Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO
IN L) t L t L O
DRUŽINSKI TEDNIK
allllllllllllllllUIIIIIIIUIIIIIIUIHUllllNMIIIIIIIJ,
Leto X.
V Ljubljani, 26. maja 1938.
štev. 21.
Vsakdo naj se po svoje : izveliča.
Friderik II. Veliki, 5
pruski kralj	5
(1712—1786)	5
»DRUŽINSKI TEDNIK« iihaji vsak četrtek. Uredništva in uprav* v Ljubljani, Cregorčičeva ul. 87/111. Telefon It. 83-18. Poitni predal St. 34S. Račun PoStne hranilnice v Ljubljani It. 15.3*3. — NAROČNINA: ra ‘It leta 2« din, </s leta 40 din, ■/: leta 00 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji st trankev, v Ameriki 2*/i dolarja. Naročnino Je treba plačati vnapral. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov n* sprejemamo, ra odgovora Je priloifti ra S dinarje rnamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (viSina 3 milimetre In lirina SS milimetrov) din 7'—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4’SO. — Notice: — vsaka beseda din 8—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0’50. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
Dance:
Smrtonosni
pniem
(GL str. 3)
RAZGLED PO SVETU
TIK OB ROBU PREPADA...
~	...je	šfa	Evropa	zadnjo	soboto:	Češka	mobilizacija,	francosko	zavez-
ništvo in trikratna angleška intervencija v Berlinu so rešile mir
Ukradene
Nedelja je dan, ko se človek odpočije od napornega dela med ted-7’otn; ko odloži svoje skrbi in težave in se duhovno in telesno pripravi za napore prihodnjega tedna. Čini bolj civiliziran je narod, tem bolj je razvit njegov nedeljski počile!:.
Med najbolj civilizirane narode sodijo nedvomno Angleži. V skladu s tem je tudi njihov nedeljski počitek. Anglež začne praznovati že v Soboto opoldne, ali vsaj ob dveh, in praznuje zvečine do ponedeljka opoldne. Njegov počitek je popoln: ob nedeljah ni ne gledaliških ne kinematografskih predstav, ne nogometnih ne drugih tekem ne zabav; angleška nedelja je namenjena sprostitvi in počitku v najširšem pomenu te besede.
V tako širokem pomenu, da na Angleškem niti ne volijo ob nedeljah. Volitve- so enim dolžnost, drugim zabava; Anglež meni, da je za oboje uvlavnik, in ne nedelja. To se pravi, zabave si Anglež ob nedeljah tlikakoi ve odreče, samo da mu je nedeljska zabava vse kaj drugega od eiri.uštva, ki ga uganjajo ob nedeljah, na evropskem kontinentu; Anglež hoče biti ob nedeljah sam s svojo družino v prosti naravi.
Ob nedeljah Anglež tudi politike ne uganja. Politika je pravemu An-gližu biisiness, kakor mu je btisiness vsak drugi opravek, namenjen zboljšanji( njegovega življenjskega standarda; iv za business je delavnik, ne nedelja.
Pri nas še zdaleč nismo socialno tako dozoreli, da bi nam bila nedelja tolikanj nedotakljiv dan. A po svoje jo vendarle spoštujemo. Če si že );■ moiemo odreči kina ali gledališča ali nogometne tekme — ve misleč na to, da drugim ukrademo nedeljo, ko jin silimo, da vam na ljubo igrajo, itd. — si hočemo zraven vsaj v ndru privoščiti v soboto zvečer svoje tri deci cvička ali dahnatinca, v nedeljo dopoldne revijo svoje praznične obleke na promenadi, po kosilu urico zasluženega dremeža in potem spel malo pohajkovanja v prosti naravi — oko je ne mahnemo že kar v soboto popoldne za dva dni v hribe. Naša nedelja je torej bistveno drugačna od tiste, ki bi se z vso pravico lahko zgledovali po ti jej; a nekaj ima ■vendarle skupnega z angleško : željo po m i r u.
MIR!
Kdo je bil v soboto iti nedeljo miren? Komu, kdor še pomni dobrih dvajset let. nazaj, se niso nehote vračale misli v one usodne dni julija 7.5., ko so ljudje s strahom ugibali, ali bo vojna ali ne? Katera mati ni z grozo pomislila, da bi utegnila izgubiti svojega dragega sina, žena svojega ljubljenega moža? Tehtna izjava gostilniškega ali kavarniškega znanca, ki se baje na politiko nekaj spozna, da mi pod nobenim pogojem ne pojdemo v vojno, ni potolažila duhov. Človek je že tako ustvarjen, da bo zmerom upal najboljše in se bal najhujšega.
Nedelja je minila. Najhujše je minilo. Toda ostal je grenak občutek. Nekam nespočiti so se ljudje vrnili ta teden na delo. Izgubili so nedeljo, ta nedotakljivi dan, ki naj bi bil samo njihov. In v ljudeh je začel vstajati srd proti tistim, ki jim tako brezobzirno kradejo mir in počitek, Ukradene nedelje se ne vrnejo nikdar več. In z njimi izgubljene simpatije tudi ne.	Quidans
V Ljubljani 25. maja
Poštenost zahteva, da odkrito in brez ovinkov priznamo : Chamberlainova vlada je . bila v. soboto in nedeljo kos položaju. To pomeni toliko kakor: London je rešil Evropo nove vojne katastrofe.
Teh besed nismo zapisali tjavdan. Prav nam ne more nihče očitati, da bi po nemarnem in lahkomiselno pisali o vojni in miru. še zdaj smo trdno prepričani — in to bomo, mislimo, tudi tehtno utemeljili — da v današnji Evropi ni vzroka za novo klanje med narodi; a najmanj ravno — kljub drugačnemu videzu — zaradi Nemcev s sudetskih gora. Prepričani smo s svojim zdravim razumom, zanašaje se na to, da tisti, ki vodijo usodo narodov, uravnavajo zgodovinsko dogajanje po impulzih iz zdravih možganskih središč, in ne morda iz kakšnih historičnih (ali histeričnih) vizij.
Kljub temu je neizpodbitna resnica: Evropa je šla preteklo soboto tik ob robu prepada. Sklep iz gornjega razmišljanja in tega stavka prepuščamo eenj. bralcem.
V ČSR so se pripravljali na občinske volitve. Na svobodne, tajne, 100 “/»no demo- Predsednik čsl. republike dr. Edvard Beneš je v kratske volitve. Na volitve, soboto, ob »najhujši uri po svetovni vojni«, izjavil kakršnih ne poznajo pri prav na velikem shodu v Taboru, da so Čelioslovaki mirni, nobeni izmed češkoslovaških da se ne boje bodočih dogodkov in da se sploh ne sosed. To velja poudariti, da boje. Sobotni in nedeljski dogodki so potrdili pre-
nam bodo sobotni dogodki tem jarkeje stopili pred oči.
Pri vsakih volitvah v vsaki državi se v volilnem boju pripete incidenti. Celo na Angleškem. Celo v Švici. Celo v skandinavskih državah. Ti incidenti so v normalnih razmerah notranja zadeva vsake države, še prav posebno, če ne prekoračijo razsežnosti, običajnih v civiliziranih državah. Na Češkem jih niso.
Vzlic temu je bilo v ČSR drugače. Tam je tisk neke sosede iz slehernega vaškega pretepa napravil afero, iz sleherne demonstracije evropski škandal. Zato ni čudno, da je začel »zatiranim« sudetskim Nemcem rasti greben. Njihov voditelj, telovadni učitelj Konrad Henlein je šel celo tjiko daleč, da je odklonil pogajanja s predsednikom vlade dr. Hodžo o manjšinskem statutu — pogajanja, ki jim* je bil baš namen, ustreči nemškim željam. še več; tik pred volitvami se je dični narodni voditelj odpeljal iz države — kam, je ta trenutek postranskega pomena — in prepustil svoje
ziden tove besede
ovčice »terorju« in »nasilju« praške vlade. Med sudetskimi Nemci so se širile vse mogoče fantastične govorice o razpadanju države, o priključitvi k Nemčiji, itd. Ali je jjotem čudno, da se je zapeljani sudetski narod postavil celo orožju po robu?
Le tako si moremo pojasniti tragični dogodek pri Chebu. Tam sta v soboto zjutraj dva sudetska Nemca na motornem kolesu dirjala proti nemški meji in se nista zmenila za večkratni orožnikov češki in nemški »Stoj!«. Orožnik je streljal in oba Nemca ubil.
Kakor da bi bili samo na to čakali, so rajhovski Nemci začeli takoj kupi-čiti svoje divizije na čsl. meji. Primera z avstrijskimi dogodki v letošnjem marcu je na dlani. Treba je bilo le še novega Seyss-Inquartovega krika na pomoč — in nemška armada bi v duhu naukov iz Hitlerjevega »Mein-Kampfa« vkorakala v suvereno češkoslovaško republiko, da odreši
podjarmljeno sudetsko ljudstvo in ga vtelesi v vesoljni nemški rajh.
Toda to pot so delali Nemci račun brez krčmarja. Anglež sicer počasi »kapira«, a nazadnje le izpregleda. Julij 1914. in marec 1938. sta mu do dobrega odprla oči. . To pot se London ni dal postaviti pred dovršeno dejstvo. Nič manj ko trikrat je britanski berlinski poslanik sir Neville Henderson v soboto obiskal nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa in mu dal z vsem poudarkom vedeti, da češkoslovaška ni Avstrija. V. Ribbentrop je mislil, da bo Hender.sona zviška odpravil kakor v marcu; začel je naštevati »grozodejstva«, ki jih uganja praška vlada nad ubogo nemško manjšino, in povzdignil glas: »Nihče ne more presoditi, kako dolgo bo moglo nemško ljudstvo ohraniti mirno kri.« Toda Henderson ga je suho zavrnil: »Britanski vladi se zde očitki proti praški vladi, ki jih širi narodno-socialistična propaganda, docela neutemeljeni; v grožnjah o tem, da bo nemški narod izgubil mirno kri, pa vidi vse prej ko prispevek k miroljubni ureditvi sudetskega vprašanja.«"
Angleška odločnost je nazadnje vendarle napravila vtis na nemškega zunanjega ministra. Toda bogve ali bi bila do kraja zalegla, da se ni zgodilo še nekaj drugega: Čehi so mobilizirali, poslali vojaštvo v sudetske kraje,	-	'
■ na meji in hermetično zaprli vse mejne prehode. Zdaj šele je Berlin videl, da ČSR res ni Avstrija in da se je nevarno igrati z ognjem.
Nadaljevanje na 2. str. v i, stolpcu
* »Sunday Times« je še bolj zadel žebelj na kapico. »Gospod v. Ribbentrop	pravi, da ima potrpežljivost
nemškega naroda svoje meje-,« piše ugledni londonski tednik v svojem uvodniku. »Toda važnejše bi bilo, če bi nemška vlada ne samo pozdravila vse, kar bi pripomoglo k spravi in pravični ureditvi spornih zadev, temveč, če bi bila tudi z dejanjem pripravljena pomagati. Na koncu koncev vemo dovolj o političnem sistemu tretjega raj ha, da smo si na čistem, da v tej resni zadevi, muhe nemškega ljudstva ne igrajo vloge. Za vse, kar danes Nemčija stori, odgovarjajo njeni oblastniki v najširšem pomenu besede.«
Utrinki
Sudetsko mesto Cheb (Eger), kjer se je pripetil usodni motociklistični incident
DVA VELIKA NARODA
Pariz kaže danes sliko resnosti in miru. Nocojšnji nedeljski večer je tišji kakor navadno: v preveč družinah razmišljajo o možnih dogodkih jutrišnjega dne. Odkar so ljudje brali v poročilih londonskih dopisnikov, da je francoski poslanik v Londonu sporočil zunanjemu uradu, da je Francija definitivno sklenila, prihiteti češkoslovaški na pomoč, če bi jo kdo napadel, čutiš povsod globok mir. Zavest, da se francoski narod ni samemu sebi izneveril in da je bil na višini zgodovinskega trenutka, je prodrla v množico, tako da zre pogumneje nevarnosti v oči. Takšen nastop ne more zgrešiti vtisa na druge države. Ljudje se zavedajo solidarnosti Anglije; v trikratni intervenciji britanskega poslanika v Berlinu vidijo potrdilo, da Velika Britanija po nobeni ceni ne misli ponoviti napake, ki jo je zagrešila leta 1914.
...Georges Bonnet (francoski zunanji minister) je češkoslovaškemu poslaniku Osuskemu včeraj preprosto odgovoril, da Francija ne spada med države, ki prelomijo svojo besedo.
(Iz dveh poročil ponedeljske »Ziir-cher Zeitling« iz Pariza.)
Kapitulacija Češkoslovaške je izključena. Dežela se s skrajno odločnostjo pripravlja na obrambo; ne vojaške demonstracije od zunaj ne vrenje v sudetskih obrobnih predelih ne morejo do živega njeni volji do obstanka.
(Iz berlinskega poročila konservativne švicarske »Ziirchcr Zeitungn.)
Čehi so s svojo hladnokrvnostjo dokazali svojo politično zrelost; razen zavezniški zvestobi Francije in odločnosti Anglije gre tej češki hladnokrvnosti zasluga, da smo to pot šli mimo katastrofe.
(Iz poned el jakih francoskih listov.)
CIVILIZACIJA BREZ KULTURE
Po kitajskem uradnem poročilu so Japonci koj po zavzetju otoka Amoja sklicali pod neko pretvezo na nabrežje 1.500 mož kitajske milice, ki je vzdrževala red na otoku, in jih tamkaj s skritimi strojnicami postrelili do poslednjega. Trupla nesrečnežev so nato pometali v morje.
V časopisih beremo, da so se te dni na lepem prikazala nad japonskimi mesti kitajska letala in zmetala na prestrašeno prebivalstvo na stotine kil... letakov. V teh letakih pozivajo Kitajci japonski narod, naj napravi konec krivični bratomorni vojni.
Na eni strani bombe in strojnice — na drugi strani nedolžni letaki. Dva naroda, dve metodi, dve civilizaciji — pa samo ena kultura.
V IMENU SLOVANSTVA...
Listi poročajo, da prirejajo v Var-šavi velike slovesnosti na čast ameriškim Slovakom, ki prinašajo v ČSR izvirnik pittsburške pogodbe med Čehi in Slovaki o slovaški enakopravnosti.
Tolikšna poljska pozornost preseneča — posebno te dni, ko je ves svet zaman čakal, kdaj bo Varšava v eni izmed najtežjih ur, kar jih je doživljala njena slovanska soseda Češko-slovaška, pokazala le senco tistih bratskih čustev, v katerih imenu prireja pravkar svečanosti Slovakom na čast.
ZBOLJŠANJE ČLOVEŠKE »PASME«
Nemška rasistična revija »Archiv fiir Biologie und Rassenforschung«, bojno glasilo narodno-socialistične stranke, je že leta 1936. (zvezek 30.) priobčila članek o »koristnosti letalskega bombardiranja s stališča plemenske selekcije in socialne higiene*; članek — napisal ga je neki višji častnik nemške reichswehr — utegne biti prav te dni še posebno aktualen.
»Pri bombardiranju,« pravi ljudo-rnili oficir, »bodo najbolj obljudeni mestni okraji najbolj prizadeti. V teh okrajih prebivajo pa siromašni ljudje, ponižani in razžaljeni; ljudje, ki jih je življenje osleparilo; teh ljudi bi se torej tako na lepem odkrižali... Po drugi strani bodo pa velike granate, težke 1000 kil in še več, ne samo ubijale, ampak bo od njih eksplodi-ranja neizogibno mnogo ljudi izgu-
Nadaljevunje na 2. strani pod črto
Kronika preteklega tfeJna
v
n LANI »Osrednjega planinske-^ ga društva« nam pišejo:
»Osrednje planinsko društvo« si je nadelo nalogo, da v tujsko-promet-nem oziru napravi nekaj za našo lepo Slovenijo. Začelo je zidati hotele, kar kaže samo pozdraviti; pozabilo je pa na nas planince in turiste, ki ljubimo naravo in ob nedeljah lazimo po naših lepih planinah.
Dobro bi bilo, če bi tudi vaš list na glas povedal, da v nekaterih kotah piha kar z vseh strani: z leve, z desne, zgoraj, spodaj. Skratka, koče vpijejo po popravilu. In dalje naj povemo, da velja kline pregledati in popraviti, prav tako vrvi; tudi pota bi kazalo popraviti in 'jih na novo markirati.
Če gremo po potih podružnic in vidimo, s kakšno ljubeznijo vzdržujejo pota in kako vzorno so markirana križišča, moramo »Osrednjemu« sporočiti, naj se zgleduje po podružnicah!	»Nas	par s Triglava«
Politični deden
Slevan Čirič, predsednik narodne skupščine, se je te dni vrnil z obiska v Pragi. — V kratkem bo naša vlada sklenila z Grčijo novo trgovinsko pogodbo na novi podlagi, ker so bili naši izvozniki z dosedanjo pogodbo nezadovoljni. — Naš vojni minister general Marič je obiskal Turčijo in si ogledal turško vojsko. Sprejeli so ga z vojaškimi častmi. Bil je tudi v avdienci pri predsedniku Kemalu Atatiirku.
*
Novi belgijski ministrski predsednik Spaak je v parlamentu napovedal reformo državne uprave in uvedbo novega tiskovnega zakona. — Angleške trgovske ladje bodo odslej primerno oborožene. Mornariško ministrstvo je dalo v ta namen na razpolago 60.000 funtov (15 milijonov dinarjev). — Predsednik brazilske republike Vargas je za vse zločine proti varnosti države uvedel smrtno kazen. — Poljski zunanji minister Beck obišče te dni Stockholm, od ondod pa pojde na uradne obiske v Estonijo in Letonijo.
