeli smo jo spraviti na vse svetovne glasbene portale, videli bomo, kaj se bo dogajalo.
Pri svojem delu ne ostajate zgolj pri glasbi in njeni reinterpretaciji, ampak glasbo tudi vizualno predstavite. Praktično zadnji projekti imajo za sabo tudi vizualno plat. Zakaj?
To počnem pri vseh projektih že od leta 2002. Vso glasbo nadgradim z videi ali animacijami. V bistvu gre za umetniško nadgradnjo, pri čemer skušam biti družbeno kritičen. Sledim času in spremembam v družbi. To se vidi pri projektu Sprava, v Spo-me(j)nikih, a tudi pri Chopinu se bo v ozadju skrivalo še več družbenih zgodb.
V projektu Spome(j)niki ste poslali velenjske spomenike na virtualno potovanje po svetu in obratno - svetovne spomenike ste pripeljali v Velenje ^ Kje so zdaj ti spomeniki?
Zaenkrat so spomeniki doma. Ta projekt je bil mišljen kot uvodni projekt za evropsko prestolnico kulture. V drugem delu tega projekta sem zbral spomenike iz preteklih evropskih prestolnic kulture in jih prestavil v Velenje. Zdaj čakam, če bomo tudi mariborske lahko kam poslali ali te inštalirali v Maribor.
Končana pa je zgodba o spravi, o Črnem in Rdečem ^
Ne, tudi to še ni končana zgodba in nikoli ne bo. Gre za spravo, ki je medijska manipulacija. Za resno spravo je prepozno in zdi se mi, da nikogar več zares ne zanima. Pride pa ob določenih trenutkih mnogim prav. Z Rdečim in s Črnim ter s skulpturami, ki ju spremljalo, sem »govoril« o tem. Lani sem te skulpture dal v obdelavo gra-fitarjem. Hoteli smo dezideo-logizirati zgodbo. Zdaj na zunaj nista več Črni in Rdeči, ampak sta lepo pisana in bolj
zabavna. Cela serija 14 skulptur, ki jih uporabljam v različne namene, je zdaj takšna.
Še ustvarjate skulpture?
Trenutno ne, kvečjemu kaj malega še naredim, a bom definitivno še kiparil.
Ste pred premiero Chopina po velenjsko ^
To bo multimedijska predstava pred in za velikim platnom, spredaj plesalci Plesnega teatra Velenje v koreografiji Nine Mavec Kren-ker, za platnom klavir in mladi pianistki velenjske glasbene šole, Kristina Golob ter Špela Jurak, za uvod odličen velenjski saksofonist Jure Pukl z improvizacijo na Chopinove teme, vmes moje predelave Chopina in videi iz tega projekta. Prikazali bomo kontrast med elektroniko in klasiko.
Se obetajo še kakšne ponovitve, gostovanja?
Projekt nastaja pod okriljem Festivala Velenje in upam, da bo gostoval vsaj še v Celju in Žalcu, v okviru izmenjav lastnih produkcij v Trianglu. Morda še kje, ne vem _ Žal mi je le, da smo malo zamudili. Drugo leto bo nekam smešno predstavljati Chopinovo 200-letnico.
Nastaja že tudi kaj novega, saj vemo, da običajno ne mirujete prav dolgo?
V pripravi imam teleport-nik. To bo mobilna soba z videom. V partnerskih evropskih mestih bi radi s štirimi kamerami posneli kakšne zanimive zadeve in jih predvajali na štirih stenah tega tele-portnika. Na primer Maribor, posnet s štirimi kamerami, v teleportniku bi ga imeli okoli sebe, bili bi v središču dogajanja _ Tu gre za am-bientalni, zgolj video projekt brez glasbe.
Kaj pa v glasbi?
Z Juretom Puklom, velenjskim saksofonistom, ki je med najbolj znanimi slovenskimi saksofonisti v tujini, pripravljava plesno džez ploščo.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
1® Wet warm®sGO
Področje varstva pri delu je bilo leta 1990 podjetniški izziv Milanu Dobovišku in Dragu Rezcu. Ustanovila sta podjetje Kova, d. o. o., ki je osnovno področje delovanja razširilo še na področje požarne varnosti in varstva okolja.
Direktor Milan Dobovišek zdaj vodi podjetje s tremi najožjimi sodelavci. Sandra Sen-čič, pomočnica direktorja, Luka Bercko, vodja tehničnega oddelka, in Dušan Kresnik, vodja ekologije, s tridesetčlanskim kolektivom izvajajo strokovne naloge in svetujejo podjetjem na področju varstva okolja, varstva pri delu, požarnega varstva, gradbenega inženiringa in sistemov vodenja. Zaposleni so visoko izobraženi, različnih profilov - od biologov, kemikov, sanitarnih inženirjev - in so certificirani za posebna področja. Direktor in pomočnica imata opravljenih 15 izpitov za strokovna področja. Veliko vlagajo v izobraževanje zapo-
slenih. Gre za nenehno izobraževanje, vsako leto organizirajo najmanj pet izobraževanj za zaposlene.
Kova, d. o. o., je že v letu 1990 kot prvo zasebno podjetje dobilo pooblastilo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za izvajanje dejavnosti na področju varnosti in zdravja pri delu in to le po petih mesecih delovanja, na kar je direktor Milan Dobovišek izjemno ponosen. Danes so zahteve višje, podjetje sledi evropski in slovenski zakonodaji. Letos jim bodo podelili ISO 17025, prvi certifikat v Sloveniji za hrup na delovnem mestu.
So tretje največje področje v dejavnosti v državi. Kot svojo prednost izpostavljajo možnost, da naročniku pokrijejo vsa področja delovanja - od varstva pri delu, ekologije, požarne varnosti, projektiranja, področja pregleda tlačnih posod in ostalo. So dobrodošel partner za podjetja, ki začenjajo svojo pot, saj jim vzpostavi-
jo sisteme, opozarjajo na periodiko, pretečene certifikate in potrdila v skladu z zakonodajo. Ob zagonu podjetja lahko naredijo vse, pokrivajo tudi podporna področja s pomočjo pogodbenih podjetij. 80 odstotkov dejavnosti podjetja Kova, d. o. o., pokriva zakonsko obvezne periodične preglede, ostalo predstavljajo storitve nad temi zahtevami. Izvajajo tudi tehnične preglede objektov za pridobitev uporabnega dovoljenja.
Znanje in izkušnje potrjujejo tudi z mednarodnim sodelovanjem. V letu 2008 so začeli sodelovati s podjetjem s Hrvaške, s katerim dopolnjujejo dejavnosti, izmenjujejo postopke. Prisotni so bili tudi ob donaciji RS, saj so leta 2009 postavili merilno postajo za kakovost zraka v Prištini, ki uspešno deluje. Letos so začeli delovati v Srbiji. Slovenija je s svojo zakonodajo in kot članica EU v prednosti pred republikami bivše Jugoslavije in tu Kova, d. o. o., kot podjetje z dolgoletnimi in bogatimi izkušnjami pomaga in svetuje. Pripravljajo se na sodelovanje z evropskimi podjetji in v drugi polovici
januarja bodo združili znanje in izkušnje z velikim nemškim podjetjem, ki ima razširjeno mrežo podjetij po Evropi, zato bodo lahko skupaj delovali tudi izven Slovenije.
Milan Dobovišek je tudi predsednik zbornice varnosti in zdravja pri delu, kjer vzpostavljajo NPK za poklic meritve elektroinštalacij in strelovodov; podjetje Kova se bo vključilo v postopek pridobitve dokazovanja znanja na tem področju.
So imetniki ISO-standardov
in pomagajo pri uvajanju le-teh. Prvi ISO-standard 9000 so pridobili leta 1996, kasneje pa so dokazali ustreznost za pridobitev standarda za varnost in zdravje pri delu OHSAS 18000, ki govori o tem, da podjetje to področje obvladuje dobro, in ISO 14000, ki obvladuje področje ekologije.
Njihovi načrti so ambiciozni, tudi v času recesije se borijo za svoj delež na trgu in pričakujejo rast v nadaljevanju. Zakonodaja je namreč čedalje bolj
okoljsko naravnana, potrebna so različna dovoljenja in certifikati. Na certifikate s področja ekologije je direktor Milan Dobovišek še posebej ponosen, saj so se z nekaterimi začetnimi postopki ukvarjali tudi leto ali več. Dvajset let delovanja je pomembno zaznamovalo tudi širjenje podjetja in zaposlovanje, saj so sodelavci tisti, ki s svojim znanjem in delovanjem pripomorejo k prepoznavnosti in kakovosti podjetja.
Promocijsko besedilo
Direktor Milan Dobovišek (drugi z leve) z najožjimi sodelavci

Škerjancu v čast in spomin
V cerkvi sv. Jožefa v Celju Slovenska maša enega najuglednejših slovenskih skladateljev
V cerkvi sv. Jožefa v Celju je v petek zazvenela Slovenska maša enega najpomembnejših slovenskih skladateljev Lucijana Marije Škerjanca. Slavnostni koncerta je ob 110-letnici skladateljevega rojstva pripravila Hiša kulture Celje, v sodelovanju s Fundacijo L. M. Škerjanca in Društvom za oživljanje podobe starega mestnega jedra iz Ljubljane. Koncert bodo jutri ponovili v ljubljanski stolnici.
Koncert so izvedli odlični glasbeniki mlade slovenske generacije - basist Janko Volčanšek, organist Andraž Slakan ter Komorni orkester Hiše kulture Celje pod vodstvom Simona Dvoršaka.
»Celje je s skladateljem Škerjancem zelo povezano od leta 2000 naprej, ko smo Celjani, takrat sicer v Mariboru, pripravili velik koncert ob 100-letnici njegovega rojstva. Takrat je bila ustanovljena tudi Fundacija
Luciana Marije Škerjanca, v kateri aktivno sodeluje kar nekaj članov iz Hiše kulture Celje. Razlog za tokratni slavnostni koncert je na eni strani torej ta osebna povezava, na drugi pa dejstvo, da pri nas zelo radi pripravljamo slavnostne koncerte v spomin skladateljem, ki so prispevali mojstrovine v svetovno glasbeno zakladnico. Na domače velikane pri tem preveč radi pozabljamo. Škerjanc je ena največjih glasbenih osebnosti 20. stoletja, ki pa ga tujina bolj ceni. V Franciji, na primer, je letno, sodeč po tantiemah, izvajane okoli 320 minut njegove glasbe po ra-
Slovensko mašo je ob spremljavi komornega orkestra Hiše kulture Celje in organista Andraža Slakana pel Janko Volčanšek.
diih in na koncertih. V Sloveniji ne pridemo do ure letno. Obletnico smo zato morali obeležiti in naš koncert ter koncert Slovenske filharmonije 3. decembra sta edini večji počastitvi skladateljevega spomina,« pravi o razlogih za slavnostni koncert Gregor Deleja iz Hiše kulture Celje.
Na koncertu so izvedli Slovensko mašo, ki jo glasbeni sestavi zelo redko izvajajo. »To delo je zanimivo zato, ker je Škerjanc v ogromnem opusu napisal le dve deli iz sakralne literature. Največja je prav Slovenska maša, zanimiva zato, ker je cela liturgija v slovenskem jeziku, napisana pa je bila tik pred začetkom 2. svetovne vojne. To je Škr-jančevo bolj intimno delo, v katerem išče stik z nečim višjim v grožnji, ki se je potem manifestirala v vojni. To delo je skladateljevo srečanje z bogom, ki v njegovem opusu sicer ni prisotno. Ker gre za mašo, smo se odločili za izvedbe v cerkvah,« je povedal Deleja.
BRST Foto: SHERPA
www.novilednik.coin
NE
ZAMUDITE
^ tradicionalnega novoletnega koncerta pedagogov Glasbene šole Celje, ki bo v koncertni dvorani šole v sredo (jutri) ob 19. uri. Letošnji koncert bo prvič del Koncertnega cikla pedagogov, ki ga glasbena šola pripravlja v tej sezoni. Na koncertu se bo predstavilo kar 26 pedagogov solistično ali v različnih komornih zasedbah, pester program pa bo zajemal vse od praznične klasične glasbe pa do modernejših ritmov sambe in džeza. Vstop prost ^
Chopin v glasbeni šoli
Gejevski in lezbični filmi
Med nastopajočimi je bila tudi Špela Vodeb.
Učenci in dijaki klavirskega oddelka Glasbene šole Celje so pod vodstvom svojih mentorjev minulo sredo pripravili pester program Chopinovih klavirskih del in na ta način počastili 200-letnico skladateljevega rojstva.
Z repertoarjem, ki ne velja za najlažjega, so se nastopajoči spopadli suvereno, izvedbe so bile tehnično in muzikalno zelo dovršene. Slišali smo lahko zimzelene skladbe (valčke, po-loneze, nokturne, balade odigrane z veliko mero zanosa in slovanskega temperamenta. Prav ta zvrst glasbe pa je med publiko tudi zelo priljubljena, saj so poslušalci v nabito polni dvorani nastopajoče pospremili z bučnim aplavzom.
Večer je bil sijajen spomin na skladatelja, ki je navduševal tako s svojimi sklad- Št. 94 - 30.
bami kot z izvedbami, ki so bile za časa njegovega življenja senzacionalne. Ugled si je pridobil predvsem z igranjem v pariških salonih in pred poslušalci, med katerimi so bili redni gostje Liszt, Heinrich Heine, Schumann, Berlioz. Največji tedaj živeči glasbeniki so rekli, da je Chopinovo igranje najbolj čarobno in neverjetno.
ML
Foto: SHERPA
V Mestnem kinu Metropol tudi letos pripravljajo tri filmske predstave, ki sodijo v sklop že 26. Festivala lez-bičnega in gejevskega filma.
Metropol je tako tudi letos del festivala, ki je bil prvič organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival lezbičnega in gejevskega filma v Evropi. Od srede do petka bodo na sporedu trije izbrani filmi. Najprej bodo v sredo zavrteli španski film Eloise režiserja
Jesúsa Garaya. V četrtek bo sledil izraelsko-francosko-nemški film Razprte oči v režiji Haima Tabakmana, minifestival pa bo v petek zaokrožil nemški film Prijatelj iz Fara režiserke Nane Neul. Vse predstave bodo ob 20. uri.
BS
www.radiocelje.cotn
^ 'H
Za vse, ki jim iskreno želimo srečo v novem letu 2011
darila iz GALERIJE OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN V CELJU www.darila-kogoj.com
Lepotci v bermudah
V Mozirju so pripravili sprejem za uradno najlepšega Slovenca Marka Janka, ki mu v Džakarti sicer veliki met ni uspel
Potem ko so pred sobotnim finalom izbora za najlepšega na tekmovanju Mister International 2010 v Indoneziji stavnice kazale, da ima Mozirjan Marko Janko resne možnosti, da v svetu uradne moške lepote poseže po vrhu, je bil finalni dogodek manjše razočaranje. Marko se namreč ni uvrstil med 15 najlepših, a so mu vseeno pred tednom v Mozirju pripravili bučen sprejem.
»Razočaran? Dajte, no,« je, medtem ko je k sebi stiskal malo sorodnico, z roko zamahnil Marko, »v Džakarti sem videl toliko drugačnega sveta in spoznal toliko različnih ljudi, da je bilo samo tekmovanje potem skoraj v drugem planu.« Slovenski mister je potem navdušeno pripovedoval o prijaznih in nasmejanih ljudeh, ki živijo v Indoneziji: »Veliko smo se družili, predvsem s tistimi, ki so pomagali pri organizaciji tekmovanja. Poleg tega me je izjemno navdušila narava, Bali je pa sploh nekaj čudovitega.«
Samo tekmovanje je bilo precej dobro organizirano in tudi v Indoneziji je veliko ljudi vedelo za ta dogodek. »Sploh v Džakarti, kjer so po celem mestu viseli velikan-
Marko Janko (Foto: SHERPA)
Mister Slovenije z mamo Emo in očetom Jankom
Miklavževa pomoč družinam
Miklavževa druščina Rogaška Slatina je v soboto na Evropski ploščadi priredila že šesti tradicionalni Miklavžev bazar. Na stojnicah je bilo moč kupiti adventne aranžmaje, pecivo in ostale dobrote, kot na primer palačinke, zelišča in marmelade. Hkrati so pripravili bogat kulturni program, kjer so nastopili otroški in cerkveni pevski zbor, tamburaši iz Rogatca ter mladi pevki Ana Ferme in Kaja Humski. Pravljičarka je otrokom prebrala nekaj pravljic. Možna je bila tudi vožnja s kočijo s vpreženim ponijem. Ves izkupiček bazarja so namenili družinam v socialni stiski.
PB
ski plakati. Bivali smo v hotelu s petimi zvezdicami, če smo se odpravili na izlet, nas je spremljala policija. Ponavadi so zaprli vse ceste, koder smo potovali s šestimi avtobusi. Tudi samo tekmovanje je bilo precej pompozno, finalne prireditve, na kateri so potem imenovali 15 super finalistov, se je udeležilo tisoč vabljenih gostov.«
Na tokratnem izboru je ženski svet ostal nekoliko prikrajšan, saj zaradi vere kandidati niso imeli izhoda v kopalkah. Menda so v bermuda hlačah pokazali nekoliko manj kože. »Tekmovanja sem se udeležil z nogama na realnih tleh, osebno sem bil precej presenečen, ker so me sploh šteli za favorita. No,
hitro sem spoznal, da je res pomembno, iz katere države prihaja kandidat. Mislim, da sem se tudi pred komisijo dobro odrezal, ampak zdaj spoznavam, da nekaj šteje tudi pomembnost države.«
V svet po študiju
Menda je bil Marko, kot so navajali v njegovem spremstvu, kljub vsemu izjemno opažen in je pustil pri gostiteljih precejšen vtis. »Prvič, odkar sodelujemo v izboru, je bil Marko v središču pozornosti, vsi so vedeli, kje je Slovenija,« so živahno pripovedovali na sprejemu v Mozirju.
Sicer je bilo najpomembneje, da se je Marko vrnil v domači kraj, kot je omenil
Robert Klemenak, »cel, zdrav, živ in vesel«, česar so se najbolj razveselili njegovi domači. Marka, študenta na fakulteti za šport, je med drugimi nagovorila 88-letna, izjemno vitalna Pavla Tro-gar, nekdanja učiteljica športne vzgoje, ki je svoje znanje uspešno prenašala tudi na nekatere Markove družinske člane. Poleg pohval je Tro-gerjeva Marku položila na srce, naj najprej konča študij. To slovenski mister tudi namerava. Leto in pol ga še čaka, potem se bo, vsaj glede na številne ponudbe, ki jih je dobil, vrnil v Azijo na tamkajšnje modne piste. »Tako, za dve, tri leta. Da vidim svet,« je zaključil Marko.
US
Marka je na sprejemu v Mozirju spremljala tudi ekipa, v kateri je bil (desno) Bojan Ilijanič, slovenski mister universe.
