bha|a dvakrat na mesec Io tlcer prvi Četrtek po I. In 15. v cnesccu. Cen« mu J«
l K 60H na lilo, (» Nemeijo 2 K 8 v, a iroeilko 1n dru;e tuje.drtave 2 K 00 »V— Spisi In dopisi K poMI|ajo: Ure d. ntttvft .Domoljub*", L|ubl)ai:e, Seme-nDkt.uMct K 2r naroJnlrie, reklamacije In Inserati p»; Upmvnlitvji .Dorool|uba*, l|ubl»M« JCopflMfrr« tlel Hi«««
Štev. 15.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inaaratl m »prejemajo po sledctih cpiah: Enoalopna pettvrsta (letttna,Do<no. ljubo*«' Brioe, 3« mm) tuiw n enkrat 30 v tt h tlaka dvakrat 28 v, (e m Hska trfkral 24 v. Prt vtCkratnem objavljenju materi popask — Reklaron« notica navadna (arnondvnti 00 v.
čekovni promet poitao • brtnflnlbMf* urada It tUJVL e»ww»«wma>w«t
Y Ljubljani, dn<3 4. avgusta 1904
Leto XVII.

Vseslovenski shod krščanskih mladeničev.

Veselica pri Koslerju
na čast milim našim štajerskim gostom je bila uprav velikanska. Vedeli smo scer, da bode uddežba velika, i da bode tako ogromna, tega nismo priča kovali. Smelo trdimo, da je bilo navzočih nad 3000 ljudij, veliko Število naših somišljenikov iz Ljubljane in okolice, ki so Prišli počastit mile nam goste s Štajerske. P/ekrasen je bil večer, ki bode ostal pač '8em udeltžencem v trajnem spominu. Po ihrbljtno je bilo za raivedrilo in zabavo, a "i tem se ni pozabilo tudi na poučni del. 3ilo je ve i'«> slavnostno zborovanje, ki bode melo gotovo dobre posledice za širjenje >ravih katol. narodnih ljudskih načel.
Slavnost je otvori'a ljubljanska "ešSanska godba s slavnostno 'uverturo, nato je dr. Krek pozdravil ude ežence takole: VeleSastiti zbor, mili nam fostje s zelene Štajerske in vseh krajev Slo enijel (Tu je godba zagrala naš krasni Naprej« in navdušenja ni hot< lo biti e konca, ne kraja.) Ko je godba dokončala Naprej«, je dr. Krek nadaljeval: Ravno « pravem mestu je zaigrala godb« »Naprej« 1 nas tako opomnila, da moramo nadalje
8v°je delo. Zato ni ni potreba veliko ostaviti. Zbrali smo se tukaj, da končam« ase slavlje, slavlje slovenskih mladeničev 1 mol tukaj na praznik slovanskih blago-•stoikov sv. Cirila in Metoda Zorani smo, 0 smo se na Brezju in na Bledu poklonili retmadežoi Devici, kot neustrašeni polni
verskega in narodnega duha navzeti cedi njeni Slovenci iz vseh slovenskih pokrajin, katere edini neomadeževano moštvo, od kritosrčno versko prepričanje, odkritosrčna ljubezen do svojega naroda, Ijubeien, ki se ne boji tudi žrtev zato, da še uresničijo naša načela. Kakor smo bili edini na potu, tako bodimo tudi edini na domu. Najprisrčneje bodite vsi pozdravljeni. Pred vsem, pa pozdravim vas, mili gostje z zelene Štajerske, in vse, ki ste iz daljnih krajev prih teli na to 8'avlje. Upam, da se vez, sklenjena med nami in vvami, mili gestje ne bode več pre trgala. (Živio klici) Med vami je mož, romar med romarji, vaš zastopnik in voditelj deželni poslanec R o š k a r. (Znio klici.) Čast takim ljudskim zastopnikom, ki jih veže ves ljubezni do Bvcjega ljudstva tako, da pokažejo svoje navdušenje z vami tudi na boijem potu.
Včeraj je bil na,lepši trenutek, ko se je nad 8000 krepkih, žilavih, v delu utrjenih rok dvigalo k nebu, ki so prisegali zvestobo svojemu rodu, Naj bi te roke, ki so bile dvignene v znak uzvišenega navdušenja, vedno pripravljene, braniti naše svetinje. Naj ostanejo vedno tako trdne, poštene in sveste te roke, ki so včeraj prisegale zvestobo Mariji in našim narodnostnim sve tinjam. In če bi bilo potreba, naj te dlani tvorijo tudi pest v znamenju naše zvestobe do vere in domouoe. Či treba, naj te dlani tudi z močjo pokažejo to ljubezen. Ta duh prave edinosti, prave ljubezni, prave sloge I
naj bi prešinil tudi one naše slovanske brate, ki nimajo našega verskega prepričanja in naj bi tuli oni prišli med nas in ostali med nami, kjer bi videli, kako lepo je prebivati med brati. (Urnebesni živio klici in ploskanje.)
Po dr. Krekovem govoru so se vrstili govori, krasno in neumorno je igrala ljub Ijanska društvena godba pod vodstvom gospoda P o u I e , ki je vlil godbi novo življenje, in nastopali so naši pevski zbori. Vsa last vsem, brezdvojbeno rešili so vsi izborno svojo nalogo. Peli so znani naši slavčki, ne presegljiv zbor »Slovenskega katol. društva za delavke« pod spretnim vodstvom svojega pevovodje g. Ferjanfiiča. S svojimi milimi glasovi so očarali občinstvo. Izborno je rešil pevski zbor šentvidiki svojo nalogo pod vodstvom gospoda J. Rusa. Odobravanje mi< lih nam gostov in udeležnikov je pričalo, da je šentviški pevski zbor izborno rešil svojo nalogo.
Mladi mešani pevski zbor k. slov-izobr. dr. na Viču je častno rešil svojo nalogo, da je moral dodati še eno pesem. Delavski meiani zbor pri Devici Mariji v Polju je pel »Naprej v bojni grom« tudi jako dobro. Akoravno so bili naši mili Štajerski gostje vsled dolgega pota utrujenr, je tudi slavno-znano moško pevsko društvo v Braslovčah vrlo dobro zapelo nekaj točk.
Govoril je nato g. Č a g r a n iz Stu-denie: Ta sestanek, ki nas je združil, je prava slika slovenske edinosti. V teh lepih
dneh smo se naviili gorenjskega zraka, a nasrkali in navdušili se tudi za katoliško narodna načela. Lberalni Slovenci se sra roujejo nage družbe, »i pa nas ljubite. V zahvalo za to pa vam obljubimo, da hočemo pod katoliško-narodno zastavo korakati tudi mi štajerski Slovenci. Živela naša katoliško narodna načela!
Gospod Evald V r a č k o pozdravi ude-ležnike v imenu mladeniške družbe v Jare nini: Kaj takega, kakor danes, ni še videla Ljubljana, videla je na£o mladeniško orga nizacijo, a upajmo, da jo bode videla še večkrat. Sad naše trganizacije je manifesta cija včeraj na Brezjah, danea na B'edu in v Ljubljani. Čast mi je, da vas pozdravim v imena najstarejše mladeniške in Marijine družbe na Slovenskem, v Jarenini. Pridemo ii krajev, kjer zahteva naše delo žrtev, ka terih se pa mi ne bojimo. Seboj smo pri peljali najstarejšega našega člana, 701etnega starčka, ki si ni dal odvzeti veselja, da bi ne bil pohitel z nami. Odkar se je zaielo v Slovenskih goricah pri nas mladeniško gi banje, ne velja o nas več klic: »Morituri vos salutant«, klic, ki se je vedno čul ca časa vlade liberalnih fraz, marveč s ponosom vam kličemo in vas pozdravljamo s pozdra vom: »Ressurecturi vos salutant!« ( Burno ploskanje.)
Nato je nastopil vrli štajerski deželni poslanec g. R o š k a r in pozdravil zborova'ee: Dragi Slovenci, mili mi rojaki! Pozdravljam vas kot priprost kmetič in to iz vsega srca v imenu vseh mladeničev in moi. ki so tukaj in tudi onih, ki niso mogli priti z nami, Z radostnem srcem jim bomo naznanili, kaj smo doživeli. Vsakomur je bila dana prilika, dobiti, kar je želel, verski in narodni pouk. A kaj je priprost mož in priprosto ljudstvo brez vodstva, in zato hvala dotičnim vodi* teljem, ki nas vodijo na pravi poti do zdru ženja. Skrbeti hočemo, da se besede, ki so jib nam govorili naši dični voditelji, ne bodo izgubile, marveč rodile obilen Rad. Začeli smo z Bogom. Delati hočemo na podlagi vere tudi v prihodnjosti. Kaj je človek brez vere, kaj naj ga teSi v boju in v teinjih življenja, če ne verai1 Izgubljen je brez vere za čssnost in večne st Oboje, za dušno in telesno blagostanje so skrbeli dični iiaši voditelji. Vedno večja potreba je, da se izobrazimo, ker brez izobrazbe nas nikdo ne bode spoštoval. Mili Bog obrani naše voditelje, r am padaj moč, da izvršujemo njihove nauke.
Štajerski mladenič Janez SI a č e k go vori: Bodimo narodni, ljubimo mili materni jezik. Lep in milodoneč je naš jezik, zato vam vsem priporočam: Govorimo pravo slo venščino, skrbimo, da napredujemo v slovenščini, da volimo v vse z«stope slovenske zastopnike, čitajmo in kupujmo dobre in po štene časopise. Tako bodemo izpolnili svojo nalogo in izvršili svoja načela.
Mladenič Fraačišek Z e b o t po zdravi adeležnike v ime mlade Aete v St Ilju: Navdušenje, ki je vladalo včeraj in danes," me je tako n&vdušilo, da n« morem dati dovolj izraza svojim čustvom Zast pam mlad četo v slovenskem P rtArtur,u kjer preži na našo krasno z mlio naš najhujši nasprotn k, ki nam h >6e vzet' vero in jezik, ki potujčuje našo deco po š< lah. Prebival stvo slovensko se vedon krči, ker nam nasprotnik vedno trga kes za kosom od naše
zemlje A mi bodemo branili našo zemljo, naš) mejo! Veliko ovir in težav smo pre magali, da smo si priborili nouh močij na Brezjah in danes v beli L ubljani. V krat kem se bodo vršile v slov. P. rt Arlurju ob črnske volitve in s solzami v očeh smo prosili Marijo pomagaj na Brezjah za našo zmago, za zmago naših katoliško narodnih načel. Da, zmaga bode gotova, ako vzamejo mladeniči arežje v roke.
V imenu kran;skih katoliško-narodnih poslancev je pozdravil štajerske geste dež. pcs'anec g. dr. Vilko S c h w e i 11 e r, K?r je tovariš, štajerski deželni poslanec g. Roškar, bil tiko prijazen, da je pohvalno omenil delovanje katoliško narodnih poslan cev na Kranjskem, povdarjam, da to, kar smo mi st-rili in delali v prid našega ljud stva, smo delali, ker smo vedeli, da je ljud stvo za nami. Vi, bratje is zelenega btajer skega, videli ste bele cerkve po naših gri čib in gradiče. Tam se je naše ljudstvo učilo demokratizma. Naš narod je katoliški in de mokratiški. Kdor je opazoval vafie navdušenje na Bresjab, in zlasti danes vai spre vod v Ljubljani, je moral biti prepričan, da bode naš sedanji nastop z zlatimi črkami zapisan v zgodovino našega naroda. Tega pokreta ne more nihče več udušiti. Kdor vas je videl, moral je reči, ako so ti edini, je nemogoče, da bi jib zmagal nasprotnik Dokaz je pa tudi, da so katoliško demokra-tiška načela prešla v kri in meso našega ljudstva.
Ako vss pozdravim kot poslanec, vas pozdravlja po moji osebi navdušeno sloven sko ljudstvo. S tem, da ste na praznik sv. Urila in Metoda priredili svoje sla vije, ste sprejeli naš program, ki je naroden in ka toliškr.