—	Kitajska armada je dolgo žilavo branila vsako ped zemlje pri Sučovu, a japonske čete so po ogorčenih bojih vendarle prodrle v mesto. Glasov o zajetju kakšne armade pa niti Japonci sami ne potrjujejo. Kitajci so japonsko prodirainje proti jugu in zahodu ob lunghajski železnici ustavili in prešli ponekod celo že v protinapade. Japonci pripravljajo preosnovo svoje vlade. — Turčija je v Angliji najela posojilo 16 milijonov funtov (400 milijonov din) za oboroževanje, za zboljšanje prometnih zvez in za modernizacijo vojnih in trgovskih luk. — Francosko-italijanska pogajanja so na mrtvi točki. Kamen spotike med obema državama je španska zadeva. — Francoski kapital se hiti vračati iz tujine. Francoska vlada se misli zelo resno posvetiti ozdravljenju gospodarstva. — Na Mn/Jžarskem so sprejeli židovski zakon v obeh zbornicah. Prve protižidovske ukrepe bodo izdali prihodnje dni. — Italijanski kralj je odšel v Tripolis, kjer prisostvuje vojaškim vajam v zahodnem delu Libije. Jeseni bo baje obiskal Berlin in vrnil Hitlerju rimski obisk. — Češkoslovaška vlada je glede na zbiranje nemškega vojaštva ob svojih mejah vpoklicala en letnik rezervistov. V vsej državi je bilo v nedeljo zaradi občinskih volitev zelo napeto, vendar so volitve potekle v najlepšem redu. Henleinovi glasovi so poskočili, vendar pa vodja sudetskih Nemcev še zdaleč ni dosegel tega, kar je pričakoval. Nemške čete, ki so se zadnje dni zbirale ob češkoslovaški meji, so se začele umikati v svoje garnizije; tudi Cehi so spet odprli svoje meje.
Pramc in tragedije
d S tremi streli je hotela oplašiti svojega moža neka žena iz Rač pri Mariboru. Zakonca sta namreč drug drugemu očitala nezvestobo, zato se že dolgo nista razumela. Orožnikom je žena dejala, da je streljala mimo moža zgolj zato, da bi ga prestrašila, ker jo je spodil brez sredstev in ji prepovedal, da bi se še kdaj prikazala doma.
d Obesila se je 481etna Terezija Pivčeva, gostilničarka v Studencih pri Mariboru. Nesrečna žena zapušča 10
Nadaljevanje s 1. strani
bilo razum. Ljudje z neodpornimi živci ne bodo prenesli vojnih grozot. Tako nam bo bombardiranje pomagalo odkriti nevrastenike in jih izločiti iz socialnega življenja. In potem ne bo treba nič drugega kakor sterilizirati njihovo potomstvo, pa nam bo selekcija pasme zagotovljena.«
GRENAK DOVTIP
»Os nam je prinesla passo Romano (rimski korak), stala nas je pa passo di Brennero (Brennersko sedlo).«
(Iz rimskih pogovorov med Hitlerjevim obiskom v Italiji; zapisal C. de Catcrs v pariškem »Vuju«.)
otrok, med njimi 6 nepreskrbljenih. Menda so jo trle denarne težave.
d Ker je prišel po svoj denar, jo je izkupil upokojeni železniški uradnik Ivan Horvat iz Moškanjcev. Mož je bil namreč pred kratkim posodil nekemu kovaškemu pomočniku iz Sa-mušanov nekaj denarja in ko je te dni prišel ponj, ga je pomočnik napadel in pretepel. Z nevarnimi krvnimi podplutbami so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico.
laš napredek
n Srednjeveški zaklad iz dobe Friderika Lepega so odkopali na Glavnem trgu v Mariboru. Izkopali so približno 300 srebrnih novcev, večje razbitine starih steklenic, vaz, svečnikov in drugih predmetov, človeških kosti in celo čeljust z zobovjem. Med novci jih je tudi nekaj oglejskega izvora. Našli so tudi sledove kleti stare židovske menjalnice in ugotovili, da je bilo v tem delu mesta središče srednjeveškega židovskega ghetta.
n Tečaje za zatiranje nepismenosti so organizirale hrvatske prosvetne organizacije. Prvi tečaji so imeli velik uspeh, saj se je naučilo pisanja in branja okoli 60.000 ljudi. Klub ABC je razprodal okoli 32.000 abecedenikov.
n Novo elektrarno bodo v kratkem začeli graditi na Pohorju. Stala bo okoli 2 milijona dinarjev.
iesreče
č Huda prometna nesreča se je primerila v Celju. Trgovski pomočnik Ladislav Furlan iz Celja se je z motorjem s tako silo zaletel v tovorni avtomobil, da je nezavesten obležal na cesti. Takoj so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer se je kmalu zavedel.
č Pogorelo je gospodarsko poslopje posestnici Mariji Dolenčevi v Podovi pri Račah. Goreti je začelo ponoči in gasilci so v zadnjem hipu prihiteli, da so še rešili živino, vozove in razno orodje. Požar je baje podtaknila zlobna roka.
č Precej ocetne kisline je spil 51etni Milan Izlaker iz Gradiških Laz. Otrok je našel steklenico z vabljivo tekočino v kuhinji. Zdravnik je nesrečnemu fantiču takoj izpral želodec, a bilo je že prepozno: kmalu nato je otrok umrl.
č Konj je brcnil 421etnega posestnika Cirila Rotarja iz Prapretnega pri Hrastniku s tako silo v čelo, da mu je prebil kost nad levim očesom. Nevarno poškodovanega posestnika so prepeljali v celjsko bolnišnico.
č Levo dlan si je po nesreči prestrelil lBletni lončarski pomočnik Stanko Zertek s Straže pri Rogatcu. Fant je pregledoval browning, a ni bil dovolj previden. Zaradi nevarne rane je moral v celjsko bolnišnico.
č V desno roko se je ustrelil z otroškim samokresom lOletni Viktor Ky-ousky, sin poštnega uradnika iz Črnomlja. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno.
t V potok je adrknil tovorni avtomobil Josipa Peternela v Zgornji Bistrici. Trije delavci so odnesli lažje poškodbe, vozilo samo je pa precej poškodovano.
č Kolo se je strlo pri vozu posestnika Franca Dovča iz Savelj, ko je vozil z Gameljnov čez Ježico voz stelje. 631etna služkinja Micka Nahtigalova je tako nesrečno padla z voza, da je zadela ob cementni rob ograje, si razbila lobanjo, nalomila tilnik in obležala nezavestna. Takoj so jo prepeljali domov, a ponesrečenka je že med potjo umrla.
č Pri podiranju stare hiše na Turnem pri Slivnici se je predčasno zrušilo zidovje in pokopalo pod seboj 291etnega delavca Jakoba Križnika. Križnik je dobil po glavi nevarne poškodbe, raztrgalo mu je čreva in zlomilo levo nogo. Ponesrečenca so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico, a je takoj po prevozu izdihnil.
č Na električni drogr daljnovoda je splezal I81etni mizarski vajenec Fric Weisskopf iz Maribora in se z obema rokama prijel za žico. Fanta je treščilo na tla, a je po čudnem naključju dobil le opekline na rokah, pri padcu se pa ni prav nifi poškodoval. V bolnišnici so ga obvezali in ga takoj poslali domov.
leviakJanžostf
* Podgane so do smrti ogrizle 8 mesečnega otroka delavke Vinke Jeličeve v splitskem predmestju Lučac. Otrokova mati je stanovala v vlažnem kletnem stanovanju in ko se je zjutraj zbudila, je našla dete mrtvo. Podgane so mu izgrizle vrat in oči,
* Zadnja priložnost, da se udeležite nagradnega tekmovanja za Radion! Danes spet prinašamo velik oglas nagradnega tekmovanja za Radion. Kdor
se hoče tega tekmovanja udeležiti, mora izrezati celo stran in jo poslati na naslov: Jugoslavensko d. d. Schicht-Lever, oddelek reklama, Osijek. Pri nas dobe vsi naši naročniki in čitate-lji odtis oglasa zastonj. Pišite po odtise oglasov nagradnega tekmovanja za Radion na naš naslov: uprava »Družinskega tednika«, Ljubljana, poštni predal 345, ali pa pridite sami ponje v Gregorčičevo ulico 27/111. Poskusite, morebiti se vam bo sreča nasmehnila!
* Da bi čim prej prišla v raj, se je obesila starka Klara želežnjakova iz Mihovljana pri Čakovcu. Starka je bila dokaj premožna in nenavadno trdnega zdravja. Večkrat je tožila, da bi rada kmalu prišla v raj. Ondan sta z možem dolgo sedela na vrtu, na lepem se je pa izgovorila, da ima v kuhinji še nekaj dela, a namesto v kuhinjo je odšla pod streho in se tamkaj obesila. Mož jo je našel že mrtvo.
* 186 kg tehta pek Vinko šoštarko iz okolice Varaždina. Te dni se je prišel v mesto operirat: iz zdravstvenih razlogov mu bodo zdravniki vzeli precej maščobe. Ondan so mu operirali nogo in mu vzeli nič manj po 8 kg masti. Vinko Šoštarič se po operaciji počuti prav dobro.
* Razen materinščine govori še turško, armavtsko in cigansko 81etni šo-larček Božidar Stanislavljevič iz Pre-ševega. Fant hodi v diugi razred in se je jezikov naučil med tovariši.
* Kot ovčico krotkega gamsa ima baron Bom pri Sv. Ani nad Tržičem. Pravijo mu »Rezika*. Krotka živalca je z roke in se nikogar ne boji. Posebno rad ima sladkorčke in čokolado.
* Arteški vodnjak je hotel narediti restavrater Lisjak iz Maribora v Dra-gučevi vasi, da bi mu na njegovo po-
Specialni atelje
za okvirenie slik in gobelinov
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova ul. 4
sestvo dovajal dobro pitno vodo, kajti znano je, da imajo v Pesniški dolini redkokje dobro pitno vodo. Pri vrtanju so pa v globini 160 m na lepem naleteli na zelo slano vodo. Voda priteka iz zemlje v drobnih curkih. Iz dveh litrov tekočine so nakuhali četrt kile solnih sestavin.
Osebne %es<i
o Poročili so se: V Beltincih: Vinko Časar, šolski upravitelj v Gan-čanih, in šarlota Ozvaldova. — V Ljubljani : Rado Kristan, uradnik v umobolnici na Studencu, in uradnica Majda Zajčeva; Jože Kramarič, nadfaktor Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, in Magda Turkova, uradnica pri Trboveljski premogokopni družbi. — V Petrovčah pri Celju: Stanko Mihelčič, ljubljanski mestni komisar, in Zlata Zoričeva iz Celja. —
V	Podklancu pri Dravogradu: France Priložnik, orožniški kaplar, in Rezika Pitinova. — V Poljanah: Franc Mrak in Mici Veharjeva. — V Stari Loki: Viktor Gračner, banovinski računski inšpektor, in Valerija Jenkova. — V St. Vidu nad Ljubljano: Karel Kregar, mizarski mojster, in Ivanka Skandrova. — V Trogiru: Zule Pavlin, narednik-letalec, in Neda Koščinova. — Novoporočencem iskreno čestitamo!
t Umrli so: V Celju: 561etni cin-karniški delavec Karel Vizjak; 561etna mestna reva Neža župnikova; 281etna žena mestnega delavca Ana Stepičeva iz Zavodne pri Celju; 161etna posestnikova hčerka Marija Grobelnikova iz Arje vasi pri Petrovčah. — V Goriči vasi pri Ribnici: 271etni Tone Lovšin. — V Grižah: Jožef Naprudnik, gostilničar in posestnik. — V Ljubljani: dr. Ivan Lah, profesor in pisatelj; 851etna Uršula Kimovčeva; 85-letna Micka Mravljetova; Alojzij Mar-
Banka Baruch
11. Rue Aubcr, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles; Holandija: št. 1458-66. Ded. Diefist; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovue nakaznice.
kovič, nočni vratar Jugoslovanske tiskarne; Marija Porentova, žena upokojenega sluge finančnega dravskega ravnateljstva; Ivan Mlakar iz Zgornjega Kašlja; Franja Grčarjeva, posestnica in gostilničarka v Spodnji šiški; 751etni notar Karel Pleiweiss. —
V	Mariboru:	681etna zasebnica
Ivana Oblakova; 691etni upokojeni železničar Ivan Jerič; 541etni dnevničar Mihael Hajnc; 871etna Helena Valen-tinškova; 831etna Marija Zorkova; 65-letni upokojeni orožniški narednik Ivan Dolenc. — V Petrovčah pri Celju: 821etini gostilničar, posestnik in upokojeni železniški uradnik Vinko Jansekovič. — Na Pobrežju pri Mariboru: Marija Zajčeva, žena upokojenega železničarja. — Na Pristavi pri Tržiču: 851etni veleposestnik in gostilničar Josip Primožič. — Na Spodnji Hudinji pri Celju: Marija Brenkovičeva, gostilničarka in hišna posestnica. — V ‘Stepanji vasi: Franja Cenglejeva, žena nameščenca državne protezne delavnice v Ljubljani; Rudolf Verovšek, posestnik in upokojeni strojnik tobačne tovarne. — V Trbovljah: Jože Gorenc, rudniški strugar. — Žalujočim naše iskreno sožalje!
Po krivili potih
p Burno preteklost ima bivši nemški trgovec Hans Wolfgang Fischer iz Lipskega. Zagrešil je razne vlome, ustrelil je svojo ljubico Elizabeto in jo oropal, potlej je pa pobegnil iz zaporov na Zgornjem Avstrijskem, kjer bi moral odsedeti 18 let kazni. Nevarnega vlomilca so lani prijeli orožniki tik državne meje blizu Fužin pri Železnikih. Ljubljansko sodišče ga je te dni izročilo nemškim sodnim oblastem.
p Več panjev sta ukradla 481etni delavec Vinko Cmrčnjak in 481etni viničar Peter Kos nekaterim posestnikom v Središču ob Dravi in jim napravila za svojih 2000 dinarjev škode. Mali kazenski senat v Mariboru je obsodil Cmrčnjaka na 10 mesecev, Kosa pa na 6 mesecev strogega zapora.
p Zlorabljanje mladoletnih deklet so razkrinkali v Novem Sadu. Policija je zaprla tri ženske, ki so mladoletna dekleta uvajale v nemoralno življenje. Med zlorabljenimi mladenkami so tudi 12—14 let stare šolarke.
TIK OB ROBU PREPADU
Nadaljevanje s l. strani
Sobotna nevarnost je šla mimo.
Zasluga za to gre na videz v prvi vrsti Angležem. Ne da bi hoteli kakor koli okrnjevati zasluge, ki si jih London upravičeno lasti, je prav, da postavimo tudi druge zasluge v pravo luč:
Da se ni Evropa v nedeljo prebudila podobno kakor 28. julija 1914., gre prva in največja zasluga odločnosti češkoslovaške.vlade in delni mobilizaciji češkoslovaške vojske. Druga zasluga gre jasni in nedvoumni besedi francoske vlade, da bo brezpogojno z orožjem pomagala zavezniški republiki, če bi jo kdo napadel. Angleži so iz te francoske izjave samo posledice izvajali, ko so pritisnili na Nemce; saj bi udeležba Francije v novi evropski vojni nujno tudi njih potegnila v krvavi vrtinec.
*
Bodimo si na jasnem: najhujša nevarnost je minila, toda duhovi še zdaleč niso pomirjeni. Nekaj velikega se je zgodilo: prvič odkar je Hitler prišel na oblast, je Evropa začutila, da je zavel drugi veter: prvič nas je
—	kakor je dobro zapisala »Ziircher Zeitung« — minila hromeča sugestija, da nihče ne more ustaviti nemškega prodiranja v Srednji Evropi. Toda kdor reče a, mora reči tudi b. Ali ga bo rekla Velika Britanija?
Sudetsko vprašanje še ni rešeno. Nevarnost je izgubila svojo akut-nost in prešla v kroničnost. Češkoslovaška vlada je pokazala nenavadno mnogo potrpežljivosti in dobre volje, da spravi to vprašanje s sveta. Angleži so ji doslej fair pomagali. Ali ji bodo tudi v bodoče? Ali ne bodo, meneč da je tehtnica znamenitega evropskega ravnotežja omahnila na Nemcem nasprotno stran, vnovič pomagali »slabšemu«, da jim bo spet zrasel čez glavo?
Od angleške politike v Srednji Evropi bosta odvisna vojna ali mir.
Rekli smo, da zaradi sudetskih Nemcev ne. bi bila vojna potrebna ne upravičena. Že nekajkrat smo priobčili številke: Nemci v CSR imajo že danes, ko njihovi voditelji trde, da so zatirani, sorazmerno več šol kakor njihovi rojaki pri sosedovih. Imajo eno nemško vseučilišče (Cehi tri), dve tehniški visoki šoli (Cehi takisto samo dvei in celo lastno radijsko oddajno postajo. In to naj bo kulturno zapo-
XVIII.
Ljubljanski velesejem
43. RAZSTAVNA PRIREDITEV 4. DO 13. JUNIJA 1938
Polovična voznina na železnici.
Pri blagajnah železniških postaj kupite rumeno ie.ezniško izkaznico za din 2'—.
Sejmišče obsega 40.000 m3, preko 600 razstavljalcev iz 14 držav.
POSEBNE RAZSTAVE:
aCesta* - Francija- Pohištvo - Avtomobili - Tekstil - Ženska domača obrt LEPO ZABAVIŠČE 10.--12. junija: lil. državni trgovski kongres
Vstopnica daje lastniku pravico do nagradnega žrebanja. Vrednost dobitkov preko din 75.000 —
Aretirali so več ko 30 samih starejših, premožnejših meščanov. Pred sodiščem je osumljence čakala velika množica ogorčenega prebivalstva, ki je hotela z razuzdanci kar sama obračunati. Vmes je moralo poseči orožništvo, da je ljudi pomirilo.
p Žeparjeva žrtev je postal v Mariboru trgovski pomočnik Ivan Sabačič iz Mostarja. Neznan zlikovec mu je na Vodnikovem trgu izmaknil denarnico z 2500 dinarji gotovine.