Z zanimanjem v adventni čas
Prva od štirih adventnih nedelj je v dvorec Novo Celje privabila prve obiskovalce.
Izbirali so med praznično ponudbo adventnih dekoracij, izdelkov domače in umetnostne obrti, domačega kruha, peciva, sirov, suhega sadja, medu in drugih izdelkov. Po sejemskem dogajanju so prisluhnili adventnemu koncertu Mešanega pevskega zbora Šmartno ob Paki. Tako bo vse do zadnje adventne nedelje, 19. decembra. Sejem bo med 10. in 16. uro, koncerti pa se bodo začeli ob 17. uri.
MJ
Foto: GrupA
Adventni venčki in različne dekoracije so poleg pekovskih izdelkov med najbolj zanimivimi v sejemski ponudbi.
Občasno prevozno sredstvo
Savinjska roža v Indiji
Mateja Cizej živi v tej daljni deželi že trinajst let - Poznajo jo pod imenom Madhavi, ki pomeni rožo plezalko
Štiridesetletna Mateja Cizej iz Pariželj pri Braslov-čah prihaja iz družine, ki jo mnogi poznajo po njenem uspešnem in podjetnem pokojnem očetu Ivanu in njegovi trgovini, ki jo je sedaj prevzel njen brat Borut, ki se poleg tega ukvarja še z gostinstvom. Mateja pa že trinajsto leto živi v Indiji. Za nekatere je oddaljena dežela, znana predvsem po velikem številu prebivalstva, revščini, kastah, prelepi pokrajini, Tadž Mahalu _
Kaj te je sploh prepričalo, da si se odločila za življenje v Indiji?
Želja po duhovnem življenju, svobodi in nasploh spoznavanju življenja.
Kje in kako živiš, kakšen odnos imaš s prebivalci? Bi lahko rekla, da so te sprejeli za svojo?
Živim v vasi s 3.000 prebivalci. To je sveto mesto, imenuje se Radhakund. Veliko Hindujcev prihaja v te kraje na romanje. Ljudje zelo radi romajo okrog svetega hriba, ki je zelo nizek in se imenuje Govardhan in obsega 22 km. Romajo bosih nog, ne glede na vročino ali mraz. Ženske prehodijo celo pot z dojenčki na rokah. Najpogostejši način romanja je hoja, so pa tudi romarji, ki ležejo na tla, položijo kamen h glavi, nato zopet vstanejo in ponovijo postopek. To delajo vseh 22 km.
Leta 1999 sem kupila zemljo in si zgradila hišo. Seveda se to ne bi uresničilo brez nesebične finančne podpore mojih staršev, za kar sem ji-
ma zelo hvaležna. To je moj dom, oaza, kjer se počutim, kot da sem neprestano na dopustu. Oddajam tudi sobe za goste, prihajajo pa ljudje iz Evrope, Amerike in Avstralije. Svetovna znamenitost, Tadž Mahal, je namreč od Radhakunda oddaljena le 60 km, New Delhi 155 km, Jaipur 250 km.
Indijci so preprosti ljudje, saj so v moji vasi večinoma kmetje, trgovci, vozniki rikš, ženske so gospodinje. Niso posebej izobraženi, ker niso imeli možnosti obiskovati šole. Radi posedajo in opazujejo ljudi, predvsem moški. Dobijo se, pijejo črni čaj, eni kartajo, drugi spremljajo igro. Opazovanje drugih je za Indijce zelo značilno. Eden dela, deset jih opazuje.
Ženske so zelo pridne. Delajo doma in na polju, perejo perilo na roke, brez tople vode, skrbijo za krave in bivole, sekajo veje z grmovja in jih prinašajo domov na glavi. Tudi posode z vodo nosijo na glavi, ker doma nimajo vodovodne napeljave in morajo po vodo k vaškemu vodnjaku. Tako so otroci dostikrat prepuščeni sami sebi. Že majhen otrok varuje svojega mlajšega bratca ali sestro. Indijci so zelo gostoljubni. Posebno rada imam starejše ljudi, ker so še pravi pristni Indijci s ponižnim obnašanjem. Mlajša generacija si zaradi vpliva televizije želi bolj modernega in mestnega življenja. Obožujejo glasbo. Cele dneve in tudi ponoči iz zvočnikov zveni za naša ušesa včasih preglasna glasba.
Ženske se oblačijo v zelo barvite, pisane sarije, okrašene z raznim nakitom, moški so oblečeni bolj preprosto, so v hlačah in srajci. Starejši ljudje nosijo doti (belo ogrinjalo) okrog nog, tako kot je bil oblečen Ghandi, in
kurto (indijsko srajco). Otroci imajo v šoli uniforme in mnogi ostanejo v teh oblačilih tudi doma. Zaradi ročnega pranja izgledajo včasih njihova oblačila zaprana in siva namesto bela.
Veliko je beračev, ki sedijo ob cestah in prosijo. Tudi otroci radi prosijo tujce za rupije (indijski denar) ali kakšno hrano.
Indijske krave se sprehajajo vsepovsod. Dostikrat jih domačini spustijo od doma, ko nimajo več mleka, tudi teliček moškega spola ni zaželen in je prav tako postavljen na cesto. Včasih so jih na veliko uporabljali za delo na njivah, danes pa so jih zamenjali moderni traktorji. Nekatere krave so zelo koščene, saj na ulici nimajo primerne hrane. Včasih jih vidim na cesti, kako jedo plastične vrečke _ da se ti srce trga. Isto je s kužki. Ogromno jih je na ulicah, lačnih in bolnih.
Domačini name ne gledajo kot na tujko, ker sem že dolgo tukaj. Vseeno nisem in nikoli ne bom ena izmed njih. Že barva kože, način življenja in razmišljanja sta čisto drugačna, kar je čisto razumljivo.
V Indiji je tudi tvoje ime drugačno, nisi Mateja ampak Madhavi. Kako to, da si se preimenovala?
Ne poznajo me po imenu Mateja. Moj duhovni učitelj mi je dal ime Madhavi (izg. Madavi). Madhavi je ena izmed rož plezalk. Odpre se zvečer in njen vonj je zelo sladek. Ko se odpre, je njen cvet bele barve, zjutraj pa je že rdeč.
Tudi v Slovenijo večkrat pripotuješ, vendar ne za dolgo, kaj je tisto, kar te vedno znova pritegne, da
Za vse, ki si želite videti Indijo v živo, lahko za nasvet in tudi prenočišče povprašate Matejo in ji pišete na mad-havi.dasi@vahoo.com
Matejin pokojni oče ob obisku Indije
Mateja Cizej na vrtu svoje hiše
odpotuješ nazaj, v svojo drugo domovino?
Predvsem mi ustreza raznolikost, rada imam spremembe, toplo podnebje, potovanje _
Indija naj bi bila svet, ki da veliko na duhovne vrednote. Veliko posameznikov se je odpravilo tja ravno zato, da bi ponovno osmislili svoje življenje. Je Indija še to, kar je bila?
Indija je še vedno duhovna in skrivnostna, ne glede na to, da se tudi materialno hitro razvija. Duhovno znanje je še vedno tukaj in dosegljivo vsem. Če je človek odprt in iskren, lahko doživi ogromno. Seveda ne samo v Indiji, kjerkoli, še posebej, če je v njem želja po višjem razumevanju. Hindujci so pobožni ljudje, ogromno je svetih mest, rek in templjev, oboževanj, duhovnih učiteljev _ tako da lahko na vsakem koraku začutiš prisotnost boga.
Vsakega posameznika se Indija na svoj način dotakne in ga v nekem smislu spremeni. Seveda ima vsakdo svoja doživetja, izkušnje, oči in zaznave. Res pa je, da se domov vrneš drugačen. Zato se ogromno ljudi znova in znova vrača.
Kakšna je razlika med nami in Indijci?
Indijci ne živijo v naglici in stresu kot Slovenci. So veliko bolj preprosti in tudi potrpežljivi. V trgovini z blagom si lahko ure in ure, vse ti dajo s polic in nič se ne pritožujejo.
Kako se povprečen Indijec prehranjuje? Nam morda lahko zaupaš recept za kakšno prav posebno jed?
Domačini obožujejo sladko. Njihove slaščice so zelo sladkane, narejene predvsem iz mleka, večkrat na dan je obvezen črni čaj z mlekom in seveda dosti sladkorja. Ženske kuhajo hrano na odprtem
ognjišču. Za kurjavo poleg suhih vej uporabljajo še suh kravji gnoj, ki ga pripravljajo same in posušijo na soncu.
Dopoldne jedo capati in sabzi - to sta kruh in sezonska kuhana zelenjava z ogromno čilija. Isto jedo popoldne in zvečer. Radi imajo tudi dal - to je neke vrste leča. Nekaj malega jedo tudi sadja in skoraj nič surove zelenjave oziroma solate. Zelo radi jedo slane prigrizke in piškote. Na ulici so vsepovsod slaščičarne in prodajalne, kjer cvrejo različno hrano. Obožujejo ocvrto, začinjeno in sladko hrano in jo pojejo precej. V bistvu se prehranjujejo dokaj nezdravo.
Hindujci so večinoma vegetarijanci. Različne pokrajine imajo svoj način priprave hrane. Npr. Bengalci ne morejo živeti brez riža, v juž-noindijski kuhinji pa uporabljajo dosti kokosa. Vsepovsod je na voljo sveže stisnjen sadni sok iz pomaranč, ananasa, granatnega jabolka, ki je za naše razmere zelo poceni.
Kaj bi priporočili nekomu, ki bi želel obiskati Indijo, da je resnično vredno ogleda?
Indija je ogromna dežela, zelo raznolika, z veliko zanimivimi stvarmi in ljudmi. Tu je drug način življenja, razmišljanja in kulture. Človek lahko vidi in doživi ogromno. Odvisno je od okusa, zanimanja in želja posameznika, kam se bo namenil. Himalajsko gorovje, neskončno morje s peščenimi plažami, jahanje na kameli po puščavi, templji, guruji, natrpane, pisane ulice, čudovite palače in arhitektura, raznovrstno podnebje, ayurvedska masaža, bogastvo in revščina _ Za vsakogar nekaj.
SUZANA ROBER Fotografije: osebni arhiv Mateje Cizej
Sw ■
pomočjo najzvestejših privržencev
Mnogim je bilo žal, da so ostali pred TV-ekrani
Popravljen je le del tistega, kar je bilo »zafurano«. Točkovna izboljšava je - ev-forijo obvezno na stran -zgolj delna, tehnično- taktična in predvsem psihološka pa, brez pretiravanja, ogromna. S tem spoznanjem je pričakovati tudi številčnejšo vrnitev navijačev.
Najzvestejši so tokrat pustili - pa naj se sliši oguljeno - srce ob igrišču, še zlasti potem, ko so videli, kako so se Francozov lotili njihovi ljubljenci. Izjemna strast je privedla do transa, ki ju pred sezono na tej tekmi prav nihče ne bi napovedal. Splet okoliščin je bil pač drugačen od pričakovanj.
»Odvrgli vsa bremena«
Štela je le zmaga, fanatizem je bil obvezen in v obrambi so neusmiljeno »tolkli« Met-ličić, Prieto in Toskić, dve zapravljeni stoodstotni priložnosti (Kozlina, Gajič) pa sta le še podžgali celjsko moštvo, ki je bilo - malce v ritmu polke in malce čardaša - na robu svojih sposobnosti dosedanjega dela sezone. Sicer pa, določenim zadevam je pač botrovalo sojenje norveškega para na prvem dvoboju.
»Zahvalil bi se zvesti celjski publiki, pohvalil pa igralce, ki so dali vse od sebe. Zaradi vseh preteklih okoliščin smo začeli v krču, ko pa so fantje odvrgli s sebe vsa bremena, so zaigrali kot v transu,« se je glasila prva ocena trenerja Mira Požuna. »Stari« izgleda enako kot pred šestimi leti, prav nič se ni spremenil. Poguma pa ima očitno še več, moštvo je prevzel v razsulu _
In »trio adijo«
Kdo si je izmislil krilatico »trio adijo«, ne vemo. Pajo-vič je res »adijo«, toda zgolj zaradi zlomljene ličnice. Vu-grinec in Zorman pa sta bila najboljša igralca izjemno razpoložene ekipe. »Vugi« je po Serdarušićevem odhodu zaigral kot prerojen. Je pričakoval zmago z več kot šestimi goli razlike? »Bil sem stoodstotno prepričan v to. Dosegli smo cilj, pa še gledalce dvignili na noge. Upam, da se bomo naučili česa iz te zmage. Trener gostov je omenjal sojenje, zato ga prosim, naj si ogleda posnetek našega obračuna v Chamberyju!«
Mnogi so začeli dvomiti o kakovosti vratarja Mirka Ali-lovića, ki pa je »eksplodiral« v pravem trenutku: »Ne, takšne razlike nisem pričakoval. Želel sem si predvsem zmage, saj smo tonili v zadnjem obdobju. Če ne bo presenečenj, potrebujemo le še zmago s Kielcami. Če pa bodo, nam preostane še možnost v zadnjem krogu doma z Barcelono.« Junak je bil tudi Mo-
Alem Toskić je zadel iz vseh štirih poskusov.
mir Rnić, ki pa je po sedmem doseženem zadetku že v 36. minuti »zbezljal«, sedenje na klopi pa mu je ohladilo glavo do te mere, da je dosegel zadnji, odločilni gol: »Po izkušnji v dresu Gorenja sem vedel, da je Chambery precej slabši v gosteh. Požun nas je dobro rotiral, naša želja je bila ogromna. Če bomo tako igra-
li, lahko pričakujemo oba domača naslova in še kakšen odmeven evropski skalp.« Že tako razgreto občinstvo je »ponorelo« v 53. minuti, ko je ob igralcu manj Edi Kokšarov prodiral po desni strani in z »eretom« ukanil gostujočega vratarja za 31:21!
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Nezlomljivi
6. krog skupine A lige prvakov
Celje Pivovarna Laško -Chambery 35:27 (17:13)
CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 2.500, sodnika Csaba Do-brovits in Peter Tajok (Madžarska), delegat Moshe Herman (Izrael). CELJE: Rezar 1 obramba, Alilović 12; Prieto 1, Marguč 1, Vu-grinec 9 (4), Razgor 1, Toskić 4, Poklar, Kozlina, Metličić, Rnić 8, Kokšarov 2, Zorman 6, Gajič 3 (1). Trener Miro Požun. CHAMBERY: Grahovac 2 obrambi, Dumoulin 10; Busselier 4 (2), Botti, Barachet 4, Nočar 3, Roine 2, Paturel, Gille, Saurina, Bašić 4, Capella, Paty 5, Massot-Pellet 1, Detrez 1, Bičanić 3. Trener Phillip Gardent. Sedemmetrovke: Celje 5 (5), Chambery 4 (2). Izključitve: Celje 20, Chambery 14 minut. Bistveni potek rezultata: 1:0, 2:1, 2:4, 5:7, 8:7, 10:10, 13:10, 15:13, 17:13; 20:13, 23:14, 25:15, 29:20, 31:21, 33:23, 34:24, 34:27, 35:27.
Preostala izida: Rhein-Neckar Lowen - Kiel 30:30, Barcelona - Kielce 28:28. Kiel ima 10 točk, Lowen 8, Barcelona in Chambery po 6, Celje 4 in Kielce 2.
Mirjam Vesenjak s kobilo Valadolid
Spektaklu piko na i postavila Mirjam Vesenjak
Ob koncu preteklega tedna je bil v Centru konjeniškega športa Celje svetovni pokal v preskakovanju ovir v Sloveniji. Tekmovanje je odprl minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, predsednik častnega odbora.
V	treh dneh so se tekmovalci s svojimi konji pomerili v petih različnih kategorijah. Nastopilo je 275 konj iz 19 držav. Na osrednjem dogodku, tekmi za svetovni pokal Celje 2010 FEI World Cup, je zmago slavil Juan Carlos Garcia iz Italije s konjem Hilton Highlight in prejel 6.600 evrov. Od slovenskih predstavnikov se je najbolje odrezala 20-letna Laščanka Mir-jam Vesenjak s kobilo Valado-lid, ki je osvojila odlično 6. mesto (in 700 evrov), potem ko je z izvrstno predstavo navdušila do zadnjega kotička napolnjeno dvorano. Luka Založnik (Pa-stell) je bil 34., Andrej Kučer (Lesoto) 36., Borut Knapič (Pa-loma S) 37., Hana Travner (Classic Cayano) 45., odstopil pa je Jurij Godec (Le Grand).
Svetovni pokal je bil v Sloveniji prvič organiziran v notranji areni. Slednja bo v letu 2011 gostila še pet mednarodnih konjeniških tekmovanj in pet nacionalnih turnirjev. Prvi turnir bo v drugi polovici februarja. Direktorica Centra konjeniškega športa Celje Nika Bosio ni skrivala navdušenja nad prvo organizacijo svetovnega pokala: »Izjemno smo veseli nad celotno prireditvijo, ki je pritegnila veliko gledalcev. Prvič je na enem mestu zbrala veliko število vrhunskih tekmovalcev z zelo dobrimi konji. Vzdušje je bilo prijetno. Krepko me je presenetil obisk gledalcev, saj nismo pričakovali takšnega odziva ljudi. Nekateri pravzaprav tega športa ne poznajo tako dobro, čeprav so ljubitelji konj. To me je razveselilo, saj verjamem, da če bomo v prihodnje tako kvalitetno organizirali tekmovanje, bomo spet imeli precej gledalcev. Ti dajo dušo prireditvi!«
V	središču pozornosti je bila Mirjam Vesenjak. Z osvojenim
6. mestom je poskrbela za val navdušenja in se uvrstila med najboljše. Po prespani noči je dejala: »Občutki po odlični uvrstitvi so res prijetni! To bo težko ponoviti, a upam, da mi bo že naslednje leto uspelo poseči še višje. Pred domačimi gledalci sem tekmovala pod določenim pritiskom. Po sedmem mestu teden pred domačo tekmo so bila pričakovanja še toliko večja. So pa ostale rezerve, saj sem podrla eno zapreko in nedvomno bi lahko tam bolje odjaha-la.« Cilji v letu 2011 so zelo visoki. »Zdaj, med zimo, si bodo konji odpočili. Za mojo kobilo so težki turnirji, ki so jo zelo izmučili. V prihodnjem letu je moj cilj uvrstitev na EP, kar bo zelo zahtevno,« je dodala nasmejana Vesenjakova, ki bo 4. februarja dopolnila 21 let. Na konja je prvič sedla pri sedmih letih, dobrih pet let zatem pa se je s konjeništvom začela profesionalno ukvarjati.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Konj Bambino je razočaral italijansi
V nedeljo na Kranj
Tako celjski kot velenjski nogometaši so v soboto počivali in bodo tekmi 19. kroga 1. SNL odigrali naknadno.
Zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer še nista določena nadomestna termina tekem CM Celje - Domžale in Olimpija - Rudar. Na igrišče v Areni Petrol je zapadlo devet centimetrov snega. Skušali so ga odstraniti s frezo, ki pa ni tako kakovostna (kot denimo v Mariboru), da ne bi, kot velja za posebne snežne fre-ze, odmetavala snega brez posledic. Za njo so se namreč na travi poznale globoke brazde, kajti igrišče je bilo močno napojeno z vodo. Ročno odstranjevanje pa je bilo izjemno oteženo, kajti sneg je bil ob rahlem porastu temperature vse težji.
Ocenili so, da bi bili pogoji za igro neregularni, zato so pravočasno obvestili Združenje nogometnih prvo-ligašev Slovenije. Naslednjo tekmo bodo Celjani igrali v Kranju pri Triglavu, ki ima tri točke več, Rudar pa bo v soboto ob 14.00 pričakal vodilni Maribor.
DŠ
Pred viškom prireditve so nastopili lipicanci.
cega jahača Roberta Turchetta ^
derbi v
Hopsi na krilih Thondiquea osvojili Hruševec
Sedmi krog v 1. SL za košarkarje je postregel s četrtim lokalnim derbijem v letošnji sezoni. V dvorani Hruševec je Šentjur gostil Hopse, ki so slavili s 83:71. Laški Zlatorog je bil prvič poražen.
Šentjurska dvorana je bila, kot je že v navadi, povsem polna. 800 gledalcev je videlo razburljivo tekmo, ki je z odločitvijo o zmagovalcu postregla šele v zadnji četrtini, saj si nobena od ekip ni priigrala ob-čutnejše prednosti, ki bi omogočala mirno končnico. Odločilni sta bili uvodni minuti zadnje četrtine, ko gostitelji nikakor niso uspeli zadeti, gostje pa so se z delnim izidom 6:0 oddaljili na 67:60. S čvrsto obrambo so tekmo zanesljivo pripeljali do konca, potem ko domači niso našli rešitev v napadu, na drugi strani pa sta uspešno delovala najučinkovitejša Gregg Thondique (24 točk) in Primož Kobale (17).
Pri Šentjurju je bil s 15 točkami najuspešnejši Teo Šimo-vić. Domači trener Damjan No-vakovič, ki ni mogel računati na poškodovanega Ručigaja, ni skrival razočaranja: »Že v pretekli sezoni se je zgodilo, da smo v ligi za prvaka uvodne tri tekme brez Ručigaja izgubili. Tokrat so vsi igralci odigrali izjemno slabo. V drugem polčasu smo imeli katastrofalen met za tri točke, ko smo zgrešili vseh 14 poskusov, skupno smo zapravili 13 prostih metov. Naši igralci so obrambo igrali tako, kot da bi prvič videli ekipo Hopsov. Porazi so sestavni del športa. Treba se je pobrati in že v petek v Mariboru pokazati pravi obraz.«
Povsem drugače je bilo v taboru Polzelanov. Tonči Mašina je z ekipo prevzel prvo mesto na lestvici: »Na začetku bi čestital fantom, da so na težkem gostovanju v Šentjurju izvlekli zmago. Ta je za nas zelo pomembna. Domača ekipa je zelo nevarna, saj je v preteklem krogu slavila na gostovanju pri Elektri, zato je zmaga še toliko večja. Moji fantje so imeli pravi odnos od prve do zadnje sekunde. V tem se skriva ključ do zmage. Sicer pa tokrat ni-
Najboljša strelca lokalnega derbija sta bila Gregg Thondique (levo) pri Hopsih in domačin Teo Šimović (z žogo).
smo niti enkrat padli v igri, potem ko smo vseh 40 minut držali visoko raven tako v obrambi kot tudi v napadu.«
Hopsi so ob pomoči navijačev vknjižili peto prvenstveno zmago, Šentjur s tekmo manj ostaja pri štirih. Polze-lani bodo v naslednjem krogu prosti, Šentjurčani bodo v petek gostovali v Mariboru.
Prvi poraz Zlatoroga
Košarkarji Zlatoroga so gostovali v Ljubljani, kjer jim je nasproti stal Geoplin Slovan, ki je novo sezono začel pod pričakovanji. Kljub temu je slavil s 70:62, s tem pa Laš-čanom zadal prvi letošnji poraz. Pred zadnjo četrtino so domači vodili le za 2 točki (51:49), a v nadaljevanju še povečali prednost in zabele-
žili tretjo zmago. Laščani so bili sicer z 32:27 boljši v skokih pod obročema.
Organizator igre Zlatoroga Daniel Vujasinovič je po prvem porazu dejal: »Vedeli smo, da bo tekma izjemno težka, saj trije porazi Slovana v začetku sezone niso realen pokazatelj njihove igre. S presingom so nas prisilili v napake in tako tekmo obrnili v svojo korist. V tretji četrtini smo sicer uspeli priti do vodstva, a je bila zadnja četrtina zopet na strani domačih. Prvi poraz moramo zdaj pozabiti in se pripraviti na sobotno tekmo, ko bomo favoriti in to moramo s pravo igro ter zmago tudi potrditi.« Za Slovan je Celjan Matej Krušič dosegel 15 točk, toliko kot na drugi strani Simo Atanacković.
Zlatorog bo v soboto gostil Mercator.
Predovnikova druga, Lah tretji na SP!
Po svetovnem prvenstvu v ju jitsu v St. Peterburgu je celjsko območje bogatejše za dve odličji.
V borbah članic nad 70 kg je Sabina Pre-dovnik iz JJK Aljesan Šempeter osvojila srebrno medaljo. Po zmagah nad Grkinjo, Poljakinjo in Nemko je šele v finalu morala priznati premoč domači tekmovalki z 12:4. Predovnikova je bila lani evropska prvakinja, letos pa je na svetovnih igrah borilnih veščin v Pekingu osvojila 3. mesto.
Benjamin Lah iz Policijskega kluba borilnih veščin Celje je v Rusiji nastopil v kategoriji do 94 kg. Prvi dvoboj je po podaljšku izgubil z Ukrajincem. V repasažnih borbah pa je nato Beno nanizal kar štiri zmage, proti predstavnikom iz Grčije, ZDA, z Nizozemske in naposled še iz Španije!
DŠ
Sabina Predovnik
Celjanke zopet z odliko	cJ
Košarkarice Celja v Jadran- t-r ski ligi nadaljujejo z izvrstni- ^ mi predstavami. Tokrat so do- t@ ma ugnale Medveščak z 80:68. c3 Z 20 točkami je bila najučin- sp kovitejša Ana Turčinović. Ce-ljanke po osmi zmagi ostajajo v vrhu lestvice, saj imajo skupaj z Gospićem in s Partizanom 13 točk. V soboto bodo v derbiju kroga gostile beograjski Partizan.
MITJA KNEZ Foto: TimE
PANORAMA
ROKOMET
1. B SL, 9. krog: Škofljica -Celje Pivovarna Laško B 37:30. Vrstni red: Krško 16, Sviš 14, Izola 13, Sevnica 12, Škofljica, Kočevje, Ajdovščina 10, Celje B, Železniki 8, Grosuplje 5, Mokerc 4, Velika Nedelja 2.
KOŠARKA
1. SL, 7. krog: Geoplin Slovan - Zlatorog 70:62; Krušič 15, Balažič 14; Atanacković 15, Pa-nić 14, Pelko 7, Vujasinovič 6, Kovačevič, Dimec 5, Omič 4, Lapornik 3, Nikolič Smrdelj 2, Brodnik 1, Šentjur - Hopsi 71:83; Šimović 15, Sebič 12, Jovano-vič, Držič 10, Harmason 8, Pelc 6, Ferme, Hohler 5; Thondique 24, Kobale 17, Sviridov 12, Venta 8, Podvršnik 7, Vašl 6, Vr-saljko 5, Sebič 4. Vrstni red: Hopsi 12, Zlatorog 11, Elektra, Helios, Šentjur 10, Maribor, Geoplin Slovan 9, Mercator 7, Parklji 6.
1. B SL, 10. krog: Rogaška -Primorac Branik 102:82; Jo-tič 25, Tomič 17, Pungartnik
16,	Spešič 15, Petrovič 7, Kos 5, Plavčak, Pešič 3, Šučur 2; Tratnik 16, Pihlar 15. Vrstni red: Rogaška 19, Šenčur, Portorož, Litija 18, Kraški zidar
17,	Grosuplje 15, Radovljica, Hrastnik, Medvode, Postojna 14, Nova Gorica, Primorac Branik 12, Konjice, Triglav 11.
Jadranska liga (ž), 9. krog: Celje - Medveščak 80:66; Tur-činović 20, Klavžar, Abramo-vič 15, Bosilj 13, Klein 9, Jago-dič 5, Jevtovič 3; Begić 19, Bo-rović 13. Vrstni red: Gospić, Partizan, Celje 17, Jolly 15, Ra-divoj Korać, Jedinstvo 13, Vož-dovac, Lupa, Vojvodina, Čelik, Maribor 12, Medveščak 10.
1. SL (ž), 9. krog: Kranjska Gora - Rogaška 118:56; Oblak 45, Osterman 18; Muho-vic 10, Jurše 9, Polajžer, Ba-loh, Svetič 6, Vodeb, Krebs 4, Turk 2. Vrstni red: Celje 17, Kranjska Gora 16, AJM, Ježi-ca, Triglav 14, Ilirija 13, GVT Konjice, Grosuplje 12, Rogaška 11, Odeja 10, Domžale 8.
ODBOJKA
1. SL (ž), 9. krog, Šempeter: Aliansa - Nova Gorica 3:0. Vrstni red: Aliansa 27, Koper 19, Sloving Vital 17, Nova Gorica 16, Prevalje 12, Jesenice Bled 7, Formis Bell 5, Novo mesto 2. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Sreda. 1. 12.
KOŠARKA
1. SL (ž), 10. krog, Ljubljana: Ježica - Celje (19).
ROKOMET
1. SL, 12. krog: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje (18.30).
14
Vrtec na obisku v knjižnici
Vsako leto predšolski otroci, ki so vključeni v vrtce na področju občine Žalec, dvakrat organizirano obiščejo Medobčinsko splošno knjižnico Žalec.
Na prvi obisk jih knjižničarji povabijo jeseni, drugi obisk pa je aprila, ko za vse obiskovalce pripravijo pester Pravljični maraton. Letošnja tema prvega obiska je otroška poezija. Z novo postavitvijo na oddelku za mladino so knjižničarji še posebej opozorili na otroško poezijo, zbirko Čebelica, knjige z velikimi tiskanimi črkami in uganke. Vsak mladi bralec ve, kje bo iskal želene knjige. Otroci tudi sami povedo ali zapojejo pesmice, ki se učijo v vrtcu in tako tudi oni aktivno sodelujejo. Starejše skupine poskušajo tudi same poiskati rime na določene besede.
TT
0TR05KI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Najmlajši iz žalske vrtca na obisku v knjižnici
Na pomoč!
V sredo, 17. novembra, so učence OŠ Tabor obiskali gasilci PGD Ojstriška vas-Tabor.
Alojz Ribič, Grega Serdoner, Peter Jezernik in Blaž Ribič so nam predstavili cisterne in kombi s cevmi za gašenje. Najprej smo si ogledali črpalko s tankimi, srednjimi in debelimi cevmi. V kombiju imajo tudi motor, ki črpa vodo. Nato smo si ogledali tovornjak z veliko cisterno. V tovornjaku smo videli čelade, cevi, dihalne aparate, sekire in ventilator, s katerim odpihajo dim, da lažje vidijo, ko gasijo. Lahko smo poizkusili gasiti s cevmi in škropili vse okrog. Bilo je zelo zabavno. Naučili so nas, da moramo v primeru požara poklicati na štev. 112 in povedati svoje ime, kje gori _ Gasilci so nas pogostili s čokoladicami in sokom. Mmm!
Predavanje gasilcev je bilo zelo poučno in zabavno. Ugotovili smo, da se lahko zanesete na naše gasilce!
NINA KREČA, 6. c OŠ Vransko - Tabor
V naravi z naravo
na Boču
Osmošolci smo od 4. do 8. oktobra preživeli en teden v šoli v naravi na Boču.
Poleg vsakodnevnega pouka s prilagojenimi vsebinami smo imeli na urniku še tehnični dan in ustvarjanje v naravi, nočni pohod, pohod na Boč, srečanje z lovcem in športne igre. Spoznavali smo
krajinski park na Boču, rastlinstvo in živalstvo tega predela in neokrnjeno naravo, ki obdaja planinski dom pod Bočem. Za sprostitev smo igrali košarko, odbojko in rokomet. Vzdušje je bilo prijetno, popestrili smo ga z družabnimi igrami, kvizom iz znanja in modno revijo,
ki je bila še posebej udarna in je že stalnica naših šol v naravi na Boču. To, da smo fantje ponoči želeli na obisk k puncam, pa je že druga zgodba, ki so nam jo dežurni učitelji popolnoma onemogočili.
To je najboljša šola v naravi, smo bili enotnega mnenja vsi.
Učenci 8. a in 8. b III. OŠ Celje
Za osmošolce III. OŠ Celje je najboljša šola v naravi tista na Boču.
OS Šempeter znova nanizala uspeh v odbojki
Po lanskoletnih dosežkih, ki jih je OŠ Šempeter nizala v odbojki, je letos težko preseči uspeh, saj večina igralcev že pridno polni srednješolske klopi in hlepi po novem znanju. A počasi prihaja nova ekipa, ki bo morda čez nekaj let ponovno žela uspehe svojih predhodnikov.
Odlično so se izkazali tudi odbojkarji na mivki, ki so 7. oktobra v Kanalu za-
sedli 3. mesto. OŠ Šempeter so zastopali Jernej Vr-hunc, Anže Apat, Sebastjan Henčič in Janoš Herodež. Po treh gladkih zmagah v četrt-finalu so v polfinalu klonili z zelo majhno razliko proti dečkom iz OŠ Bojana Ilicha Maribor, ob koncu pa zadržali 3. mesto. Kapetan ekipe Jernej Vrhunc je ob koncu tekme dejal: »Igrali smo dobro, na koncu nam je malo ponagajala sreča, saj smo za
Enkraten pisatelj Svetina
Peter
Želite izvedeti, kaj se dogaja s klobukom gospoda Konstantina? Ali vas slučajno zanima skrivnost mlečne čokolade? Veste, kakšne so pesmi iz pralnega stroja in kakšen je mimosvet? Vse to in še več je zapisano v knjigah mladinskega pisatelja Petra Svetine, ki je v sredo, 3. novembra, v okviru praznovanja 50. obletnice bralne značke obiskal učence OŠ Polzela. Srečanje sta pripravili OŠ Polzela (Alja Bratuša) in Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak).
Na začetku smo si ogledali domiselno predstavo naših petošolk, ki so odigrale zgodbo iz knjige Klobuk gospoda Konstantina, kjer smo se ob nekaterih prizorih vsi, vključno z učiteljicami, do srca nasmejali. Njihova mentorica je bila Majda Pur.
Predstavi je sledil intervju s pisateljem. Devetošolca Lara Helbel in Matija Terglav, ki sta ga vodila, sta stežka os-
tala resna, saj so se verjetno obema po glavi podile norčave domislice, le da se Matija ni mogel zadržati in jih je mnoge tudi uresničil. Za učence od 1. do 5. razreda je pogovor s pisateljem vodila še-stošolka Maša Krajnc, intervju pa je z njim opravila os-mošolka Polona Turnšek, ki je gospoda Svetino doživela takole: _bbKo je g. Svetina odprl svoja usta, smo najverjetneje vsi spremenili mnenje o
njemu. Odgovarjal je ponosno in zanimivo s pridihom humorja. Povedal nam je nekaj o svoji mladosti, družini in vsakodnevnih navadah. Z njim sem tudi sama imela intervju, v katerem sem ugotovila, da je kar zanimiva oseba. No, lažem _ zelo zanimiva oseba je!«
Vse učence je na pogovor pripravljala Mojca Cestnik.
TEA ES
z mentorico Karmen Zupanc
Srečanje z Bino
v	s
Štampe Zmavc
las zgrešili uvrstitev med najboljši dve ekipi. A z rezultatom smo vseeno vsi zadovoljni. Imeli smo se super, saj smo se med tekmami dobro zabavali - in ob koncu športno priznali premoč ekipama, ki sta bili ta dan boljši od nas. Važno je sodelovati in se zabavati, vsak uspeh pa je vsekakor dobra motivacija za naprej.«
In v športnem duhu si tega želimo tudi v bodoče - razvedrila, zabave in tudi kakšnega uspeha.
B. COTIČ
V petek, 22. oktobra, ob rojstnem dnevu pisateljice Kristine Brenkove, je bilo v Osrednji knjižnici Celje, v knjižnici pri Mišku Knjižku, še posebej veselo. V goste so namreč povabili slovensko pesnico in pisateljico, Celjanko Bino Štampe Žmavc.
Bina Štampe Žmavc je namreč dobitnica nagrade ve-černica 2009, ki jo je razglasila žirija pod predseds-
tvom pisatelja Vlada Žabo-ta. Nagrado za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo, ki je izšlo lani, je prejela za knjigo Cesar in roža (Založba Miš). Bina Štampe Žmavc je sicer ena najbolj produktivnih pisateljic za otroke, ki je bila za nagrado večernica že večkrat nominirana, med letoma 2000 in 2002 pa je bila tudi članica žirije.
Srečanja s pisateljico in pesnico so se udeležili učenci 5. razredov in nekateri še-stošolci. Učenci so z zanimanjem poslušali odlomke iz njenih del, pesnica pa se je z njimi pogovarjala o svojem ustvarjanju, prebrala nekaj pesmi in odgovarjala na njihova iskriva vprašanja. Srečanje je kar prehitro minilo, a je bil prijeten uvod v počitnice, med katerimi so mnogi vzeli v roke tudi kakšno izmed knjig Bine Štampe Žmavc.
URŠKA SOTLER, III. OŠ Celje
www.novite(liiik.comMnNw.radiocelje.com
Zmavcu grozi odpoved, ki je očitno ne bo dobil
Zdravnik se rehabilitira zaradi bolečin hrbtenice in odvisnosti od narkotika - Ni mu lahko
Zatem ko so minuli teden kriminalisti ovadili zdravnika Andreja Žmavca, ki je v celjskem zdravstvenem domu nenadzorovano porabil skoraj 3.500 ampul narkotika, mu zdaj grozi celo odpoved. V ovadbi mu očitajo poneverbo in neupravičeno uporabo tujega premoženja. Kljub vsem dokazom in tudi njegovi izjavi, da je narkotike res jemal, pa skoraj zagotovo odpovedi ne bo dobil. Kvečjemu le t. i. pogojno odpoved oziroma opozorilo pred odpovedjo. Končna odločitev, kaj bo z njim, bo znana kmalu.