Ne ozirajte se na to, kaj govori o vas naš nasprotnik. Ne ozirajte se na nikogar in živite v zavesti, da vaše borbe na Štajerskem podpira vse slovensko ljudstvo. Vsi se borimo za pravice, ki nam jih hočejo vzeti naši narodnostni in verski nasprotniki in v tem boju bode, kakor je še vedno, zmagalo zavedno naše slovensko ljudstvo.
Štajerski mladenič Fr. Zamuda od Sv. Križa na Murskem polju govori: Kakor se izbude čebele ;z svojega spanja in gredo za svojo matico, tako smo se zbudili mladeniči na Štajerskem in se združili v hrabro mlado četo. Pred vsem smo sezdružilislovenski mladeniči ob ogrski meji, da se bojujemo zoper naše narodne in verske sovražnike. V prvi vrsti smo mi mladi, ki gremo naprej v boju za Boga in za naš narod. Krasna so naša žitna polja in naše gorice na Štajerskem, a nad vse krasne so kranjske planine. In za to krasoto hočemo iti v bojni grom kakor poje pesem: Naj čuje zemlja in nebo, kar tu pobratimi pojo, naj se od ust do ust razlega, kar tu med nami vsak prisega; Da srce zvesto, kakor zdaj, ostalo bode vekomaj!
Državni in deželni poslanec gosp. F r P o v š e je na splošno zahtevanje izpre-govoril sledeče:
Pozvan, da tudi jaz govorim, se od-zovem temu pozivu, zlasti še, ker sem iz srca ginjen, ko vidim toliko sinov iz vseh pokrajin mile naše domovine in zlasti iz zelene Štajerske. Večkrat so mi tožili vaši
štajerski poslanci v državnem zboru o vašem obupnem položaju, kako vse preži, da bi uničili slovenski rod. A danes nimam več nikakega strahu, ko vidim tako množico za Boga in domovino navdušenih štajerskih sinov. Narod, navdušen za Boga in domovino, ne more propasti. Narod, ki izvršuje nauke velikega svojega rojaka Slomška tak narod propadel ne bode. Zaman je up nasprotnikov, da bi štajerskemu narodu iz-trgali vero v Boga in ljubezen do domo vine. Pod krovom priproste kmečke hiše se je ohranil slovenski jezik, in tam, kjer prebiva slovenski narod, tam imej tudi veljavo slovensko ljudstvo. V vas vidimo mlade čile moči. Ni je moči, ki bi raztrgala to vez, ki druži v Slomškovem duhu vse slovensko ljudstvo. Nasprotniki naj vedo, da našemu ljudstvu krščanstva in narodnosti ne bodo iztrgali. Sinovi iste matere smo in zato, da ta zemlja ostane slovenska, hočemo skrbeti vsi, Na zdravje bratje, pogumno naprej za čast domovine!
Štajerski mladenič Frančiiek Ver ii Kračevine pri Ptuju pozdravi v ime svoje mladeniške zveie. V spomin našega slavlji moramo vanetiti med seb j kres navduienji našima blagovestmkoon sv. ChiIu in Metoda: kres gorečnosti in ljubezni do milega slo venskega naroda. Besede mičejo, a zgledi vlečejo in sato moramo i med nami ircsni&ti geslo: Vse za vero, narod in domoviro vie v čast božjo, v blagor Avstrije in vladarja.
Fr S e k o 1 govori v imena 24 mlade ničev iz Jarenine. V tolaibo je mladeničem, da morejo od severne slovenske meje priti v središče Slovenije, v Ljubljano. Nasprotniki nas tožijo sasramuje.o in tlačijo. A najhujši sovrainiki so ntm izdajalski odpadniki. A mi gremo v boj s prepričanjem, da je vsak Slovenec vsaj toliko vreden, kakor tak pc-sili-drei viertel Herr. (Veselost.)
Dr. Krek: Konstatirati moram nasproti vsakomur, da je danes narodni radikalizem zastopan v naših vrstah Ni je bolj jalove in neumne trditve, kakor ta, da vera škoduje narodnosti. Djkas temu govori naših mli deničev!
Član akad. društva »Danioe«, Ž n i d eriii, živahno pozdravljen govori v imenu slovenske katoliške akademifoe m'adine. »DaniCarji« bi se bili polnciteviloo udekiili shoda ako jih ne bi zadriavale še študije. Boj so nam vsilili nasprotniki, narodni in verski, ia mi smo ga sprejeli s trdno nado, da v njem zmagamo. Združeni z orgaaizacijo kb toliikib mladeničev slovenskih bode akademična mli dna častno in p-gumno vedila ta boj do konca
G. Ivan Rožman pozdravim svoje rojake S'.a|erc« in iih kliče, naj d''l*jn n i*im vi 6 n e<1nrs- So encev Zato pr C ' ® G^adc,! N»ša nai g« i , d* se g s ,od. rs10 organiziramo in otresemo nemškutdrsaei!' jarma. Gospodarsko delo bodi prva t čkam-šega delovanja: Svoji k svo|im ! Treba nao je zadrug, slasti ie posojilnto. Inteligentni mladeniči, ki so dane« govorili, so nam p° rok, da bodo ta drufitva imela tudi mteli gentnih voditeljev. Govornik nazdravlja S * > j e r s k i m m a t e r a m , sestram)11 nevestam.
G. urednik Anton Korošec«' vrlo šaljivem govoru spominja nasprotniki ki delajo danes še bolj mračn" obraze. «»
bor delano nebo. Trdijo, da bomo Štajerci doma preveč dela zamudili in v Ljubl|ani l)revert denaria zapravili. Kolka škoda torej! K-dsr smo Sli kam kot privesek liberaloev, ,e bilo »narod 10 požrtvovalno d»lo". Zlaj, jj„ gremo aami, )e pa »velika Skoda". Naši nasprotniki imajo od n»predno«ti samo ime, a mi 8-no, ki gremo naprei Kakor ie «če-rsišnje kresove na ČBSt sv C ilu in Metodu dušil de?, tako ee bo »lila tud> doma na Štajerskem ploha na m«, češ čemu ate šli na Kranisko ruiit šlajersko slogo! A ne hojmo se: Tu je združena mladina iz oele Sove-niie in med njo tudi skademična mladina, i,j je voditelju štajerske ml a-deniške organizacije, g Go m i 1 š k u , ta dan podarila častni trak »Zarje*. Vsi ae čutimo a tem po čaš^eoe. T«) je znamenje tem večje edinosti in moči. Zato pa gremo n»prej mi mladi, naprej na delo krfiJonsko za n»fie ljudstvo !
čast. g. A b r a m is Trente na Primor ikem pozdravi sbod v imenu zastopnikov is Primorske. Predvsem se sabvali pevkam „Katolišicga društva za delavke" sa njih prekrasno petje. Ko sem bil na 6 edu, pravi govornik, pozdravil sem našega očaka Tri glava. In splaval sem v dubu na vrh Tri glava, spomnil sem ae trenotks, ko sem pr vič stopil na Triglav. Kako je bilo tožno preti severu, kjer leži velika slovenska go mila. Videl sem s Triglava Štajersko, preti merju do Italije. Kolikor je videti sveta s vrha Triglavp, tolika je bila zemlja sloven ska. Ii ni čuda, da tolikokrat zavije Triglav svojo glavo žalostno v megle. Prisegli smo materi Mariji na Brezjah in na Bledu nvo|o zvestobo, a prisežimo in prosimo saščite s'o venskemu rodu tudi Mater Božjo na Kredarici.
Vime slovenskega kričansko-socialnega delavatva pisdravi udelelnike tovarii Jotef G o a t i n č a r. V svojem govoru želi, naj bi tako lepo pričeta mladeniška organisacija, ki je brez dvojbe organizacija iuljavih rok in ki se je tako lepo obnesla, vso pozornost obračala tudi na strokovno organizaci o, tr ganiiacijo samopomoči, za preosnovo družbe po večno resničnih krščanskih lačelih Mlada mladeniška organizacij« zanesi duha samo pomoči med kmečko prebivalstvo in duha strokovnega združevanja. V boju bodimo neustrašeni, stojmo kot hrast in gora, ki se ne omajeta, ako ju napade moč viharja.
G. G o m i 1 š e k izreka hvalo Bogu in vsem udeležnikom, da se je vse tako krasno dovršilo, posebno pa zahvaljuje prireditelja g. Luka Smolnikarja, kateremu zaorijo glasni iivio-klici.
Štajerski m'adenič K o v a č i č iz Si Petra pri Radgoni v svojem govoru poživlja navzoče k poirtvovalncsti, vztrajnost', srčnosti in stanovitnosti v boju proti tujcem, ki se nam Slovencem usiljujejo. Borimo se odločno in neustrašeno ia Boga in domo vino!
Mladenič I. N o v a k od Sv. Urbana v Slovenskih goricah pri Ptuju poživlja štajerske Slovence, naj zlasti pazijo, da dobe v roke vse občinske in okrajne zastope, da ne bo Nemec gospod na naši zemlji. Posebno skrb naj posvetijo mladeniči slovenskemu katoliškemu časopisju. Naj nas sramote nasprotniki! To je le znamenje, da se nas boje.
Matija Vošnjak iz Braslovč s krepkim govorom zaključi veselico. Kar se je danes tu govorilo, to izvršiti je naša naloga. Zato pa poživlja k stanovitnosti k neomahljivi delavnosti po teh načelih. Naše versko in narodno prepričanje mora roditi tudi del, ki bodo ohranila naš narod.
Med godbo so prepevali zbori, igrala je godba. Navdušenje je bilo nepopisno.
Odhod
Po 12. uri so odhajali gostje. Godba je svirala v slovo „Naprej zastava slave", rakete so švigale in zažigal se je umetalni ogenj. V mogočnih vrstah so korakale čete na kolodvor z .Živio" klici se poslavljajoč od Ljubljane. Ob 1 uri 44 minut sta odpeljala dva vlaka štajerske goste zopet nazaj v zeleno Štajersko. Vseslovenski mladeniški shod je bil s tem zaključen. Sedaj pa zopet na delo, da izvršimo vse, kar smo si na shodih začrtali koristnega za predrago domovino!
Brsojavni poadravi
Zanimanje za vseslovenski shod krščanskih mladeničev je bilo živahno tudi med tistimi, ki niso imeli prilike, se shoda udeležiti. Priča temu so mnogobojni brzojavni in pismeni pozdravi, ki so došli na Brezje. Tukaj jih priobčujemo, kolikor smo jih mogli dobiti v roke. Če je kaj izostalo, prosimo oproščenja.
Zahvala sv. očeta:
Iz Rima je došla naslednja brzojavka: Sv. oče je sprejel izraze udanosti, ki so mu jih poslale slovenske mladeniške Marijine družbe, ter jim z veseljem podeli apostolski blagoslov. Kardinal Mery del Val.
Cesarjeva zahvala.
Iz Išla: Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo hvaležno vzeti na znanje pri slavnosti Marijinega jubileja na Brezjah izraženo zagotovilo neomahljive udanosti in zvestobe.
Pozdrav ljubljanskega knezo-škofa.
Idrija: Srčno pocdravljam mladeniče, zbrane na Brezjah. Na| se unamejo srčne ljubezni do prečiste Device Marije, naj se vtrdijo v veri v Gospoda Jezusa, bo žjega našega učenikt in odrešenika, nij si očistijo src« od vseh grehov in grešiih strasti, naj se pa tuli navdušijo ta slovensko domovino, katere d ka in ponos naj bodo s plemenitim m šljeniem in počtenim krščanskim življenjem. Vsem zbranim vernim slo venskim junakom podelim pastirski blagoslov Anton Bonaventura, fikcf
Pozdrav tržaškega škofa.
Trst. Prisrčno zahvaljujoč, poSiljam svoj blagoslov. Naj napreduje katoliška organizacija! — Frančišek, škc f.
Pozdrav mariborskega škofa.