Raino
r Poceni se lahko vozi na želeanici vsakdo o priliki pomladnega ljubljanskega velesejma, ki bo od 4. do 13. junija v Ljubljani, ko bo v veljavi polovična voznina. Popust velja za prihod v Ljubljano od 30. maja do 13. junija, za odhod pa od 4. do 18. junija. Na letošnjem pomladnem velesejmu bodo razstavljeni kovinski, tekstilni, papirniški, živilski, mehanski izdelki itd. Razen tega bo letošnji pomladni velesejem p>oživila pomembna gospodarska prireditev pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. Od 4. do 13. junija bo v Ljubljani tudi vsedržavni trgovski kongres, kjer se bo zbralo okoli 6000 trgovcev iz Jugoslavije, udeležili se ga bodo pa tudi zastopniki trgovstva iz Bolgarije. Med večjimi posebnimi razstavami bo posebno zanimiva razstava Francije. Na tej razstavi bo razstavljenih okoli 3000 francoskih knjig. Od 4. do 13. junija naj vsakdo pohiti na ljubljanski velesejem. Na jugoslovanskih železnicah 50 “/o popusta, v letalskem prometu pa 10 °/o.
stavi jan je? Prav je rekel Churchill ondan, da tako pravično kakor CSR nobena povojna država ni uredila svojega manjšinskega problema. Mi bi še dodali: sodeč po povojnem razvoju pismenosti na Češkem smemo reči, da bi bili v nekateri povojni državi, sosedi CSR, celo tkzv. državotvorni narodi lahko veseli, če bi se jim kulturno tako dobro godilo kakor Nemcem na Češkem. V državnih službah jim je po lanskem dogovoru z vlado priznan tako pravičen ključ, da si ga pravičnejšega niti Henlein ne more želeti: odstotek nemškega državnega uradništva se namreč krije 2 odstotkom nemškega prebivalstva.
Ostane le še gospodarska plat. Sudetski Nemci namreč trde, da ravna vlada z njimi kakor z državljani drugega reda in da jih zato daje gospodarska kriza. Tudi tu je podoba čisto drugačna: v prvih povojnih letih so češki Nemci nalagali svoj denar namesto v čsl. denarne zavode (imeli so tudi lastne, nemške banke) rajši v rajhovske. Prišla je inflacija im z nemškim denarjem je propadel tudi sudetski. Od tistih dob se industrija v sudetskih deželah ni več prav opomogla, zato se svetovno gospodarsko krizo češki Nemci mnogo huje občutili kakor Cehi. Ali je tega češkoslovaška vlada kriva?
Sudetski problem je umetno napihnjen. Sudetski Nemci imajo svojo kulturo, ki je mnogo bližja češki kakor rajhovski; imajo svojo zgodovino, ki jih veže s Cehi v organsko celoto; njihovo gospodarsko življenje je tako rekoč neločljivo zvezano s češkoslovaškim. Komu je torej v korist, da se odtrgajo iz kulturno-zgodovinsko-gospodarske skupnosti, ki jih je vanjo uklenila usoda?	Observer
*
V	prihodnji številki bo s>Družinski tednik« posvetil češkoslovaškim problemom celo stran. Med drugim ve-lezanimivim in aktualnim gradivom bomo priobčili tudi velik narodnopis-ni zemljevid ČSR.	Uredništvo
Za Binkošti
potebni vlak v Trst
katerega priredi Zvera m tujski promet v Sloveniji. Prilave in informacije do 30. maja v
izletni pisarni M. Okorn
LJUBLJANA - hotel „Slon« - Tei.
Vhod iz Prešernove ulice.
Pri prijavi se plača samo 20 din za kol« potni list, ostali znesek za vožnjo pa naj" kasneje do 3. junija. Prijavite se člmprej, ker je Število udeležencev omejeno
Smrtonosni kitajski prijem
Hujši od džiu-džitsa: en sam prijem povzroča smrt od srčne kapi Skrivnosten umor v Londonu
Japonci veljajo za mojstre džiu-dzitsa, a vendar še ne poznajo vseh njegovih skrivnosti. Razni prijemi so, ki jih poznajo samo Kitajci in jih kar ljubosumno skrivajo, čeprav bi Japonci ne vem kaj dali, da bi jih spoznali. Eden takšnih smrtonosnih prijemov je tudi >taki-satun. Vsak Kitajec bi se rajši dal do smrti mučiti, kakor da bi izdal skrivnost tega 8krivnostnega prijema.
(upi) London, maja.
Edino Angleži so že pred nekaj desetletji prišli na eled temu nenavadnemu prijemu, in sicer ga jim je izdala neka Kitajka, ki je bila poročena z nekim angleškim pribočnikom v Pejpingu. A Scotland-Yard ljubosumno čuva lo skrivnost. Listina s popisom je shranjena v jekleni blagajni jn le trije najvišji uradniki imajo ključ od tega svetišča. To previdnost |K>ste bolje razumeli, če povemo, da je mogoče s ,taki-satujem‘ ubiti človeka brez slehernega sledu nasilja. Y°volj je da na prav poseben način dva ploska in gladka predmeta pritisnemo na dveh mestih na žilo odvodnico — in ubogo žrtev zadene že Po nekaj trenutkih kap. Na pogled je
kaj lahka stvar, v resnici je pa tre-imeti prav posebno spretnost, če *>aj se nam prijem posreči. Bogve koliko nepojasnjenih umorov bi že bilo, ako ne bi angleška policija ta smrtonosni prijem tako skrbno čuvala.
Mrtvec v pidžami
Pred kratkim je imela londonska Policija priložnost, da se je v praksi Seznanila s ,taki-satujem‘. Policijski nadzornik Bellingham je ravno inspi-firal neko stražo v bližini Hyde-parka, ko je zabrnel telefon. Službujoči stražnik je sporočil, da je ravnokar neki taksijski šofer, po imenu Jimmy Har-d.v, našel ob bližnji vrtni ograji nekega mrtveca, oblečenega samo v pidža-nio. Truplo je viselo na ograji, ohlapno, kakoi' pošastno velika lutka.
Šofer, z obrazom naspol zavitim v volneno pahovko, je povedal, da je zagledal mrtveca v luči žarometov, ki Sili je vrgel na ograjo njegov avto. "Ali ga poznate?« je vprašal policijski komisar. »Kajpak,« je hitro oil-yrnil šofer, »Neki gentleman je, ki se ie ponoči v sami pidžami sprehajal PO ulicah. Ljudje menijo, da ni bil cisto pri pravi.«
»Kako ste pa vi prišli v to okolico?c; je nekam strogo vprašal komisar.
»V' bližini imam garažo, hotel sem tja spraviti avto, kajti v tej vražji megli se tako nihče ne vozi.«
Zapisali so še šoferjev naslov, potlej se je pa možak poslovil. Nato so Preiskali mrtveca. Bil je res v sami pidžami, a na nogah ni bilo sledu o cestnem blatu, obraz je bil miren, po-
kojen. Videlo se je, da se je brez trpljenja preselil na drugi svet.
Ob mamilih se križajo strasti
>V spanju so ga ubili, potlej pa vrgli na ograjo,« je ugotovil Billing-hani. Že drugi dan so ugotovili, kdo je skrivnostni mrtvec: (JOIetni sir Ce-cil Barry Dawson, visok uradnik pri indijski vladi. Dozdevni norec je bil tajni agent indijske vlade, ki vodi skupaj z Angleži trdovratno borbo proti tihotapcem mamil.
Ta umor je takoj sprožil zvezo z drugimi, ravno tako nepojasnjenimi hudodelstvi. Eden izmed Dawsonovih sodelavcev je bil Reginald Lee, angleški konzul v Marseillu, ki je bil pred kratkim brez sledu izginil. Sumili so, da je postal žrtev tajne mednarodne družbe tihotapcev mamil. Ta sum se je izkazal zdaj kot upravičen. V I)aw-sonovi pisalni mizi so našli več pisem v kitajščini, indijščini in hindo-stanščini, razen tega pa še majhno šifrirano zapisnico. Ko so jo dešifri-rali, so takoj povabili na policijo Jymmyja Hardyja, šoferja, ki je bil našel Dawsonovo truplo. A glej ga spaka: možak je brez sledu izginil! Tudi na londonskem prijavnem uradu niso poznali šoferja s tem imenom. Pač se jim je pa posrečilo dognati, da gre za Slippyja Holbyja, tihotapskega dobavitelja opija, možaka, ki je bil stalen gost v tajnih nočnih klubih v Picadillyiu.
Kdo vendar je pa umoril sira I)aw-sona? V njegovi zapisnici so našli na predzadnji strani neko ime: čang-tsienti. Bellingham se je zdrznil; lo ime je bil že nekje slišal! Segel je po bližnjem časopisu in preletel na hitro spored zabavišč; oči so se mu ustavile na nekem mestu: ,Kolizej‘, nastop akrobata in žonglerja Čang-tsientija../
"Zdaj tudi vem, kako so umorili sira Davvsona! : je vzkliknil nadzornik. Na mrtvecu niso našli nikakšnih ran, poznalo se je, da ga niso zadavili in tudi ne zadušili. Za spretnega detektiva pa tudi v tako skrivnostnem umoru ni bilo nobene skrivnosti več. Dawsona so spravili' s sveta s p ros kili m ,taki-satujem‘. To je pa mogel opraviti samo kakšen Kitajec, morilec, ki je sira Da\vsona v spanju umoril.
Soha je prazna
Ko so prišli detektivi v ,Kolizej‘, je bila v žonglerjevi garderobi že tema; čangtsienji je bil prišel na vrsto kot tretja točka in se je iz Kolizeja že odpeljal. Na srečo so vedeli detektivi naslov njegovega stanovanja: River-Side Alley. Bellingham se je takoj z dvema uradnikoma Hawkinsom in Wil-kinsom podal na pot. VVilkins je ostal pred vrati na straži. Zdelo se je, da je hišni gospodar MacPherson
pošteno okajen; Bellingham mu je pokazal legitimacijo, a vzlic temu ni mogel napovedati aretacije, ker še ni imel zapornega povelja. Scotland-Vard naj bi mu ga poslal po nekem stražniku. Med tem je odšel v pritličje vile, sedel v udoben naslanjač, si prižgal cigareto in čakal.
Tedaj je nekdo odprl stranska vrata. V vežo je pogledal čokat Kitajec z neznansko grdim in odurnim obrazom. Za trenutek se je zdrznil, nato je pa spet hitro vrata zaprl. /To ni bil Čangk je zavpil Bellingham. Budalo/; je zagodrnjal hišni gospodar, »to je ,Monkey-face‘ — ,opičji obraz‘, Kitajec, ki raznaša časopise,« in pokazal je z roko na iztis »Evening-New-sae, ki ga je Kitajec vrgel v vežo.
Zdaj Bellingham in Hawkins nista hotela več čakati na zaporno povelje. Odprla sta stranska vrata, a soba je bila prazna. Ko sta detektiva v slabi slutnji skočila po stopnicah v prvo nadstropje, sta tudi žonglerjevo sobo našla prazno, okno pa na stežaj odprto. Stekla sta na ulico, držečo proti Temzi, in ravno prestregla Wilkinsa, ki je od gneva malodane ihtel. »Ušli so mi,« je sporočil, »dva Kitajca sta bila, odšla sta iz hiše pri stranskem vhodu. Na pomolu ju je čakal tretji: slišal sem še, kako je zarohnel motorni čoln...«
Vse poizvedovanje in vse preiskave so bile zaman. A za Scotland-Yard je jasno ko beli dan, da so Dawsona umorili tihotapci opija, hoteč se od-križati moža, ki jim je bil že tolikokrat prekrižal račune. Kitajca sta se najbrže zatekla na kakšno zasebno jahto, ki ju je odpeljala na varno. Tajna družba tihotapcev mamil pač skrbno bdi nad usodo svojih ljudi...
Z doto jo je popihal
(n) Varšava, maja. V severnem delu Varšave se je te dni Žid Pejzah Kaplanski ženil z Židinjo Estero Nu-genheimovo. K poročnim slavnostim se je zbralo vse nevestino sorodstvo. Tik pred pričetkom poroke se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega: ženin je stopil k nevestinemu očetu in ga vprašal: /Ali imaš denar pri sebi'?,:
Oče se je zdrznil, saj ni pričakoval, da bo njegov bodoči zet v takšnem trenutku vprašal po denarju. Vseeno je pa odgovoril; »Moj ljubi sin, časi so slabi, doslej še nisem mogel zbrati vsega denarja za doto, a izročam ti to, kar imam pri sebi, vsega skupaj 2500 zlotov. Ostanek ti bom dal čez nekaj dni.«
Pejzah je z obema rokama pograbil denar, ki mu ga je ponudil bodoči tast. Mi rno ga je spravil v listnico, potlej je pa predrzno dejal: »Ker ti nisi držal svoje besede, je tudi jaz ne bom. : se zasukal na peti in odšel. Sorodniki so se šele čez nekaj časa opomogli od prvega presenečenja in telefonirali po policijo. Čeprav so stražniki in detektivi ves dan iskali pobeglega ženina, doslej še niso mogli ugotoviti, kam jo je tako hitro ucvrl.
(IIDNI LJUDJE • (UDEN SVET
,Zvesta do groba' sta si morala biti zakonca Gotthardova iz Betz-dorfa: oba je namreč isti dan smrt pobrala. Pred kratkim je zbolel 80let-ni Wilhelm Gotthard in zdravniki so spričo njegove visoke starosti izgubili sleherno upanje, da bi ozdravel. že drugi dan je pa zbolela tudi nje-Oova 77letna žena, ki je živel z njo 55 let v srečnem zakonu. Po dveh dneh, sta zakonca skoraj isto uro umrla.
*
Peterčki, šesterčki in sedmerčki rasejo kakor gobe iz tal, gorje torej slavi dionnskih peterk! Te dni je namreč neka preprosta kmetica iz Sahajnga blizu Kalkute v Prednji Indiji povila šesterke. »Prekletstvo!« je obupno kriknil ubogi oče, ko je zvedel za to ,veselo* novico. Mlada mati je pa čez noč zaslovela po svetu, čepraV ji je ena izmed novo-rojenk že umrla. Pri porodu je bila samo babica, vseeno pa otroci dobro uspevajo, če jim bo usoda mila, bodo lahko kmalu konkurirali s ,kanad-čankami', posebno, ker bodo najbrže rasli kakor ptički pod nebom, saj je njih oče le siromašen delavec.
Trimotorno Junkersovo letalo je pred kratkim na poletu iz Ženeve v Kjobenhavn ravno nad danskimi oto-!:t izgubilo en motor. V letalu je bilo 9 popotnikov, med njimi pet Norvežanov, ki so se vračali z zasedanja Zveze narodov v domovino. Na srečo J<‘ pa pilot letalo tako spretno vodil, da je brez težav pristalo na letališču v Kjobenhavnu.
če opica zbeži iz kletke, postavi na Stavo vse mesto, tako vsaj se je zgodilo v francoskem mestecu Tour-°oingu pri Lillu. Tamkaj je ušla iz neke cirkuške kletke mlada opica; Pet ur je gospodarila po mestu, vdi-rala v stanovanja, tekala za otroki
in celo odprla vratca pri hlevu, kjer so imeli zajčke, šele po dolgem lovu se je čuvajem posrečilo, da so neugnano živalco spet spravili v kletko. *
Koliko je vredno življenje triletnega otroka, 250.000 dinarjev ali samo o5.000 dinarjev? O tem bo moralo te dni razsojati neko londonsko sodišče, ■lletna Hazela Beylova se je pred mesecem dni igrala na cesti; pridrvel je avtomobil in jo do smrti povozil. Nesrečni oče je vložil proti lastniku avtomobila tožbo; v njej terja kot odškodnino za življenje svojega otroka 250.000 dinarjev. Nasprotna stranka pa trdi, da je to preveč, in mu ponuja samo 35.000 dinarjev. Razumljivo je, da je vrednost otrokovega življenja za starše nedvomno neskončno večja kakor za tujega človeka — toda ta vrednost se s denarjem izraziti ne da.
Zakrknjeni samci, bodite veseli, da ne živite v Italiji! Pred kratkim je namreč uradni list razglasil, da bodo vsi samski župani, gimnazijski ravnatelji, rektorji, občinski svetniki in namestniki županov, čeprav so vdovci brez otrok, v teku dveh mesecev po vsej Italiji izgubili svoje službe. Če zdaj ne bo nastopila ,zlata doba* za italijanska dekleta!
*
In še enkrat: kako učakamo 10h leta? Takole je odgovorila Italijanka Angela Bertozzijeva iz Masse: >Ni treba drugega, ko da dobro jemo, nekoliko pijemo in smo zmerom dobre volje. Humor je tisto, kar nam pomaga do visoke starosti/«
Bertozzijeva je kmetica in že 57 let vdova. Njen humor ja torej res občudovanja 'vreden,
•
Ali se še spominjate Itamona Na-vara, zastavnega filmskega junaka
iz ,Ben-Hurja‘? Upajmo, da je naša javnost hvaležnejša od ameriške, kajti v Ameriki so črnookega mladeniča že docela pozabili. Od leta 1935. je igral samo v enem filmu in še tedaj ni imel dosti uspeha. Ramona je uničil zvočni film. Zdaj živi nekdanji ljubljenec žensk daleč od Hollywooda, samo z materjo in sestro, šušljajo o njem, da namerava postati jogi in da se v ta namen druži z raznimi indijskimi jogiji in fakirji.
Lepi Ramon je pač vzlic svoji mladosti že spoznal vso slavo in minljivost sveta...
Mačke so navadno lokave in potuhnjene živali, tako so nam govorili že od mladih let. Njih hudobnost je na svoji koži občutila učiteljica Mara Ukmarjeva iz Kumanovega. Ko se je te dni vračala domov, jo je pred hišnim, pragom napadel sosedov maček Marko in jo strahovito obgrizel po rokah in opraskal po ramah. Gospodična je komaj obranila obraz in oči. Maček je last sodnika Mihajlo-viča; nenavadni primer so prijavili veterinarju, proti sodniku je pa gospodična že vložila tožbo. Napadalec jo je popihal; najbrže ima slabo vest...
Zaradi radia sta se sprla in oklala dva brata v Brnu, sinova nekega upokojenega ministrskega svetnika. Brata sta nekega večera poslušala radio; ob 11. ponoči se pa nista mogla zediniti, katero postajo bosta poslušala. Beseda je dala besedo in v prepiru se je 171etni Erhard tako razburil, da je potegnil nož in zabodel svojega starejšega brata. Čeprav so mladeniča takoj prepeljali v bolnišnico in čeprav je- mati ponudila svojo kri za transfuzijo, ga zdravniki niso mogli rešiti. Mladega ubijalca so zapili.
Poročil se je v cerkvi, kjer so mu pred leti peli zaduš-nico
(nM-w) Him. maja. V abesinski vojni so po neki krvavi bitki Italijani pogrešili Silvija Melonija, podčastnika 303. čete črnih srajc.
Proglasili so ga torej za mrtvega in so mu podelili posmrtno odlikovanje za vojaško hrabrost. V Melonijevi rojstni vasi v Gairu-Nuoru so njegovo smrt proslavili na moč slovesno s peto zadušnieo.