Kljub temu, da je predsednik Sveta zavoda Zdravstvenega doma Celje Brane Nez-man javnosti dokaj optimistično predstavil delo komisije, ki je izvajala v ZD Celje notranji nadzor, se je izkazalo, da zaključki le niso tako optimistični. Kažejo namreč na izredno nestrokovno delo zdravnika. »Prepričani smo, da je ustanova ravnala pravilno (ko je uvedla nadzor, o. p.), postopki so bili strokovno korektno izpeljani. Pri nadzoru ni bilo ugotovljeno ničesar, kar bi
ogrožalo zdravje pacientov,« trdi Nezman. V oči pa bode podatek, ki ga je javnosti posredovala celjska policija. Zdravstveni Dom Celje je od aprila 2009 do septembra 2010 nabavil 3.500 ampul zdravila Dolantin. Iz dokumentacije je razvidna sledlji-vost uporabe le za 14 ampul tega zdravila Malo računanja torej pokaže, da je v tem času dnevno moral zdravnik zaužiti povprečno okoli 6 ampul narkotika! Da bi razjasnili, ali je bil odnos zdravnika do pacientov res lahko popolnoma normalen, glede na količino domnevno zaužitega narkotika, smo direktorju celjskega zdravstvenega doma Stanislavu Kaj-bi zastavili vprašanje, koliko ampul lahko pacient dnevno še lahko zaužije, da ne prestopi meje odvisnosti. »Narkotik Dolantin je namenjen za zdravljenje akutnih bolečinskih stanj in ima kratek rok delovanja. Tolerirali bi denimo štiri ampule. Kako je bilo v tem primeru, kje je bila tista meja, ko je postala raba nekontrolirana, je tudi meni nejasno in te stvari bo v kasnejših postopkih moral opredeliti izvedenec.« Ta po-
Stanislav Kajba (levo) in Brane Nezman
datek je eden izmed pomembnejših, saj je Kajba dejal še, da se zdravnik trenutno rehabilitira. Zaradi česa? Bolečin v hrbtenici ali odvisnosti od narkotika? »Zaradi obojega,« je odgovoril Kajba. Ali takšno zdravljenje poteka tudi z metadonom, smo ga še vprašali. »Tudi lahko. So bolniki, ki so takšna sredstva nenadzorovano jemali in so sedaj na visoki dozi metado-na.«
Kljub temu je komisija »ugotovila«, da zdravnikovi pacienti zaradi njegovega sta-
nja niso trpeli. Še to: cena ene ampule je nekaj več kot 1 evro. Torej gre za škodo okoli 3.500 evrov, oziroma nekaj manj, če upoštevamo, da je še sprejemljivo, da si zdravnik predpiše okoli 4 ampule.
Na metadonu?
Sicer pa naj bi Žmavc trenutno za svoje bolečine v hrbtenici jemal druga nadomestna zdravila. Bi jih morda lahko že prej? Je pa tudi res, da zdravnik interni komisiji ZD Celje svoje zdravniške karto-
teke ni pokazal, jo je pa pokazal kriminalistom in komisiji zdravniške zbornice. Ta je s svojim nadzorom že končala, zapisnik o nadzoru že obstaja, nimajo pa še »stališča komisije za strokovno medicinska vprašanja zdravniške zbornice«, tako da končne pike na i v tem delu nadzora še ni.
In kaj je pravzaprav pokazal notranji nadzor, s katerim so ugotavljali strokovnost Žmavčevega dela v primeru narkotikov? »To, da je zdravnik v največjem deležu narkotik uporabil za zdravljenje kronične bolezni, da narkotikov ni razpečeval in da ni ravnal po veljavnih strokovnih smernicah. Komisija tudi meni, da je zdravnik prešel mejo v nenadzorovano zdravljenje,« je dejal Kajba. Čeprav še ni točno znano, koliko ampul je dnevno natanko vzel. Očitno pa je, da preiskava primera še ni končana, saj je tu še tretja komisija, ki ugotavlja, ali je bil v takšno porabo narkotikov vmešan še kdo od ostalega medicinskega osebja.
Bodo pa na takšna početja osebja v zdravstvenem do-
mu bolj pozorni, saj so sprejeli tudi nove ukrepe, o katerih so se pogovarjali na strokovnem kolegiju. »Izdelali smo pravilnik o vodenju knjige evidenc in nadzor nad uporabo vseh ampuliranih zdravil, ne le narkotikov. Določili smo tričlansko komisijo za zdravila. Ta bo vsake tri mesece pregledovala uporabo zdravil v zdravstvenem domu in enkrat na leto uporabo narkotikov,« pojasnjuje Kajba. Da so se iz tega vsi »nekaj naučili«, meni tudi Nezman, ki dodaja, da je do zdaj sicer nadzor bil, a ni bilo še dodatnega pregleda, kot ga bodo uvedli po novem letu.
Žmavc zaenkrat dela normalno v ambulanti družinske medicine in v domu starejših občanov, a ne sme delati v urgentni medicini, dežurni ambulanti in na terenu. Zoper Žmavca teče tudi disciplinski postopek zaradi kršenja pogodbe o zaposlitvi. Kaj bo z njim naprej, bo znano čez nekaj dni, ko bodo glede na ovadbo razpravljali o njegovi nadaljnji karieri. Kot smo včeraj razumeli Kajbo, naj bi se ta nagibal v smer, da bo Žmavc še vedno na svojem delovnem mestu, a z omejitvijo dela. Res pa je tudi, da mu je treba omogočiti korektno obravnavo, saj mu glede na razsežnost afere zagotovo ni lahko v delovnem okolju, kjer že skoraj vsak pacient ve, v kakšni situaciji se je znašel _ SIMONA ŠOLINIČ Foto: Grup A
E o
(J
u
o
■C C
o
Največ ga je nasulo na Kozjanskem
Ves konec tedna plužili, včeraj je moške čakalo še »ročno« delo -Mrk na območju Laškega
Od petka do nedelje je na celjskem območju zapadlo od 25 do 45 centimetrov snega, od tega največ v nedeljo popoldne in ponoči. Najdebelejšo snežno odejo imajo na Kozjanskem, predvsem v Lesičnem, kjer je kar 35 centimetrov snega, ter v Šentjurju, kjer ga je naneslo okoli 30 centimetrov. Vodja zimske službe pri VOC-u Matjaž Ka-pitler pravi, da so bile konec tedna večinoma vse ekipe na terenu, kot vedno so najprej splužili in očistili pomembnejše ceste v višje ležečih krajih. Včeraj pa je može VOC-a čakalo še »ročno« delo. Očistiti so namreč morali še mestne ulice in pločnike.
Zastojev na našem območju ta konec tedna ni bilo veliko, nekaj težav je bilo na avtocesti, kjer so na počivališčih Tepanje, Zima in Lopata policisti v nedeljo izločili 11 tovornih vozil. V nedeljskem sneženju se je zgodilo tudi 12 prometnih nesreč, največ zaradi zdrsov s ceste, od petka do nedelje pa se je skupno pripetilo 30 nesreč, pet je bilo takšnih, kjer se je nekaj oseb tudi lažje poškodovalo.
Zaradi snega dva tisoč
gospodinjstev v temi
Obilen sneg je povzročil kar nekaj škode na elektroenergetskem omrežju Elektra Celje. Prihajalo je do kratkih stikov na električnih vodnikih, podrto drevje pa je potrgalo tudi nekaj kablov.
Do izpadov električne energije je prišlo že v petek zvečer, ko je brez električne energije ostalo okoli 290 odjemalcev na območju Ko-
šnice ter približno 180 odjemalcev v laški občini, natančneje v Jurkloštru. V Ro-
gatcu pa sta se v petek zaradi teže snega prelomila dva električna droga cestne razsvetljave. Domači gasilci so zavarovali kraj dogodka do prihoda dežurnega delavca Elektra, ki je na obeh drogovih izklopil elektriko.
Ponovno je težak in moker sneg težave povzročal v nedeljo zvečer in v noči na ponedeljek, ko je v omrežju Elektra Celje brez elektrike ostalo približno 1.950 odje-
malcev. Največ težav je bilo v okolici Šentjurja, Spodnje Savinjske doline (Podlog), Jurkloštra in Velenja. Delavcem Elektra so pri odpravljanju napak največ preglavic povzročali težko dostopen teren in slabo prevozne lokalne ceste, vendar jim je kljub temu že včeraj uspelo odpraviti večino napak v elektroenergetskem omrežju.
SŠol, BA, US Foto: GrupA
Najlažje je postaviti prometni znak. Ker so pločniki očiščeni na sredini, po cesti pa tudi ni varno hoditi, je vprašanje, kaj naj storijo pešci, da jim kakšna ledena plošča ne pade s strehe na glavo.
V nazarski enoti zavoda za gozdove zaenkrat še nimajo podatkov, da bi sneg povzročil kakšno večjo škodo v gozdovih. Res, da je bil sneg precej težak, vendar ga na širšem celjskem območju ni padlo toliko, kot so se bali oziroma kot so opozarjali vremenoslovci. Seveda pa nevarnosti ni konec, saj se hkrati z napovedjo dežja gozdarji bojijo nizkih temperatur, kar bi lahko v gozdovih povzročilo žledolom in posledično precejšnjo škodo.
HALO, 113
Pijane voznice
Minuli konec tedna se je na Celjskem zgodilo 30 prometnih nesreč, v petih so se osebe lažje poškodovale. Zgodilo se je tudi šest nesreč, po katerih so povzročitelji s kraja pobegnili, štiri so jih je izsledili, dva še iščejo. Sneg ni oviral pijanih voznikov, pridržali so jih kar 15, dvema večkratnima kršiteljema so zasegli vozili. Med pijanimi so bile tri voznice, dve, stari 45 in 53 let, sta napi-hali več kot 2,2 promila.
Potrebni. Cigaret.
V Globokem na območju Laškega je neznanec pred dnevi vlomil v gostinski lokal in odnesel najmanj 80 zavojčkov cigaret. S tem je povzročil za več kot 2 tisoč evrov škode. Tatovi so te dni hodili tudi po Zadobrovi, kjer so z dvorišča stanovanjske hiše odpeljali vibrirno ploščo, vredno najmanj dva tisočaka. Varna nista bila niti zabojnika Elek-tra Celja, ki stojita na območju hale Golovec. Od tam je namreč izginilo 4 tisoč metrov električnega kabla ter več različnega orodja. V Ločici pri Vranskem pa so okradli osebno vozilo. Demontirali so zračne blazine, sedeže ter avtoradio.
SŠol
16
STIRINOZCI
NOVI TEDNIK
ISČEMO TOPEL DOM
Bi katerega posvojili?
Za današnji prispevek je poskrbela Mojca, naša zvesta sprehajalka in iskalka domov za naše varovance. Mojca se zelo trudi tudi s pisanjem kratkih člankov, s katerimi poziva ljudi k posvajanju živali iz zavetišča. Njene besede so tokrat namenjene petim kužkom, ki so v Zonzaniju že najdlje.
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.sl_
Lana
Riki, Piki, Lana, Gaja in Muza so kužki, ki na topel dom in ljubeznive posvojitelje čakajo že dolgo, mnogo predolgo. Nekateri med njimi so najlepše mesece pasjega otroštva preživeli v zavetišču (Lana, Piki in Gaja), Muza je bila zavržena visoko breja in je v zavetišču po-vrgla čudovite mladičke, Riki pa je v mesecih, preživetih v zavetišču, zrasel v pravega lepotca s sijočo in mehko dlako. Vsak kuža ima svojo žalostno zgodbo, vsak od njih je v zavetišču preživel tople poletne mesece, ki so se počasi prevesili v deževne jesenske, ti pa nezadržno prehajajo v mrzle in turobne
Torek, 30. november: Venera spet preide v Škorpijona in bo obudila dogodke iz septembra. Poudarek bo na čustvih, ukvarjali se boste s financami. Luna bo v petih neugodnih položajih s planeti, kar je opozorilo pri delu na vseh področjih! Ker bo prestopila v Tehtnico, bo pozornost usmerjena v odnose. Ni primerno, da bi reševali tisto, kar menite, da morate rešiti. Počakajte na ugodnejši čas.
Sreda, 1. december: Merkur vstopi ob 2.12 v Kozoroga in prinaša pozitivno razmišljanje, odgovornost in nove priložnosti. Izkoristite ugodne vplive zvezd. Pridruži se tudi pozitiven aspekt Sonca in Lune. Srečne okoliščine lahko obrnete sebi v prid. Več previdnosti okoli 12. ure, ko se srečata Luna in Saturn. Zaradi vpliva Merkurja v resnobnem Kozorogu večer ne bo najbolj romantičen, bo pa prepleten s čarobnimi vplivi. Naredite načrte.
Četrtek, 2. december: Prestop Lune v Škorpijona ob 16.45 prinaša izvirne ideje, a tudi notranji nemir. Ne hitite tam, kjer bi bilo pametno počakati, kajti Luna bo srečala Venero. Zaradi hitenja se lahko marsikaj pripeti, zaradi napačne presoje pa naredite kaj, kar bi kasneje obžalovali. Mars v sekstilu z Neptunom za počutje ni slab vpliv, a moč presoje bo slaba.
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure (obvezna predhodna najava vsaj en dan prej po telefonu zavetišča). Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
srce, da odpeljete s seboj Ri-kija, Pikija, Lano, Gajo ali Muzo, se čimprej obrnite na
zavetišče Zonzani.
NINA ŠTARKEL, MOJCA BROZ
Petek, 3. december: Ugoden položaj planetov daje močno energijo, ki jo boste lahko zelo uspešno uporabili pri vseh dnevnih opravilih. To je porok, da vas bo spremljala sreča na vsakem koraku. Kvadrat Marsa in Urana ob 16.01 lahko pripelje do kakšne neljube situacije v odnosih, tudi pri poslu. Vse bo v redu, če ne boste zaverovani le v svoj prav. Hitre reakcije so najslabše.
Sobota, 4. december: Luna bo zjutraj v trigonu z Jupitrom, zato idej ne bo manjkalo. Nekatere so lahko dobro sprejete, druge presenetijo. Morda boste samosvoji, a nič ne de, v izbiri, kako preživljati čas, se boste dobro počutili. Ob 13.18 bosta Luna in Neptun v napetem kvadratu, lahko se zgodi kaj, na kar nimate vpliva, moč presoje bo zameg-Ijena. Kasneje trigon Lune in Urana prinaša spremembe, nepričakovane dogodke. Luna ob 20.00 preide v StreI-ca in bo poudariIa ognjeno pIat. Morda bodo bojazni povečane, strah pred čustvenimi izgubami Iahko ohromi napredovanje v odnosih. Previdno pri negativnih mi-sIih, treba jih je anaIizirati in se jim nikakor ne prepustiti.
Nedelja, 5. december: Srečanje Sonca in Lune v Strelcu, nastopi prazna Luna. Že-Ija po spremembah bo zeIo močna, zanimivo jo bo pre-
Piki
zimske dni. Vsi so že davno presegIi rok 30 dni bivanja v zavetišču. Da so še tu, živi in z upanjem, da najdejo nov dom, se Iahko zahvaIijo Ie dobrosrčnosti vodstva zavetišča.
A ljudje so neodgovorni, sebični in kruti, v zavetišče
poznavati v konkretnem živ-Ijenju. Za večje odIočitve ni primerno, saj vas Iahko zanese. Kot naročeno za krajše poti. Ob 22.17 bosta Luna in Saturn v sekstilu, napeto bo, občutljivost bo v porastu. Izogibajte se boIečega brskanja po notranjosti in hitrih reakcij.
Ponedeljek, 6. december:
Srečanje Merkurja in PIuto-na Iahko zjutraj prinese kakšno presenečenje. Prijeten dan, poln dogajanj in dobre energije. Odnosi bodo harmonični, zato si privoščite vsega po malem. Uran se obrne v direktno smer ob 2.51. Ker je vladar Vodnarja potoval retrogradno vse od 6. ju-Iija, se je veIiko zadev usta-viIo, napredovanje je biIo onemogočeno, pojavljale so se omejitve in bIokade, ki so biIe nujne, da se zruši star sistem in aktivira nov, uporaben in prijazen. Zvečer bo srečanje Lune in Marsa. Paz-Ijivo pri komunikaciji, saj Iahko naredite kak načrt za prihodnost, ki se bo izkazaI za napačnega. Ne silite z glavo skozi zid.
AstroIoginji GORDANA in DOLORES
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-935 in 090 14-28-18,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologinja Gordana facebook
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
prihajajo vsak teden novi psi in prostora za revčke, ki so tam že več mesecev, zmanjkuje. Vsi kužki so mladi, prijazni, neagresivni, učIjivi in predvsem potrebni Ijubezni. Vsak izmed njih je poseben, čudovit in edinstven, na svetu za to, da ima nekoga rad, mu je zvest, mu daje ljubezen in je ljubljen. Ste morda prav vi tisti, ki Iahko nekomu izmed teh kužkov nudite ljubezen, varen dom in ga rešite temnega zavetiščnega boksa? Če imate možnost in
Gaja
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za uelihe t^n male ^oàpodvn^e
J' • /
odlome:
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
Podpisani-a
naslov:
Informacije: 03/4225-100
NARQCI1INICW
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
kompletov treh kniig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR I + poštnina) izvodov Kuliarske bukve slovenskih aespodin! po ceni 10 EUR za izvod |+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlananje. shranjevanje in zamrzavanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
1+ poštnina).
ceni 10 EUR za izvod 1+ poštnina).
Naročilnico poSljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

Podpis:
Abstinenca, zvestoba in uporaba kondoma
Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu se nadaljuje globalna kampanja, ki se je začela leta 2005 z geslom Držimo obljubo - ustavimo aids. To letos v Sloveniji dopolnjujemo z geslom Univerzalni dostop in človekove pravice. Aids ogroža ljudi po vsem svetu in ni le problem okuženih in bolnih. HIV-okužba je velikokrat posledica nevednosti, neznanja in neodgovornosti, saj številni ne poznajo poti širjenja okužbe in možnosti zaščite, so poudarili na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.
»Spolni način širjenja je najpomembnejša pot prenosa HlV-okužbe. S spolnimi stiki se okuži od 75 do 85 odstotkov odraslih. Dosledna uporaba kondomov varuje pred okužbo s HIV in tudi pred večino drugih spolno prenosljivih okužb,« je pojasnila dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na ZZV Celje. »Izsledki raziskav potrjujejo, da
ljudje običajno ohranijo vedenjske vzorce, ki so se jih naučili v mladosti. Zato je lažje doseči uporabo kondomov, če jih mladi prevzamejo takoj, ko postanejo spolno aktivni. Spolno prenosljive okužbe so pogostejše pri osebah, ki zgodaj začnejo s spolnimi odnosi in imajo več spolnih partnerjev.«
ABC-program
Eno ključnih sporočil se nanaša na pomen varne spolno-
Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) je bilo v obdobju od 2000 do 2009 iz celjske regije prijavljenih 45 okuženih s HIV. V letu 2009 je bilo v celjski regiji na novo odkritih 6 okuženih s HIV, v prvih devetih mesecih letos pa je bila okužba na novo odkrita pri dveh osebah. Največ okuženih je bilo v celjski regiji prijavljenih leta 2005, ko je bila HIV-okužba ugotovljena pri osmih osebah.