Premilostni lavantinski knezoškof je na brzojavko, poslano mu z vseslovenskega mla-
deniškega shoda na Brezjah, poslal sledeči prekrasni odgovor: Vesel sem sinoči sprejel od mnogobrojnih mladeničev božjepotnikov k Materi božji na Brezjah izraz otroške udanosti in ljubezni ter željo ljubega zdravja. V zahvalo in povrnilo za to sinovsko zvestobo prosim brezmadežno Devico Marijo, da naj svojim iskenim častilcem in posnemovalcem izprosi vsega, kar je dobro na zemlji in v nebesih. Bog vse blagoslovi! — Mihael, knezoškof.
Sevnica: B di prisrčno pozdravljen slovesni shod slovenskih mladeničev ter vrlo napreduj. — Marijina družba mladeničev.
Metlika: Ž veli! Vse za vero, dom, cesarja! — V duhu s vami mladeniško dru štvo.
Maribor: Za vero in narod navdušenim slovenskim mladeničem kličem: Slava1
—	Korošec.
Celje: blovenski mladeniči pogumno naprej za katoliiko narodna načela! — Celj> ska duhovščina.
Litija: Doma ostali v duhu smo z vami, vam vsem zbranim srčno kličoč: Živeli sa Marijo! — Smartinska drulba.
S t. Lenart: Udeležnikom mladeniške ga shoda srčen pozdrav in obilno uspeha!
—	Bralno društvo pri s?. Benediktu, it. 9.
Selca: Cvetu slovenskega ljudstva tisočkratni: Bog Te ohrani, Marija Te va ruj! — Rožnik, iupnik.
M u r e k : Z navdušenjem pozdrav« ljamo vseslovenski mladeniški shod. — Več mladeničev z Mureka.
Dunaj: Z navdušenjem pozdravljamo vseslovenski mladeniški shod. Dokler se slovenski mladeniči zbirajo pod zastavo Marijino, sovražnik ne more uničiti Slovencev »Danioa«.
Ljubljana: Slovenskih mladeničev duševne sile danesv popolno so se razvile! , Živeli zborovalci! Živel ves slovenski narod! Zadržani mladeniči slov. kršč. socialne zveze. Mrhar, Bizjak, Marjek, Štele.
Celovec: Radostno pozdravljamo veličastno in velepomembno manifestacijo, oživljajoče vseslovenske misli. Ce se mladina za ideale naše vname, nam doma, vere vrag noben ne vzame. — Za katoliško politično in gospodarsko društvo za koroške Slovence Dr. Brejc.
Tržič: Sicer častno zastopani po de-putaciji Vam kličemo: Živeli bratje! K zmagi prapor naš se vije v varstvu matere Marije.
—	Društveniki sv. Jožefa, Tržič.
Vel. Lašče: Pozdravljeni slovenski sini Mariji zvesti in domovini, pozdravljen vseslovenski shod, blagoslovi ga Gospod. Daj Bog, da sadu obilo, navdušenje vaše Slovencem bi rodilo! — Štrukelj, učitelj, Rob.
Mirna na D o 1 e nj sk e m: Ne bojte se znoja, ne strašite se boja, saj moško dejanje okrepčuje moža. — Katoliško izobraževalno društvo
Sv. Peter pri Gorici: Pozdrav vsem vrlim mladeničem. Bodite možje junaki, korenjaki pod geslom: Za' vero, dom, cesarja. — Roječ, kurat, Bilje.
Sv. Pavel: Shod iskreno pozdravlja izobraževalno društvo v St. Pavlu pri Preboldu.
Celje. Srčni poidrav slovenskim mladeničem, zbranim na god slovanskih svetnikov v središču S ovenije. — Uč.telji in učenci orglareke šole.
Maribor. V duhu smo z vami, slovenski mladeniči, zbrani okrog Marije ! Ti-sočerokrat pozdravljenil — Mariborski bogo slovci.
S t. 11 j v Slov. goricah Daleč ob meji smo, a src« so pri vas v sredini S'ovenije. Kakor vafis, bodo tudi nafia srca pri visoko plamtečih kresovih zajemala novega ognja sa Boga in sveto narodno delo. Vaje geslo je tudi naie: Z Bogom za slovensko ljudstvo. — St. iljski Sovenoi.
Št. IIj. V duhu shoda udeležen kličem: Živeli katoliško-narodni možje in mladeniči.
—	Franjo Lilek.
Srednji Gasteraj. Iskreno pozdravljam zborovalce na vseslovenskem mla-deniškem shodu. Živeli. — Franc Kurnik, župan.
Brežice: Slovenske mladeniče, zbrane pri Materi božji prisrčno pozdravljamo.
—	Zičkar, Rudolf, Mešiček, Pirnat, Čebašek, P. Avguštin.
Ruše: Pozdrav tebi, mladi slovenski tabor, bodi nam v napredek, ščit in blagor.
—	Bečela.
G r a b š t a j n : Iskreno pozdravljam iz tužnega Korotana mladeniški shod. Bog živi vse zborovalce, blagoslovi vaše rodoljubno delo. Vse za vero dom cesarja! — Andrej Wieser, dekan.
Maribor: Pri Sv Trojici v Slov. Goricah v duhu z vami. — Jožef Friš.
Dalje so pozdravili shod: Bralno društvo pri Sv. Martinu tik Slov. Gradca, Fr. Stuhec iz Pulja itd.
Kaj pravijo lioeraloi k tema shodu.
Ker nočejo priznati velikega njegovega pomena, zato samo svojo jezo izlivajo v psovke. Vsak pravi Slovenec bi moral biti ponosen, da smo storili tako mladeniško organizacijo, pred katero se nemško časo-sopisje že sedaj trese, uvažujoč nje pomen. .Narod" pa hoče smešiti udeležence ter jih predstavlja za nekake duševne reveže in vendar je bil ves shod jasna priča, kako visoko stoje s svojimi narodnimi ideali naši mladeniči nad nizko »Narodovo" družbo, ki je ob tej priliki še tako predrzna, da pravi, da mi preganjamo pravice slovenščine v cerkvi, a se v istem svojem umazanem glasilu roga vsaki pozitivni veii Kdo se ne smeje, ako čita v »Narodu", da so bili na Brezjah samo starčki in otroci. Ni ga nemškega lista, ki bi svoje rojake ob tako važnem shodu tako sramotil, kakor to dela »Narod", ki mora vendar priznati, da ima on največ slovenskih duševnih revčkov za seboj, sicer bi si ne smel dovoljevati take pisave, s katero vedno le škoduje slovenski stvari. Imponirala je vsem pametnim ljudem udeležba na shodu, imponirali govori naših mladeničev, in imponiral je vzorni red, katerega le privoščimo prirediteljem sokolske slavnosti. Preko »Narodovih" psovk pa ponosno korakamo dalje. Štajerski mladeniči, ki so slišali in govorili toliko besed ljubezni in bratoljubja, naj izvedo tudi, s kakimi izrazi spremlja „Slov. Narod" slav-
nostno številko »Slovenca", ki je b la posvečena našim mladeničem. To glasilo slovenskih izdajavcev piše: »Smrad iz peKia , taki farji, kakor so zbrani okoli .Slovenca , "podla ščuvanja povodom takozvanega mla-deniškega shoda", .sam smrad iz pekla ti veje iz .Slovenca'", ostudnosti, ki so jih na-bljuvali .Slovenčevi' popje", farško psovanje in sumničenje", »klerikalno hinavstvo in klerikalno koristolovstvo", .klerikalci samo varajo in odirajo", »farška požrešnost" itd. Tako piše starejši bratec vašega nečednega Štajerca". A ne jezite se zaradi tega; tudi mi smo dobre volje, če tudi liberalci počijo od jeze. Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi mladi!
Poziv p. n. društvom
ki so t „sIoy. kršžansko-socialni zvezi".
Že nebrojnokrat smo dokazovali, kako potrebna in koristna je »Zveza" slovenskih nepolitičnih društev. Vseslovenski shod Krščanskih mladeničev na Brezjah pa je to tako jasno pokazal, da v prihodnje odpade vsako dokazovanje. Ako bi se v zadnjem času ne bile tako krasno začele razvijati Marijine družbe in ako bi ne bila „s 1 o v. krščansko-socialna zveza" organizirala naših društev, bi leta 1904 veličastnega orezij-skega shoda ne bilo! In vendar je obojna organizacija pravzaprav še le pričela s svojim delovanjem. Naloga njena pa je tako velika in obsežna, da bo treba še dokaj let in obilo napornega dela, ako jo hoče vsestransko izvesti. Neobhodno pa potrebuje zlasti »Zveza" pri izvrševanju te svoje odlične naloge požrtvovalnega sodelovanja od strani društev, ki so že stopila v njeno okrilje, ali od katerih upravičeno pričakuje, da bodo kmalu to storila. Le z združenimi močmi bo mogoče doseči visoko .Zvezino" zadačo: vsestransko dvigniti izobrazbo slovenskega naroda v krščanskem smislu.
Letos oktobra meseca namerava ,Zveza" izdati žepni koledarček, kakoršnega so si člani naših društev že davno želeli. Dandanes poleg pratike vsak količkaj omikan človek potrebuje dobre knjižice, kamor si zapisuje stoje beležke, dohodke, stroške itd. Zato bo »Koledarček" tako prirejen, da bo kot zapisnik dobro služil tudi našim delavcem in kmečkim mladeničem. Tako knjižico v lični obliki in poceni namerava torej izdati »Zveza". Knjižica pa bo obsegala tudi več sestavkov ki so praktičnega pomena alasti za člane naših društev. Med drugimi omenjamo: Popis vseslovenskega mladeniškega shoda na Brezjah; članek o Marijinih družbah za mladeniče; najvažnejše določbe iz društvenega zakona/telovadba v naših društvih; desetletnica akademič-nega društva »Danice«; krožki treznosti v naših
društvih; naša društva in poročanje našim {„. nikom; strokovna organizacija itd. Samoobstbi je umevno, da bo .Koledarček" prinesel tudi poročilo o dosedanjem delovanju „Zveze". V tem poročilu bodo tudi našteta vsa društva ki so pristopila k „Zvezi", obenem pa drobni podatki o delovanju vsakega društva v pro. tečenem letu. Da bo mogoče to sestaviti, rij. pošiljamo ravnokar dopisnice, ki obsegajo m zadnji strani vsa dotična vprašanja. Lepo pro-simo, naj kdo izmed odbornikov prav drobno in razločno izpolni predalčke z dotičnimi odgovori (številkami, oziroma »da" ali ^ne"). Zlasti prosimo, naj se spodaj imena odbornikov drobno a razločno zapišejo da jih bomo mogli pravilno natiskati v koledarčku". Najboljše je, Če e n sam odbornik, ki razločno piše, zapiše vsa imena odbornikov. — Ta dopisnica naj se odda vsaj do 25. avgusta t 1.
Koledarčku — lično v platno vezanemu smo nastavili ceno samo i krono (s poštnino 10 vinarjev več). Valed te nizke cenc, lične oblike in primerne vsebine pričakujemo, da se bodo zlasti člani naših društev v pni obilnem številu naročili nanj. Ker pa moramo vsaj približno že naprej vedeti, koliko izvodo* naj ga natisnemo, zato proiimo slavni društveni odbor, naj enemu izmed sebe poveri nabiranje naročnikov. Zi sedaj zadostuje, da se v zadnjem predalčku priložene dopisnice (ki se vrne vsaj do 25. avgusta), naznani število tistih, ki nameravajo .Koledarček" kupiti. Dotična svota pa naj te pošlje potem, ko bomo razposlali „Koledarčke*. Za trud dobi nabiralec za vsakih to razpečanih »Koledarčkov" enega po vrhu.
Vsi tisti pa, ki niso člani kakega društva ali kjer ne bo nobenega nabiralca, naj kar sami po navadni dopisnici naznanijo, da želijo imeti .Koledarček" ter naj naznanijo svoj natančen naslov (s poslednjo poŠto). Dopisnico pa naj pošljejo pod naslovom: »Sloveniki krščansko-socialna iveza" v Ljubljani.