V resnici so bili pa podčastnika Silvija samo Abesinci ujeli; ko se mu je naposled posrečilo zbežati, je takoj odpotoval v domovino in se poročil s svojo izvoljenko Marijo Rizijevo.
Hudomušna usoda je pa hotela, da se je Meloni poročil ravno v tisti cerkvi in ravno pred tistim oltarjem, kjer so mu pred kakšnim letom dni peli mašo zadušnieo...
Napoleonov sin oce mehiškega cesarja Maksimilijana ?
(nP-d) London, maja. Pred kratkim je stavni angleški zgodovinar iu učenjak profesor James-Henrv Duveen izdal svoje spomine. Mnogo zanimivega čilaš v zgodovinarjevi knjigi, naj-zanimivejša, kar senzacionalna je pa trditev, da je bil Napoleonov edinec vojvoda Reichstadtski — oče Maksimilijana, brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa — tistega Maksimilijana, ki so ga v Mehiki ustrelili.
Slavni zgodovinar opira svojo trditev na neko pismo, ki ga je še kot dijak čisto slučajno dobil v roke. To pismo je učenjakov oče, strasten zbiralec starin, slučajno kupil z neko ljubko skrinjico vred in ga je pozneje spet nevede prodal. Bilo je zataknjeno za dvojno steno v skrinjici in je padlo iz nje, ko je dijaku Duveenu skrinjica zdrknila i z rok na tla. Mladenič ga je prečital, potlej pa spet spravil v kaseto.
V tem pismu piše Napoleonov sin vojvoda Reichstadtski svojemu sinu, otroku, ki ga je 6. julija 1832., t. j. 16 dni pred njegovo smrtjo rodila nad-vojvodinja Sofija Habsburška; otroka so proglasili za zakonsko dete iz njenega zakona z.nadvojvodom Francem, bratom cesarice Marije Luize. Ta otrok je bil poznejši cesar Maksimilijan Mehiški.
Vojvoda Reichstadtski pravi v pismu med drugim: »Ti si sin kraljevske krvi z dveh strani« in pozneje Tvoja mati se sramuje, da nosi pod srcem vnuka največjega vseli vladarjev, kar jih je kdaj poznal svet. Ta dva stavka pričata, da učenjakove trditve niso iz trte zvite.
Žal je pa profesorjev oče pozneje
skrinjico prodal, prišla je v tuje roke in naposled jo je kupil neki avstrijski’ zbiralec, najbrže po naročilu avstrijskega poslaništva. S skrinjico je kajpak izginilo tudi dragoceno pismo, ki bi z njim učenjak mogel dokazali, da so njegove trditve resnične.
(»Paris-Soir«)
ŠIROM PO SVETU
v 58 vrsticah
Streljanje severnih medvedov, razen' v silobranu, je te dni ruska vlada prepovedala. — Letalo Je zgorelo pri letalskih manevrih blizu Bristola im Angleškem; pilot se je rešil, njegov sopotnik je pa zgorel. — 1,012.516 unč zbita so izkopali v letošnjem marcu v južnoafriških rudnikih; nov rekord (dosedanji: 996.545 unč na meseci. — Razstavo Papaninovega taborišča so priredili v moskovski politehniki; na njej je rekonstruirano taborišče na. ledeni plošči; vsega skupaj so razstavili 1.500 predmetov, ki so jih imeli raziskovalci na plavajoči plošči. — lOtt ljudi je zgorelo v nekem newyorškemi hotelu, ki ga je te dni na več koncili zanetila zločinska roka; hotel je pogorel do tal. — Gozdni in poljski požari divjajo po Nemčiji in je samo pri Dessauu zgorelo 50 ha gozda-; ogenj zanetijo ljudje po neprevidnosti. —
— .Tehniško gimnazijo* nameravajo uvesti na Češkoslovaškem, brez pouka latinščine; maturanti te gimnazije bodo mogli samo na tehniške visoke šole.
— Vlak je povozil avtomobil na nezavarovanem železniškem prehodu na progi Aosta-Turin v Italiji; v avtu so se vozili starši s tremi otroki; vsi so mrtvi. — Huda suša v Franciji je poljedelstvu prizadejala veliko škodo; posebno hudo jo občutijo sadjerejci in vinogradniki. — Najdaljša letalska proga v Evropi bo Rinv—Budimpešta— —Varšava—Helsinki; uvedli jo bodo 1. julija. — Mačka je zadušila otroka kmetice Sorensenove v vasici Esbjerg na Danskem; kmetica je otroka položila na vrt, da bi nanj sijalo sonce, sama je pa odšla v hišo. Domača mačka je otroku legla ravno na usta in nos in ga tako zadušila. — V londonski podzemeljski železnici sta trčila drug v drugega dva vlaka; več vagonov je zmečkalo; šest ljudi je mrtvih, 50 ranjenih. — 43.000 slepičev so operirali v <5SR leta 1936.; uhirlo je samo 1'6% operirancev. — Brigado ženskih letalk so ustanovili na Angleškem; brigada ima značaj rezervne čete za primer vojne; vodi jo večkratna rekorderka Amy Johnsonova.
— 1.200 golobov-pismonoš je zgorelo v vlaku iz Northamptona v London; iz neznanih vzrokov je pričel goreti vagon, ki so v njem vozili golobe na neko tekmovanje.
ALI STE SE RODIL1 1859-1930?
C-itatelje tega časopisa, ki so se rodili v letih 1850—J9.10, prosimo, naj napišejo svoje iine in točen datum rojstva.
Imeniten astrolog, čigar znanstvene napovedi so žele obča priznanja in obsežna obravnavanja v vseh časopisih, se je odločil, da bo bralcem tega lista postregel s senzacionalnimi prerokbami, ki bodo na njih podlagi lahko generacije, rojene med 1850. in 1080. letom popravile svojo življenjsko pot in dosegle srečo v vsakem pogledu.
Ta objava je največje važnosti in nudi bralcem edinstveno priložnost, tla dosežejo svojo življenjsko srečo. Nezmotljiva jasnovidnost grafologije in astrologije Vam bo tole objasnila:
SPODNJE NI TISTO, KAR TRDIMO M KAR TRDIJO ONI, KI
»Naredili ste mi veliko uslugo. Zahvaljujem se Vam za horoskop...«
»...izkazali ste mi veliko uslugo.« Madame B. S.
»Vse se je zgodilo tako, kakor sle mi bili povedali.« G. I).
»Očarana sem ob resničnosti Vaših besedi.« Gospodična L.
»Moje najgloblje priznanje za Vaš modri nasvet...« Madame Anne B.
1. Vaš značaj,-.njegove prednosti, njegove pomanjkljivosti.
2. Vaše šanse v ljubezni.
'3. Vaše šanse v Spekulacijah In trgovini.
4. Vaše šanse glede na dedovanje.
5. Dolgost Vašega življenja.
6. Vaše prijatelje in Vaše dobrotnike.
7. Vaše sovražnike In krive obtožbe.
8. Potovanja in spremembe v bivanju.
9. Družinske razmere.
30. Vse, kar želite vedeti o uspehih v loteriji.
Ta imenitni astrolog, znameniti dobrotnik človeštva, dobiva za svoje delo vsak dan nešteto priznanj.
I, AMPAK NASPROTNO TISTO,
SO MERODAJNI:
»Zdi se mi, da se mi je danes vrnila sreča...« Gospodična J. 8
»Uspelo mi je, da sem rcŠH kapital. kj sem zanj mislil, da je že izgubljen...« J. M.
»Moj horoskop mi je najdragoce-nejši vodič...« Gospodična 1?. V.
»Vse spremembe so se zgodile, kakor ste mi jih razložili...« I. 11.
IZVLEČKI IZ DRUGIH PISEM:
M
bi
»...to je zares odlično del«,..« M. M. »...dokaz Vflšega daru pogoditve...« 11.
»...Neomejene usluge...« A. N. »...Nobenega vzroka nimam več, da dvomil v astrologijo...« H. V. »...žal mi je, da Vas nisem prej poznal...« I. C.
»...vse, kar ste mi pisali, je res...« C. A.
»...spet sem dobil dobitek...« »...mogel sem nastopiti službo po Vaših nasvetih...« C. H.
»...Vse je res...« D. F.
»...moj horoskop je čudovito resničen...« P. P.
»...mislim, da je nemogoče napraviti bolje...« A. G.
»...blagoslavljam dan, ko sem Vam pisal...« p. s.
»...V korist Vašega podjetja...« A. B.
»Ugotavljam, da je Vaša metoda dobra in da vsi tisti, ki kupujejo 3»mo na slepo srečo, ničesar ne vedo Mednje sem spadal tudi jaz, dokler nisem spoznal Vas.«
Gospod Janko Popovič, industrijec iz Beograda, se zahvaljuje njegovemu izvrstnemu nasvetu in ga je bogato nagradil, ker je po njegovem nasvetu zadel v loteriji 100.000 dinarjev. Izpolnite tudi Vi še danes, brez odlašanja spodnjo naročilnico in pošljite za stroške za izdelavo in ekspedicijo Vašega življenjskega horoskopa samo din 50*— na postni čekovni račun štev. 14.909. Hkrati naj opomnim, da nimam v službi nikakšnih zastopnikov ali agentov in da je to moj edini in točni naslov
FRANC TERŽAN, CELJE, poštni predal 25
NAROČILNICA
ki z njo naročam posebni življenjski horoskop, samo za din 50*—, ki jih pošiljam po čekovni položnici štev. 14.990 hkrati s to naročilnico.
Dan vplačila   ................................................................... ....
Ime in priimek ’M    ....................................................................
Poklic  .........................................................................
Dan. mesec in leto rojstva ......................................................
Barva oči  .......................... las	  Naslov,	ki želite, da
Vam nanj pošljemo diskretno Vaš posebni življenjski horoskop .............
mM
naiiA
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Pri črni kavi
Sedim v kavarni in opazujem. Dve mizi od mene sta se pravkar vsedla gospod in gospa. Na široko sta se vsedla, naročila sta si beli kavi in grmado časopisov.
Natakar je odhitel in prinesel beli kavi. Gospod in gospa sta začela uživati kavo, zraven sta pa pregledovala ilustracije.
Ni minilo deset minut, ko je prisedel k njima še en gospod — nedvomno znanec. Začel se je pogovor. Ne vem o čem, moral je pa biti zanimiv, kajti gospod in gospa sta vzela vsak svojo ilustracijo v naročje in poslušala.
Poleg gospoda in poleg gospe so bili stoli polni časopisov in ilustracij, toda natakar jima niti blizu ni smel. Ko sem se bolj natanko ogledal po kavarni, sem pri več mizah videl isti prizor. Ljudje se pogovarjajo zraven stolov, polnih časopisov in ilustracij, drugi gosti pa zaman zahtevajo ilustracije. »Vse je v rokah,«, pravijo natakarji in se ne upajo motiti pogovora ali vzeti le eno ilustracijo z grmad na stoleh.
Kaj pravite, g. urednik, ali je to v redu? Če si v kavarno prišel zapadi časopisov, potem jih beri. Če pa si prišel na razgovor, potem se pogovarjaj in daj drugim možnost., da tudi oni vidijo, kaj je drugod novega, ali kaj bo poleti nosil naš ženski svet. Gost, ki se je dolgočasil.
Nepoštenost in lenoba
Naročnik nam piše:
Sedel sem te dni pri kosilu, ko nekdo potrka na vrata. Vstopil je mlajši moški. Bil je ves razcapan in brez dela. Prosil me je vbogajme. Dal sem mu nekaj drobiža. Rekel sem mu, če mi bo pomagal na vrtu rahljati zemljo, mu bom dal 20 dinarjev in skoraj nove hlače. Bil je zadovoljen. Koj sem mu dal hlače in denar. Po kosilu sva šla na vrt. Ker sem pa pozabil ključ vrtnih vrat, sem stekel ponj v hišo. Ko sem se vrnil, ni bilo o neznancu ne duha ne sluha. Odnesel mi je hlače in 20 dinarjev.
Vidite, g. urednik, takšni so dandanes ljudje. Otresejo se dela, če le morejo. Mislim, da tudi to spada v »Zrcalo naših dni«.	2. A,
Pogovor o kraljici Mariji Stuart
, Zadnjič, ni dolgo od tega, sem sedel na klopici pred cerkvijo na Rožniku. Poleg mene so se igrali otroci. Zdajci mi je udaril na uho razgovor dveh že priletnih gospodov, ki sta bila v živahni debati. Prisedla sta k meni, in ne meneč se za otroke, nadaljevala pogovor.
Prvega gospoda sem poznal, bil je zdravnik; drugi gospod, ki je imel po lastni trditvi »zgodovino v mezincu«, je pa živo razpravljal o Mariji Stuart in o njenih zakonskih skrivnostih. Pri tem sta pa uporabljala take besede, da mi je bilo nerodno, posebno zaradi otrok, ki so poslušali z odprtimi usti.
Mislim, da bi se bila morala gospoda ozirati na otroke in debatirati o takih stvareh kje drugje, n. pr. doma ali v kavarni, torej tam, kjer ju otroci ne bi mogli slišati!
Poslušalec.
Za 30 dinarjev...
V	službi sem se seznanila z gospo-idično. Mnogo sva se pogovarjali, potožili in zaupali druga drugi, pa tudi pomagali sva si z uslugami.
Nekega dne me je nova prijateljica prosila, da bi ji posodila do prvega 30 dinarjev. Dala sem ji denar; zakaj ji pa ne bi pomagala v stiski!
Prišel je prvi. Vedela sem, da je ta dan dobila plačo in da bo odpotovala, zato sem jo pričakovala, da se poslovim. Stanovali sva v isti hiši in sva se večkrat na dan videli, a ta dan, kakor nalašč, niti enkrat. Ko je bil čas za odhod, sem pri znancih vprašala po njej, a ti so me presenetili z novico, da se je moja prijateljica od njih že poslovila in že zdavnaj odšla na postajo. Nisem mogla verjeti, zato sem pohitela za njo, da se sama prepričam.
Pretaknila sem ves vlak, a moje prijateljice ni bilo nikjer. Prometni uradnik je dal znamenje za odhod. Lokomotiva je potegnila. Pravijo, da se dandanes ne dogajajo več čudeži, a glej: pri oknu nekega oddelka v odhajajočem vlaku se je prikazala glava moje prijateljice.
Ali boste verjeli? Za 30 dinarjev...
J.
Novela »Družinskega tednika"
MALA GITA
Napisal O. VIOLAN
Medlem ko je moj avtomobil ko potrpežljivo, poslušno živinče stal poleg bencinske postaje in vdano požiral svojo vsakdanjo hrano, sem sedel za kopico časopisov pri krmilu in čital. Tedaj je nekdo s prsti pobobnal na mojo papirnato barikado. Izza mojih časopisov se je vzpela Gita, sedemnajstletno, od sonca ožgano dekle.
»Kam se boš peljal?«
»Še sam ne vem, dušica. Nekam pač, v zeleno pomlad.«
»Prosim te, vzemi me s seboj!«
Grtin glas ni zvenel ko navadno. Če se je hotela kateri koli drugi dan peljati z menoj na izlet, mi je to vselej od sile nevljudno dala na znanje.
»Stop,« je vselej rekla, »peljala 6e bom s teboj — in pika!«
Potem je zaloputnila avtomobilska vratca, se stisnila k meni in zadeva je bila urejena. Danes me pa prosi. Z negotovim, razburjenim glasom. Kaj se ji je neki zgodilo?
»Seveda, prav rad...« sem ji odvrnil.
Moj mali avtomobil se je napojil do grla. Gita me je odrinila izza krmila s plahim, tesnobnim pogledom. Motor je zabrnel in s sunkom je avtomobil pognalo naprej. Po desetih minutah sva bila že na mestni meji. Gita je poveznila svojo čepico globoko na čelo; njene ozke roke v svetlosivih rokavicah so zanesljivo držale za volan, pogled je strmo upirala na cesto, ki se je kakor neskončen trak vila pred nama. Plavi lasje so ji plapolali v malem, svetlem šopu, ki ji je vihral zadaj za čepico. Videl sem, morebiti prvič v najinem dolgem znanju, te rahlo vihrajoče, neskončno nežne črte od začetka las pa tja do zatilnika.
Šinila sva mimo vprežnega voza. Za las je manjkalo, da ga nisva oplazila.
»Kaj ti je vendar, otrok?«
Gita je zmajala z glavo. Držala se je zelo resno.
»Nič...« je odvrnila.
Kaj jo neki muči? Ljubezen? Saj ji je šele sedemnajst let. To vendar ne more biti! Včeraj ni bila še nič drugega ko... no da, ko neumno punče. Samo obleke, šport, knjige so ji rojile po glavi, drugega nič. Mojim zaljubljenim črticam se je samo smejala. Neumnosti, kako je le mogoče kaj takšnega pisati? To je vendar sam nesmisel! Saj niti ni vedela, da se takšne stvari morajo napisati. Če se človek na primer zaljubi v dekle, kakršno je Gita. A tega ji kajpak nisem rekel.
Zdaj je vozila počasneje, skoraj zamišljeno, skozi neko vas. Doslej mi sploh ni bilo mar, kam je vozila. Prijetno mi je bilo, ko sem sedel tako zraven nje, ji gledal v mladi, razburjeni obraz in je nisem nič spraševal. Zdajci sem pa na lepem osupnil Ustavila je pred neko gostilno.
»Ali ne bi hotel za trenutek izstopiti?« me je vprašala.
Da — zakaj ne? Nasproti hiše je bil lep vrt. Izbrala sva si mizo vstran od ceste. Prižgal sem si cigareto. Pobožala me je s prosečim pogledom. Ali se mar tudi njej hoče kajenja...? Njenim staršem sem svečano obljubil, da ne bom Gite nikoli zapeljeval h kajenju. Nemara me je pa že kdo drugi prekosil? Ko je spila kavo, je segla, ne da bi me kaj vprašala, v cigaretnico, in si vzela cigareto. Torej zna res že kaditi? Opazil sem, da so ji
»Tak govori že!« sem ji ukazal. »Ali si zaljubljena?«
»Da...« je dahnila predse.
»In on...« požrl sem psovko »on te je potegnil za nos?«
»Da...«
»In zato,..?«
»Zato sem te zvabila v Giinsheim...«
»Giinsheim? Kje je to?«
»Tukaj. On namreč stanuje v Giins-heimu...«
»In kaj boš zdaj naredila, Gita?«
»Ti pojdeš ponj...«
»Jaz? Kaj takega mi niti na um ne pride! Saj te imam vendar tudi jaz rad!...«
»Če me imaš rad, boš to naredil...«
To je logika včerajšnje Gite. Manjkalo je le še, da bi mi rekla stric Oton!