ROŽICE IN CAJCKI
Skodelica toplega čaja
Čeravno niste velik ljubitelj čajnih užitkov in po čaju skoraj ne posegate, morate priznati, da tudi vam pozimi prija skodelica toplega čaja. Z njo si morda le pogrejete pre-mražene kosti ali pa jo spije-te v želji okrepiti organizem, da se bo učinkoviteje postavljal po robu povzročiteljem prehladnih obolenj.
Kljub temu, da velja, da nas topel čaj ogreje, temu le ni vedno tako. Nekateri čaji, kljub temu, da pijemo vroče, namreč na telo delujejo tudi ohlaje-valno in nas bo po njih le še bolj zeblo. Takšen je denimo čaj iz poprove mete (Mentha piperita) in drugi čaji s pomirjevalnim učinkom. Kdor si želi pošteno ogreti telo naj raje seže po zeliščih in dišavnicah, kot so lipa (Tilia plathyphyl-los europaea), črni bezeg (Sam-
sti po ABC-programu: A - abstinenca (vzdržnost pri tveganih spolnih odnosih, odlaganje prvega spolnega odnosa na obdobje večje zrelosti, vzdržnost pri spolnih odnosih, dokler se partnerja ne spoznata in dokler odnos ni zaupljiv in zanesljiv, dokler partnerja nista sposobna poskrbeti za učinkovito zaščito); B - bodi zvest / zvesta (zveza z enim stalnim zvestim neokuženim partnerjem in uporaba zanesljive kontracepcije, zmanjšanje števila spolnih partnerjev); C - kondom (redna uporaba kondoma z zanesljivo kontracepcijo ali brez nje, cepljenje proti okužbi s HPV, saj kondom ne preprečuje okužbe s temi virusi).
HIV-okužbe se širijo tudi na druge načine in ne le z nezaščitenimi spolnimi odnosi. Z izmenjavo okuženih igel med intravenskimi uživalci nedovoljenih drog se okuži od 5 do 10 odstotkov oseb, nekoliko nižji odstotek okužb nastane zaradi transfuzije okužene krvi oziroma krvnih pripravkov. Prenos z matere na otroka je vzrok za 90 odstotkov HIV-okužb pri novorojencih in otrocih. HIV se ne prenaša z uporabo istega stranišča, kuhinje. Ne prenaša se z dotiki, objemanjem, rokovanjem, s poljubljanjem (razen če sta prisotni kri ali semenska tekočina). Tudi kihanje, kašljanje in piki insektov HIV-okužbe ne prenašajo.
Testiranje
Prej ko je okužba odkrita, prej lahko začne okuženi pre-
jemati protivirusna zdravila, kar ima za posledico počasnejše napredovanje okužbe v aids. V Sloveniji se v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno malo ljudi odloči za testiranje, se pa trend izboljšuje. Testiranje je možno na številnih mestih v Sloveniji. V epidemiološki ambulanti ZZV Celje je možno prostovoljno, strogo zaupno in brezplačno testiranje za HIV-okužbo vsak torek in sredo od 10. do 12. ure. Najkrajši čas, v katerem je možno ugotoviti morebitno svežo okužbo, je dva tedna po dogodku, ob katerem bi lahko prišlo do prenosa HIV. Informacije o možnosti testiranja so dostopne na telefonski številki: 03 42 51 122.
KL, foto: TimE (arhiv NT)
bucus nigra), šipek (Rosa ca-nina), rožmarin (Rosmarinus officinalis), pelin (Artemisia absinthium), cimet (Cinnamo-mum zeylanicum), ingver (Rhizoma zingiberis), nageljnove žbice (Syzygium aroma-ticum), piment (Pimenta of-ficinalsi), kardamom (Eletta-ria cardamomum) _ Če sodite med ljudi, ki jih rado zebe v noge ali roke, ne oklevajte in si le brž pripravite čaje ali čajne mešanice iz teh rastlin. Predlagam na primer vroč lipov čaj. Kdor rad upošteva nasvete patra Simona Ašiča, naj si kosti ogreje s čajno mešanico iz brezovih listov (Betula pendula), koprive (Urtica di-oica), ognjiča (Calendula officinalis), rmana (Achillea millefolium), rožmarina in šentjanževke (Hypericum per-foratum). Z 1 litrom kropa naj
Piše: PAVLA KLINER
popari 6 žlic mešanice teh zeli, odstavi za 10 minut in pije po 2 skodelici pred glavnimi obroki in po njih.
Zdaj, ko smo se lepo ogreli, recimo še kakšno o rastlinah in čajih, s katerimi se zo-perstavljamo prehladnim obolenjem in gripi. Pri prvih znakih prehlada sezimo po rastlinah, ki izzovejo potenje, ker naj bi z močnim potenjem izločili strupene snovi iz telesa. Obnesejo se predvsem kamilica (Matricaria chamomilla), sivka (Lavandula angustifolia), rožmarin, timijan (Thymus vulgaris), boraga (Borago of-ficnalis), črni bezeg in smrekovi vršički (Picea excelsa). Že naši predniki so odkrili, da so smrekovi vršički odlično sredstvo proti vsem vrstam prehladnih obolenj in kašlju. Snovi, ki jih vsebuje smreka, krepijo naš organizem, pomirjajo in zdravijo prehladna obolenja, bolezni dihal ter oslovski kašelj. Čaj iz iglic ali vršičkov pripravimo v obliki po-parka: 1-2 žlički vršičkov prelijemo z 1 skodelico vrele vode, počakamo 5-10 minut in osladimo z medom. Spijemo največ do 2 skodelici čaja na dan, saj ta čaj močno pospe- Št. 94 - 30.
lečno
8- 12 kg ■
Dr. PIRNAT
Mmmm^Mm
www.pirnat.si
Dr, Pirnat ijoa.. Razlegova 29. Maribor
PRAV(N)I KORAKI
Kdaj nadomestilo invalidu
šuje delovanje ledvic. Uživamo ga pri gripoznih znakih, kašlju, katarju in bronhitisu. Če se zgodi, da nas ena najbolj pogostih virusnih okužb sluznice nosu, sinusov, žrela in sapnic dobi globoko v svoj objem, uživamo poparek iz črnega bezga: z 1 litrom vrele vode poparimo 3 žlice bezgo-vega cvetja, po 10 minutah precedimo in pijemo čez dan po požirkih. V primeru, da nimamo bezga, ga povsem dostojno nadomestimo z lipovim, šip-kovim ali poparkom iz materine dušice oziroma timijana.
Zaključimo ta zapis s slad-ko-pekočo orientalsko korenino, ki jo vse pogosteje uporabljamo tudi pri nas - seveda imam v mislih ingver, ki nas pozimi ogreje in je zelo učinkovit pri zdravljenju prehlada in gripe. Ima to moč, da spodbuja potenje in znižuje vročino. Preventivno deluje proti nalezljivim boleznim. Za zdravilno uporabo je bolj kot suhi ingver v prahu primerna olupljena in posušena ali pa sveža korenika. Čaj pripravimo tako, da 1-2 žlički narezane ingverjeve korenine vržemo v kozico z 2 dl vode, pokrijemo in pustimo vreti 10 minut, nato precedimo. Po želji dodamo limonin ali pomarančni sok, limonine rezine in nekaj žlic domačega medu.
Sem invalid III. kategorije. Zaposlen sem bil na delovnem mestu, ki je ovrednoteno z 900 EUR, zdaj po invalidnosti pa sem dobil drugo delovno mesto, ki je ovrednoteno na 600 EUR. Zanima me, če sem upravičen do razlike do 900 EUR ali kakšnega drugega nadomestila.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ) v 1. odstavku 94. člena določa, da ima pravico do nadomestila za invalidnost zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 50. letu starosti ali invalidnost III. kategorije, če je zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, če:
-	ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen oziroma ni bil obvezno zavarovan,
-	mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje oziroma krivde,
-	je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi ali
-	se je zaposlil na drugem delovnem mestu.
V 3. odstavku istega člena je dalje določeno, da se zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost III. kategorije, v primeru, ko je zava-
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bol-ner Bolarič, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225154.
rovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, nadomestilo odmeri:
-	v primerih iz prve alinee prvega odstavka tega člena, v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
-	v primerih iz druge alinee prvega odstavka tega člena, v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
-	v primerih iz tretje in četrte alinee prvega odstavka tega člena, v višini 25 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.
Želela bi še opozoriti, da je trenutno v obravnavi predlog novega ZPIZ, v katerem so predvidene tudi spremembe na tem področju. Konkretne informacije glede upravičenosti do nadomestila za invalidnost in samega postopka uveljavitve pravice (kaj vse potrebujete, kje oddate vlogo, kakšna dokazila morate predložiti boste pridobili neposredno na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Povprašajte pa tudi, ali vam morda pripada še kakšna druga pravica iz naslova invalidnosti. PAVLA BOLNER BOLARIČ univ. dipl. pravnica
Ob dnevu strpnosti
Šestmesečni projekt se je zaključil s turnirjem v košarki, kjer so prvo mesto osvojili dijaki iz Šolskega Centra Celje.
Dijaki o revščini in socialni izključenosti
Minuli teden se je v Novem Sadu s košarkarskim turnirjem zaključil mednarodni projekt Revščina in socialna izključenost, pri katerem so sodelovali tudi dijaki Šolskega centra Celje - Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije. Med tridnevnim bivanjem v Novem Sadu so spoznavali, kako velika je revščina v nekaterih drugih državah (Srbiji, Makedoniji, BiH in iskali načine, kako si lahko med seboj pomagajo prav dijaki.
»Cilj projekta je bil od vsega začetka vzpostaviti mobilnost dijakov med državami, kot element vseživljenjskega učenja in prispevati k sodelovanju medkulturnih zmožnosti in pridobivanju izkušenj v medkulturnih stikih. Menim, da je šport lahko močan pove-
Mežek podaril srce kozmetičarkam
V teh dneh je Srednjo zdravstveno šolo Celje obiskal Aleksander Mežek. Slovenski pevec in kitarist obiskuje osnovne in srednje šole po Sloveniji ter sodeluje z učenci in dijaki za pomoč pri projektu Podarjeno srcu. Vsak posameznik določenega razreda izdela ilustracijo oziroma risbo na njegovo pesem.
Na naši šoli smo lahko dijakinje 1. letnika kozmetični tehnik poslušale Aleksandrovo pesem Prijatelju. Imele smo dve šolski uri časa, da smo ustvarile vsaka svojo umetnino, ki je predstavljala prijateljstvo. Na večini risb so se pojavljali srčki, ki so
V šolskem centru v Rogaški Slatini se zavedamo, kako pomembno je, da drug drugega sprejemamo in se podpiramo. Življenje v šoli bi bilo nemogoče brez določene mere strpnosti, saj je vsak dijak poseben in drugačen na svoj način. Prav zato vsako leto dijaška skupnost ob dnevu strpnosti pripravi proslavo, na kateri je drugačnost prednost.
Letos smo proslavo začeli z dvigom Unescove zastave, saj je ravno Unesco tisti, zaradi katerega sploh obstaja svetovni dan strpnosti. Dijaki ŠCRS, ki so se letos udeležili Unes-covega tabora v Pišecah, pa so Unesco in njegovo delovanje podrobneje predstavili. Ana Ferme, Kaja Humski in Sabina Božak so naredile glasbeno uverturo v preostali del programa, v katerem so se predstavili vsi razredi ŠCRS in na takšen ali drugačen način pri-
kazali, zakaj so posebni. Žalostno je namreč, da pogosto sploh ne poznamo ljudi, ki si z nami delijo šolske hodnike in ne vemo, kakšne vrste talenti vse se skrivajo med nami. Na proslavi smo videli različne: Borut Domitrovič se je znova dokazal kot zelo dober beat-boxer, Martin Jamnik kot izvrsten harmonikar, mnogi so
pokazali izjemen talent za govorništvo, med njimi pa je zagotovo bil najboljši Vid Do-bravec s svojo šalo o palčki. Kot voditelja in snovalca sva se preizkusila Simona Kidrič in Marko Kladnik, ki pa nama ne bi uspelo brez pomoči mentorice dijaške skupnosti Alenke Č. Virant.
SIMONA KIDRIČ
zovalni dejavnik socialno izključenih, saj lahko ti prav v športu pokažejo svojo vrednost in se uveljavijo,« pravi vodja projekta v ŠCC Lidija Leskovšek.
V projektu je sodelovalo okoli 800 dijakov in 10 mentorjev iz Slovenije, Srbije in Makedonije. »Takšni projekti so odlična priložnost za tiste, ki so potrebni pomoči in za tiste, ki lahko pomagajo. Zelo nas je presenetilo, da imajo nekateri dijaki v Makedoniji in Srbiji res težke pogoje za izobraževanje, kaj šele za življenje. In če bomo lahko preko športa ali stroke s tem projektom pomagali vsaj enemu dijaku, smo naredili ogromno,« je ob vrnitvi v Slovenijo razmišljal dijak 4. letnika ŠCC Žan Cocej.
MZ
V slovenski ekipi sta bila tudi dva športnika z našega območja: spodaj prvi z leve je Mustafa Buljubašič iz Velenja in tretji Marko Šmid iz Vojnika.
Uspešni gluhi športniki
simbol ljubezni ter prijateljstva, spet druge so uporabljale preprost kontrast barv in se izražale s toplimi ter hladnimi barvami.
Vse smo se sprostile ob njegovi pesmi ter se prijetno zabavale v njegovi družbi. Uri sta potekali sproščeno in kljub zaspanemu vremenu smo v našem razredu čutile veselo vzdušje. Pri likovnem ustvarjanju nam je pomagala profesorica umetnosti Petra Pižmoht, za dobro razpoloženje je skrbel profesor glasbe Nino Šloser.
K. KULOVEC
Evropsko prvenstvo gluhih v futsalu je bilo od 6. do 14. novembra v Švici, v prelepem mestu Winterthur. Na prvenstvu je slovenska ekipa osvojila 13. mesto med skupaj 23 ekipami.
Ekipa Slovenije je bila izžrebana v skupini E, kjer so bile še ekipe iz Italije, Mol-davije in Izraela. Naša ekipa je bila druga v skupini in se je uvrstila v osmino finala ter se pomerila z drugouvrščenimi v skupini F, torej proti Danski. Proti njej so naši fantje odigrali odlično, saj so v prvem kot tudi v drugem polčasu izsilili izenačen rezultat. Žal pa so imeli v podaljšku nasprotniki več sreče ter so se zasluženo uvrstili v četrtfinale. Po bolečem porazu so se naši pomerili proti poražencem iz osmine finala, to je bila ekipa iz Srbije. Naši igralci so bili fizično in psihično na dnu, prisotne so bile poškodbe, bili so brez treh ključnih igralcev, zato so izgubili. Naslednji dan so imeli naši še tekmo proti Walesu. Igrali so bolje, saj so imeli nov cilj, 13. mesto. Po zmagi proti Walesu je naše čakala še zadnja tekma za 13. mesto in sicer proti Norveški. Ekipa je pokazala pravo igro, saj je dala vse od sebe in slavila osvojeno 13. mesto.
Za našo udeležbo in treninge ter nakup opreme je stroške pokrila ZŠIS (Zveza za šport invalidov Slovenije), posodili so nam tudi dva kombija za pot igralcev v Švico.
Zahvaljujemo se trgovini Golgeter Shop za nabavo opreme po zelo ugodni ceni ter NZS za izposojo dresov v dveh barvah. Posebna zahvala pa gre podjetjem, v katerih so fantje zaposleni, da so lahko vzeli dopust za udeležbo na prvenstvu. Pomembna je tudi podpora njihovih družin.
Ker imamo invalidi svoja tekmovanja, je zato udeležba na njih, najsi bo to evropsko, svetovno prvenstvo ali olimpijada, za nas posebno velik dogodek. Čeprav smo omejeni, smo pravi borci, smo takšni kot ostali ljudje, le da ne slišimo, in se trudimo premagovati vse ovire. Žal v naši državi gluhi nimamo statusa športnika in nas finančno ne podpirajo. Vsi bi že obupali, ampak gluhi športniki še vedno vztrajajo in upajo na boljši jutri. Če bi država gluhe športnike ter športnike invalide podpirala, bi bili rezultati drugačni in boljši. Žal je še vedno mačehovska do nas.
SIMON ŠPAN, predsednik Športne zveze gluhih Slovenije
V slovenski ekipi so bili: Aleš Škof (Ptuj), Mustafa Buljubašič (Velenje), Marko Šmid (Vojnik), Sadmir Memič (Pragersko), Dra-giša Dvorančič (Krško), Sašo Lukič (Ljubljana), Domen Starc (Ljubljana), Viler Jo-vič (Kranj), Boban Vučetič (Radovljica), Jelenko Banovič (Tržič), Damjan Šebjan (Murska Sobota) in Peter Meško (Ljutomer).
»Kožuhači« že desetič
Konec septembra je Društvo za razvedrilo Jagoče že 10. leto zapored organiziralo kožuhanje pri domačiji Po-drepšek v Brstniku pri Laškem.
Člani društva so družini Hohkraut, ki »kožuhače« vsako leto sprejme z izjemnim gostoljubjem, tudi letos pomagali pri obiranju koruze, siliranju in ostalih opravilih, ki so potrebna za »kožuhanje«. Po opravljenem delu se ob domačih dobrotah in »frajtonarci« razvije veselica, ki traja do jutranjih ur. Tudi letos ni bilo nič drugače. Le manj »kožuhačev« je plesalo in prepevalo, za kar lahko krivimo slabo vreme. Medtem ko se jih je lani zbralo rekordnih 140, je letos k prijetnemu druženju pristopilo »le« 85 vaščank, vaščanov in članov Društva za razvedrilo Jagoče. Slednji se družini Hohkraut tudi letos iskreno zahvaljujejo in upajo, da se pod Podrepšekovim kozolcem snidejo tudi prihodnje leto.
NP
www.radiocelje.com
V družbi Lintverna
V	nedeljo, 7. novembra, smo se v kar lepem številu odpravili na pohod na Planino nad Vrhniko. Vedno gremo radi tja, kjer nam kraji še niso poznani.
V	Vrhniki se nam je pridružil lokalni vodnik PD Lintverni, ki nam je celo pot razlagal o znamenitostih svojega kraja. Rahel dež nas ni oviral, da ne bi uživali. Prišli smo v majhno vasico Kuren, kjer smo si ogledali tudi cerkvico, značilno po »kasetnem« stropu. Ne samo da je na lepi legi, tudi notranjost je zelo lepa in vredna ogleda. Na stebru sredi cerkve je tudi lastnoročni podpis Ivana Cankarja. Vrhniška okolica je polna podzemnih jam, od katerih so nekatere že odkrite in zavarovane, druge še neraziskane, pa tudi nezavarovane, tako da je nevarno hoditi kar povprek po gozdovih.