Naposled .Zveza" lepo prosi svoja društva za letni prispevek za leto 1903. Letos je imela »Zveza" s prireditvijo vseslovenskega mladeniškega shoda izredne stroške, katere more zmagati le 1 skupno pomoijo svojih društev. Zato lepo prosimo, da vsako društvo vsaj do 25. avgusta pošlje dotiČno svoto, ki odpade na število članov in ki j« razvidna iz zadnje strani priloženega „plaJl1-nega listka*. Društvo naj samo izračuna, koliko pade nanj in naj na prvi strani plačilnega listka to izpolni, plačilni listek pa potem ohrani kot pobotnico. ' Z Bogom in Marijo za slovensko domovino!
»Slov. kršč. soc. zveza« v Ljubljani.
Politični razgled.
Ogrski državni zbor.
Ogrski državni poslanci vedno zborujejo. Ne dajo si nič počitnic. Od zadnjega časa so obravnavali povišanje cesarske plače. Mnoge stranke so se upirale ter navajale za svoje pomisleke tudi razloge. Ali po daljšem besedovanju so sprejeli ministrovo predlogo ter cesarju zvišali plačo. Seje se še vedno nadaljujejo.
Na Balkanu zopet vre.
Na Balkanu je jelo kipeti in vreti. Napadi z dinamitom so se že zopet pričeli. Na srbsko - turški meji našli se na železnici podkop, v katerem je bilo 16 kg dinamita, katerega ^ je posrečilo odstraniti. Železniškega čuvaja in nekega vojaka, ki je našel to reč, so vstajniki ranili. Neka druga množica je hotela napasti vlak. Neki drugi oddelki vstajnikov so napadli vlak ter pobili in ranili mnogo popotnikov. Ker so torej vstajniki kar po vrsti napadli vlake in je pot v nevarnosti, so železniške oblasti ponočno vožnjo vstavile na mnogih progah. Avstrijski in ruski poslanik zahtevata, naj se pomnože stražniki in žandaiji. V vasi Podles so vjeli vstajniki Turka Šefket beja in tovariša Teflka, ki sta silno krvoločno ravnala z domačini. Ista usoda je zadela Hamdiraga, njegovega očeta, ki so bili vsi trije ubiti. Turške oblasti se novega upora silno boje. Zato so zajeli mnogo upornikov ter jih potaknili po ječah.
Armensko maščevanj o — uboj.
V Jelizavetpolu je bil v nedeljo popoldne pri veselici ustreljen ruski podgu-verner Andrejev. Že prejšnje dni je dobil mnogo pretilnih pisem, zato je šel na veselico s svojim služabnikom, ki ga je stražil. Ko je šel Andrejev po ulici, je skočil nanj neki Armenec, ki je šestkrat ustrelil na podguvernerja ter ga smrtno ranil. Morivec je nato pobegnil. Pravijo, da je bil ta umor maščevanje Armencev, ker je vlani Andrejev, ko so napravili vsled pograbljenega cerkvenega denarja Armenci upor proti njemu, lastnoročno ustrelil nekega mladega Armenca. Na Ruskem so taki napadi kar v navadi; še ni davno od tega, ko so na Finskem, ki je pod rusko oblastjo, napadli carskega namestnika Bobrikova. Na Armenskem ie je vzdignilo gibanje, ki meri na to, da ie Armenci osvobodi izpod ruskega jarma.
Burski predsednik — umrl.
Te dni je na tujem svojo dušo izdihnil jvši predsednik burske državice, 79 let stari Javel Kriger. V svojem življenju je užil ve-
liko trpljenja in gorja, mnogo bridkosti in žalosti. Zadnje urice je živel izgnan iz ljube domovine, kjer je prebirajoč sveto pismo čakal bele žene. Njegovo življenje je znamenje usode njegove domovine: dokler je on vladal, je domovina dobro izhajala, ko pa so njega pregnali kruti Angleži, je bila tudi domovina, kakor je še vsem v živem spominu, izpostavljena velikim bridkostim. Slavni mož je bil rojen 1825. leta v spodnji Afriki. Mladeniču sreča ni bila prijazna. S svojimi stariši se je potikal od kraja do kraja, dokler ni dosegel v bojih višjih služe.b. S svojo previdnostjo in hrabrostjo si je pridobil med rojaki veliko spoštovanje; postal je kmalu stotnik in pozneje vrhovni poveljnik Burov v vojski z Angleži. Dne 16. decembra 1880 so oklicali južnoafričansko ljudovlado ali republiko, ki so jo vladali Kriger, Jubert in Pretorijus. Leta 1883. so oklicali za predsednika Pavla Krigerja, ki je vladal svojo domovino do leta 1900, ko so ga tako rekoč prepodili Angleži s prestola. Ko so si namreč. Angleži osvojili že precejšnji del Transvala in zasedli že tudi Pre-torijo, je oddal vlado Šalk Burgarju, sam pa je zbežal v Evropo in je poskušal prigovarjati evropske vladarje, da bi se usmilili Burov in jih spravili izpod angleških krempljev, a ni nič opravil. Tako je prišel Kriger v Evropo. Ljudstvo ga je povsod z veseljem sprejemalo, a vladarji mu niso šli na roko, ker so se bali razpora z Angleži. Na stare dni so mu pomrli tudi še žena in otroci, tako da je zapuščen od sveta in svojih ljudi te dni končal svoje življenje.
Rusko - japanska vojska.
Vsak, ki mu je mar vprašanje o današnji vojski, se zanima, ali pride še do večje bitke v Mandžuriji še predno Japonci napadejo Port Artur. Japoncem je do tega, da bi se to zgodilo. Ko so si osvojili Kajčov, ki je bil Rusom pot do Port Arturja, so Japonci odrezali Ruse od portarturske ruske posadke. Rusov je bilo pri mestu Kajčovu do 20 tisoč, Japoncev pa do 30 tisoč. Kakor je videti, se bo Kuropatkin še nadalje branil spustiti se v večjo, odločivno bitko, ker mu ne more biti neznano, da bi kak nov poraz zelo slabo vplival na obrambo Port Atturja. Ruski glavni poveljnik si šele po deževni dobi želi odločivne bitke, do tedaj pa si upa dobiti dovolj vejakov. Sedaj jih mora sila veliko uporabiti za brambo sibirske železnice, ki od vseh strani prežijo nanjo sovražniki. Japonci so zadnje dni obrnili svojo pozornost na Dašičavo, ki je križišče železnice in torej za vojevanje velikega pomena. Japonci so šli nad Ljaojan od več strani. Na
vsak način je to važne mesto za Japonce, ker jim je tam mogoče dobiti živeža od kitajske strani. So pa v tistem kraju Japonci tudi varni, ker se nahaja blizu kitajski general z imenom M a, s svojimi velikimi četami, ki je pripravljen braniti Japonce.
Gibanje na suhem.
Japonski general Oku jo je udaril po zmagi pri Kajčovu proti Dašičao in Njuč-vanu. Armada drugega generala Nodzua je po težavnih potih došla prek Siujana na kraj, kjer se bo združila z Okovo armado, ko se bo približala Dašičavu. Medtem ko Japonci naprej gredo, se Rusi vedno umikajo nazaj, koder imajo skupaj vso svojo moč. Pot za umikanje imajo še vedno prosto, ker se o severnih japonskih oddelkih poroča, da stoji proti Japoncem general Keler, ki se je zoperstavil japonskemu prodiranju iz Motienskega prelaza blizu poti, ki vodi do Mukdena. Tudi je Kuroki še preslab, da bi se meril z Rusi, zato zbira nadaljnje čete.
n30.000 Japoncev padlo."
Japonci so si izmislili imenitno zvijačo; da bi nagnili ruskega generala Kuropat-kina, naj bi se spustil v glavno bitko so Jrfponci zatrobili v svet novico, da je bila večja bitka z Rusi, v kateri je padlo, 30.000 Japoncev. Tako so mislili, se bo dal Kuropatkin zapeljati in se bo iz same gorečnosti spustil v boj. Ali Kuropatkin jim ni šel na led, temuč je ostal še zanaprej pri svojem starem načrtu, po katerem ima namen, Japonce spraviti v Mandžurijo, in jih tam, kadar bo imel dosti močno armado, zajeti in ugonobiti.
Port Artur.
Japonci naskakujejo trdnjavo Port Artur od vseh strani. < Na suhem se dan na dan kavsajo z Rusi. Mesto je z živežem prav dobro preskrbljeno. Tudi vojaki so prav srečno razpoloženi. Sedaj je v mestu huda vročina. Posebnih bojev tam še ni bilo, le manjše praske se vrše vsak dan. Mnogokdaj se tudi Rusom posreči, da zasedejo kako japonsko postojanko. Japonci so v teh bojih pred Port Arturjem izgubili čez 2000 mož. Japonci ga naskakujejo z vso silo. Mislijo ga vzeti še ta mesec. Če se jim bo posrečilo, je pa drugo vprašanje. Ako bodo Port Artur vzeli, bi ga Rusi gotovo nazaj vzeli, ker so tako napravili tudi s Sevastopolom. Sicer pa imajo Rusi Port Artur od Kitajcev za 25 let v najem, torej je pravzaprav le kitajska lastnina, in bi morali Kitajci gledati, kako se bodo izmazali. Če bi ga Japonci vzeli, ga morajo Kitajci zahtevati nazaj; ako bi jim pa ne bilo do tega
bi pa preskrbeli zvezo z Rusi, in tako bi bili zopet v škripcih. Sicer je kitajska država že vsa gnila in skoraj da že mirno gleda, kako ji trgajo kos za kosom od telesa.

Pgskušnja prijateljev.
Človeško srce je že tako vstvarjeno, da teži po druščini in ima pač vsak človek prijatelje. A kakšne? Marsikdo je že spoznal in marsikdo bo še, da ima človek prijatelje v sreči; ako ga pa zadene nesreča, potem-tako hitro in tako zelo oslabi spomin ne kdanjih ^dobrih" prijateljev, da se nihče „pri najboljši volji" nič več ne spominja. Resničnost teh besedi nam tudi potrjuje sledeči istinit dogodek.
Mlad mož — imel je komaj 30 let — je povabil svoje najboljše prijatelje in znance k večerji. Da pri svoji gostoljubnosti in po-strežljivosti ni skoparil z najboljšimi jedili in najdražjo pijačo, je umevno. Ko se je družba že nekoliko razvnela, in so bili vsi
navzoči židane volje, tedaj je vstal gostitelj in dejal:
„Premili, odkritosrčni prijatelji! Povabil sem vas na to večerjico, da se poslovim od vas. Nikar se ne čudite! Mislili ste in morda še mislite, kako sem bogat, a motite se. Vsa dedščina - 500.000 K — je skoraj že skop-nela; ostalo mi je komaj toliko, da bom mogel jutri v Ameriko, da poskusim ondi svojo srečo. In sedaj poslušajte! Danes 7 let, ravno na ta dan in ravno ob ti uri bom — ako bo božja volja — zopet ravno v ti dvorani, in takrat vas povabim vse skupaj in pripravil vam bom pošteno večerjo. Ako me pa zapusti sreča in se vrnem ubožen kakor grem, potem bo vaša dolžnost, da mi napravite vi pošteno večerjo. Ali ste vsi zadovoljni?"
Da so vsi prijatelji bili zadovoljni z gostiteljevim nasvetom, je umevno. Vsi so tiščali vanj, mu voščili srečno pot in obilo blagoslova. Še na misel ni prišlo nikomur, da bi se ne videli čez 7 let ravno na tem mestu, razun če bi kdo umrl.
Sedem let je hitro minilo. Naš znanec se je vrnil — a kakšen? Ves bled in prepaden, sama kost in koža. Sicer je dosegel svoj
namen, vrnil se je bogat — z 800000 K , zapravil je svoje zdravje. Ležal je na strniti postelji v nekem hotelu in spomnil se je svoje obljube in napisal vsakemu prijatelju malo pisemce:
.Reven sem odšel — uničen sem % vrnil. Rad bi vas še enkrat videl. Vabim vas torej, pridite jutri zvečer ob 6. uri v hotel „Merkur"! Upam, da vas gotovo ne bo manj. kalo pri veselem snidenju."