»Kajne, stric Oton, da boš stopil ponj?«
Šel sem torej. Na trgu sem poiskal hišo, ki mi jo je opisala, in se vrnil v gostilno z nekim mladeničem. Vso pot me je živo in pod častnimi besedami prepričeval, da je vsega kriva Gita. Ona ga je kratko in malo pustila. Koliko nesoglasij med takimi ljudmi! Spravo smo zalili s kozarcem dobrega vinca in smo se nato odpeljali v mesto. V troje.
To pot sem jaz sedel za krmilom in mojemu malemu avtomobilčku se ni bilo bati ničesar hudega. Mlada človeka sta neudobno sedla zadaj. Čeprav je bilo prostora za štiri obilne ljudi, sta se stiskala skupaj na enem sedežu in kadar sem se ozrl sta vselej trdila, da ju je na ovinku »vrglo skupaj«. Kaj sem hotel? Nazadnje se
Moški!
ZA ZDRAVLJENJE SPOLNIH SLABOSTI,
SEKSUALNE IMPOTENCE,
ter za ojačanje spolne funkcije,
poskusite originalne hormonske
VJ-HA-GE pilule
Dobite Jih v vseh lekarnah:
30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560.
Diskretno po povzetju poSilia: Mr. Ca v ra n Čič lekarnar, a glavni depo: Farm. Kem. laboratorium VIS-VIT, Zagreb, tangov Irg 3.
Hu
mor
Doma in na potovanju, preden greš spat, vedno:
Chlorodont-zobna pasta
»Vse doslej nisem videl, da imaš tako ljubka ušesa, sem zatulil v veter, ki je bril mimo naju.
Gita ni odgovorila. Ali me ni slišala, ali pa... me 111 hotela slišati? Mežikaje sem pogledal hitrostni števec. Sedemdeset, pet in sedemdeset... osemdeset.
»Previdno, Gita!«
Tiha, zagrizena togota je bila v njej. Pritisnila je na hitrostni gumb. Pet in
osemdeset... devetdeset. Ne, ta divja vožnja je opoj, ki bi z njim rada nekaj drugega v sebi omamila.
Hrepenenje? Po čem? Nisem vedel.
roke drhtele, ko si je prižigala ozko cigareto.
»Zdaj mi pa vendar že povej, kaj ti je?« sem silit vanjo. »Noro si vozila, kadiš, nervozna si, nekaj mi prikrivaš. Kaj ti je vendar?«
Gita je pobesila glavo. Hotela je nekaj izdaviti, a nič ni prišlo čez njene ustnice. Ni ji bilo treba nič. več odgovorili, vse sem bral z njenega obraza. Zaljubljena je in se je prvič v življenju razočarala. Zaradi drugega je sebe in mene izpostavljala nevarnosti. Prav nič ji ni bilo za moj avtomobil in zame.
nisem več oziral. Saj sem tako vedel, kaj se za mojim hrbtom godi. Drug zraven drugega sta čepela, oba mlada, vroča, srečna. Mladi mož in današnja Gila...
Z roko sem krčevito stiskal krmilo. Dobrih štirideset lot že imam. Ali se življenje tedaj res že konča?... Tako sem drvel skozi Somrak. S pet in štiridesetimi kilometri po ravnem in s štiridesetimi na ovinkih. Na tistih redkih ovinkih, ki smo jih zares prevozili. In med vožnjo sem mislil na Gito — na Gito... kakršna je bila še včeraj!
(r O-i)
Zavojček z rožnato pentljo
NEMŠKI NAPISAL H . SCHRATENBACH
Skoraj vse sta si bila že razdelila. Anka naj bi dobila spalnico, salonsko in kuhinjsko opravo, Lojze pa opravo iz delovne sobe, pisalno mizo in sprejemnico. Tudi glede malenkosti sta ee hitro sporazumela. Vsak je vzel to, kar je bil prinesel s seboj — le darila sta obdržala.
Še svoj živ dan si nista bila Anka in Lojze tako edina kakor pri tisti delitvi pred svojo ločitvijo. Zakaj sta se hotela ločiti, še sama natanko nista vedela. Dalje pač ni šlo, kajti vse preveč sla se prepirala zaradi vsake malenkosti. Zdaj je bilo že vse odločeno in nič več se ni dalo spremeniti. Skupaj sta šla pod streho, da bi še tamkaj vse uredila. Sedela sta drug poleg drugega pred velikim, polnim kovče-gom. Vse polno stvari je bilo v njem, ki si jih je bilo treba razdeliti.
Kaj vse se ni v toliko časa nabralo v velikem kovčegu! Stare obleke, prazne doze, razglednice, zavese, albumi...
Lojze je uzrl album fotografij izza njune zaroke, izza časov njune ljubezni in sreče. Od strani je pogledal Anko. Kako mlada je še bila! In kako lepa! Zdaj si je mislila poiskati službo in stanovati v opremljeni sobi! In spet bo moral biti sam!
»Ali je album lahko moj?« je otožno vprašal.
Anka ga je pogledala, se trenutek obotavljala in nemo prikimala. Sama je zdaj vzela v roko majhen sinji zavojček, zvezan 7. rožnato pentljo. Gledala ga je kakor nekaj zelo, zelo dragega ji. Lojze je opazil njen nežni pogled in jo je vprašal:
»Kaj imaš tam?«
»Pisma!« je tiho odvrnila.
»Kakšna pisma?«
Tvoja pisma iz prvih časov najinega znanja« je rekla še tiše.
Lojze je molčal in bolščal predse. Potlej je z nekam hripavim glasom povzel:
»Pisma so zdaj kajpak spet moja!«
Stegnil je roko. da Ih zavojček vzel, a Anka ga je podržala daleč proč od sebe.
»Ne«, je rekla, »la pisma si pisal meni in zalo so tudi moja.«
..Oprosti, Anka...«
: Ne, ta pisma bom jaz obdržala!«
»Zakaj jih hočeš obdržati?«
»Zakaj...?« Ankine oči so za hip vzplamtele.
»Zakaj sprašuješ? Ti imaš album. Menda smem jaz tudi imeti kakšen spomin na tiste čase, ko 6va bila tako srečna.«
Z rokami si je zakrila obraz in zaihtela. Iznenada je začutila okoli vratu dvoje rok.
»Anka! Ali si me res tako rada imela?«
Skoraj neopazno je prikimala.
»In danes tudi še?«
Naslonila je glavo na njegove prsi.
»Zakaj se pa potlej hočeš od mene ločiti?«
»Ali sem se mar jaz hotela ločiti?«
»Seveda! t
Anka je vstala in je izzivalno pogledala Lojzeta.
»Ta je pa lepa 1 T i si se hotel ločiti!«
»A ti 6i začela!«
»Preneumno! Kdo je pa prvi govoril
o	ločitvi če ne ti!«
Z zariplima obrazoma in žarečimi
RADENSKO ZDRAVILNO KOPALIŠČE
zdravi z dobrim uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, nervozo, želodec, jetra, ženske katare, spolne motnje, notranje žleze. Ako trpite od katere teh bolezni ali sploh obiskujete zdravilišče, zahtevajte naš prospekt, v katerem imate mnogo .koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Direktni vagon za zdravilišče SLATINA IMDENCI odhaja Iz Ljubljane ob 8.00 ter prihuja v HADENCB ob 14.42.
očmi sta stala drug drugemu nasproti. Potlej sta se na lepem zasmejala.
Lojze je pri priči odšel, da bo spet uredil vse tako, kakor je bilo še malo prej. Anka je sedela v sobi pred odprto pečjo. Ko »o te vrata za Lojzetom zaprla, je on zavojček 7. rožnato pentljo
—	v zavojčku so bili sami stari računi — vrgla v ogenj in se vsa blažena nasmehnila predse. (rN-k)
Kako (podobni Američani prežive večere?
(nxw) Ncwyork, maja. Ameriški dnevnik v Gable News« je zadal svojim uradniškim čitateljem tole nenavadno in nekoliko zvedavo vprašanje: »Kaj ste počeli snoči?« In či ta tel ji so odgovorili po pravici in resnici (kajpak če jim smemo verjeti):
5"/» dam in 13'’,» gospodov je šlo zvečer v kavarno, 15'7o gospodov in 12% dam pa v restavracijo. 30"/. gospodov in 26°« dam je izjavilo, da so prejšnji večer čitali svoje časopise; 40% jih je pa bralo romane. 35“/» gospodov in 45% dam je poslušalo radio, 2% gospodov je pa šlo na uradne sprejeme; 10% gospodov in dam je igralo bridge, 15% jih je pa nadaljevalo zasebno učenje — in to število dokazuje, da so Američani res ukaželjni.
Naposled je 12"/. dam odšlo v kino, med moškimi pa samo 6%. Le 3% moških in žensk je odšlo zvečer na kratek sprehod zaradi zdravja.
Poročila tega dnevnika so najbrže ugodno in pomirjevalno vplivala na ameriško policijo. Med ameriškimi uradniki namreč po tej statistiki ne naletimo niti na enega ponočnjaka, ki bi svoje noči zapravljal po dvomljivih nočnih zabaviščih.
Vendar nas pa še nekaj preseneti, ko prebiramo odgovore na to zanimivo okrožnico. Opazili smo, da nobena Američanka ni odgovorila in tudi noben Američan ne: »Ostal sem ženi na ljubo doma...« ali pa »ostala sem pri svojem možičku«.
Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«!
Moderni časi
»Kako dolgo pa že poznaš tisto srčkano plavolasko, ki sva prej z njo govorila?«
»Hm, to je težko reči; poznam jo že pol leta, a kot plavolasko komaj tri dni.«
Ljubosumnost
»Ivan, kaj pa pomeni tale črn las na tvojem telovniku?«
»Nič posebnega, ljuba moja, kvečjemu to, da nisi očistila telovnika ves j čas, odkar si postala plavolaska.«
Prijateljici
»Vročina in mraz me spreletavala, če pomislim na svoj štirideseti rojstni dan,« vzdihne zaskrbljeno gospodična Metka.
Tedaj se pa oglasi njena .dobra' prijateljica: ; Kako to? Ali se je tedaj kaj posebnega zgodilo?«
Razumljivo
Ravnatelj jetnišnice: »No, ali lepo ravnajo z vami?«
Jetnik: Nič se ne bom pritoževal, a boli me, da mi tako malo zaupajo — ne dajo mi ključa od celice.«
Ni pomoči
Gospod Žolna se v zgodnji jutranji uri vrača s kroka domov; kajpak se zaleti v edinega gospoda, ki mu pride nasproti.
»Goba pijana, ali me res nisi videl?« se zadere nejevoljno gospod.
»Naj gospoda oprostita,« se opravičuje Žolna, »hotel sem iti samo sredi, med vama...«
Razlika
Dva vojaka iz tujske legije sedita v gostilni pri kozarcu vina. Prvi vpraša svojega tovariša: »Zakaj si pa prav za prav stopil v tujsko legijo?«
Žene nisem imel, a navduševal sem se za vojno,« odgovori tovariš.
»Vidiš, pri meni je bilo pa ravno narobe; imel sem ženo, a želel sem si miru.«
Ne huje
»Niti minute miru nimam več; ves dan si belim glavo, kako bi poplačal svoje dolgove.^
Ah, meni se pa še huje godi; jaz pa ves dan premišljujem, kje bi še kaj debil na up.«
Knjižnica
Gospod Štorček ima nenavadno lepo knjižnico. Za čudo pa vse njegove knjige obravnavajo eno samo snov. To opaziš že po naslovih: .Lepo vedenje v družbi". .Kaj smeš in česa ne smeš",
,Nekaj družabnih navodil zn odrasle", ,Bon-ton za gentlemane", itd.
Lepega dne ga pobara prijatelj Ščuka: »Kje si pa vendar dobil vse le knjige, štorček?«
Gospod Štorček ponosno: Sama darila mojih znancev in prijateljev.«
Moderen sinko
»Kdaj nama je pa Borut zadnjikrat pisal, Ivan?...
»Trenutek potrpi, koj bom pogledal v čekovni blok.«
Zasolim mu jo je
»Nekoliko čudno se mi zdi, da je vaš mož umrl kmalu nato, ko se je dal tako visoko zavarovati za primer smrti,« meni zastopnik zavarovalne družbe užaloščeni vdovi.
A možak tokrat ni na pravo naletel;
Čudno se vam zdi?« vzroji vdova, »meni pa nič, saj se je ta revež do smrti izgaral, samo da je lahko vaši zavarovalnici plačeval visoke premije.«
Najnovejša škotska
»Mislim, da bom dobil nekaj popusta,« pravi zdravniku škotski oče, čigar sin je zboiel za škrlatinko.
»To bo pa težko šlo, gospod.r meni zdravnik, »saj veste zdravniki imamo svojo tarifo «
»Kajpak vem, a ne pozabite, da je moj sinko ves razred okužil s škrlatinko!«
Še ena škotska
Škot namerava kupiti avlo. Njegovi ženi je zelo všeč majhen, dvosedežen avtomobilček. Mož se pa na lepem nečesa »pomni in se zadere na ženo: »I11 kje bo sedel prijatelj, ki ga bova vsakokrat jmvabila s seboj, da bo plačal bencin?«
ELIDAGeS krema
hom°
,nkov<I2.
d, v»ebine
i osebno^
Spak, ki ga vsi poznamo *enD samojahovko...
Kdaj ste imeli zadnjikrat opravka s njim, včeraj, predvčerajšnjim, morda celo danes? Najbrže majete z glavo, češ, tega pa ne poznamo. Oha, le počasi, utegnili bi se mu zameriti, potlej bi vas nagajivee še bolj pre-9anjal. A ker tako trdovratno trdite, da se še niste seznanili z njim, dovolite, da vum ga danes uradno predstavim:
Mojster Spak, tisti nebodigatreba, ki ima vselej in povsod prste vmes, tisti onga, ki tako hudomušno meša ljudem štrene, potlej se jim pa v brk smeje. Tako ugleden škrat je, du ga je celo veliki pesnik Shakespeare opisal v »Snu kresne noči*. Spak nagajivo spelje na led vse zaljubljence v tej ljubki komediji, tako da na koncu koncev sami ne vedo več, kje imajo svoj par.
Upam, da kar drhtite v radovednosti, kje ste ga že tudi vi srečali. Natanko vam kajpak na to vprašanje ne morem odgovoriti, a iz svoje lastne skušnje vam rade volje naštejem nekaj takšnih grenkosladkih srečanj.
Ves teden na primer sediš v pisarni, kleplješ po pisalnem stroju in spuščaš v košček sinjega neba, ki ti mežika skozi okno, pobožno željo: *Da bi bilo vsaj v nedeljo tako le-Po.U p0 tihem, da te ne sliši Spak! Vražiček bo že napel vse svoje stru-ne, da bo v nedeljo lilo kakor iz škafa. Potlej si lahko kajpak ves teden do druge nedelje beliš glavo, zakaj vselej ravno ob nedeljah tako trdovratno dežuje.
Denimo, da greš po promenadi, z novim klobučkom, z novimi čeveljčki ln novo obleko. Nasproti ti prihaja i°n‘, ki ti je tako pogodu, da bi tve-Oala vse, samo da mu boš všeč. Danes imaš srečo, nova obleka bo menda vendar učinkovala, ponosno dvigneš glavo, še nekaj metrov in on bo tu, zdaj velja pokazati, kaj znaš. Takole od spodaj navzgor so tvoje °či kar se da zapeljive, ustka raztegneš v ljubek smehljaj, vse gre po maslu, tedaj pa — o prešmentana smola! — stopiš na bananov olupek že zgrmiš po tleh, kakor si dolga široka, hi da bo nesreča še večja, >on‘ se niti ne potrudi, da te bi po-
bral, ampak gre z vzvišenim smehljajem mimo, medtem ko vsa v zadregi hitiš pobirat denarnico in beležnico, ki sta se ti skotalili iz torbice na tlak. Stavim, da je imel spet Spak svoje prste vmes!
Ali si že kdaj imela zobobol, ko si hotela na plesne vaje? Spak! Ali si kdaj prismodila pečenko, ko si imela goste? Spak! Ali si morda že kdaj polila sinjo obleko z rdečim vinom? Spak! Ali si že iskala svinčnik po vseh predalih, potlej si ga pa našla v žepu, čeprav si že prej dvakrat segla vanj? Spak! Ali si že kdaj s kolesom zavozila na žebelj, ravno tedaj, ko se ti je tako strahovito mudilo v službo? Spak! Spak in spet Spak na vseli koncih in krajih!
Vidite, ta mrcina nikomur ne prizanese, zatorej ne kaže drugega, ko da mu napovemo vojno! Kajpak se moramo pa dobro oborožiti, saj veste: močnejši zmaga. Upam, da soglašate z mojim predlogom in da se že koj jutri pričnete oboroževati.
Že vnaprej vam povem, da je Spak tako trdoživ, da nas bo zasledoval vse življenje. Odkrižati se ga ne bomo mogli, dokler bomo nosili v srcih želje in upanja, dokler se bomo veselili sonca in lepih dni, dokler bomo z utripajočim srcem pričakovali srečnih trenutkov ljubezni — skratka, dokler bomo živeli. Lahko bomo pa njegovo ,delovanje' nekoliko omejili, pokvarili mu bomo veselje, naredili križ čez njegove načrte.
Kako? Čisto preprosto. Oborožili se bomo s potrpežljivostjo. Nič več si ne bomo ruvali las, če bomo ob deževnih nedeljah morale sedeti doma in krpati nogavice, namesto, da bi se sprehajale po cvetočih travnikih. Nič več ne bomo godrnjale, če bomo prismodile pečenko, ampak bomo rajši mirno skušale to napako kakor koli popraviti. In namesto da bi se z možem t ik pred odhodom na j koncert spričkale zaradi previsokega računa pri šivilji, bomo rajši požrle nekaj očitkov in se pobahale z lepo obleko pred svojimi prijateljicami. Skratka, skušale bomo Spaka ugnati v kozji rog s potrpežljivostjo in preudarnostjo!
Torej še enkrat:	v	boi proti
Spaku!	Saška
...si lahko narediš štiri ljubke Sa-potlje, kakor jih vidiš na naših spodnjih slikah. Najbrže imaš med svojo garderobo kakšno pahovko; najboljše je, če je iz tenkega, lahkega blaga, na
Naša kuhinja
kaj bo ta teden na mizi?