Zdelo se nam je, da smo se kar naenkrat znašli na Planini. Najprej smo zagledali razgledni stolp, ki je zdaj obnovljen. Kljub oblačnemu vremenu smo si lahko razgledali okolico. Kočo smo
še z nekaj drugimi planinci napolnili do zadnjega kotička. Hrana je bila dobra, poznani pa so menda tudi po »nesramno« dobri gibanici, kar smo seveda preizkusili. Še slikanje, pa naprej. Ker smo se odločili za krožno pot, smo zavili po poti proti vrhu Ulovka in proti Za-plani. Končno bomo spoznali kraj, kjer je bil doma naš predsednik dr. Drnovšek. Pot nas je torej vodila čez Zaplano in malo pod vasjo smo našli oznako Pot dveh Janezov - saj je bil tudi predsednikov sosed Janez in sta imela tod svojo sprehajalno traso. Ko smo se že kar nekaj spustili, smo naleteli na razcep poti. Naravnost naj bi se šlo na prostor Ajdovska stopnja - stopinja, odtis noge Ajdovske deklice, ki je stala na dveh bregeh ter prala perilo. Na desno navzdol pa je bilo označeno za Lintvern in Stari maln. Najprej smo prišli do obnovljene klopce, na kateri z rumeno piše Lin-tvern. Le kaj je to, smo se spraševali. V prevodu bi to pomenilo zmaj. Včasih sem slišala, da kdo hiti kot lin-tvern, v neki pesmi pojejo,
da je fant vzel lintverno. No, v našem primeru se Lintvern imenuje kraški izvir potoka v rečni dolini reke Bele. Pod zemljo je sifon in ko se napolni z vodo, ta bruhne na dan. Včasih je Lintvern izbruhnil točno ob uri dvakrat na dan, zdaj so ti izbruhi nepredvidljivi in redko vidni pohodnikom. A prav, ko smo poslušali razlago o izbruhih, se je naenkrat pojavil velik curek vode in nekateri so se komaj izmaknili deročemu potoku, ki je rasel iz trenutka v trenutek. Še dolgo smo ga opazovali, tudi ob poti navzdol. Po dobre pol ure je že skoraj prenehalo teči. Naslednji izbruh bo šele, ko se bo podzemeljski sifon spet napolnil z vodo. Bili smo prva skupina, ki jo je naš vodič peljal po tej poti in smo videli izbruh vode. Zaključek naše poti je vodil mimo Starega malna, mlina, kjer je še vedno staro leseno mlinsko kolo, ki ga nameravajo obnoviti in jih torej čaka še kar nekaj dela. Po ravni makadamski cesti smo prispeli do avtobusa in se še dolgo spominjali vseh lepot poti.
CVETKA BERGINC
Med nastopom zbora Asumpta Braslovče
Večer dalmatinskih pesmi
Prosvetno društvo Bra-slovče je s prireditvijo Večer dalmatinskih pesmi več kot navdušilo občinstvo v nabito polni športni dvorani OŠ Braslovče. Več kot 350 obiskovalcev je uživalo v nostalgičnem vokalno-in-štrumentalnem popotovanju v čas brezskrbnih poletnih počitniških dni.
Zabaven in izvirno izpeljan dogodek je tako še dodatno utrdil prepričanje nove predsednice Prosvetnega društva Braslovče Natalije Marovt, da najboljši dogodki nastanejo takrat, kadar se združijo moči. Poleg nastopa odličnih domačih in gostujočih sestavov,
Moškega pevskega zbora Karla Viranta Braslovče, Zbora Asumpta Braslovče, Mešanega cerkvenega pevskega zbora Marije Vnebovzete Braslovče s člani tamburaškega orkestra s Polzele, Pevskega zbora starejših občanov Braslovče s Komornim pevskim zborom Glas srca iz Prebolda, Seksteta Gomilsko ter učencev OŠ Braslovče, je obiskovalce navdušil tudi domiselno izpeljan spremljevalni program. Zasnovala ga je scena-ristka in režiserka prireditve Polona Kuder, ki je s svojo ekipo ponovno dokazala, da je vsaka na prvi pogled še tako neopazna podrobnost po-
memben delček mozaika, če ga znaš pravilno vkomponi-rati vanj. Vrhunec prireditve je bil nedvomno nastop Vokalno-inštrumentalne skupine Lavanda ŽKUD Tineta Rožanca Ljubljana, ki je s svojo odlično interpretacijo dalmatinskih pesmi poskrbela za nepozabno glasbeno izkušnjo, ki bo Bra-slovčanom še dolgo odzvanjala v ušesih. Večer dalmatinskih pesmi je odlična popotnica pomlajeni ekipi prosvetnega društva, ki sporoča, da je to šele začetek bogatega prireditvenega utripa, ki ga načrtujejo za prihodnost.
TT
Prenosi, oddaja Ponedeljkovo športno dopoldne (10.15)/
Šport danes (vsak dan ob IS.OO)
The Reconnection® -ponovna povezava
Na Zemlji so odkrili nove frekvence zdravljenja! Znanstveniki v svojih laboratorijih ugotavljajo, da so res nove in prvič prisotne na Zemlji. The Reconnection® - ponovna povezava jih je poimenoval dr. Eric Pearl, ko jih je začel pred 16 leti nehote uporabljati pri svojem delu.
Ozdravitve bolezni, kot so rak, bolezni, povezane z aidsom, multipla skleroza, epilepsija, sindrom kronične utrujenosti, revmatoidni artritis, osteoartritis, deformacije ob rojstvu in drugi številni primeri, so pri uglednih znanstvenikih in medicinskih inštitutih po vsem svetu spodbudile številne raziskave in izjemno zanimanje za ponovno povezavo.
The Reconnection® - ponovna povezava ponuja dve možnosti uporabe. Razliko med njima predstavljata namen in postopek. Pomaga nam na zdravstvenem in osebnostnem področju.
Reconnective Healing® - zdravljenje s ponovno povezavo
Ugotavljamo, da se pri zdravljenju odstranjujejo vzroki, ki povzročajo obolenje. Naravna inteligenca telesa se odzove na zdravilne frekvence. Pogosti posledici sta ozdravitev in pospešitev razvoja na vseh ravneh. Izkušnje mnogih ljudi govorijo v prid temu, da deluje, čeprav ne verjamemo v delovanje ponovne povezave. Zdravljenje je celostno in se nadaljuje po terapiji. The Reconnection® - osebna ponovna povezava
Je kompleksen proces ponovnega povezovanja s popolnostjo univerzuma. Praktik ponovne povezave v človekovem energijskem polju sledi meridianom nove energijske mreže. Ta povezava daje podporo za izmenjavo večjega števila informacij tako med nami in univerzumom kot med nami in Zemljo (podobno kot širokopasovni internet, ki nam omogoči večji in hitrejši pretok informacij). Po mnenju znanstvenikov, ki proučujejo delovanje The Reconnection®, poteka izmenjava informacij med našimi geni in univerzumom. V hiši Acman - centru svetlobe opravlja ponovno povezavo pooblaščeni praktik.
Dr. Boris Stropnik, praktik III ponovne povezave
Acman, d. o. o., Svetovanje za zdravo življenje, duhovno rast in kulturo srca, Griže 25, 3302 Griže, telefon 031 624 066, info@acman.si. www.acman.si
Terapevtski učinek tajske masaže
Iz želje pomagati ljubljeni osebi se je tajska masaža razvila že pred 2.500 leti. Starodavne medicinske tekste so celo izklesali v kamen, da bi ohranili tradicijo tajske masaže. Ta izjemna sprostitvena in zdravilna masaža povezuje bogata znanja kitajske in indijske medicine.
Temelji na konceptu desetih najpomembnejših energijskih linij - me-ridianov, ki potekajo po vsem telesu. Vzdolž njih ležijo akupresurne točke, ki imajo bistven pomen za vpogled v stanje telesa in ravnovesje življenjske energije. S pritiskanjem na akupresurne točke se telo in um globoko sprostita, živčni sistem se umiri, zato je tajska masaža pri stresnih stanjih zelo učinkovita. Njeno koristnost je vredno omeniti tudi takrat, ko se pojavijo težave s kostno-mišičnim sistemom (bolečine v križu, otrplost sklepov, zategnjenost mišic Zaradi zmanjšanja napetosti mišic je tako izredno primerna tudi za športnike, saj z masažnim raztezanjem omogoči lažje in boljše gibanje. Izvaja se na blazini na tleh, in sicer s toplimi zelišči, ki izboljšujejo krvni obtok in odpravljajo bolečine v sklepih, ter z olji, ki koži dajejo dodatno nego in mladosten videz.
Tajska masaža je kraljica masaž, saj s svojo tehniko vpliva na boljši pretok energij v telesu. Mnogi jo uporabljajo v preventivne namene, hkrati pa uživajo njene trajne učinke. Raznolikost tajskih masažnih tehnik pri nas omogoča zadovoljstvo in sproščenost strank. Izbirate lahko med tajsko masažo celega telesa kot tudi delno masažo hrbta, masažo glave in foot masažo ob poslovnem druženju. Posebnost storitev, ki jih poleg masaž dodatno izvajamo, je čiščenje kože s čistilnimi ribicami.
Za vas, vaše bližnje, prijatelje in poslovne partnerje imamo pripravljene tudi darilne bone, s katerimi lahko presenetite tiste, ki si želijo izkusiti moč tajske masaže in se sprostiti ob vsakodnevnem umskem in fizičnem naporu. Vabimo vas, da nas obiščete v 5. nadstropju Hotela Evropa vsak dan s predhodnim naročilom na tel. 041 693-036.
Vst;in. ki iniaiL- itržavc povtr/anL-7. bronhitisom, astmo, alergiiiiiyii, prehladnimi ohiilenji, gripo, vnetjem sinusov in uáes. sinrčanjem, kailjem, ipd., sporočamo, da v Celju izvajamo SOLNF. TF.RAPMr. ki d« 90% i/tmijšaio vaSť /.dravstvťn» slanjť.
S IJTÍT/í^
Id.: 07« 744 452 www.sûlterQ.w
F'ri nas lahk» dihiiLu iiHirikî /.r.ik V vsitli leinih îii^iih !
Specializiran ol(ulistični center za trajno odpravo očesne dioptrije
m
MOiItLA OKUI-ISTI
Moieki okulisti d.o.o. Tehnološki paik 21,1000 IJubljano
Preverite, če lahl(o pomagamo tudi vam, da se za vedno znebite očal!
Za več informacij obiščite našo spletno stran www.morelaokulisti.si ali nas pokličite na 01/ 510 23 40.
MATIČNI MLEČEK JINGLEI 100% čist in naraven	. iiimiíJiiílílilh-řtfc
CLARUS VITA d.o.o. T: +386 (0)3 492 13 42 info@maticni-mlecek.si Nazorjeva 22, Celje M: +386 (0)41 33 55 81 www.maticni-nnlecek.si	
SALON TADgKDH MASAŽ CEL3E
•	10 vrst tajskih masaž • čiščenje kože == s čistilnimi ribicami darilni boni
•	poslovno druženje ob foot masaži -možnost drugačnega prazničnega druženja. è;

Lokacija: Hotel Evropa, V. nadstropje
BREDA LOČIČNIK S.P., Viška c. 49B, 1000 Ljubljana
Spletna trgovina: www.moii-sara.si
Sprejem naročil: M: 041 356 901 / LOČIČNIK BREDA E: iiifo@moii-sara.si
Vsi kozmetični izdelki iz linije MONSARA za nego kože so naravni in popolnoma sveži Izdelajo in polnijo se po naročilu stranke in tako še čisto sveže dostavimo našim naročnikom
ENDOVITALAntonFabjans.p. Tel.:+386(1) - 780 - 72 - 25 E-maU: Predstruge 63	Gsm: +386(41) - 508 - 020 endovital@fabjm-sp.si
1312 Videm-Dobrepolje	Gsm:+386(31) - 677-339 mfo@endovital.com
Vas boli vrat, glava ali slabo spite? Se morda potite ali vas boli glava? Rešitev: Zamenjajte vzglavniki
Poušter lahko najdete na www.pouster.si elips ga preizkusite v zdravilni čajnici Adam in Eva, www.adam-ln-eva.info
BOG!idm,VZavoju40b,2IX(IMaiiio[
Več informacij dobite na www.pouster.si ali če pokličete 040 631 332
Sodelujte v akciji Za zdravje in rezervirajte svoj prostor po telefonu 070 735 395!
Naj zadiši po praznikih
Vonj po sveže pečenih dobrotah vas gotovo popelje med lepe spomine. Prazniki, ki se bližajo, bodo kuhinjo spremenili v prostor za druženje, pri čemer ne bo manjkalo različnih dobrot.
Za Miklavža, prvega izmed dobrih mož, ki obdarujejo decembra, lahko doma spečete kvašene parklje, saj potem sploh ne bodo tako strašni. Nasprotno, za pojest' dobri bodo, sploh če jih boste spekli po receptu Andreja Voha iz celjske srednje šole za gostinstvo in turizem, hi ko boste ravno dobili voljo do kvašenega testa, poskusite še s potico. Recept je tisti, po katerem vedno uspe, polnila zanjo, tudi slana, pa vam bomo zaupali čez 14 dni.
Parklji
Sestavine: 1 kg bele gladke moke, 4 dl mlačnega mleka, 2 jajci, čajna žlička soli, 100 g sladkorja, 1 kocka kvasa (42 g). Priprava: V mlačnem mleku raztopimo kvas, nato dodamo vse ostale sestavine in zamesimo kvašeno testo. Pustimo ga malo vzhajati, nato ga razdelimo na več kosov (velikost je odvisna od tega, kako velike parklje želimo imeti). Iz vsakega kosa testa oblikujemol^hlebčke oziroma debele svaljke. Spet pustimo malo vzhajati, nato z nožem zarežemo z obeh strani v svaljek in tako oblikujemo noge in roge. Ob strani zarežemo še za roke in s škarjami oblikujemo nos. Za oči vtisnemo v testo polovičke mandljev ali rozine. Pustimo vzhajati na dvojno količino, nato pečemo pri 200°C . Čas pečenja je odvisen od debeline izdelka.
Kvašeno testo za potico Sestavine: 1 kg moke, 4 jajca, 150 g sladkorja, 1 kocka kvasa, 4 dl mlačnega mleka, polna žlička soli, naribana lupina ene limone, 1 vanilijev sladkor, žlica ruma.
Priprava: V mlačno mleko nadrobimo kvas in dodamo vse ostale sestavine razen moke. S šibo dobro razmešamo, nato dodamo še moko in zamesimo testo (lahko ročno, še bolje pa je strojno z ročnim mešalnikom na kavlje). Dobimo mehkejše kvašeno testo, ki naj na toplem vzhaja.
Prt obilno potresemo z ostro moko in nanj stresemo vzhajano testo. Razvaljamo ga v pravokotno obliko 4 mm na debelo. Potresemo z nadevom, ki ga enakomerno namažemo po vsem testu prav do roba in nato z rokami kar se da tesno zavijemo. Narežemo na manjše kose in potico vložimo v modele, namazane z maslom. Znova pustimo vzhajati, nato z zobotrebcem kar na gosto prebodemo vse do dna, da potica potem nima lukenj. Potico tik pred peko seveda tudi obilno premažemo s stopljenim maslom. Pečemo 40 do 45 minut pri 160° C. Pečeno potico pustimo še približno 5 min, da počiva v modelu, nato jo previdno zvrnemo na prt, potresen z vanilijevim sladkorjem.
NL, foto: SHERPA
Z akcijo uredništva Novega tednika in Radia Celje Vedno kaj (za)kuham vam ponujamo možnost, da spoznate nove okuse, arome, kombinacije, saj je kuhanje umetnost brez meja. Vabljeni tudi k sodelovanju v sredini radijski oddaji Kuhajmo skupaj in prebiranju Kuharskih bukev, ki jih še vedno lahko kupite na oglasnem oddelku NT&RC.
y
5MIRAN
Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
www.gostiscemïran.si
stišče^i^P^renoéyšé^ Bohorč " ^
DOMAČA KUHIMÍA, «AUCE, PIZZ^ KOSIIA, ALA CARD, ÇgmUNSî SpiTitmama naročtia za vtílc rahljučcie (faijîbe Bohmť Aiiujan s.p,, DuSana Kvedra 44, 3S30 Sentlur při Celju rel,r (0)3 746 14 30, Mobile: ++386 (Úí41 666 7SĎ
GOSTILNICA
italijanske specialitete - pice iz krušne peči -koktejl bar
Celje, Glavni trg 12, www.lastoria.si
Še vedno lahko naročite tri linjige Kuharskih bukeu Novega tednika in Radia Celje!
akcija: naročiš 2, dobiŠ 3 za samo 20 EUR! Informacije: 03/U225-100
Site:
O .