Prišel je večer, ura je kazala čez — nobenega; bfla je sedem - osem—devet-„Saj ni nihče umrl", je vzdihnil bolnik ii bolesten nasmeh mu je zaigral na ustnih, .ko sem bil bogat in zdrav, takrat tako
sladki in medeni, a sedaj---nikogar!'
in bolniku so silile solze v oči.
Drugo jutro je prišel notar k bolniku in mu prebral oporoko še enkrat.
„Vse moje premoženje naj se razdeli med moje prijatelje, ki bodo ostali zvesti svoji obljubi in me pridejo obiskat."
,Ne, ne!" je dejal bolnik. ^Raztrgajte oporoko. To niso prijatelji! Premoženje uj se porabi za sirote!"
Razgled po domovini.
Premembe v frančiškanski pro-vlncljl. V Ljubljano: P. Alkantara Črtane c, p. Gvido Rant — V Kamnik: P. Kazimir Zakrajšek, katehet. — V Pazin: P. Odorik K r e i -n e r, gvardjan, p. Teofil Zaje. — V Brežice: P. S i m o n Č u r i n. — V Gorico: P. Arhangelj Appej, p. Vin-cencij Kunstel. - V Maribor: P. Fulgencij Trafela. - K Sv. Trojici: P. P i u s Z a n k a r. — Na Brezje: P. Ananija Vračko, p. Klemen Grampovčan.
Kapltelj frančiškanske provincije, ki je bil sklican na 26. dan julija, je izvolil provincijalom prečastitega g. p. Plači d a Fabiani, kustos je p. Angelus Mlej-nik, definitorji so pp. O t o k a r A1 eš, KlarusRottmann, Odorik Kreiner, Edvard Ravstehar.
Ruski minister Plehve umorjen. Na
Ruskem so v četrtek, 28. julija 1.1. z bembo ubili ruskega ministra za notranje zadeve, Plehveja. Način umora je bil grozen. Bomba je ministra popolnoma razmesarila. Vsi pametni ljudje obsojajo to strašno hudodelstvo, le judje in pa njihovi hlapci, rdeči socialni demokratje, ali kakor jim pravijo ljudje »močeradi", se veseli zločina. Svobodomiselni krogi, to je liberalci in socialni demokratje, katere vodijo judje, so sovražili Plehveja
zlasti zato, ker je ostro zasledoval vse pre-kucuhe, zlasti tudi precej na prste stopal judom. Res je, da na Ruskem ni morebiti vse tako, kakor bi moralo biti, a s krvavimi napadi na ruske visoke glave svojih namenov prekucuhi ne bodo dosegli. Smrt Plehvejeva nas pa uči, da liberalci in socialni demokratje rabijo v svoje namene tudi bombe, ako ne gre v državi vse po njihovi volji. Ministra so slovesno pokopali 31. jul.
Gorenjske novice.
* Reteče pri Škofjl Loki: Za Marijini jubilej. Povsod se obhajajo slovesnosti na čast Marijinega Brezmadežnega spočetja, torej tudi mi ne maramo zaostati. Naš vele-častiti g župnik, ki še tako malo časa delujejo pri nas, nam so omislili v tem kratkem času nov križev pot, in sedaj k slavi Marijinega jubileja nov lepodoneč zvon. Napis na njem pove, da je vlit v Marijinem jubileju v Samassovi livarni v Ljubljani; tehta 1051 kilogramov. Pred vsem izrekamo srčno hvalo preč. g. župniku, kateri so mnogo denarja žrtvovali zato, in tudi ne malo truda imeli s tem, potem pa vsem, kateri so kaj pripomogli. Res veliko veselje'za župnijo. Blagoslovljen je bil zvon na Marijin praznik in zaklical nas je k službi božji tudi ravno na Marijin praznik. Slušajmo farani radi lepi
glas novega zvona, kateri nas bo vabil k službi božji, ter hitimo ko zaslišimo njegov glas, častit Brezmadežno!
4 Romarski shod sv. Radegunde na Strmi njivi (župnije Kolovrat) bo letos 11. pobinkoštno nedeljo, dne 7. avgusti. Duhovni opravili bosta prvo ob šestih zjutraj, drugo ob desetih. Spovedovalo se bo že prejšno soboto popoldne v romarski cerkvi * Nesreče. Ponesrečil se je v tunelu Italijan Matevž Fontano. Prišel je med železniška vozička, ki sta mu hudo strla prsi. Pravijo, da okreva. — V Srednjem vrhu se je ponesrečila neka ženska s Koroškega, ko je trgala letošnje nenavadno zgodaj zrele planinke. Padla je z neke pečine in se močno pobila po glavi. — Nogo si je zlomil' vsled nesrečnega padca z voza mati Marija Skodlar po domače Mežnarca z Britofa p" Predosljah.
*	Velik strah so imeli v Smokovču n» Figovčevem dvorišču. Gorel je voz sena, katerega je zažgal domač otrok. Voz §e ? plamenu so takoj odpeljali, da se ogenj n' prijel še hiše s slamnato streho.
*	Toča je pobila 27. julija po P«*1; oseljskem polju in na Suhi. Nekatere vasi je precej občutno zadela. Bog nas varuj hudega vremena!
*	Strela je ubila v Mojstrani P«f Triglavom 14 letno Alojzijojeklič, po doma*
Brkovo, ko je bila s svojim gospodarjem A. Anceljnom na polju. Dekle je bilo takoj mrtvo, gospodar pa je obležal nezavesten na tleh, dokler ga niso predramili. Strela je ubila tudi kravo, ki je bila vprežena v voz.
*	Nezgoda pri bohinjski železnici. Ponesrečil se je v Bohinjski Bistrici delavec Peter Nardis. Padel mu je voziček, s katerim je vozil material, na nogo ter mu jo zmečkal.
*	Pogrešajo davčnega kontrolorja J. Jereba v Kranjski gori. Že pred tremi tedni je izginil v Pišenco s puško na rami, in vse poizvedovanje in iskanje po njem je bilo doslej brezuspešno. Kakor sodijo splošno, se mu je zmešalo.
*	Zastavo si misli napraviti pred-oseljska mladeniška Marijna družba. Zbranega denarja imajo že nad dve tretjini, darovan od vnetih dobrotnikov in podpornikov Marijne družbe. Mladeniči, zberite še malo svoto, ki še manjka, da dobite zastavo, na katero bodete lahko ponosni vi in vaši nasledniki.
0 Na božjo pot v Velesovo bo po-romala dne 7. avgusta jeseniška moška in mladeniška Marijna družba in kat. delavsko društvo Možje in fantje jeseniški, zberite se kolikor mogoče mnogoštevilno pri Materi Božji v Velesevem, ker to bode naš dan.
*	Umrl je na Črnučah nagloma posestnik gospod Matej Čibašek, večletni župan in cerkveni ključar, po mnogoletnem bolehanju. Naj v miru počiva!
0 Moravče v nevarnosti. Iz Moravč nam poročajo: 24. pr. m. med krščanskim naukom je začel goreti Markezkov kozolc. Zažgal je kak „šnopsar", ali pobje, ki imajo radi tam .krščanski nauk". Sreča je bila, da je veter plamen odganjal od bližnjih go spodarskih poslopij, ker sicer bi bil pogorel velik del Moravč. Zelo udarjen je voznik Pekove, kateremu so zgoreli trije vozovi pod kozolcem. Sedanji posestnik Jemc — nezavarovan (!) — ima seveda tudi kakih 2000 K škode.
*	Iz Sore se nam piše: Odkar je pri nas neki Janez Brce, imamo tožbo nad tožbo. Imenovani Janez Brce je eden naj-pridnejših klientov dr. Tavčarjevih. Zato je pa v „Narodua tudi tolikokrat pohvaljen. Pa ne le to: Imenovani Janez Brce je dopisnik tistega lista, ki tako grdo blati papeža in škofa ter dela za verski odpad. Mi imamo v rokah podatke o delovanju Janeza Brceta v Št. Lambertu in Boštanju. Enkrat mu bomo povedali brez ovinkov, kar mu gre, ako ne bo dal miru. Hvaležni smo mu le zato, da je s svojim delovanjem pokazal ljudstvu prav jasno, kaj je liberalizem in kaki so njegovi sadovi v vsakem stanu.
*	Stoletnica mestne župnije v Škofji Loki se praznuje te dni. Ravno 22. julija je preteklo s t o let, kar je bil umeščen tedanji vikar Klemenčič na novo župnijo Škofje
Loko. Prej je spadal škofjeloški vikarijat v Staro Loko — k materi fari. Povodom te slavnosti je bila v nedeljo, 24. julija, ko se tudi obhaja cerkveno žegnanje, ob 9. uri slovesna božja služba, ki jo je opravil gospod kanonik A. K a lan s slavnosti primernim govorom.
*	Kip lurške Matere Božje v Loki
za kapelico pod nunsko cerkvijo je dodelan. Kapelica in kip bosta v nedeljo po zadnji sv. maši slovesno blagoslovljena. Lepo in hvalevredno je, da mesto ravno ob stoletnici župnije napravi to kapelico in se s tem znova pokloni svoji zaščitnici, kateri je izročeno že dolgo dobo let.
*	Nesreča. Utonil je 52 letni tovarniški delavec Janez Žerovnik iz Vaš pri Medvodah.
*	Št. Lambert. Nekaj pohvale zaslu žimo včasih mi „vrli" Šentlamberčani. V najbolj zadnji kot nas ne porivati. Pred-kratkim smo ustanovili družbo treznosti, sicer ni veliko število, pa 13 nas je le. To število, pravijo je nesrečno, a upanje imamo, da se izpremeni kmalu v srečnejšo. Kaj ne, „Podgorc", pri Vas še take „cifre" nimate!? Imamo pa še mnogo „brezvestnežev" ki včasih tu ali tam „katero rečejo". Le večkrat bi bilo potreba ! Nekdo me je vprašal: „Od kod ti lepi milodoneči" glasovi, podobni onej krotkej živalici, pepelaste barve, na hrbtu nosi križ, pa dolga ušesa ima, seveda vsak je ne pozna, ker je pri nas redka."
—	Odgovor: „To so tisti, ki včasih preveč pogledajo* ... Kam ? Vsak ve. Dragi moj sosed „Podgorc", nekoliko si se zmotil zadnjič, število tistih, ki so šli na Brezje, ni bilo eden ^brezštevilnih", ampak trije »brezštevilnih*. Pri nas je vse bolj na tri. — Ali te male pomote ti ne zamerim. Gotovo še nimaš tistega „rešpeklina" in telefona, s katerim jaz samotar na Jablaniku vse predobro slišim in vidim. Kedar prideš mimo, ti ga bodem pokazal ali pa posodil. — Nekdo je pri nas, ki misli, da je storjeno vse, če reče kaj, roke drži pa navskriž in čaka, da mu prileti
kakšna pečena ptica v.....Pri nas še ni
tista dežela, ko pojo pečeni pujski po zraku. Le s korajžo na delo, ne rok navskriž! Kaj ne „kos" Šentlamberčana ? — Sosed „Pod-gorc", gotovo imaš ti kakšen tak „pulfer", s katerim bi se dali zaspanci predramiti, ki spe v tem lepem času, kakor jež pozimi.
—	Živimo življenje brez življenja! — Umiramo! — „Gift* je med nami, potreba je „protigifta*. Vročina je bila pri nas strašanska. Nekdo mi je pravil, da je bilo 38 stopinj, to ne vem kakih. Sedaj, hvala Begu, je namočil dež in tako očistil zrak.
—	Naše občinske ceste so lepe, kakor sem že poročal samotar. Pa zakaj bi ne b'le? Kako pa so delavni ti ljudje! Kadar pridejo popravljat cesto, se vsedejo in pijejo tisto
„rujno vince", ki da „kroft", da se potem tako pridno dela, da vse pri starem ostane. Ta „kroftna" pijača je „jarovž\ Kedar tega zmanjka, pa hajd domu v L .. .. Kaj ne ? Pridni smo, pridni, delavni tudi, kadar je potreba sedeti, piti in jesti! — Ta .preklican rešpeklin", da vse vidi ! Kaj „Pod-gorc", ti bi potreboval tacega. Pozdravljen ! Pa še pozneje kaj! Samotar ria Jablaniku.