Četrtek: Piščanec v obari, zabeljeni žganci. — Zvečer:	Krompirjevi
svaljki z berivko.
Petek: Zelenjavna juha, palačinke, nadevane z marelično mezgo, kompot. — Zvečer : Fižolova solata, ocvrte sardelice
Sobota: Goveja juha z vlivanci, dušen krompir, hren, govedina. — Zvečer: Obloženi telečji zrezki e solato.1
Nedelja: liiž, telečja pečenka, mešana solata, nadevani krompirjevi cmoki,3 — Zvečer: Hrenovke, krompirjev pire, rabarbara s prepečencem/1
Ponedeljek; Goveja juha z rezanci, špinača, krompirjev pire — Zvečer: Čaj, biskvitna torta.1
Torek: Možganova juha, solata iz korenja, redkvice in radič, dušen krompir. — Zvečer : mrzel narezek, liptovski sir. pašteta iz svinjine.5
Sreda; Krompirjeva juha, čebulna omaka, dušen krompir. — Zvečer: Goveji golaž.
POJASNILA
'Obloženi telečji zrezki: opeci telečje zrezke in jih ob prilivanju nemastne goveje juhe še pol ure duši. Nato jili obloži z rezinami kislih kumaric in z očiščenimi sardelami; nanje ubij in ocvri jajce, nato pa obloži zrezek z majhnimi, v kisu namočenimi gobicami. Ob koncu zalij ves zrezek s kislo smetano in ga začini z nekaj drobci stolčenega popra in nekaj kapljicami limonovega soka.
*’ Nadevani krompirjevi cmoki; K kg mehko kuhanega prekajenega mesa nareži na kocke; vmešaj testo iz 1 kile mehko kuhanega, olupljenega in pretlačenega krompirja, 30 do 40 dkg ostre moke, soli, 2 dkg margarine in enega jajca, oblikuj dolg svaljek in ga razreži v toliko kosov, kolikor cmokov želiš. V vsako rezino položi nekoliko Prekajenega mesa, oblikuj cmoke, jih skuhaj v vreli vodi, potlej pa serviraj v skledi, zabeljene z margarino in ocvrtimi kruhovimi drobtinicami.
'IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIL;
KOLESA)
= damska in mo&ka, najnovejši = E letošnji modeli v največji i*- E £ biri naprodaj po neverjetno 5 nizkih cenah.	=
I NOVA TRGOVINA 1
Z TVRSEVft (DUNAJSKA) CEST« 3S E
nasproti Gospodarske zveze —
raiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllli?
kolesa samo »Durlin-l»k«!
»Rabarbara s prepečencem: naloži v dno steklene posode nekaj rezin prepečenca, čezenj nalij rabarbanovega kompota, več rabarbare, manj soka, čez vse to pa vanilijevo kremo. Izvrstno namesto močnate jedi!
'Biskvitna torta: Rahlo vmešaj 4 rumenjake z 12 dkg sladkorja v prahu in nekoliko nastrgane limonove lupinice. Dodaj trd sneg 4 beljakov, hkrati pa tudi 14 dkg ostre moke, in 6peci torto v dobro omaščeni in omokani tortini obliki. Ko se shladi, jo prereži v dve, tri rezine, pokapaj jih z rumom in jih pomaži s katero koli mezgo in vanilijevo kremo. Za vanilijevo kremo potrebuješ Vt 1 mleka. 1 rumenjak, nekoliko vanilije, 2 dkg moke in 5 dkg sladkorja; vse skupaj na ognju tako dolgo vtepaj, da se zmes enkrat pokuha.) Torto posuj s sladkorjem in jo polij z limonovim ledom.
r’ Pašteta iz svinjine: Ostanke svinjine dobro zmešaj s sokom od pečenke. z žlico nasekljanega peteršiljčka, s pastelnimi začimbami, nastrgano limonovo lupinico, soljo, poprom in 2 celima jajcema. Po okusu dodaš lahko tudi 2 Qinehčani, dobro ožeti žemlji. Pašteto peci približno 1 uro v posodi, kii si jo okrog in okrog obložila s tenkimi rezinami slanine. Ko je pašteta čisto hladna, jo lahko serviraš k aspiku.
primer iz mušlina. Takšno pahovko dobiš tudi za majhne denarce v vsaki tigovini, kajpak si jo pa lahko narediš tudi sama iz kakšnega svilenega ostanka.
Večkrat sem ti že svetovala, da «i okrasi temno obleko z belo garnituro. Marsikatera si pa takšne garniture ni znala dobro predstavljati, ald se je pa že naveličala dolgočasnih belih deških ovratnikov. Evo vam torej nekaj novih zamisli za okrasitev temne obleke.
Vsaka elegantna Parižanka ima v svoji omari eno temno, preprosto ukrojeno obliko. Zakaj? Zato, da jo lahko obleče ob vsaki priložnosti in da jo po svojih za mi sl ek ih spreminja, tako da jo imajo v družbi zmerom za novo. Takšna obleka naj bo iz dobrega blaga. ki se ne mečka. Kroj naj bo preprost, a ličen; najboljše je, če je izrez ob vratu majhen, okrogel ali koničast.
Na prvi sliki vidiš takšno pahovko, prerezano v diagonali na dve polovici, ki ju prišiješ ali pa samo pripneš na izrez pri vratu. Namesto pahovke uporabiš lahko kakšen svilen ostanek, ga izvezeš s pičicami ob robu in po sredi, v obliki majhnih vogalčkov. Takšen ovratnik je nenavadno mladosten.
Pahovko prerežeš po sredi v dva pravokotnika, ki ju navzkriž prišiješ v konico ovralnega izreza. Tam, kjer se pahovki v sredi stikala in kjer ju 6e-»iješ, prišiješ ljubko temno baržunasto petljo. Za ta šapotelj potrebuješ nekoliko močnejše in trdnejše blago, ker mora šapotelj lepo etati; zelo uporaben je organdi.
Tretji šapotelj je spet iz pravokot-
pravl čeh in misli pri tem »Dober d n n*. A Ime xu odlični novi bonbon se glasi pri nos In na Češkoslovaškem
„505 S črto"
ker tudi tam kakor po celem svetu jedo ta odlični bonbon, ki je povsod zelo priljubljen.
5 05 BONBON EVROPE
Pri nas izdeluje samo »Union- Zagreb
nika, ki se pa že zelo približuje kvadratu. Blago je trdo, da lepo stoji v obliki petlje. Po »redi spneš šapotelj z zaponko ali s klipsom. Uporabiš lahko belo blago, ki ga obkvačkaš s tenkimi ljubkimi čipkami, kakor vidiš na sliki.
Četrti šapotelj bo najlepši iz mušlina. Uporabiš lahko zdaj moderne muš-■ Ijinaste pahovke, nič ti ni treba rezati ne šivati, samo pahovko lepo naravnaj in jo spni s sponko.
Simona.
l<z patišlciU
*** modnih listov ***
Cebrasto-črnobelo progaste tkanine so letos zelo moderne, bodisi v svili, bodisi v volni.
Plisirano hlačno krilo bo najbrže izpodrinilo navadno hlačno krilo, posebno na teniščih.
H kopalnim oblekam ne nosimo več trakov v laseh, ampak pisane turbane, ki jih spredaj spnemo z iglo.
Plastrone (liaprsnike) iz evetlic nosijo k temnim oblekam; cvetlice teh naprsnikov so narejene iz obarvanega ptičjega perja.
Na rokavicah bodo odslej pritrjena zrcalca, in sicer na spodnji strani; zdaj se bodo ženske v kavarnah lahko neopazno pogledale v zrcalo, ne da bi jim bilo treba kar venomer odpirati ročno torbo.
Modne poletne barve so: bela, črna in rožnata in kajpak vse pastelne barve.
Ogrlice iz obarvanih bučnih peška bomo videli h kopalnim oblekam. Namesto bučnih pešk uporabimo tudi peške sončnih rož.
Sinjo barvo pogosto kombinirajo z vijoličasto, temnomodro pa s koruzno rumeno.
Klobuki so letos tako slikoviti, da že niso več klobukom podobni; na njih vidiš šope rož, zelenjave, žita in detelje; čez vse to pa vihra pisana tenčica.
Pozlačeni gumbi v obliki štiriperesnih deteljic na črnih in temnomodrih oblekah so najnovejša modna novost.
Pike! Pike! Pike! Velike in majhne, gosto in redko posejane po temni ali svetli podlago tvorijo važen sestavni del letošnje mode.
DESET ZAPOVEDI ZA ŽENSKE V POKLICU
1. Vstajaj dovol j zgodaj, da boš lahko vsako jutro pred jutrnjo toaleto vadila nekaj telovadnih in dihalnih vaj.
2. Uredi si čas tako, da boš lahko v miru pojedla svoj zajtrk, se v redu oblekla in nekoliko nalepotičila, vsak gospodar ima rad, da so njegove uslužbenke čedno oblečene.
3. Po poti v službo lahko nadaljuješ dihalne vaje. Naredi štiri korake in ta čas vdihaj, potlej pa pet korakov in izdihaj. Skušaj pozneje vdihavati na pet, šest in sedem korakov, izdihavati 1» na šest, sedem in osem korakov.
4. V opoldanskem odmoru si nikar
ega je odločilna za lepoto vsake zenel
ne nalagaj preveč poti; nikar ne begaj k frizerju, k šivilji ali po drugih opravkih; rajši porabi ta čas za počitek, poleži doma pred kosilom, pojdi na kratek sprehod po mestu, a glej da se vsekako v miru in do sitega naješ.
5. Zvečer, po službi, nadomesti vse tisto, kar si opoidne zamudila. Že v začetku ledna si razdeli opravke tako, da ne boš imela preveč tekanja in da ti bo še vsak večer ostalo nekoliko časa za sprehod po svežem zraku.
6. Vsaj en večer v tednu posveti športu. Denimo, da voziš kolo, potlej se tisti večer pelji na daljši sprehod: če telovadiš, telovadi vsaj eno uro. Bolje kakor vsaka druga, moraš paziti, da boš tudi telesno čvrsta, kajti duševne zmožnosti so žal pogosto zelo odvisne od telesne moči.
7. Če hočeš biti vsako jutro sveža, pripravljena za težko duševno delo, odloži razno ,krokanje' brezpogojno na konec tedna, na soboto, ko se v nedeljo zjutraj lahko do sitega naspiš.
8. Vsak večer že vse pripravi, kar baš potrebovala drugo jutro, tudi obleko in tudi razne malenkosti, da ti ne bo treba zjutraj po omarah in predalih iskati in razmetavati obleko in perilo.
9. Ni dovolj, da si zvečer z obraza zmiješ prah; ne smeš pozabiti, da je dobro obraz nalreti s hranilno kremo, lase pa skrtačiti in masirati z oljem.
10. Preden greš spat, pojej še kakšen krhelj pomaranče, ali spij kozarec mlačnega mleka ali vede, pa koj utrni luč in ne čitaj v postelji.
• Porabni nasveti B
Pri bolečinah v želodcu in pri zgagi pomaga, ako spiješ kozarec lalino ogoljene mrzle vode.
Zapeko odpraviš, če popiješ zjutraj na tešče kozarec mlačne osoljene vode. Zelo poceni in izdatno zdravilo.
Mehurji ob opeklinah se ne narede ali pa takoj uplahnejo, ako jih posujemo s kuhinjsko soljo in prevežemo za nekaj ur s čisto krpo.
Za grgranje s pridom uporabljaš slano vodo, ki si ji primešala nekaj kapljic limonovega soka.
Fri angini hitro pomaga čebula, namočena v olje in nekoliko okisana z limonovim sokom, čebulo jej simo alt s kruhom vsako uro in kmalu boš začutila, kako bolečine v grlu ponehu-jejo.
Vlažen zrak narediš v bolniški sobi, če razobesiš po njej nekaj velikih krp, namočenih v slano vodo.
Pri hudem krvavenju iz nosa zanesljivo in hitro pomaga vdihavanje slane vode.
Led se tudi poleti ves dan ne raztopi, ako ga potresemo s soljo, zavijemo v vlažno krpo in shranimo v hladnem prostoru.
Zamrzla okna najhitreje umijemo z mlačno slano vodo in časopisnim papirjem.
a( moralo trpert dojenčki na kolnem vnetju in nadležnih Izpuščajih 7
ZIKM morajo trpeti matere, da jih pri dojenju mučilo razpokane in razbolele prsi?
ZiTO, ker matere še ne vedo za hitro in zanealjivo pomoč, ki jo nudi obema edino pravo rastlinsko mazilo
ZAKA1
OKAMA
Dobi so v lekarnah in drogerijah, škatlica din H. Razpošilja proti predhodnemu nakazilu din 10 (tudi v znamkah):
likam« Ur. I. Oblik. Sl VM m« HublitM
17. nadaljevanje
Bilo je prvikrat po Haninem odhodu, da je doktor eiknil na lo perečo zadevo. Na videz je bil takrat verjel Krvinu, da je Hana odpotovala zaradi babičine boleliavosti, toda Ervin je vendar slutil, da stric več ve, kakor je voljan priznati. Zato je preslišal Eckardovo pripombo in je trdovratno molčal. Šele ko sta prišla do Ervinovega stanovanja, je vidno olajšan povzel:
»Nu, zdaj sem pa doma. Upam, da me Eberty že čaka.«
»Liebenauški graščak? Ali je spet v Berlinu?«
»Na premiero pride, pa mi je brzojavil, naj mu priskrbim vstopnico. Na svidenje, stric!«
Hlastno se je poslovil in stekel po stopnicah navzgor. Eberty je res že čakal prijatelja v njegovi delovni sobi.
»Ne zameri mi, da sem pozen, toda moral sem na skušnjo. Sicer sem bil pa naročil, da kmalu pridem.«
»Hvala, so mi povedali!« je vzkliknil Oton. »Saj tako vem, da je tvoj čas odmerjen, ko si pa ves v boju za svojo bodočo slavo!«
»Slavo? Ko bi le vedel, kako grenko in hudo si jo je priboriti — če si jo bom sploh še pridobil...«
»Lej ga! Ali mar dvomiš v zmago?«
»Ne, zmagati m ora m !« je odločno dejal Brankov. »Moram, pa naj stane, kolikor hoče! Poraz — to bi bilo zame toliko kakor smrt!«
»Tako tragična stvar menda ne bo. Človek se vendar zaradi prvega neuspeha ne ubija.«
Ervin je molčal, zakaj predobro se je zavedal resnosti svojega položaja. Prej mu je šlo samo za pesniško kariero, zdaj pa za biti ali ne biti! Ako bo postala ločitev od žene dejstvo, potem bo na istem kakor pred letom Ini, ko se je poročil, da si reši svoj Itodenstein. Samo velik uspeh, ki mu s slavo prinese še denarja, ga utegne rešiti... Zato mora zmagati!
»Iz Reinecka ti ne morem izročiti pozdravov,« je Kbertv spet povzel. Tako sem zaverovan v pomladanska lela, da res nisem utegnil na obisk ; sosedoma. Ali je bolezen gospe Dankmarjeve tolikanj resna, da Hana še h krstni predstavi ne more v Berlin? Saj je vendar samo tri ure vožnje!?
Noče se oddaljiti od babice,« je na videz mirno odgovoril Brankov. »Nočem je siliti, ako misli, da je tako prav!«
Mladi graščak, ki se 11111 o resnici -e sanjalo ni, ni dalje spraševal. Mimo tega se je pa zdelo, da 11111 nekaj teži srce, pa si ne upa z besedo na dan. Že nekajkrat se je pripravil za dolg govor, pa se je zmerom znova 'prekinil. Naposled je pa vendar spregovoril:
»To sem še hotel vprašali: kako je kaj z gospodično Arnikovo?«
»Dobro, kolikor veni. Le malo jo vidim, ko pa ne zahaja v družbo in je ld redkokdaj pri materi v salonu, kadar so obiski. :
»Mater pa vendar dovoljluat vidiš.«
»Kajpak! Popoldne moram tudi še k njej, da ji povem, kako se je skuš-ija obnesla. Neznansko se zanima za iredstavo.«
»Tudi jaz!? je zdajci vzkliknil Eberty, ves sijoč od navdušenja. »Veš, Ervin, prav za prav bi me lahko povabil popoldne s seboj!«
»H gospe Arnikovi?..
»Da. Saj veš, da jo poznam samo bežno, pa ne morem kar tako vdreti k njej. Ako me pa ti upelješ...«
»Kaj boš počel pri njej?«
Mladi graščak ni odgovoril, temveč je pogledal prijatelja tako brezmejno proseče, da jo Ervin naposled začel slutili, kaj ga žene tja.
»Oton, mislil sem, da si to že zdavnaj prebolel,« je očitajoče menil. »Saj si bil vendar že trdno odločen, da zavežeš to romantično zadevo, ko si iz-previdel, da bi takšna zveza...«
»Vrag naj vzame vso uvidevnost!« je vzkipel Oton. »Dovolj dolgo sem se pital s samimi dobrimi sklepi, pa sem postal čedalje nesrečnejši. Vso zimo sem se trapil. Dan za dnem sem se potikal po lovu, po snegu sem bredel, streljal sem kakor norec — iu vendar vse skupaj ni pomagalo. K Jagovim sem bil odšel in sem hotel... pa ni — hvala Bogu — nič... Kljub vsem dobrim lastnostim se mi zdi Mica neprebavljiva. Zdaj, pri pomladanskem delu sem garal ko težak, :osal sem se s svojim upraviteljem, m spel ni nič zaleglo. Zdaj sem obedi pa vse na klin, še pamet — in hočem postati srečen...«
»Srečen, s tole mlado gosjo? Resno se bojim, Oton, da drviš v pogubo!«
»Mi nič. mar! Moja mora bili, sicer me še vrag vzame. Nikar mi je ne zbijaj iz glave, Ervin, saj tako nič ne pomaga. Ne morem in ne morem drugače. Moram, in pika!«
Otonove besede so bile tako obupno odločne, da Ervin ni več ugovarjal. Izprevidel je, da je vse bob ob steno, vendar je smatral za svojo dolžnost, da prijatelju vse pove, kar ve.