22
BORZA DELA - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
WELNES SVETOVALEC OZIROMA SVETOVALEC ZA URAVNOTEŽENO PREHRANO IN ZDRAVO ŽIVLJENJE - M/Ž; SMO SVETOVALCI, ZATO SE Z LJUDMI POGOVARJAMO, UGOTAVLJAMO NAPAKE, KI JIH POČNEJO V SVOJIH PREHRANJEVALNIH NAVADAH, POSKUŠAMO JIM POMAGATI TAKO, DA DOSEŽEJO SVOJ ZASTAVLJEN CILJ, DA ZADOVOLJIJO SVOJE LASTNE ŽELJE; NEDOLOČEN ČAS, 26.12.2010; KORPUS & ANIMUS PODJETNIŠKO SVETOVANJE URŠKA FALLER S.P., TRG KOMANDANTA STANETA 5, 1000 LJUBLJANA AVTOMEHANIK
MONTER OPREME - M/Ž; DELO V SERVISU Z AVTOMOBILI, NEDOLOČEN ČAS, 9.12.2010; AC GLAVAN STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., OBRTNA CESTA 1, 3000 CELJE VARILEC
VARILEC - TIG,MIG - M/Ž; VARJENJE CEVI, DOLOČEN ČAS, 11.12.2010; MAJESTIC, TRGOVINA, POSREDOVANJE IN STORITVE, D.O.O., ILIRSKA ULICA 5, 3211 ŠKOFJA VAS SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PROGRAMER - OPERATER CNC STROJEV - M/Ž; DELO NA CNC STROJU: NASTAVITVE, PROGRAMIRANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.12.2010; ANKE, PROIZVODNJA IN MONTAŽA KOVINSKIH IN GRADBENIH KONSTRUKCIJ, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE VARILEC - M/Ž; VARJENJE NA CEVOVODIH IN NAFTOVODIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.11.2010; ANKE, PROIZVODNJA IN MONTAŽA KOVINSKIH IN GRADBENIH KONSTRUKCIJ, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE SKLADIŠČNIK METALURGIJE - M/Ž; PREVZEM IN ODDAJA METALURŠKEGA BLAGA V SKLADIŠČU VELEPRODAJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.12.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPE-KARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOSNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE - DELO V CELJU - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAV. PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, PRIPRAVA IZRAČUNOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 12.12.2010; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA
PEK
PEK - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA BUREKA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.12.2010; PEKARNA TOTAJ D.O.O.; POSLOVNA ENOTA CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE NATAKAR
STREŽBA PIJAČ - M/Ž; PRIPRAVA IN STREŽBA HLADNIH IN TOPLIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.12.2010; MM LOGISTIKA, PREVOZI IN STORITVE, D.O.O., ŠKOFJA VAS 40 C, 3211 ŠKOFJA VAS CVETLIČAR
CVETLIČAR - PRODAJALEC - M/Ž; ARANŽIRANJE, PRIPRAVA ZA NADALJNO PRODAJO, PREGLED IN PRODAJA BLAGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.12.2010; VARO D.O.O.; VARO D.O.O., PE CELJE, CANKARJEVA ULICA 2, 3000 CELJE
PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.12.2010; STUDIO MODERNA, FINANČNE IN INTELEKTUALNE STORITVE TER TRGOVINA D.O.O., PODVINE 36, 1410 ZAGORJE OB SAVI PRODAJALEC POHIŠTVA - M/Ž; PRODAJA POHIŠTVA, SVETOVANJE STANKAM, RAČUNALNIŠKI IZRISI IN IZME-RE POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.12.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE BOLNIČAR
BOLNIČAR V URGENTNI DEJAVNOSTI IN OPERATIVNI DEJAVNOSTI TER INTENZIVNI TERAPIJI (E034004) - M/Ž; SPREMSTVO IN PREVOZ BOLNIKOV V URGENTNI DEJAVNOSTI, OPERATIVNI DEJAVNOSTI, ITD, DOLOČEN ČAS,
6 MESECEV, 4.12.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE KEMIJSKI TEHNIK
VODJA SKUPINE - M/Ž; VODENJE, ORGANIZIRANJE, NADZIRANJE IN USKLAJEVANJE DELA V SKUPINI OBDELOVANJE OBRAZCEV ZA IZVRŠENO DELO V SKUPINI, VO-DNJE DNEVNIKA O OKVARAH STROJEV ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA VARNO DELO IN IZVAJANJE PREDPISOV IZ VARSTVA PRI DELU SODELOVANJE PRI INVENTURAH NADZOR NAD OBRATOVANJEM ČISTILNE NAPRAVE IN RECIRKULACIJE HLADILNIH VOD TER SKRB ZA NEMOTENO DELOVANJE LE TEH POSLUŽEVANJE TALILNE PEČI; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.12.2010; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVSKI POSLOVODJA - M/Ž; NAROČANJE IN PREVZEM BLAGA, PRODAJA BLAGA IN OSTALA DELA TRGOVSKEGA POSLOVODJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.12.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
VODJA PRODAJE - M/Ž; SKRB ZA RENTABILNOST PRODAJALN, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.12.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA DELO NA PROJEKTIH - M/Ž; IŠČEMO SODELAVCA ZA KOORDINACIJSKO DELO NA SLOVENSKIH IN EVROPSKIH RA-ZVOJNO-RAZISKOVALNIH PROJEKTIH S POUDARKOM NA VODENJU FINANČNEGA IN ADMINISTRATIVNEGA DELA NA PROJEKTIH. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.12.2010; NAVODNIK D.O.O.; NAVODNIK D.O.O. PODRUŽNICA CELJE, KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
KREATIVNI VODJA MARKETINGA - M/Ž; PRIPRAVA, IZVEDBA IN ANALIZA LETNEGA MARKETINŠKEGA NAČRTA, OGLAŠEVANJE, PRIPRAVA SEJMOV IN KASNEJŠE ANALIZE, PRIPRAVA ČASOPISA EMA, PRIPRAVA NOVOLETNIH PLANERJEV, DARIL, ORGANIZIRANJE ZAKLJUČKOV, PRIPRAVA PROSPEKTOV, BROŠUR, MATERIALA Z
LOGOTIPOM. NEDOLOČEN ČAS, 19.12.2010; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST OFTALMOLOGIJE
ZDRAVNIK SPECIALIST OFTALMOLOG - M/Ž; SPECIALISTIČNO ZDRAVLJENJE, DIAGNOSTICIRANJE, SVETOVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 11.12.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
UE LASKO
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - VOŽNJE SO ZNOTRAJ SLOVENIJE, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.12.2010; TLS, LOGISTIKA, SKLADIŠČENJE IN TRANSPORT, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 5, 3270 LAŠKO DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.12.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.12.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO SOBARICA - M/Ž; POSPRAVLJANJE SOB, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.12.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO SOBARICA - M/Ž; POSPRAVLJANJE SOB, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.12.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO POMOČ PRI STREŽBI PIJAČ - M/Ž; TOČENJE IN STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 11.12.2010; BAR PANTERA REZELJ DIANA S.R, VRHOVO 43 A, 1433 RADEČE ELEKTROINSTALATER
ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; ELEKTROINŠTALATER NA GRADBENIH OBJEKTIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.12.2010; SALIJAJ, GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA, D.O.O., JESENOVA RAVAN 5, 3272 RIMSKE TOPLICE AVTOMEHANIK
ČISTILEC VOZIL - M/Ž; ROČNO ČIŠČENJE IN POLIRANJE VOZIL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.12.2010; RBM CENTER, D.O.O. TRGOVINA, POSREDNIŠTVO, STORITVE, D.O.O., HOTEMEŽ 11, 1433 RADEČE POMOŽNI OBDELOVALEC KOVIN POMOČNIK V PROIZVODNJI PANELOV IN KABELSKIH POLIC. - M/Ž; POMOČ PRI IZVAJANJU DEL IN NALOG V PROIZVODNJI PANELOV, ČIŠČENJE ROBOV PANELOV, PAKIRANJE IN NALAGANJE PANELOV, POMOČ PRI PROIZVODNJI KABELSKIH POLIC, VZDRŽEVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV VEZANIH NA PROIZVODNJO KABELSKIH POLIC IN PANELOV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.12.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO ELEKTROMONTER
IZDELOVALEC ELEKTRIČNE OPREME - M/Ž; VEZAVA ELE-KTRO OMAR V DELAVNCI., NEDOLOČEN ČAS, 13.12.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO
IZDELOVALEC ELEKTRIČNE OPREME - M/Ž; VEZAVA ELE-KTRO OMAR V DELAVNICI., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.12.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO SERVISER HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; IZVAJANJE SERVISNIH POSEGOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA HLADILNIH SISTEMIH IN HLADILNICAH, IZVAJANJE POSKUSNIH OBRATOVANJ, POUČEVANJE UPORABNIKOV, NEDOLOČEN ČAS, 13.12.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO SERVISER HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; IZVAJANJE SERVISNIH POSEGOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA HLADILNIH SISTEMIH IN HLADILNICAH, IZVAJANJE POSKUSNIH OBRATOVANJ, POUČEVANJE UPORABNIKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.12.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADIL-NIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO KLJUČAVNIČAR
UPRAVLJALEC STROJEV V PROIZVODNJI KABELSKIH POLIC IN PANELOV - M/Ž; NAMEŠČA IN UPRAVLJA S STROJI ZA PROIZVODNJO PROGRAMA KABELSKIH POLIC IN OBROB, MENJAVA ORODIJ IN STISKANJE NA EKSCENTRIČNI STISKALNICI, MANJAVA PLOČEVINE NA PROFILIRNI LINIJI, RAZREZ PLOČEVINE, BRIZGANJE POLIURETANTSKE PENE GLEDE NA IZDELANE TABELE, SNEMANJE PANE-LOV IZ ORODIJ, ČIŠČENJE PANELOV ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.12.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO IZDELOVALEC HLADILNIH AGREGATOV - M/Ž; STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH, ČRPALČNIH IN DRUGIH SKLOPOV V DELAVNCI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.12.2010; NIŠTV
EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO
UPRAVLJALEC STROJEV V PROIZVODNJI KABELSKIH POLIC IN PANELOV - M/Ž; NAMEŠČA IN UPRAVLJA S STROJI ZA PROIZVODNJO PROGRAMA KABELSKIH POLIC IN OBROB, MENJAVA ORODIJ IN STISKANJE NA EKSCENTRIČNI STISKALNICI, MENJAVA PLOČEVINE NA PROFILIRNI LINIJI, RAZREZ PLOČEVINE, BRIZGANJE POLIURETANT-SKE PENE GLEDE NA IZDELANE TABELE, SNEMANJE PANELOV IZ ORODIJ, ČIŠČENJE PANELOV ..., NEDOLOČEN ČAS, 13.12.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO IZDELOVALEC HLADILNIH AGREGATOV - M/Ž; STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH, ČRPALČNIH IN DRUGIH SKLOPOV V DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 16.12.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO KUHAR
KUHAR - M/Ž; DELO V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.12.2010; GOSTILNA JANEZ KRIVEC, S.P., ZIDANI MOST 18, 1432 ZIDANI MOST NATAKAR
GOSTINSKI DELAVEC - M/Ž; DELO V ŠANKU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.12.2010; GOSTILNA JANEZ KRIVEC, S.P., ZIDANI MOST 18, 1432 ZIDANI MOST PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA BLAGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.12.2010; NKD TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O. (NKD, GROSS- UND EINZELHANDEL,
GMBH), ULICA XIV. DIVIZIJE 12, 3000 CELJE DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) STROKOVNI SODELAVEC PROJEKTANTA HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; SODELUJE PRI TEHNOLOŠKI OBDELAVI PROJEKTOV, SODELUJE PRI IZDELAVI PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, DEFINIRA TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZDELAVO DOKUMENTACIJE HLADILNIH AGREGATOV, SODELUJE PRI IZDELAVI PONUDB, IZDELUJE ZAHTEVKE ZA NAROČILO PROJEKTIRANEGA MATERIALA ... , DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.12.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA ZA ENERGETIKO PROJEKTANT HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; TEHNOLOŠKA OBDELAVA PROJEKTOV, IZDELAVA PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, DEFINICIJA TEHNIČNIH ZAHTEV ZA DOKUMENTACIJO ZA IZDELAVO HLADILNIH AGREGATOV, IZDELAVA DOKUMENTACIJE ZA IZDELAVO HLADILNIH AGREGATOV, IZDELAVA PONUDB ZA PROJEKTE, IZDELAVA ZAHTEVKOV ZA NAROČILO PROJEKTNEGA MATERIALA ...; NEDOLOČEN ČAS, 2.12.2010, EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE ~
SKLADIŠČNIK
SKLADIŠČNIK - M/Ž; PREVZEMA IN IZDAJA ARTIKLE V SKLADU Z NAROČILI IN DOBAVNIMI DOKUMENTI IN GA USKLADIŠČI NA DOLOČEN IN USTREZEN PROSTOR, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 10.12.2010; PFEIFER PREVOZNIŠTVO, TRGOVSKO IN LESNO-PREDELOVALNO PODJETJE, D.O.O., PRIHOVA 21, 3331 NAZARJE
UE SLOVENSKE KONJIcj"
POMOŽNI DELAVEC
POMOŽNMI DELAVEC - KOMUNALEC - M/Ž; ČIŠČENJE SNEGA, UREJANJE SMUČIŠČ, RAZNA DRUGA DELA, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 3.12.2010; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D., KOVAŠKA CESTA 10, 3214 ZREČE VOZNIK
VOZNIK STROJNIK V PODROČJU VZDRŽEVANJA AVTOCEST, V ACB SLOVENSKE KONJICE - M/Ž; SAMOSTOJNO OZIROMA SKUPINSKO VZDRŽEVANJE CEST S STROJNIM ORODJEM, IZVAJANJE ZAHTEVNEJŠIH DEL NA REDNEM VZDRŽEVANJU, OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH DEL Z LAHKO GRADBENO MEHANIZACIJO ZA POTREBE LETNEGA IN ZIMSKEGA VZDRŽEVANJA DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.12.2010; DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., ULICA XIV. DIVIZIJE 4, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE, MONTAŽA IN DEMONTAŽA UTOPNIH IN OBREZILNIH ORODIJ, KONTROLA PROIZVODOV, TOPLO PREBIJANJE IN OBREZOVANJE ODKOVKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.12.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE GRADBENI TEHNIK
STROJNIK - DELOVODJA V KAMNOLOMU - M/Ž; STROJNIK NA DELOVNIH STROJIH, (BAGER, BULDOŽER, ROVO-KOPAČ) IN VODENJE DEL, NEDOLOČEN ČAS, 9.12.2010; KLAS TRGOVSKO IN TRANSPORTNO PODJETJE D.O.O., TEPANJE 71 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE SENTJUR PRI CELJU~
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
OPERATER STROJEV - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH GRADBENIH STROJEV, VZDRŽEVANJE STROJEV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.12.2010; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATE-ČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
VODJA PREDSTAVNIŠTVA ZA AMERIKO IN KANADO - M/Ž; USTANOVITEV PREDSTAVNIŠTVA, ORGANIZIR. PREDSTAV. IN RAZŠIRITEV TRGOVSKE MREŽE NA PODROČJU ZDA IN KANADE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.11.2010; TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 41 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI
INŽENIR GRADBENIŠTVA
VODJA PRIPRAVE VRTALNIH TEKOČIN - M/Ž; PRIPRAVLJANJE PROJEKTOV, SPREMLJANJE VRTALNIH TEKOČIN, DELO NA TERENU, ANALIZE VRTANJ, DOLOČEN ČAS 31.12.2010, 8.12.2010; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST - PEDIATER - M/Ž; ZDRAVNIK V DISPANZERJU ZA OTROKE, NEDOLOČEN ČAS, 3.1.2011; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTIN-ŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
UE SMARJE PRI JELSAH~
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; SERVISIRANJE VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 5.12.2010; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA AVTOMEHANIK - M/Ž; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL V SERVISU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.12.2010; SUPER SIJ, PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., STRMA CESTA 1 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA
AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž; AVTOKLEPARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 5.12.2010; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
ČISTILEC VOZIL - M/Ž; ROČNO ČIŠČENJE IN POLIRANJE VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.12.2010; SUPER SIJ, PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., STRMA CESTA 1 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA KUHAR
KUHAR-PIZZOPEK - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, PEKA PIZZ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.12.2010; KEROS, PROIZVODNJA CEMENTNIH IZDELKOV IN TRGOVINA, D.O.O., TRŽIŠČE 12 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.12.2010; SUPER SIJ, PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., STRMA CESTA 1 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA
UE VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK TAKSIJA - M/Ž; VOZNIK TAKSIJA, DOLOČEN ČAS, 8.12.2010; TAXI PEPI, JOŽEF SVETKO S.P., ŠLANDROVA CESTA 21, 3320 VELENJE VOZNIK
VOZNIK V MEDNARODNEM TOVORNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNEM TOVORNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 9.12.2010; TRANSPORT REMŠE, TRANSPORT IN STORITVE, D.O.O., VINSKA GORA 21, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POMOČ V STREŽBI - M/Ž; STREŽBA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.01.2011; TIRS TRŽENJE, INŽINIRING, RAČUNALNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE D.O.O., KOTLJE 152, 2394 KOTLJE
FRIZER
FRIZER - M/Ž; FRIZER V MOŠKEM ŽENSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.12.2010; STANISLAVA ŠIMIĆ S.P.; FRIZER ŠIMIĆ STANISLAVA S.P., KOPALIŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE
FRIZER - M/Ž; FRIZER V MOŠKEM, ŽENSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.12.2010; STANISLAVA ŠIMIĆ S.P.; FRIZER ŠIMIĆ STANISLAVA S.P., KOPALIŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE PRODAJALEC
PRODAJALEC POHIŠTVA V PC STANDARD V VELENJU M/Ž; PRODAJA POHIŠTVA, SVETOVANJE STRANKAM,
M/Ž;
RAČUNALNIŠKI IZRISI IN IZMERE POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.12.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE
PRODAJALEC BELE TEHNIKE, AKUSTIKE - M/Ž; PRODAJA BELE TEHNIKE IN AKUSTIKE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.12.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE KUHAR
KUHAR - M/Ž; V SKLADU Z NAROČILI, MENIJI, JEDILNIM LISTOM PRIPRAVLJA HLADNE ALI TOPLE JEDI TER SLADICE., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.12.2010; OKREPČEVALNICA "PRI BRIGITI", GOSTINSKE STORITVE, D.O.O., SELO 19 A, 3320 VELENJE KMETIJSKI TEHNIK
POMOČNIK VODJE PROIZVODNE ENOTE - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE V PROIZVODNI ENOTI PRIPRAVA, OBDELAVA IN GNOJENJE TAL, SETEV, NAČRTOVANJE KOLOBARJA, OSKRBA POSEVKOV IN PRIDELKOV VZGOJA IN OSKRBA SADIK V SADJARSTVU ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.12.2010; KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA, Z.O.O., METLEČE 7, 3325 ŠOŠTANJ TURISTIČNI TEHNIK
KULTURNO ŠPORTNI ANIMATOR - M/Ž; PLANIRANJE IN IZVAJANJE KULTURNIH IN ŠPORTNIH PRIREDITEV (AKTIVNOSTI)V ZDRAVILIŠĆU IN IZVEN, SPREJEM GOSTOV, PREDSTAVITEV ZDRAVILIŠČA, PROGRAMOV, VODENJE IN SPREMLJANJE GOSTOV, IZVAJANJE RAZNIH ŠPORTNIH OZ. REKREACIJSKIH AKTIVNOSTI, INFORMIRANJE GOSTOV ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.12.2010; NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA D.D., TOPOLŠICA 77, 3326 TOPOLŠICA
UE ŽALEC
STRUGAR
STRUGAR - M/Ž; DELO NA CIKLIČNI CNC STRUŽNICI IN BRUSILNEM STROJU, NEDOLOČEN ČAS, 11.12.2010; HIDRO - INŽENIRING D.O.O., ZAVRH PRI GALICIJI 17 D, 3310 ŽALEC VOZNIK
VOZNIK TOVORNIH VOZIL V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; DELO VOZNIKA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.12.2010; AVTO-PREVOZNIŠTVO, LJUBOMIR VIGNJEVIĆ S.P., BEVKOVA ULICA 10, 3310 ŽALEC AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž; POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMOBILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.12.2010; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.O.O., LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A, 3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PRODAJALEC (MERCATOR CENTER TEHNIKE IN GRADNJE ŽALEC) - M/Ž; (DELO NA ODDELKU GRADBENEGA MATERIALA - PRODAJA, SVETOVANJE KUPCEM, PREKLADANJE BLAGA), DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 4.12.2010; POSLOVNI SISTEM MERCATOR D.D., DUNAJSKA CESTA 107, 1000 LJUBLJANA
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; SKLEPANJE ZAVAROVANJ NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.12.2010; KORINITA, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, D.O.O., LATKOVA VAS 94, 3312 PREBOLD ČEVLJARSKI TEHNIK MODELAR
VODJA KREATIVNE ČEVLJARSKE DELAVNICE - M/Ž; VABLJENI V KREATIVNO ČEVLJARSKO DELAVNICO, KI NADALJUJE DRUŽINSKO TRADICIJO ROČNE IZDELAVE ČEVLJEV. IŠČEMO POZITIVNO OSEBO Z ROČNIMI SPRETNOSTMI. ZAŽELJENO JE ZNANJE MODELIRANJA OBUTVE. NEDOLOČEN ČAS, 5.12.2010; A.VIRYENT, UNIKATNO OBLIKOVANJE ČEVLJEV, D.O.O., VRANSKO 131, 3305 VRANSKO EKONOMSKI TEHNIK
REFERENT ZA IZTERJAVO - M/Ž; IZTERJAVA TERJATEV KUPCEV, KOMPENZACIJE, ASIGNACIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.12.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI KNJIGOVODJA - M/Ž; KONTIRA IN KNJIŽI IZPISKE TRANSAKCIJSKIH RAČUNOV PRI POSLOVNIH BANKAH, SKRBI ZA PRAVILNO KNJIŽENJE LE-TEH (POIŠČE PRAVILNE VEZANE DOKUMENTE). VODI BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE. KONTIRA IN KNJIŽI VSE PREJETE RAČUNE IN DOMAČE DOBAVITELJE ZA STORITVE, MATERIAL IN BLAGO.D, NEDOLOČEN ČAS, 3.12.2010; MATJAŽ, MONTAŽA, ZASTOPANJE IN POSREDOVANJE D.O.O., PETROVČE 115 B, PETROVČE, PETROVČE 115 B, 3301 PETROVČE KMETIJSKI TEHNIK
PRODAJALEC - M/Ž; SAMOSTOJNO PRODAJA BLAGO IZ PRODAJNEGA PROGRAMA ZADRUGE, IZDAJA FITOFAR-MACEVTSKA SREDSTVA, OPRAVLJA SKLADIŠČNEGA MANIPULANTA, OZNAČUJE IN PRODAJA BLAGO PO VELJAVNIH CENAH, SVETUJE STRANKAM PRI IZBIRI IN NAKUPU BLAGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.12.2010; IKOS MP INŽENIRING ZA KADRE, ORGANIZACIJO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., VREČERJEVA ULICA 14, 3310 ŽALEC PRODAJALEC
POSLOVODJA - M/Ž; VODJA TRGOVINE Z VODOVODNIM MATERIALOM TER OGREVALNO TEHNIKO, NEDOLOČEN ČAS, 9.12.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI KOMERCIALIST
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž; PRIDOBIVANJE POSLA IN PREDSTAVITEV IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.12.2010; INOLES, NOTRANJA OPREMA, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR INŽENIR KMETIJSTVA
PRODAJALEC - SETOVALEC - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE KUPCEM V TRGOVINI Z REPROMATERIALI ZA KMETIJSTVO IN TEHNIČNIM BLAGOM, DOLOČEN ČAS, 1.12.2010; KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA Z.O.O. POLZELA, POLZELA 11, 3313 POLZELA INŽENIR STROJNIŠTVA PRODAJNI INŽENIR - M/Ž; PRODAJA IZDELKOV (SISTEMI OGREVANJA IN HLAJENJA) POSLOVNIM STRANKAM, VELEPRODAJNIKOM, PROJEKTANTOM IN KUPCEM IZ TUJINE, VODENJE IN UPRAVLJANJE PARTNERSKEGA ODNOSA S STRANKAMI, NUDENJE TEHNIČNE PODPORE IN ORGANIZACIJA TEHNIČNIH IZOBRAŽEVANJ, NEDOLOČEN ČAS, 19.12.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
Oglasni oddelek NT&RC
je od ponedeljka do petka odprt od 7.30 do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
PRODAM
MITSUBISHI lancer 1,3 gli, letnik 1997, 187.000 km, zelene barve, reg. do 18. 11. 2011 in motor Bmw R45, letnik 1981, prodam. Telefon 041 963-425. 5017
PRODAM
DVOBRAZDNI obračalni plug, 12 do 14 col in trosilec za apnenec, prodam. Telefon 040 123-549.	p
KUPIM
TRAKTOR Imt ali Ursus kupim. Telefon 041 680-684.	p
VODNIK
TOREK, 30. 11.