*	Veliki romarski shod na Zaplazu se bo letos vršil kakor druga leta v petek po Velikem Šmarnu. Popoldne v petek je ob 6. uri pridiga in litanije, v soboto zjutraj pa slovesno opravilo s pridigo. Spovednikov bo toliko, da bodo romarji lahko prejeli sv. zakramente.'
*	Popravljanje In prezidavanje ro marske cerkve na Zaplazu se je moralo letos še odložiti. Dela se nov in večji načrt in pripravlja se pridno vsakovrstni material. V letu 1905 pričnemo z zidanjem. Slovenci, spominjajte se Zaplaza!
*	Vabilo k predstavam, katere priredi k. si. izobraževalno društvo o Olševku dne 7. in 14. avgusta 1904. s sledečim sporedom:
1.	„Urban Smukova ženitev" burka v treh dejanjih. Spisal Jurčič. 2. Sv. Doroteja, igra v dveh dejanjih 3. „Čašico kave", šaloigra v enem dejanji. Vstopnina 1. sedež 70 v. —
2.	sedeš 50 v. — stojišča 30 v. — Predstavi bosta vsakikrat ob 3 popoldne v Mubejevih prostorih. K obilni deležbi vabi odbor.
*	Nova maša na Vranji peči je bila 24. julija. Pel jo je č. gosp. Jernej Podbevšek. To smo zato dali v časnike, ker nove maše še ni bilo pri nas, odkar župnija obstoji. Mesto obolelega dr. Jan. E v. K r e k a je pridigoval g. s v e t n i k A. Jamnik. Drug naš rojak g. J. Borštnar bo pa enako slavnost obhajal dne 31. t m. v Zlatem polju.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
f Cerkveno uro brez kazalcev imajo Podšentjurijem, ali v Izlakah, pri Zagorju ob Savi. Odkar poznam to uro, še nikoli nisem videl na njej kazalcev. Kazalce imajo shranjene v mrtvašnici in pod streho. Pod-šentjurčani, glejte, vse imate, kar zahteva napredek: pošto, brzojavno postajo, toplice; nameravali ste celo dobiti samostojno župnijo, — le vaša cerkvena ura je vredna največjega usmiljenja. Ako se bote „skorajžili", podšentjurska gospoda, in napravili kazalce uri sv. Jurja, bote rešili svojo čast, ter vas bom pohvalil prihodnjič pred vsem svetom.
f Sv. Ane dan je bil, kakor po navadi vsako leto, na sv. Planini nad Zagorjem
cb Savi cerkveni shod s peto sv. mašo in pridigo. Seveda, to ni taka posebnost, da bi bilo treba o njej poročati, a v drugem oziru moramo dejati bvetoplanince v .cajtenge." Sicer, res žive in samotarijo tam na koncu sveta v hribih, da bi lahko klatili zvezde: sneg in burja sta doma pri njih, vendar imajo neko imenitno predpravico. Pri nas na Kranjskem je prepovedano, streljati s topiči, pa Svetoplaninci se nič ne zmenijo za to postavo. Čez sv. Planino gre namreč štajersko-kranjska meja, tako da si za cerkvenim stolpom že na Štajerskem. Kadar se torej hočejo posebno postaviti Svetoplaninci, jo kar ubsrejo za ,turn" ter pošteno zažigajo topiče. Nikdo jim ne more priti do živega, ker ne streljajo na Kranjskem: nam, drugim Kranjcem, lahko ..fige" kažejo. —
f Vremenski preroki, ki napovedujejo lepo vreme, so naši nepozabni Svetoplaninci: cerkev Matere božje vnebovzetja v Čemše-niku ima namreč na vrhu stolpa angelja s trobento, in »kadar angelj trobenta proti sv. Planini", pravijo Podgorci, „bo lepo vreme." Zato pa vi, kar vas spada pod zvon čemšeniške Matere božje, nikar ne pozabite, da ste dolžni večno zahvalo svojim sosedom, Sutoplanincem. ker vam napovedujejo in pošiljajo jasne dneve. — S tema dvema novicama. mislim, smo tudi župljanom sveto-planinske Matere božje postavili trajen spominek. da se ne po:ope v morju naše po-zabljenosti.
7 Gorelo je pri Glažarju v Šmartnem dne IS julija ob 3. uri popoldne. Vnela se je šupa in svinjak. Vreme je bilo gorko in brez vetra. Hiše in cela vas je bila v veliki nevarnosti, ker so hiše vse na kupu. Domači požarni brambi se je posrečilo ogenj udušiti, da ni večje škode. Kdo je zaigal, še ni znano.
7 Iz Polšnika nam poročajo: V Savi v Renskih so 14. julija t. 1. našli neko utopljeno žensko. Morala je biti že dlje časa v Vidi. N'a nogah ima čevlje iz rjavega platna. Utopljenka je bolj priletna in visoke postave. Pokopali so jo v Polšniku.
7 V Savi so IS. julija našli truplo por-tirjeve žene litijske tovarne, Katarine Hajduk. Bila je vrla žena in je živela z možem v najlepši slogi. Pred kakimi štirinajstimi dnevi je zvečer tožila, da jo boli glava in se je šla hladit na hodnik. Ko gre mož čez nekaj časa za njo pogledat, je ni bilo nikjer. Našla je smrt v Savi. Revi se je zmešalo.
7 V Litiji so zaprli črevljarja Franceta Kirina iz Judendorfa na Štajerskem zaradi hudodelstva nenravnosti.
t Utonil je 20. julija v Savi pri Zagorju Martin M a r k i č. Ko so imeli opoldne delavci odmor, šel se je kopat v Savo, kjer ga je nepričakovano dohitela smrt Truplo so okrog pol 2. našli v Hrastniku. —
V Savo je isti dan pri Zidanem mostu skočil bivši gostilničar v Sevnici Janez Pešec in utonil. — Pod streho bo skoraj stavba novega sodnijskega poslopju v Litiji. -Podkrajem pri Radečah je 17. julija utonil pri kopanju šolar ŠtefanOcepek. Voda je zanesla njegovo truplo noter do Krškega, kjer je bil pokopan v četrtek, dne 21. julija.
f Lepo slovesnost so imeli na Pre-žganju dnč 17. m. m. ob priliki cerkvenega žegnanja. Blagoslovil je namreč č gospod Čadež, katehet v Ljubljani, novo zastavo bratovščine presvetega Rešnjega Telesa. Zastavo so naredile frančiškanke v Ljubljani.
Belokranjske novice.
f Svoji k svojim! V Metliki je hrj. nilnica in posojilnica, ki ima že pronjEtJ letos čez 600.000 K. Obrestuje po4's* po 5'/,. Ljudje, nosite novce hranit v svo lastni dom! Dr. Slane je zmiraj br slan, zato treba, da ga pustimo pri miru. C« nas zabavlja — a naši groši so dobri.
f Naročite si »Vojna na Vzhodu" Rusi in Japonci.
| Utonil je v Podzemlju v Kolpi Jan« Tomazin, star 20 let.
f Rakije se je napil in umrl J0j Piškur iz Daljnih njiv pri Starem trgu.
mej
Na jedni strani je vezena podoba Srca Jezusovega, na drugi pa monstranca s kembi Nosili so jo: g. župan in dva odbornika kot udje bratovščine presvetega Rešnjega Telesa To je bil prelep dan za vso prežg. župnjo.
t Cerkev v Polšniku je dodelana. Še osnazit, ,n ometati jo morajo. Prav lična stavba hvali mojstra, gospoda župnika in vnemo polšniških faranov.
t Velika riba. Pri Litiji so 24. julija
„ * * SaV1 uJe,i	dolgega en met r
in težkega 10 kilogramov.
Vseslovenski mladeniški
f Toča je bila tudi v Črnomlju. Vinogradnikom je storila mnogo škode, — a Par-matu nič.
t Strela je udarila na Stražnjem vrhu pri Črnomlju v poslopje Janeza Šinkonija zažgala in ubila enega junca.
i Shod na Krvavškem vrhu je vsem poslušalcem vrlo ugajal. Še celo liberalcem je bil dr. Krekov govor po volji — °bležal jim je v želodcu.
t Zopet tatovi. Poroča se, da tatovi nadaljujejo svoje tatvine v okolici metliški.
Hri mostu ob Kulpi sta izginile zopet dve kravi. Tatu so baje na sledu.
f Utonila je na Radovici v vodnjaku Marija Bajuk. Ljudje nečejo sedaj piti vode iz vodnjaka, kljub veliki suši, ki je v Belo-krajini še vedno.
f Strašno maščevanje. Fleišman v Metliki, katerega so zadnjič vrgli kmetje iz posojilnice, je rekel: „Naj bode le suša, saj kmet lahko strada." Tako ! Vedno bolje se poznamo !
f Vode primanjkuje po celem metliškem okr. sodnijskem okraju. Za vodovod se pa noben ne zmeni nič.
zjah : Javno zborovanje.
Od Šmarija do Trebnja.
t Iz Zatlčine se nam poroča: Zopet je smrt ugrabila enega naših rojakov v najlepši mladostni dobi g. Viktorja K a r 1 i n g e r, šele 26 let starega. Bival je zadnji čas kot odvetniški solicitator v Ljubljani, kjer je tudi umrl za jetiko. — Milostni gospod opat Gerard so v nedeljo, 24. m. m., v podružnici metnajski blagoslovili novi veliki oltar. — Sol a bo skoro dodelana, to poslopje bo v kras Zatičini. Sedaj kopljejo vodnjak. Razgled iz šole bo imeniten zlasti proti že-
leznici. — Šolski pouk se bo v novih prostorih pričel že v mesecu septembru. V tem mesecu bo šola blagoslovljena. — V sredo, 27. m. m., so se dali učenci in učenke III. razreda slikati z domačim učiteljstvom. Lep spomin za šolarje!
f Vlšnjegorska župnija je imela v mesecu juliju dva vesela dneva. 17. je obhajal novo sv. mašo č.g.A. Kralj in 24. č. gospod Al. Kurent, oba rojaka višnjegorska. Ker je bilo obakrat lepo vreme, se je brezštevila ljudstva udeležilo obeh novih maš. Pokazali pa so zlasti dedendolski občani, njim na čelu vrli gospod župan M Omahen, kako
spoštujejo duhovnika. Na predvečer nove-maše g. Kurenta so zakurili kresove, prižgali rakete, napravili bakljado ter podoknico g. novomašniku, ki kaj takega gotovo ni pričakoval. Več slavolokov s pomenljivimi napisi je stalo na cesti, po kateri so prihajali svatje v cerkev. Mnoge hiše so bile v zastavah. Med svati smo opazili poleg gospoda župana Omahna in njegove obitelji tudi gosp. deželnega poslanca Košaka s soprogo.