»Potlej pa predvsem resno besedo. Slučajno poznam razmere gospe Arni-kove malce bliže, zato ti ne bom zamolčal, da je Lizika otrok iz njenega pivega zakona. Mati se je pozneje porodila z generalnim ravnateljem ruske banke. Otrok je dorasel v njegovi hiši in nosi očimovo ime, pohčeril pa pokojni Arnikov Lizike ni, kolikor je meni znano.«
BTjrnmrtTTirnu.	-	im.	rim	» nn-T-.JJaB ,,	...L......	...	-r	..	i.	■
MIGUAJI USODE fe-
L
Ebertvja la novica ni niti malo geni la.
»Prava reč! Kaj to meni mar!«
»V poštev že pride, zakaj materino premoženje je Arnikova zapuščina. Zakonitih pravic dekle nima nanj; njena dota je odvisna zgolj od materine volje.«
»Za to se ne pulim. In če nima ničesar mimo bele oblekee iu rožnate pentlje v plavih kodrih, kakršno sem jo prvič videl — jo vzamem!«
Ervin se je bežno nasmehnil.
»To bi bila zares pičla bala. Nekaj bo mati že še primaknila. Z Liziko kajpak še nisi govoril?«
»Ne, saj je že mesece in mesece nisem videl. Z njo se že pomenim. Gre samo za gospo mamo! Tej gotovo ne bom ne dovolj bogat ne dovolj imeniten. Menda ima bolj visokoleteče misli. In ako mi gospa odkloni roko svoje hčere? Kaj naj potlej storim?«
Brankov se tega ni bal. Kljub svoji strasti za gospo Arnikovo je vendar pravilno presojal njeno razmerje nasproti njeni razcvetajoči se hčerki.
Tedaj je Eberty udaril na odločilno struno:
»Prijatelj, moraš mi storiti uslugo! Neznanski rešpekt imam pred to imenitno damo. Še besedice ne bom spravil z jezika. Glej, ti si pa z njo na moč na roko, daj, prijatelj, govori ti zame k
»Še to povrh!« je nejevoljno vzkliknil Ervin. »Ne samo, da mi prepoveduješ, da te odvračam od te neumne misli, še pomagam naj ti v nesrečo!«
»Neumnost bom počel ali s tvojim posredovanjem ali brez njega. Saj mi je res hudimansko nerodno pri srcu
—	tako recimo, kakor da bi se pripravljal na skok z zvonika — pa bom vendar skočil!«
»Pa skoči v imenu božjem!« je nestrpno vzkliknil Ervin. »Če torej ne gre drugače, pridem čez pol ure pote, zakaj v tem popotnem sivem suknjiču pač ne moreš iti v oglede. Rečem ti pa: na tvojo odgovornost!«
Uro kasneje sta se pripeljala oba gospoda pred hotel, ki je v njem stanovala gospa Arnikova.
Izvedela sta, da je še na sprehodu, vendar je vratarju naročila, da se vrne še pred južino. Brankov je to njeno navado že poznal, zato sta z Otonom
stopila v salon, da počakata nanjo. Slugi Ivanu sta naročila, naj ju medtem javi gospodični Liziki.
Stari Ivan je bil na moč začuden, zakaj zgodilo se je prvič, da je dobila gospodična Lizika obiskovalce. Gospod Brankov se dotlej nikoli ni kdo ve kaj zanimal za mlado dekletce. Ugovarjati si pa sluga le ni upal, zato je storil, kakor mu je bilo ukazano.
Uboga Lizika je sedela sama in zapuščena v sobi, dodeljeni miss Lind-sayevi in njej. Sicer je gospa mama velikodušno jemala hčer s seboj, kadar se je vozila na sprehode, danes jo je pa za kazen pustila doma; kajti Lizika se je bila pregrešila nasproti svoji vzgojiteljici.
Miss Lindsayeva, na moč pobožna dama, je bila medtem odšla v evan-gelsko cerkev k misijonski pridigi in je svoji varovanki zabičila, da mora ostati v sobi pri klavirju, seveda tudi za kazen. Lizika se za vzgojiteljičin ukaz kajpak ni mnogo menila, vendar je sedla za klavir in je včasih udarila po tipkah, vedoč, da bo Ivan hvalil njeno vztrajnost pri učenju, samo če l>0 slišal zdaj zdaj kakšen ton. Ni čudo, da ji je bilo na moč dolgočasno, in nataknjena je bila tako zelo, da se celo za Bora, svojega najljubšega prijatelja, ni nič kaj zmenila.
Tedaj je vstopil Ivan in ji napovedal obisk. Zardela je ko mak, malce zaradi razburjenja, malce zaradi nepričakovane prekinitve dolgočasja. Hoj, je zavriskalo v njej, kakor kakšni dami 6e ji napove obisk! To je doživela res prvikrat, in presrečna zaradi tega, je naročila Ivanu, naj pripelje gospoda kar v n jeno sobo.
Liebenauškega graščaka je Lizika že kar dobro poznala, zato ga je sprejela kot dobrega prijatelja.
Čez kakšnih deset minut je sredi najlepšega pomenka dejal Ervin, da je pravkar slišal, kako je obstal voz gospe Arnilcove ob hotelu; kar naglo se je poslovil in odhitel v salon. Predvsem je hotel Ebertyju in Liziki dati priložnost, da se po mili volji pomenita.
Lizika se je ves čas Ervinove navzočnosti hudo ,modro držala1, zakaj zanjo je bil kljub pogostim obiskom pri njeni materi, tujec in človek, ki
i
in
l
Vam pomaga, da zopet ozdravite s pomočjo zdravilnih zelišč.
Ne bodite sovražnik sami sebi!
Obolenja pri meni in bolečine pri mesečnem čiščenju (menstruaciji) ublažuje HERSAN ČAJ.
Ali Vas ovira debelost? Ali želite biti vitki?
Potem uporabljate lahko HERSAN CAJ.
Zakaj trpite bolečine pri revmatizmu in protinu (glhtu), ko je to nepotrebno. HERSAN ČAJ je sredstva, ki Vam lahko olajša muke.
HERSAN CAJ pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili). Ali res ne veste, da je HERSAN CAJ dobro sredstvo pri obolenjih želodca, jeter in obisti?
HERSAN CAJ se dobiva samo v originalnih zavitkih v vseh lekarnah.
Zahtevejte brezplačna brošuro in vzorec pri
.RADIOSAN*, Zagreb
DUKLJANINOVA BROJ1
S, št. 19.834,1933
mu je dolžna spoštovanje. Z Eberty-jeni se je že premnogokrat šalila in ravsala na zabavnih sestankih pri Hani, zato med njima ni bilo ,napetega1 občevanja. Na moč ji je laskalo, da je ostal pri njej, ko je Ervin odšel pozdravljat mater, ni pa v svoji ne-skušeuosti razumela, zakaj je prair za prav ostal. Nedolžno je začela kramljati o popotnih načrtih svoje matere za bodoče poletje.
Že čez štirinajst dni nameravata zapustiti Berlin in se za nekaj časa na seliti v Parizu. Odondod ju bo pot vodila čez Baden-Baden nekam v hribe, kjer bosta preživeli vroče poletne dni, dokler se ne bosta v pozni jeseni preselili spet domov Petrograd.
»Ali vam ne bo nič liudo, ko boste dali Berlinu slovo?« je vprašal mladi graščak, iskaje snov za pravi pogovor.
Lizika je malce šegavo zategnila obraz.
»Prav nič! Odkar mi je Hana ušla, me nič več ne veže na Berlin. Prav vseeno mi je, ali se tu ali v Parizu dolgočasim. Ali nič ne veste, kako dolgo bo Hana še v Reineeku? Menda je niti videla ne bom več, preden odpotujem. Dolgčas je... ali mar ne, Boro?«
Pobožala je psa, ki se je milil ob njenem krilu, potlej je pa sedla na stranski naslon stola in začela bingljati z nožicami. O, da jo je videla miss Lindsayeva! »Škandal!« bi rekla in bi se od zgražanja obrnila vstran! Otonu je bila pa prav ta otroška razposajenost na moč všeč, zlasti še, ker je lahko po mili volji občudoval Li-zikine vitke noge, obute v ljubke visoko zapete svilene copate. Ko jo je tako gledal, se je pošteno zgrozil ob misli, kako obupno robata je Mica Jugova, kadar obuje visoke dežne škornje in raca v njih po brozgi in blatu.
Naš dobri Oton je bil včasih malce neroden, zato ni čudo, da mu ni šla snubitev kar gladko izpod rok. Doma se je bil sicer pošteno pripravil na svečani govor, toda lahko mu beseda vendar ni šla z jezika.
»Gospodična Arnikova,« je naposled povzel, »nekaj resnega bi se rad z vami pomenil.«
Mala gospodična je od začudenja široko razprla oči. Dotlej ee ni z gospodom Ebertyjem še nikoli nič resnega menila, zdaj pa na lepem tolikšna svečanost v njegovih besedah! Kar na smeli ji je šlo — in koj s prvim svojim odgovorom ga je spravila pošteno v zadrego.
»Brr, kako strašno se to sliši! Držite se, kakor bi hoteli ob grobu spregovoriti prijatelju v slovo!«
Eberty se je zdrznil; saj mu je danes vse drugače ko mrliško pri srcu!
»Prosim vas, draga gospodična, bodite vsaj malce resni in poslušajte me!« je prosil.
»Saj sem resna!« je pritrdila Lizika. »Mir, Boro! Pametna in resna morava biti, saj slišiš, da imam važne pomenke!«
Čofnila je psa po gobcu, ker se ji je le prevsiljivo prilizoval. Na ves glas se je potlej zasmejala, ko je videla, s kakšnim strahom se je pes potuhnil.
Otona se je pa že loteval obup. Vsa svečanost usodne ure se je razblinila
—	in Lizika je še zmerom sedela na ročnem naslonu, bingljala z nožicami in ga gledala z velikimi sinjimi očmi. Ta njen položaj res ni bil primeren za sprejem snubitve, toda Oton je moral z besedo na dan.
»Hotel sem vas vprašati, draga gospodična... vprašali... Tak sedite vendar na stol, kakor se spodobi...«
Pokorila se je, a zdaj ee je njen obrazek zategnil v mrliško mrk izraz. Pobesila je ustnice in sklenila roke na krilu. Zdela se je kar usmiljenja potrebna.
S tole uagajivko ni lahko češenj zobali, si je dejal Oton, ki je stal prod njo že ves obupan in skoraj ma-lodušen. Pozabil je bil na vse lepo iu sladke besede, ki je hotel z njimi omehčati Lizikino srce. Nič pomembnega mu ni prišlo več na um.
Tedaj — v najhujši stiski — je zmagata njegova praktična nrav in mu navdahnila prav tako praktično misel. Oeinu neki toliko nepotrebnih besed, čemu toliko slepomišenja? Primi, Oton, primi dekle za kuštravo glavo, poljubi jo — pa bo precej vedela, kaj hočeš!
In misli je sledilo dejanje. Sklonil se je nadnjo, I11 ko je začudena vzdignila glavo, jo je poljubil na usta.
»Gospod Eberty!«
Skočila je pokonci, zardela ko mak, toda Oton ji ni dal časa, da bi jo ogorčenje prevzelo.
»To, to sem vam hotel povedati! Lizika, draga mahi Lizika, ali hočete postati moja žena?«
Uvala Bogu, zdaj je bilo izrečeno! Lizika je bila sprva še vsa zmedena in ni dejala nič drugega kakor: obl Razumela je pa vendar, da je bil prav-knršni dogodek prava pravcata snubitev, čeprav v skrajšani obliki.
Otonu se je pa tisto minuto kar sam od sebe razvezal jezik. Brez tfie-
Obleka)!
Ali se bo Hala ' zopef popraviti? Pa Vaša čl o smrt n a obleka, Vaša koža, ali nje ne kvarijo razna slaba mila in kreme? Poskušajte Solea milo in kremo, ki krepita hormonsko delovanje Vaše kože, da postane zopet kakor nova.
m
iftUUrin	k"
herne svečanosti a s strastno gorečnostjo je povzel:
»Da, zaljubil sem se bil v vas, koj prvikrat, da, takrat, ko ste jezdili pri Hani na svojem psu. Od tistih dob si vas nisem mogel izbiti iz glave — a dalje ko do danes nisem strpel. Lizika, tak reci vsaj besedo! Ali me hočeš za moža? Če mi rečeš ne, se ubijem!«
Grožnja sicer ni bila tako resna, na mlado damico je pa vendar napravila globok vtis. Da bi se ubil, ako bi ga ne marala! Strašno in vendar tolikanj laskavo! Po malem je dvignila po-bešeno glavico in dejala poitilio in s šegavim nasmeškom:
»No, saj vendar ne rečem ne!«
»Torej: da!« je zavrisnil Eberty.
In potlej ni ostalo pri prvem poljubu, zakaj Kberty si je na moč privoščil pravico zaročenca.
Boro je bil .dotlej nevtralen. Opazil je že bil, da se godi n e kaj nenavadnega, a kaj, mu menda ni bilo očitno. Zdajci se je pa otepajoč z repom pri-luuzal k njima, kakor da bi hotel še zase delež nežnosti. Lizika je bila spričo tega vprav navdušena.
»O, Boro, ali si prišel čestitat! Lej, Oton, sreče nama je prišel voščit! Ti pojdeš seveda z nama v Liebenau! lam bomo jezdili, na lov se bomo vozili, in doma...« kar prestrašila se je, ko je omenila dom.
»Oton — ali imaš klavir doma?« je planilo iz uje.
»Doslej še ne«, je v zadregi priznal. »Žal sem strašno nemuzikalen, toda kljub temu bova kupila klavir...«
»Za pet ran božjih, samo tega ne!« je prestrašeno kriknilo dekle. »Ne-muzikaličen si? Saj to je nebeška čednost! Prisezi mi, da ne boš kupil klavirja! Niti dotaknila se ne bom tipke, ko bova poročena. Miss Lindsayeva mi odslej nima ničesar več ukazovati
—	kaj ne da? Nič več me ne spravi h klavirju!«
Oton se je nasmehnil, toda zavedel se je, da se njegova mlada zaročenka ob uri zaroke pošteno otroško vede, in da je imel Ervin vendar malce prav, ko ga je svaril.
»Lizika, daj, da se pametno pogovoriva«, je zaprosil. »Saj gre vendar še za najvažnejše — za privolitev tvoje gospe mame. O, da bi naju vsaj hotela blagosloviti!«
Zoper pričakovanje se je mlado dekle zresnilo. Čudno temačen, skorajda trd izraz se ji je zarisal na smehljajoče se otroško lice — in odgovor je zvenel zagrenjeno da nikoli tako:
»Mama bo rekla da. Še vesela bo, da odidem zdoma!«
»Lizika, kaj vendar govoriš!«
»Da, da, tako je! Samo v napotje som ji in vendar ne morem nič za to. Nikamor me ne vzame s seboj, ker ne mara, da bi ee pokazala ob njeni strani. Iu sploh me ne mara!«
Podzavestno je lo vendar že čutila, čeprav je bila še otrok. Oton je v zadregi molčat. Mislit ei je namreč, da je samo po sebi razumljivo, da mora b i ti edini otrok razvajena ljubljenka svoje matere.
Lizika je dvignila oči — nenavaden je bil njen pogled — in zdajci ji je zdrknilo z ustnic plaho vprašanje:
»Oton, ali me boš imel kaj rad?«
Z vso prisrčnostjo se je tedaj priželo to mlado bitje k možu, ki se mu je bilo pravkar darovalo za vse življenje. Glasno je začela jokati, milo in s skorajda strah vzbujajočo strastnostjo.
PREPOVEDANA UUBEZEN
P O NEMŠKEM IZVIRNIKU PRIREDILA R. L.
LJUBEZENSKI
ROMAN DVEH
MLADIH LJUDI
7. nadaljevanje
»Hvala,« je negotovo dejal in zapel |glo na podlogo svojega jopiča. »To | spomin na mojega očeta.«
1	otlej se je hitro poslovil in odšel
*	vrta. Nedvomno mu je bilo nerodno.
Iskala sem Heleno, a nikjer je nisem mogla najti. Ker tudi psov ni bilo, le Justi menila, da je najbrže epet sdirjala v gozd. Mračilo se je že, ko se je vrnila. Oči je imela objokane.
'Sem je vprašala, odkod prihaja in ^kaj je tako na lepem izginila. Skri-‘a sem svoj nemir, kolikor sem le ®°gla. In spet mi je prišlo na misel: 13 dva se rada vidita, in se tega tudi ssvedata. Najrajši bi jo bila vzela v naročje in rekla: Pojdi z menoj, da-ec proč, za dolgo... dolgo... tu ne boš ozdravela!
A kako? In kam? In... morebiti se Pa sploh motim...
Ko sem se tisto noč zbudila in sem J sosednji eobi zaslišala lahne kora-*®> 6em hitro vstala in stopila v Helenino sobo. Prestrašeno je buljila va-®e, na divanu se je svetlikala njena bela obleka, in ko sem pristopila oiiže, 6em videla, da je čepela na divanu kakor otrok.
»Helena, dušica draga, zakaj pa nisi v Postelji?«
. »0, samo okno 6em hotela zapreti,« *e dejala.
Sedla 6em k njej in jo objela. »Helena, daj, izpovej 6e mi!« sem 1° zaprosila.
»Kaj vendar misliš, teta? Res ni nič drugega. Malo sem nervozna, kakor le bila tudi moja mati; najbrže sem Po njej podedovala. Ne, teta, pusti me, Pojdi spat — prosim te, nikar me ne “Pinci!«
. Njeno 'mlado, vitko telo je razburjeno drhtelo na mojih prsih.
»Saj ml nisi povedala po pravici, Helena, a nič ne de, na svetu so pač sR'ari, ki jih mora človek sam urediti. Ce me boš pa kdaj potrebovala, n'e samo pokliči, vselej ti bom polagala... ali slišiš?... v vsaki etfari, ti uboga moja Helena!«
»Da, teta. Hvala. A ne vem, kaj Ptisliš. Saj 6em samo malce prehla-iena... ali kaj... in' zdaj grem spet
spat.«
Obrnila se mi je v rokah, in tedaj Seni videla, kako se je nekaj zasve-tno, nekaj, kar je držala med drobnimi, belimi preti: v srebrni mesečini, *• je lila skozi neza6trto okno, sem spoznala malo iglo, ki sem jo bila Pred nekaj urami vrnila Juriju. »Helena... igla!« sem kriknila. Trenutek je sedela kakor okame-Oela in mi vprašujoče zrla v oči.