17.00 Medobčinska splošna
knjižnica Žalec_
Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Ver-bič
17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in starše
18.00 Knjigarna Antika_
V oklepaju
cinkarniško-antični kulturni večer; gostje večera Miriam Drev, Ivan Dobnik in Zoran Pevec
18.00 Knjigarna Kulturnica
Velenje_
Beremo z _
gost večera Peter Rezman
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Zakaj smo Slovenci lahko ponosni na cerkev?
predavanje prof. dr. Metoda Benedikta
SREDA, 1. 12.
13.00 Muzej premogovništva Velenje Sonca
odprtje razstave akademskega slikarja Darka Slavca
17.00 Osrednja knjižnica Celje Pravljica pri Mišku Knjiž-ku
pravljične dogodivščine z Ido inMojco
18.00 Hotel Evropa_
Ta veseli dan kulture
literarni večer ob Prešernovem rojstnem dnevu; predstavljajo se Celjsko literarno društvo, dijaki srednjih šol ter člani Zarje Trnovlje - Celje ter Društva bratov Dobrotinšek Škofja vas
19.00 Glasbena šola Celje
Novoletni koncert pedagogov
19.30 Kulturni center Rog. Slatina
Ettore Petrolini: Chicchig-nola
komedija Gledališča Koper; za Gledališki abonma in izven
CETRTEK, 2. 12.
9.00 Kulturni center Rog. Slatina

PRODAM
HIŠO v Lokrovcu, v velikosti 159 m2, zemljišče 1.929 m2, prodamo za 195.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
CELJE, Teharska cesta. Prodajalna, servis in skladišče+4.484 m2 stavbnega zemljišča, prodamo za 570.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa - po dogovoru. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
V ŠMARJU pri Jelšah, 1 km iz centra, prodamo hišo in gospodarsko poslopje, na mirni in sončni legi. Cena po dogovoru. Telefon 051 384-839. 5037
Razstava ročnih del
razstavljajo člani Območnega društva invalidov Zgornje Posotelje
16.00 Knjižnica Šoštanj_
Čarobno božično drevesce
pravljico pripoveduje Andreja Kolenc
16.30 Medobčinska splošna
knjižnica Žalec_
Beremo z Manco Košir
srečanje študijskega krožka
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Od Urške do Urške
literarni večer z žalskimi knjižničarji; ob 210-letnici rojstvaAntona Martina Slomška in Franceta Prešerna
19.00 Savinov likovni salon
Žalec_
Miha Štrukelj
odprtje razstave likovnih del
19.00 Dom sv. Jožefa Celje »Je vzel«
predavatelj msgr. nadškof dr. Marjan Turnšek
19.00 Don Boskov center Celje Kako se pogovarjati o spolnosti?
večer za starše
21.00 Local_
LocalCoolTura
funk, džez in soul večer z zasedbo Funk express
KINO
Spored 30. 11. in 1. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Jaz, baraba - animirana druž. komedija, sinh., 3D 16.20
Žaga VII - grozljivka, 3D 18.55, 21.05
Socialno omrežje - drama 16.15, 18.45, 21.20 Gremo mi po svoje - komedija 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 Lahka punca - romantična komedija
16.30, 18.40, 20.40
Harry Potter in Svetinje smrti 1.
del - domišljijska pustolov. 15.50, 17.50, 18.50, 20.50, 21.50 Tamara Drewe - komedija 16.40, 19.00, 21.15 Lomilec src - romantična komedija 15.20, 17.40, 20.00
ALI OGLASI - INFORMACIJE
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031 505 495,090 62 86 (1,99 Eumn)
Leopold Grešnik, s.p., Prebold
STANOVANJE
CELJE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, velikosti 121 m2 ter podstrešje v velikosti 50 m2, pogled na celjski Stari grad, potrebno obnove, prodamo za 130.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n
CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m2, 8. nadstropje, prodamo za 100.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
VDDAM
KUPIM
PRVDAM
KUPIM
GARSONJERO, 31 m2, v Žalcu, prodam. Telefon 041 858-090.
4993

VODOVOD - KANAtlZACUA
Vodovod-kanalizacija javno podjetje, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje razpisuje prosto delovno mesto
OPERATER ČISTILNIH NAPRAV IN ČRPALIŠČ
za katerega lahko kandidirajo vsi, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: končana V. stopnja strojne ali gradbene smeri, izpit B-kategorije, uporaba osebnega računalnika. Drugi pogoji za zasedbo: sposobnost prenašanja fizičnih naporov, organizacijske sposobnosti. Zaželeno je znanje nemškega ali angleškega jezika, ročne spretnosti in različna znanja s področja vzdrževanja. Kratek opis del: nadzor nad delovanjem tehnološke opreme, manipulacija z odpadki, ki se izločijo v procesu čiščenja, popravila opreme, redna vzdrževalna dela na opremi, vzdrževanje čistoče ^
Kandidati naj pošljejo pisno vlogo z življenjepisom do 6. 12. 2010 na naslov podjetja.
ŠUMER D.O.O.
Cesta v Celje 2, 3202 Ljubečna
Zaradi ŠIRITVE PROIZVODNJE iščemo nove sodelavce:
1.	VODJA POSLOVNIH ENOT - vodenje in organiziranje PE
2.	PROJEKTNI VODJA - vodenje projektov
3.	VODJA PROIZVODNIH ODDELKOV - vodenje in organiziranje
4.	KOMERCIALA - prodaja / nabava (akt. ANG ali NE)
5.	RAČUNOVODSTVO IN FINANCE - knjiženje in plačilni promet
6.	KADROVANJE - vodenje in urejanje evidenc v skladu z ZDR
7.	PRAVNIK - gospodarsko in delovno pravo
8.	RAZVOJNIK - razvoj novih in izboljšave na obstoječih izdelkih
9.	TEHNOLOGIJA - izboljšave procesov
10.	CNC OPERATERJI - nastavitve strojev za plastiko in vzmeti
11.	STRUGAR - nastavljanje in delo na CNC strojih
12.	ORODJAR - izdelava orodij
13.	SKLADIŠČNIK - prevzem, izdaja in embaliranje blaga
14.	VZDRŽEVANJE - elektro in mehanska vzdrževanja
15.	DELAVCE V PROIZVODNJI Od vas pričakujemo :
•	pripadnost podjetju
•	komunikativnost in pripravljenost za timsko delo
•	opravljanje in dokončanje podanih nalog
•	hitrost in odzivnost
•	poznavanje računalniških programov, standardov za prijavljeno delovno mesto
•	primerno izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj za prijavljeno delovno mesto
Nudimo vam:
I.	samostojno delo
II.	stimulativno plačilo
III.	možnost dodatnega izobraževanja
IV.	delovno razmerje bomo sklenili za določen ali nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom.
Vsi kandidati, ki imate veselje do dela, pošljite prijave s kratkim življenjepisom, delovnimi izkušnjami ter dokazili o izobrazbi na e-naslov: info@sumer.si ali po pošti na naslov: Šumer d.o.o., Kadrovska služba, Cesta v Celje 2, 3202 Ljubečna. _
Šumer d.o.o.
OPREMLJENO garsonjero, na Lavi, 2. nadstropje, oddam za 180 EUR. Informacije po 16. uri, telefon 040 424-908. 4957 V ŽALCU oddam stanovanje. Telefon 041 418-075.	Ž 137
ENOSOBNO stanovanje, 40 m2, delno opremljeno, v Novi vasi, vseljivo od 6. 12. 2010, oddam. Telefon 041 437-311.
5039
TRISOBNO stanovanje, na Otoku, kupim. Telefon 051 667-907.
4928
GRADBENI MATERIAL
PRVDAM
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
š 459
KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351.	š 678
PRVDAM
PRVDAM
DOBRO ohranjeno Gorenjevo šestpredalno zamrzovalno omaro ugodno prodam. Telefon 031 587-611.	5015
PRALNI stroj, zamrzovalno omaro, štedilnik, sušilni stroj, sedežno, hladilnik, peč na drva, ostalo, prodam. Telefon 040 869-481.	5044
SILAZNE bale, druga košnja, okolica Prebolda, prodam. Telefon 051 318-022.
5014
VINO kraški teran, odličen, ugodna cena, prodam, tudi dostavim. Telefon 041 614-862.	p
DOMAČE žganje slivovko prodam po ugodni ceni. Telefon 051 371-596. 5023
û®wDtednik
CHnreMflo naročnliofn Novega tocMko!
Naročniki Novega tednika boste lahko rtaroCnJSKe ugodnosti -
4 male oglase v Novem tednllni do lO
besed in testttHo na Radiu Celje -
Izkoristili IzkUuCno s svojo naročnl£ko kartico, naroCntiko polotntco odroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
NelsirorMtene ugodnosti » ne
preneselo v nniecfnle letel
ISKREN moški išče prijazno, mlajše dekle, s katero bi delil lepšo prihodnost. Telefon 031 860-668.
Ž 139
PODJETNIK, 40 let, simpatičen, želi spoznati žensko od 28 do 40 let, za resno zvezo. Telefon 041 248-647; agencija Alan.
I
5045
PRVDAM
VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	p BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p
MESO telice in prašičev (polovice) prodam.
Telefon 031 649-201. 5032 CISTERNI za kurilno olje ugodno prodam. Telefon 5799-192, 041 518-421. 5040
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za poštena razmerja. Telefon 031 836-378. Zaupanje, p. p. 40, Prebold. ž 138
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n POLAGAM keramiko, beljenje in sanacija kopalnic. Telefon 040 816-869. Julius Razpotnik, s. p., Turje 33, Dol pri Hrastniku.	L479
ZIVEX
Trgovina za znnanjo ureditev
Živex, d.o.o., Volčja Draga, Trgovina za zunanjo ureditev,
zaposli
TRGOVSKEGA POTNIKA
za področje Celja z okolico
Sprejemamo samo pisne prijave s tel. št. v roku 8 dni od objave na: ŽIVEX, d.o.o., Volčja Draga 40, 5293 Volčja Draga.
LES na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958.
5043
HITRO NAROCiTE
PRVDAM
DIATONIČNE harmonike prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 753-256. 4935
PRVDAM
PRAŠIČA, domače kmečke reje, prodam. Informacije po telefonu 051 638-171, (03) 5890-349, po 19. uri. ž 135 BIKCE in teličke simentalke, težke 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 480 AKCIJA! Prašiči, lastne reje, 100 do 150 kg, po 1,5 EUR/kg, možna dostava, prodam. Telefon 041 561-893. p BIKCA simentalca, težkega 130 kg, prodam. Telefon 5772-385. 5016 PRAŠIČA, težka 180 in 120 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 244621.	5019 KOZLIČKE, samčke in samičke, srnasta in burska pasma, stare 10 mesecev, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodamo. Telefon 041 858-008. 5018 PRAŠIČE, težke 190 kg, domača kuhana hrana, možen zakol in dostava, prodam. Telefon 031 299-877. 5024 TELICO, 700 kg, bikca, 230 in 290 kg, prodam ali menjam za hlodovino smreke. Telefon 031 357-312. 5031 BIKCA, sl, starega 4 tedne, prodam. Telefon 041 794-267. š 760 PRAŠIČA za zakol, težkega 170 kg, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon 041 324-256. š 761
ímtmtti
Dvakrat na teden, ob torkili in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; | S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, S 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicna naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 eUr. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si


Obnovili
zakonske
zaobljube
Zakonski pari na slovesnosti
V polzelski župniji že več let proslavljajo okrogle obletnice zakonskih zvez vsi pari hkrati. Na slovesnosti v župnijski cerkvi se je zbralo 57 parov.
Med njimi sta biserno poroko, 60 let zakona, proslavila Anica in Stanko Košec, trije pari so proslavili 55 let zakonske zveze, in sicer Nada in Vinko Derča, Cvetka in Anton Mešič ter Marija in Rudi Pečnik, 50 let zakonske zveze, zlato poroko, pa je praznovalo šest parov, in sicer Jožica in Alojz BastI, Ljudmila in Vlado Krajnc, Frančiška in Alojz Lomšek, Josipina in Andrej Korber ter Margareta in Franc Šlogar.
Slavje se je začelo s sveto mašo, med katero so zakonci obnoviIi zakonske zaobIjube in poIeg bIagosIova prejeIi vrtnico in voščiIo. Na sIovesnosti so sodeIovaIi vsi poIzeIski cerkveni zbori in skupine, ki so s tem izkazaIi čast zavetnici cerkvenega petja, zborovodij in organistov, sv. CeciIiji, ki goduje 22. novembra.
TT
Recept za dober zakon je kot recept za dober kruh
Sobota je bila še posebej slavnostna za Štefko in Ivana Gajška iz Luterja pri Dramljah, saj sta v krogu družine in prijateljev veselo proslavila zlato poroko ter si znova obljubila zvestobo. Spoznala pred več kot pol stoletja, vendar je takrat 22-letni Ivan na vaško veselico peljal neko drugo deklico. A je tam srečal 16-letno Štefko Jakulin, so začetek njune skupne poti na sobotnem slavju pričeli obnavljati vnuki.
Svojo srečo sta okronaIa z vstopom v zakonski stan 26. novembra 1960. Da je biIa poroka res nujna, kaže že dejstvo, da sta se do matičarja v Šmarju pripeIjaIa »na štop« s starim »dojcem« _ Že februarja naslednje leto se jim rodila hčerka Jelka. Ivan je skrbel, da je bilo pri hiši kaj denarja, zato je delal kot pek v pekarni Merx Celje, kasneje pa še v pekarnah Šmarje in Rogaška, Štefka pa je biIa doma skrbna mati in gospodinja. Leta 1962 se jima je rodiIa druga hči Slavica, leta 1964 pa sin Janko. Leta 1970 sta začela graditi novo hišo, kamor se je družina tri leta kasneje tudi preseIiIa.
Ko so se otroci bližali koncu šolanja, se je Štefka odločila za svojo službo. Uživala je v šiviljstvu, zato se je odIočiIa za sIužbo v tovarni Tolo Šentjur, nato pa v pekarni Rogaška, kjer je biI njen mož Ivan izmeno-vodja. Štefka je bila »šefica« doma, Ivan pa v službi. Ivan se je leta 1993 zasluženo upo-kojiI. V Luterjah sta kupiIa starejšo kmečko hišo in jo
idiIično prenoviIa, poIeg nje pa je Ivan ustvariI še pravi maIi živaIski vrt.
Zadnja leta sta postala tudi prava baIkanska popotnika. Prevozila sta bivšo Jugo-sIavijo po doIgem in počez. Nekateri so hodiIi v Portorož na kavo, onadva pa na PIitvice in na Krk pogIedat, če je še morje tam _
S ponosom se ozreta nazaj in se spominjata grenkih in Iepih trenutkov. Da sta se odločila prav, pa potrjuje tudi njunih 6 vnukov in 4 prav-nuki. Recepta za tako uspešen zakon ni, ali pač. Ali vam je že kdaj kakšen pek izdaI recept za dober kruh?
BG
FOTO TEDNA Foto: GrupA

Uvit
Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, CeIje, na eIektronski nasIov tednik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154.
Zimska urbana idila