Ribniški no v i čar.
f Ribniški novičar oprtal si je zopet svojo krošnjo, ker je slišal po svetu mnogo popraševanja po nji.
f Požar v Podpeči. Dobrepoljci s svo jimi cerkvenimi slovesnostmi nimajo sreče. Pred par leti skazil jim je požar v Zdenski vasi slovesen sprejem v Marijno družbo, letos 24. julija je pa zopet požar v Podpeči skalil veselje na novi maši č. g. Ant. Žnidaršiča. Ob po! deveti uri dopoldne pokazal se je dim in ogenj. Malo prej so videli iti kade-čega moža proti vasi, katerega pa niso videli kaditi, ko je stopal iz vasi. Najbrže je ta vrgel še živ konec cigare v kako slamo in tako provzročil grozno nesrečo Goreti je začel neki skedenj. Skupno je pogorelo 22 hiš s 60 poslopji. Pogorela je tudi podružnica sv. Martina z zvonikom vred. Zvo novi, ki so še uro prej milo klicali na pomoč, popadali so na tla in podrli oboke pod seboj. Gasilo se je pridno, domačim gasilcem na pomoč prihiteli so oni iz Lašč s svojo iz-borno brizgalno. Tudi ljudje, ki so prišli na novo mašo, so pritisnili in ubranili, kar je bilo sploh mogoče. Človeka niso pogrešili nobenega, pač pa je zgorelo nekaj prašičev. Škoda se lahko ceni na okroglih 150.000 K. Zavarovani bili so za male svote. Prvo pomoč poslali so jim novomašnikovi svatje, ki so zložili za pogorelce do 100 K. Vzajemna zavarovalnica je že v pondeljek škodo cenila in izplačala vso zavarovalnino, kar je pri toliki bedi vse hvale vredno.
f Nesreča — šola, toda draga. Kako težko se zbira denar za brizgalno in drugo gasilno orodje, tega ne vedo samo dobre-poljski možje, temveč tudi drugod. Ob uri nesreče pa ni kaj v roke vzeti in z obupom gledaš, kako sega razljučen ogenj po tvojem imetju, katero bi si bil lahko z malim do neskom obvaroval. Še celo občinski možje nimajo vselej toliko razsodnosti, da bi dovolili kak prispevek za take prepotrebne naprave. Spominjam se ob tej priliki, da je nekje mnogo gospodarjev za gasilno orodje in gasilno shrambo namenjeni denar raje zapilo, kot prepustilo gasilnemu društvu. Glejte, da ne bo prekasno, kadar pa udari ogenj vun, takrat bi imel najrajši vsak svojo brizgalno.
f „PIehaste škatlje" za žveplenke priporoča Tavčar v „Narodu" o priliki požara v Podpeči, da ne pridejo otroci do njih. Ker pa otroci navadno ne kurijo, kadar so od-raščeni doma, kakor so bili v Podpeči in je izkazano, da se je zafgalo po živi cigari, naj bi bil Tavčar najprej priporočil ka-divcem .plehaste škatlje za žive čike". S plehastimi škatljami, tako misli Tavčar, bi se odvrnilo tri četrtinke nesreč. Jaz pa menim, da se bo takrat znebila Kranjska tri četr-
tinke nesreč, ko zapro Tavčarja v „plehasto škatljo".
f Liberalcem se ljudstvo smili. V poročilu o podpeškem požaru nima Tavčar niti ene pomilovalne besede za ubogega kmeta, pač pa jih ozmerja s koštruni. V ta ogenj zmetal je vse kranjske farje, poslanca Jakliča in Pakiža in s šnopsom tudi maše. Tako govori liberalec ob času tako občutne nesreče.
f Matija v Laščah so tudi hudi. Še
ni dolgo, kar so izpodili iz svoje gostilne nekega gospoda. Zgrozili so se v svoji sveti krščanski ljubezni do bližnjega, ker je gospod nekemu grdoustnežu pristrigel umazan jezik Enkrat ste vrgli g. Matija; vas bi pa bilo treba cel dan vun metati, pa bi ne prišli še vsi metalci na vrsto.
f Točni možje se dobe v Loškem potoku. Uradne ure ondotne posojilnice se začnejo vsak četrtek ob dveh popoldne. Dne 21. julija najti je bil samo eden odbornik ob tej uri. Načelnik je šel kosit, Rus na komisijo, drugi zopet po svojih opravkih. Ljudem, ki so imeli opravka pri posojilnici, se je kar reklo, počakajte do sedmih, osmih zvečer. Kdor hoče hitro opraviti, naj vloži svoj denar v potoško hranilnico in naj ga hodi tje iskat!
f Za profesorja višjega računstva pojde jeseni na dunajsko univerzo računovodja posojilnice v Loškem potoku. Iznašel je namrtč neko novo vrsto rajteng. Izračunal je namreč, da znašajo obresti 260 K za 17 mesecev 4 K 75 vinarjev. Kdor zna še tako izračunati, kakor učeni potoški raču novodja, naj nikar ne nosi svojega denarja v pott.ško hranilnico. Gospodu profesorju računstva pa čestitamo na tako nenavadnih izvanrednih uspehih na tem polju natančnosti!
Od kočevske meje.
f Počilo je. Ruško turško vojska se je pričela. Potoški Kur< patkin in Pavulpaša sta si v laseh. Kateri bo prej oskubljen, vam že sporočimo.
f Turški paša v Dragi. Kar po svojem dela dragarski župan. Namesto, da bi sklical na posvet o gradnji nove š )le v Novem kotu ves < biinski odbor in krajni šolski svet v Novem kotu, dobil je samo nekaj možicev. Ko se je temu postopanju uprlo par odbornikov, rekel je neustrašeno: „Le reku-rirajte, saj ste že večkrat, pa vam ni nič pomagalo " Na dobro palico se mora opirati paša, da tako govori. No, pa saj smo slišali iz Kočevja, da je že star in preobložen. Torej podpore potreben.
f Dosti ženinov pa ena sama nevesta. Ortiajni nadzornik Turk pošilja učitelje na (gled i v Drago. „Prosite za Drago!" reče temu in onemu, toda nevarno je to. Vsem je ne bo mogel dati, pot v Drago je pa draga, učitelji pa slabo plačani. Vtegne
še kateri učitelj nevoljen biti na Turka, da ga je pripravil ob nekaj krone.
Iz drugih krajev Dolenjske.
f Iz Boštanja. Letina pri nas kaže . ,	........ m o m ip •>.» nekaterikrat
Ja
ko lepi'), akoravno nam je že nekaterikrat toča poklestila. Bog nas obvaruj še večje nesreče. -- Na vseslovenskem shodu na Brezjah in Bledu je bilo zastopanih gotovo blizo 50 mladeničev in mož iz naše župnije. Radostnih src so se vračali domov; ostane jim v vesel spomin skozi celo življenje. — Prehitro so se veselili najbrž nekateri neredneži, koso se namreč izrazili: „ bolje se nam zdi, da smo na svojo stran dobili enega iz Marijine družbe, kot bi rešili top-ljenka iz vode." — Kajne dragi bralci .Domoljuba", — lepa duša to--! Upamo pa, da
Marija še ni zapustila svojega, pred kratkim vrlega častivca in častivca presv R. Telesa.— Ti, o Marija, pa se spomni, da še ni bilo nikdar slišati, da bi bil kdo zapuščen, ki je pod Tvojo brambo pribežal, Tvoje pomoči prosil in se Tvoji priprošnji priporočal! Saj je bil Tvoj, in bo gotovo zopet, ko se bo srečno povrnil iz kraja pogube. — Hudiča bi videl raje kot poštene ljudi, ki sov »izobraževalnem" društvu in Marijini družbi, neki odvisen nebodiga treba. No, pa le naj malo potrpi, oni mu itak najbrž ne odide. Svetujemo mu pa, naj gre „rake" lovit po jarkih ta čas, da mu ne bodo ti presneti ljudje klali očij! Pa je, kakor pravijo, pri tem lovu že enkrat slabo naletel — »Slov. Narod" ponuja, — kdo neki — —? tisti, ki ga ima —! Pa so res darežljivi „ate". Še par „agentova imajo, da priporočajo to liberalno hrano, jim že tako »kaže". — Zapeljivost in neumnost pravijo nek »mnogo-zaslužni" gospod, da je »izobraževalno" društvo in »Domoljub". - Po gostilnah si iskati kratek čas, zabavljati čez vse dobro, in »Slov. Narod" in »Rodoljub" brati i. t. d. to pa ni zapeljivost; to je »napredno" „prosvit-Ijeno"! Toliko za danes. Če bo šlo še tako naprej, potem pa po vrsti z imeni na dan. Vsaka mera je enkrat polna, tako tudi naše potrpežljivosti. Bodi še povedano, da ni z dopisom v nikaki zvezi niti g. kaplan, niti g. župnik ampak jaz — čevestekdo.
f Iz Ambrusa. Tudi mi nekoliko napredujemo. Štiri nove kapelice smo postavili. Tri v enem letu, eno nekoliko poprej. V prvi kapelici častimo Marijo brez madeža spočeto. Za zidanje druge kapelice so nas navdušili naš za vse dobro vneti prečastiti g župnik. Ta kapelica je posvečena Mariji rožno venčani in stoji na samoti na križpotu. Večkrat se tu pomudi staro in mlado kleče v pobožni molitvi. Lučica v kapelici, ki gori
*°±\n dan u*e skozi celo leto, ti priča o radodarnosti Marijinih častilcev. V pušici
denar še preostaja. Tretjo kapelico sta po. stavila na čast sv. Družine dva brata vsled storjene obljube. Ozaljšala in olepšala st jo, kolikor je bilo moči — saj za Božjo ^ jima ni bilo nikdar preveč stroškov. V četrti zelo lepi veliki kapelici bode stal prekrasen kip Marije rožnega venca.
f Od Kulpe. Pretekli mesec dne 21.,, 22 junija se je vršila v občini Fara 'Voliter novega občinskega odbora, v kojega so bili s prav malimi izjemami skoro soglasno oi vseh volilcev izvoljeni vrli možje kat. narod nega prepričanja. Par neznačajnih kimovcer je to pot padlo iz odbora. Dne 1julija pa je odbor uprav soglasno izvolil županom g Miha Jurkoviča iz Krkova, ki je bil a pred 3 leti izvoljen prifarskim županom io si je v tej dobi z vestnim gospodarstvom in povse poštenim, požrtvovalnim delom a občino, pridobil popolno zaupanje svojih občanov. — Hranilnica in posojilnica v Fari je začela poslovati in se je na ta način ponudila Slovencem ob Kulpi prilika, da s pomoči iščejo pri domačem denarnem zavodi Naj bi tudi Slovenci ob Kulpi spoznali veliko korist domače posojilnice in se v potrebi splošno k nji zatekali, saj se s tem otreseji domačih oderuhov, prihranijo velike stroške do sosedne kočevske hranilnice in se kolikor toliko znebijo nemškega vpliva.
Notranjske novice.
Iz vipavske doline.
—	Še vedno sufta na Vipavskem.
Kaj bo z nami? Vse se nam bo posušilo, vse nam bo zgorelo. Vipavski kmet i žalostjo zre v bodočnost, grozdje vene in odpada, zlasti pri mlajših trtah ... Ah kako je lepo kazalo spomladi, obetala se nam j« letina bogata in lepa, zdaj pa nam žuga popolno uničenje. Že 40 let ne pomnijo lji take suše. Pa se zber<5 oblaki hoteč na« dati prepotrebnega dežja, pa se vzdig« nesrečna vipavska burja in razžene vse, n solnce pripeka gorkejše kakor popred « žuga izpremeniti lepo vipavsko dolino » pravo afrikansko puščavo. Nobena toča, noben požar ne bi mogel napraviti tolik« škode in gorja, kakor to dela pogubonos« suša. Kaj bo, ako se nas dobrotni in Pr>' vični Bog skoraj ne usmili. . •?
-	Cvet in sad. Dne 21. julija zjuW je delavec »Cvek" v ajdovski predilnici nožem napadel vodjo Šmuckija v njeg°?' pisarni in ga smrtnonevarno ranil. S teffl) bivša mokraška sodrga prignala svojo stv do vrhunca. »Cvek" je bil prvi predsed« socialnodemokraškega društva — mube-e^ dnevnice. Odpuščen iz tvornice — Pa radi štrajka — je šel s trebuhom z« kr"'
hom nekam na Nemško, pa se je zopet vrnil in izmoledoval, da so ga zopet sprejeli v predilnico, pa ne več kot paznika, ampak kot navadnega delavca. To ga je peklo in parkrat je bil vodju že pismeno pretil dokler ni izvršil svojega črnega dejanja. „Cvek„ ima družino: ženo in menda šest otrok. Uboga družina, ki ima takega očeta! Zdaj vidimo jasno, kam pride človek, če pije bratovščino
—	s Kopačem. Gospod vodja, katerega vsi delavci spoštujejo in ljubijo, izvzemši par paznikov, pravih krvosesov v tvornici, bi bil kmalu postal žrtev podivjanega socialista. Ni čuda, da smo se vsi zgrozili nad takim hudodelstvom. Kopač, če imaš še skomine po naših delavcih in kronicah, le pridi, pa popred si dobro namaži podplate in pete, ker odpihati jo boš moral s — „šnelcugom."