»Zakaj si se tako prestrašila?« je Potlej vprašala.
Nosem ji mogla odgovoriti.
»Jurij mi jo je podaril... snoči, ko •cin ga srečala na cesti. Dejal mi je, da si jo ti našla na vrtu in da jo je najbrže izgubil tisti večer pred poroko. Kot spomin na tolikanj žalostno Poroko, je dejal, naj jo obdržim. Menda je tudi v navadi, da podari ženin družici kakšen majhen spomin. Ali tebi to čudno zdi?« je potlej vprašata, in nekaj tujega, kljubovalnega Je bilo v njenem sicer tako mehkem Blasu. »Nič drugega ni, teta Ana, mola častna beseda. Ali slišiš, samo spojin, ali razumeš?«
»Da, razumem. Ce je to samo spo-•biin, potlej...«
»Spomin, da, da!« je poudarila, »/daj bi pa rada spala, in ti pojdi ’bdi epat, prosim te, pojdi spal!«
Spet je govorila s tistim Ijnbez.ni-*>m, mehkim, otroškim glasom. Tedaj sem jo pustila samo v njeni mladi, tekoči srčni boli.
*
Mlada zakonca se nista nič kaj ra-•Oinela. Pogosto smo opazili, kako sta drug drugemu kljubovala. Karla se *a Jurijeve želje ni prav nič zmenila. Vse dragocenosti je skrbno zaklepala stanovanje si je uredila neokusno *° suhoparno. Juriju pa, ki se je ogre-Jhl za vse, kar je lepo, to kajpak ni Wo všeč, zato je med njima pogosto Prišlo do nesoglasij. S strahom sem •Piemljala njuno življenje in čeprav ®*m 6e z njima le redko sešla, sem 'endar z bridko žalostjo v srcu vselej •Poznala, da v njunem mladem zako-P" ni sreče.
Večkrat ponoči, ko nisem mogla spa-V> sem premišljevala, zakaj je Jurijeva mati tako želela, da bi se njen •'*' poročil s Karlo. In vselej sem si odgovarjala: zgolj zaradi denarja. Sta-Loti mi je bila povedala, da je ho-Jurij še tisti dan pred poroko vse razdreti, a mati ga je prisilila, da se
NAJBOLJŠI NAKUP oblek, perilo, veternih stikn. ičev itd.
nudi za vsakogar
Presker
Mub|>ana, Sv. Petra c. 14
je uklonil njeni vroči želji. V6a beda njune zakonske sreče mi je bila po tem jasna.
Nadgozdarjevii so se preselili v Malo Ziillo in tamkaj smo novo stanovanje uredili zelo prijetno, okusno in domače. Z največjim veseljem sem opazila, kako sta si oče in Helena postajala čedalje zaupnejša. Helena je kar sijala od sreče, kadar je očetu natlačila v pipo tobaka in mu e svojim mehkim glasom brala časopise. In ni trajalo dolgo, ko je tudi meni olajšala delo in pomagala očetu pri prepisovanju.
•
Moja babica je medtem hudo zbolela in morala sem odpotovati v Des-sau. Tamkaj sem ostala prav do jeseni. Odšla sem z lažjim srcem kakor bi pa šla, če si ne bi bila oče in Helena postala tako zaupna. Tako sem pa Je predobro vedela, da je mlado dekletce presrečno spričo misli, da jo ljubi in razume razen mene še kdo drugi na svetu.
Mirno sem odpotovala, saj sem vedela, da Heleno ljubijo vsi, od Justi do Breiterjeve Loti, ki ji je bila pokojna Jurijeva mati zapisala v oporoki dosmrtno stanovanje in skromno pokojnino in ji je Jurij dal sobo v Mali Ziilli. Tudi pastorjevi so mi obljubili, da se bodo pobrigali za Heleno. V mali sobi umirajoče babice v Dessauu sem dobila Helenino pismo.
»Ljuba teta Ana!
Toliko mislim nate in na tvojo dobro babico. Daj Bog, da bi lahko odšla e tega sveta! Prav imaš, stara je že, a vendar... najbrže se boš težko ločila od nje, ki ti je edina sorodnica. Ah, če samo pomislim, da bi mi oče umrl! Zmerom ga na skrivaj opazujem in pogosto se mi zdi neverjetno upadel... Ah, teta Ana, prepričana sem, da.bi tudi jaz umrla z njim ali pa kar kmalu za njim.
Justi mi sicer pravi, česa neki še hočem, češ da je od sile živahen iri mnogo veselejši in priljudnejši ko prej; in prav ima. Kadar se vrne iz gozda, ima vselej zelo lepo zdravo barvo in takrat misli-m, da se samo mučim s svojo bojaznijo. A ljuba moja teta. menda razumeš, kako je nekomu, ki na svetu nima drugega ko očeta...
Doma je vse po starem. Breiterjeve Loti se izogibljem, kadar grem na vrt, kajti če me zagleda, pride vselej k meni in mi pripoveduje o pokojni gospe Rhodnovi in o Juriju, kakšen je bil, ko je bil še mlad. Zelo, zelo rada ga ima.
Odkar si odšla, ni bilo Karle še nič pri nas, le Jurij je dvakrat prišel k očku. Dejal je, da bi Karlo in njega zelo veselilo, če bi ju ob večerih z očetom kdaj obiskala, češ da postajajo večeri zdaj daljši. Oče mu je tudi obljubil, a komaj se zmrači, je pri nas tako lepo in domače, da ostanemo rajši doma.
Skozi golo vejevje vidim zdaj, ko je listje odpadlo, prav do Velike Ziille. Kadar v jedilnici ugasne luč, se na vogalu takoj razsvetlita dve okna Jurijeve sobe. Takrat mislim, da Karla najbrže sedi pri njem in dela ročno delo, on ji pa bere. Ali misliš, teta, da je tako? Tako rada bi videla, da bi bilo tako, potlej bi vsaj vedela, da je pri njima lepo. A neka glas mi zmerom pravi; Kako le moreš kaj takega misliti?
Jurij 6edi v svoji sobi sam, čisto sam, Karla pa šari okoli po hiši in
rožlja s ključi. Tako ee mi smili, če bi b.i!o tako.
Čas je že, da končam. Zmerom se mi zdi, da sem ti vse premalo hvaležna za vse, kar si mi dobrega storila. Tako rada bi ti pokazala, kako zelo ti zaupam, a kadar bi rada govorila, mi je grlo kakor zadrgnjeno.
Morebiti, kadar se vrneš. Dotlej te pa lepo pozdravlja
Tvoja Helena.«
V	drugem pismu, ko je bil nadgoz-da-r nekam slab, mi je pisala:
»Ko bi bila vsaj to pri meni! Očetu je kar na lepem postalo slabo in ko je Loti pohitela s svojimi starimi nogami po Karlo, ni prišla, pač pa je koj nato prišel Jurij in se je prav po sinovsko zavzel za očeta.
Zdravnik ga je preiskal in dejal, da ima slabo srce in zato ne sme hoditi na dolge in naporne sprehode. To je bil dan, ko sem tako vroče hrepenela po tebi, ko še nikoli poprej. Verjemi mi!
Karla je prišla k očetu na obisk šele drugi dan in je dejala, da ni nič nevarnega in da je tudi Juriju naročila, naj ohrani mirno kri. Teta, kaj naj le počnem, če mi oče zares umre? Karle si ne upam več nadlegovati, čeprav je tudi ona očetov otrok!
Ah, teta, tako rada bi videla, da bi bila spet tukaj!«
GOSPODARJI!
Neštevilne zahvale še dalje prihajajo:
Vsak naj poskusi. Za din 50'— vnaprej, pošljemo 2 kg »FEKKA« in 2 kg »OSANA« (kar je dovolj za 2 prašiča).
»Prej v nogah bolan in slabo rejen prašič je po ,PEKKU‘ in ,OSANU‘ takoj ozdravil in se zelo zredil. V enem mesecu je pridobil za GO leg in lepo bleščečo dlako. Zato priporočam »PEKK« in »OSAN«, vsaki gospodinji.«
Marija Brezner, Mirni dom 50 p. Hoče.
Pojasnila in strokovne nasvete daje brezplačno; »KAŠTEL« d. d., Zagreb 6.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
In v tretjem pismu mi je pisala:
»Tako lepo je bilo včeraj, teta! Tako lepo! Oče. Jurij in jaz smo se odpeljali malo na sprehod. Vsi smo bili silno dobre volje, posebno oče. Jurij je zvečer os!al za po! ure še pri nas, da je prečital očetove časopise, potlej je pa pograbil šopek, ki sem mu ga natrgala, in odšel. Še lahko noč je pozabil voščiti. Ne moreni ti povedati, teta, kako je bilo lepo! Sonce je ves dan pripekalo, medlo oktobrsko sonce, rjavo listje je šuštelo ped mogami. in vse neprijetna misli so bile daleč od mene.
Zdravstvuj in kmalu se vrni. ljuba teta! Poljublja te Tvoja neumna
Helena.«
Osem dni pozneje sem dobila brzojavko:
»Pridi čimprej! Oče nevarno zbolel.
Helena.«
Brzojavko sem dobila na dan po babičinem pogrebu. Takrat 6em baš urejevala njene listine. Naglo sem spet vse zložila nazaj, zaklenila omaro in prepustila stanovanje stari služkinji. Potlej sem s prvim vlakom odpotovala.
V	začetku novembra sem se na vse zgodaj pripeljala v Malo Ziillo. Jutro je bilo še zastrto v goso meglo, pot mokra in spolzka. Drevesa so gola stala ob cesti. Spotoma sem srečala Bre-iterjevo Loti.
»Hvala Bogu, da ste prišli, gospodična Meissnova! Pravkar sem name-
njena v Veliko Ziillo, da gospodu in
gospe sporočim, da je madgozdarju zelo 6labo. Uboga naša Helenca!... Kar na lepem se je vse podrlo, kar je bilo tako lepo zgrajeno... Kaj bo neki zdaj počela?«
Kolikor so me noge nesle, sem odhitela proti hiši, da bi čimprej pnišla k ubožici, ld je morala biti tako čisto sama v teh težkih trenutkih. In ko sem trudno sopeč stopila v nadgozdar-jevo sobo, je bilo že prepozno...
Pastor je sedeč na divanu držal Heleno v naročju. Dekletce je bilo kakor okamenelo in bledo ko zid. Ko me je uzrla, je planila pokonci in se z razprostrtimi rokami opotekla proti meni, a še preden sem jo utegnila priviti k sebi, je z bolestnim vzklikom omedlela.
Tri dni nato so starega gospoda pokopali. Karla je bila naročila očetu pogreb prvega razreda. Helena je vročično ležala v postelji. Ko so zazvonili zvonovi in so pevci zapeli žalostinko, je bila Helena vsa iz sebe. Pri prvih zvokih žalostinke je v vročini vpila in hotela po vsej sili skočiti s postelje. Z največjim trudom sva jo s pastorico potolažil'
Sprevod je že krenil na pokopališče.
V	vsej biši je zavladala mrtvaška tišina. Pastoriea je v sosednji sobi tiho hodila sem in tja. Helena je v vročici venomer bledla. Zdajci sem pa prisluhnila S čisto jasnim pa vendar bolestnim glasom je potožila:
»Ah, oče, ne smeš me pustiti same! Ne, ne smeš, zdaj še posebno ne — ravno zdaj me ne smeš zapustili!«
Potlej si je pritisnila svoje drobne, v pesti stisnjene roke na oči in še nekajkrat ponovila;
»Samo zdaj ne, samo zdaj ne!«
Ubožiea, sem pomislila. Prav ima. Kaj bo neki zdaj z njo, ko je brez očeta in brez doma, sama v tem težkem srčnem boju? Jaz sem >i bila zmerom le tujka, ki me je zgolj golo naključje pripeljalo ob njeno stran. In čeprav sem zanjo čutila globoko ljubezen, natanko vendarle nisem vedela, ali mi čisto zaupa ali ne. Skrb zanjo me je prevzela bolj ko kdaj koli. V svojem strahu sem stopila k pastorici in jo vprašala:
»Kako se bo zdaj uredilo? Kaj bo s Heleno?«
»Karla jo bo menda vzela k sebi,« je menita nič hudega ne sluteča dobra gOSJJfl.
»Za božjo voljo!« sem prestrašena vzkliknila.
Vsa začudena me je gospa pogledala.
Radio Ljubljana
o«l 26. V. do 1. VI. 1938.
ČETRTEK 26. MAJA
9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Plošče ■ 9.45: Verski govor ■ 11.00: Otroška ura ■ 11.30: Koncert ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče po željah ■ 17.00: Kmetijska ura ■ 17.30: Radijski orkester ■ 19.00: Napovedi, poročila ■
Nikdar
na zrak brez mene!
Pomladanski zruk močno vpliva tudi na Vašo kožo. Zato jo dobro namažite s kremo NIVEA, preden greste na zrak. To krepča kožo. jo dela zdravo in ji daje mladostno svežost. Zakaj Eucerit vsebuje edino le NIVEA!
19.30: Nac. ura M 19.50: Prenos majniške pobožnosti iz trnovske cerkve ■ 20.30: 90 minut zabave ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Plesni zvoki
■ Konec ob 23 .uri.
PETEK 27. MAJA
11.00: Šolska ura ■ 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi U 13.20: Radijski orkester ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Ženska ura ■ 18.40: Francoščina ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Pevski koncert zbora »Tabor« ■ 21.00: Radijski orkester ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri.
SOBOTA 28. MAJA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Pogovori s poslušalci
■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki ■ 20.30: »Za prazni želodec najboljša je krača ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski oikester P 23.00: XX. mednarodni katoliški esperantska kongres ■ Konec ob 23.10.
NEDELJA 29. MAJA
8.00: Fantje na vasi ■ 9.00: Poročila ■ 9.15: Majniški spored ■ 9.45; Verski govor ■ 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz Št. Vida nad Ljubljano ■ 11.00: Otroška ura ■ 11.30: Prenos koncerta vojaške godbe * 12.30: Pisana revija ■ 13.00: Napovedi ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Radijski orkester
■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve ■ 20.30: Operetni večer ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 30. MAJA
12.00: Pesmi z viničarskega slavja 1. 1927. ■ 12.45: Poročala ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Radijski orkester ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Prognoza in ocena delazmožnosti pri jetiki ■ 18.20; Plošče ■ 18.40: Kulturna kronika ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Radijski orkester ■ 21.10: Prenos iz Prage ■ 22.00: Napovedi, poročila ■22.15:. Zvoki za oddih ■ Konec ob 23. uri.
TOREK 31. MAJA
11.00: Šolska ura ■ 12.00: Plesi iz proštih dni ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Radi jski orkester ■ 14,00: Najjovedi ■ 18.00: Radijski Šramel ■ 18.40: Poklicna posvetovalnica
■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve v Ljubljani ■ 20.30: Koncert pevskega zbora »Grafika« ■ 21.15: Plošče ■ 2200: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
SREDA 1. JUNIJA
12.00: Vurliške orgle in havajske kitare H 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ® 14-00: Najio-vedi • 18.00: Mladinska ura ■ 18.20: Plošče ■ 18.40: Dolenjska mesta v do-bj narodnega prebujenja ■ 19.00: Napovedi, poročila • 19.30: Nac. ura U 19.50: Uvod v prenos ■ 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani, v 1. odmoru: Glasbeno predavanje, v II. odmoru: Napovedi, poročila ■ Konec ob 23. uri.
Viilkanizirajte sami
avtogum* itd. brez aparata s sredstvom »Gomaitin«. — Poskusna garnitura aa nekoliko popravil) po povzetju din 37*—. Glavno zastopstvo: Tehnična poslovalnica ING. IVAN SCHNEIDER, ZAGREB, Masarykova 16.
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v » Družinskem tedniku « !
FR. P. ZAJEC
IZPUASAN OPTIK IN URAM LJUBLJANA . STARI TRU 9 (tila uh n i aiomimb matmlM. tottCut nib UP ti, dalmoj edov, loploincrov, btrtmtlroi, baraltrmomelro«, aigramctio« >ld. lunemint uit, iiitimu it srt-trnma. - Cenit- tre:plačno
%ubfj#P‘
denarnih N K***0
i}.
x	na VuUnt	strani
U« je «^an°
Radionom,	,
h,v.w» “ r‘Z, *	io»<	<■=>25-30 wr '
23 sr^r * ^*-~iW*'
Uose peT,,ca	ne zavre
4	GrTp«ri'°	P°£aKoUai°naUiUani	^	xa0,taW>	madeie.
1 r ^ rtre»^e^a®*	\aViUo	pr0Per	Lj	za
«*wr.wT53i v„i.i ff,° . -»v**" ■"
6. cs-	"elotrvJi ■,*.
vodo neUol.kok	e iocke	dl\a,	pa	9a
Ja	točno dorcnet'e,	,ocUo nav	^	^
P okretno »e, dd	. pitajte PaZ'l	.	^o vnesrt	• spada
,c t;	ur	p.	v.*«» ""‘r,J
prazne spada
tu 'e9a
potem -'-S-^eV^o «s*eJ°C7’spodnjem	0"ias	in	ga
loge na sUah ^ N	*J*, vsaUe-
•^'“r-tu.'	.	vpomi*
reWama
$5
UoUisHov...-	iugos\aven>^	-	.
ega obveshla na . J 9	-l*iatcV	ie3l.«W
, OsiieU.	, .. roU za vposiljate J
pOZOR-poS'e ”	Din.	10.000-
nag«'a°a	5.ooo-
£. nagrada	”	3.ooo’-
3. nagrad3	”	2.ooo‘-
4 nagrada	”	1oo'-
200 nag«d P°	’’	vj\bo reiUev\
(L 40.000-- M P,a Jobl,Uo. I«* SUupa) Dl"; *V iteb,„i. ta W'’*Y
o^-«*	.
p„.v,n. «•»>• P„U, U, {£>	W	L„v„,
srts^*	1j- sti'“w'
^ b°j° ■ej*. ■~£?&sjz~ -p"-
— ■
OSPeU pn Pra"J° ^
RADIO-■
mrzlo
mrilo
kPefe
(m* »• Priilw#V,‘
	
UV.«* ^	'
nu^*1
..—•MM'’'
d£)—t7
Izdaja za IconsorolJ »Družinskega tednika« &. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. t Ljubljani; za tiskamo odgovarja o. MihaiPit — T y.jM^j,ni.~^