—	Miklavž je nosil v Šturji v noči od 9. do 10. julija; pa ne sv. Miklavž, ampak židovski agent iz Gorice (tvrdka Wokulat
—	slov. Volkodlak) je trosil vse polno ro manov „za ljudstvo* po 20 h snopič. Po nekod je pustil kar po tri iztise. V teh knjižicah „za ljudstvo" se popisuje, kako svinjsko živč oni, ki imajo plavo kri v svojih žilah, v svojih žepnih robcih pa všite grofovske grbe in kronice. Nesramni Žid si je mislil, da bodo te svinjarije naše pošteno slovensko ljudstvo zanimale in da jih bo cel6 plačevalo s svojim težko prisluženim denarjem. Ti grdi Žid, pelji svoj grdi gnoj drugam, slovensko pošteno ljudstvo ga ne mara, kajti le svinja se valja po blatu.
—	Vsi hudiči. Ko so se vipavski mladeniči dnč 5. julija vračali čez Hrušico z vseslovenskega mladeniškega shoda na Brezjah, so se ob pivu hladili v gostilni na Kalcu. Kmalu za njimi pride v gostilno mož — fantje so mislili, da je kak mešetar ali te-letar. Nihče se ni zmenil zdnj, pa mož je začel, ne da bi ga bil kdo kaj vprašal, govoriti. Pa kaj je govoril 1 Vsi listi „Slov. Narod", »Slovenec*, »Rodoljub", »Domoljub", sploh vsi, ne zaslužijo druzega, nego da se jih vrže v ogenj Meni so vzeli že vso vero... in vsi voditelji te ali one stranke so sami hudiči..." (O groza!) En fant mu je pripomnil, da mora mož imeti pač veliko časa, da vse liste prebere; dalje pa se fantje niso hoteli prerekati s tem čudežnim modrijanom, veselo so zaukali in jo vdarili po klancu proti domu. Tebe pa, dragi modrijan, ki si izgubil že vso vero v Boga, prosimo mi slovenski fantje, ohrani si vsaj vero v — hudiče.
—	Učitelj Silvester s Cola je zaprl več otrok, med njimi tudi enega zato, ker je doma očetu bral »Domoljuba." Šolski predpisi pa velevajo, da mora učitelj, ako otroke zapre, biti pri njih in jih nadzorovati; tega pa Silvester ni storil. Neki oče pa je šel pogledat, kje je njegov sinček, ker
ga ni bilo domov. Oče pride pred šolo in začuje v šoli kričanje in razgrajanje; oče stopi v šolo in najde ondi tudi svojega sinčka. „Kaj delaš tukaj?" „Zaprt sem." „Ne boš mi razgrajal tukaj, le brž z menoj domov!" In oče je odpeljal sinčka domov. Učitelj je pa tožil očeta, češ da ga je razžalil in kdove, kaj še vse. Sodnik v Vipavi pa je bil tega mnenja, da oče ni mogel učitelja v šoli razžaliti, ker ga — ni bilo v šoli, in oče je bil oproščen . .. Učitelj Silvester bo pa dobil za svoje »vestno" izpolnovanje šolskih paragrafov — Belobungsdekret.
—	Nekje na Vipavskem je za kraj-nega šolskega nadzornika kmet, ki se je za časa svojih šolskih let le z največjo težavo naučil malo brati in pisati. Ta mož je zlasti gorak na duhovnike; tudi ne veruje v Adama in Evo, ampak v gorilo. In ta mož je bil res tako predrzen, da je šel v šolo — nadzorovat. Nekaj časa je poslušal, potem pa je izrekel svojo sodbo s sledečimi besedami: »Trhrhrhdo grhel", Na to pa je »gospod" nadzornik zapustil šolsko sobo. Ljudje pa pravijo: „Huda ,štrafenga' božja nas je zadela, kaj bo z našo šolo, ko imd take nadzornike!"
—	Naš ljubljeni „„tata"" Hrovatin so vendarle postali častni občan črnovrški. Zakaj so postali, kako so mogli postati ? Zato ker še niso pokupili vseh »telet" in vseh »backov" v Črnem vrhu. Ko bi bili že vse pokupili in jih odpeljali v Vipavo, pa ne bi bili mogli postati častni občan. Da so torej postali častni občan, jim mi iz srca čestitamo; globoko sožalje pa jim izražamo, da so bili naš „tata" obsojeni pri sodišču v Vipavi na 140 K globe. Zakaj pa so bili obsojeni? Mesarju Hribu v Vipavi so rekli (samo tako v šali), da je zaklal bolno kravo, katero so potem vipavski „nunčki" pojedli. Oj ti grdi Hrib, ti nemarno sodišče, ki ne razumeš nobene — šale!
—	Na Slapu sta začela dva najodloč-nejša pristaša „Slov. Narodove" stranke govoriti med seboj — nemško. Živela Tavčar-Schweglova zveza! Živela nar6dno-napredna stranka! Žalost mi srce prešine, ko se spomnim domovine, od nikogar več spoštovane, od lastnih sinov zaničvane.
Iz Starega trga pri Ložu.
—	»Narod" tako ugaja neki veledični gospodični z Vrhnike, da se celo k sv. maši gredč ne more od njega ločiti. Ali mar ta vrla zastopnica liberalne misli sanjari, da dela za izobrazbo ljudstva, ako nezrelim ljudem po cestah razklada svinjarije »Slovenskega Naroda", ali mar meni, da je berilo tega nagnusnega lista primerna priprava na sv. mašo?l Po naših mislih je gospica iz Vrhnike pri vseh svojih »blagih" namenih
na napačnem potu. Tako zvestih častilk in ljubljanski lažnivi Klukec pač malo, kak< je naša Vrhničanka. Mi — kot njeni bliža sosedje jo dobro poznamo, če pa moida kc domačinov o njeni osebnosti dvomi, naj p< vpraša po njej tiste vrhniške fante in deklet ki so jej na potu proti Starem trgu del« častno spremstvo in poslušali njeno in »N, rodovo" modrost. Če bo gospica z Vrhnil še dalje pri takih prilikah prodajala svo, in »Narodovo" umazanost, jo bomo prei stavili tudi bolj oddaljenim bravcem »Dom ljubovim": popisali jo bomo tako, da jo boc tudi oni poznali in sicer — brez fotografij
—	Iz Šneberka sta odpotovala bra kneza Ulrich in Herman. Po njunim odhoc se je nastanila v gradu mati kneginja, ki vsled svoje izvanredne prijaznosti in dare ljivosti pri ljudstvu zelo priljubljena.
—	Medveda je ustrelil dnč 7. juli v lovišču g. Petriča g. Studi iz Prage. Ko matinec je ravno premetaval neki štor Gočevem lazu, ko ga je zadela usodepoli kroglja.
—	Nad Lazami je pričel za časa sui goreti žerovniški gozd Ker je ogenj obj slučajno oni kraj gozda, ki ni bogato z raščen, ni povzročil mnogo škode.
—	Najugodnejši čas za hojo i Snežnik se je pričel z mesecem avgustoi Kdor hoče tega notranjskega velikana p zdraviti na njegovem vrhu, naj ne zamu najprimernejšega časa!
—	Z nožem je obklal v nedel ponoči, 24. julija — znani Anžetov zlikov iz Otoka 251etnega Matevža Mulca po d mače Petrin — iz Vrh Jezera. Nekaj jeze skih fantov se je hladilo omenjenega veče zunaj na vasi pod hruško, kar prikolne An ter se ustavi pri njih. Čez par minut na zadal je Petrinu dve nevarni rani z nožei ne da bi bil dal zadnji tudi najmanjši pov< zato. Anže, ki je pravi strah vseh sosednj vasi, se je menda sam zglasil pri sodišč Ranjeni je bil vedno miren, tih fant; je edi sin matere vdove, vsled česar je nesreča hujša. Upanje je, da okreva.
—	Radi javnega nasilstva so utakn v luknjo zadnje dni znanega Ajdovca Loža, ki je še mlad po letih, a star po zlo nosti in hudobiji.
—	Vodovod na Stari Vrhniki je v činoma že dograjen. Vrhničani so zelo vesi in zelo hvaležni vsem, ki so pospešili delo, a posebno poslancu g. Povšetu.
—	Povozil je Janez Kavčič s Sta Vrhnike 5letnega Ignacija Rodeta tako n varno, da je umrl vsled poškodeb.
—	Slavnost gasilnih društev bo Postojni dne 14. avgusta t. 1. Pred jamo pa zopet blišči napis: »Grotte.* Predno prišli Sokoli, je ta napis izginil, najbrže izginil tudi malo ur predno prikorakajo pr
jamo gasilci. Kaj pa vam je vendar storila tista vboga tablica, da jo prenašate kot mačka mlade?! Ste li taki prijatelji Dezma-novib grabelj !
—	S koso po glavi je udaril v Lazah pri Planini Anton Mrzlik delavca Antona Sublja. ker nrti ni hotel dati za pijačo Odsekal mu je uho in nevarno ranil. Ranjenca so prepeljali v ljubljansko bolnico. Mrzlika pa v samotne lcgaške zapore.
—	Velika vročina je bila po Notranj skem. Dne 22 julija se je užgal železniški voz med postajama Borovnica in Brezovici. Gorel je prav s plamenom. Stdaj je vročina malo ponehala.
—	Nasilni starček Valentin Podobnik iz Ledin nad Logatcem je že 60 let star, bil že večkrat kaznovan zaradi pretenja ali pretepa. Zadnjič, ko je beračil po Vrhniki, mu je opomnil orožnik, da je beračenje prepovedano. Starček se je pa tako vjezil, da je orožniku nevarno pretil in se mu zoper-stavil. Nato ga je orožn k aretiral.
—	Vrat si jc prerezal v Ameriki bi vajoči Lovro Stražišar. Doma je bil z Unca pri Rakeku Umrl je v bolnici.
—	V Senožečah so se v nekem hotelu prav pomenljivo pogledovali zadnji čas. V zadrego sta jih spravila .Slovenec" in .Domoljub*. ker sta povedala storico od neke trakulje. Bolj veselo se bodo spogledali sedaj, ko jim povemo, da je trakulji že pretrgana nit življenja.
—	Pod policijskim nadzorstvom je bil Franc Poženel doma iz Gorenje Planine, je pr-btgnil. Prijet je bil zopet v Logatcu
Ponesrečil se je v Ameriki Aleksander Fortuna star 22 let. Ko je hotel skočili na tovarni vlak. je padel tako nesrečno, da je po večdnevni nezavednosti umrl. Doma je bil nekje na Notranjskem.
—	Nesreča v predoru. Neki Lah je v predoru med Divačo in Gorenjimi Leže-čami gledal skozi okno. kar mu je padlo nekaj na glavo. Za silo so ga obvezali v Šempetru, popolnoma pa v L ubljani. Med vožnjo skozi predore torej nikar ne glejte skozi okna !
—	Na Bevkah pri Vrhniki so se otroci igrali z vžigalicami. Dveletnemu Janezu Ja-peljnu se je vnela obleka. Deček se je nevarno opekel. Torej pazite na otroke ! Navadno kaj zažgejo ali se pa opečejo, če se igrajo z vžigalicami.
—	Sod ga je pomečkal. Potnik Fr. Englert se je peljal n« Vrhniki z nekim posestnikom, ki je vozil vimske sode. Konji so se pa splašili in neki sod je padel na Englerta tako nesrečno, da je močno poškodovan.
—	V Košani je padel težak kamen na deklico Jožtfo Stradiol ter ji zdrobil nogo.
—	V Dolenjem Logatcu je gorelo 27. julija. Zažgala je neka ženska, ki je
preveč zakurila na ognjišču. Pogorelo je vse razun zidu. Škode ima posestnik okolu 1800 K.
_ V Postojni se je ubila trgovcu Francu Kuttin-u lepa mlada kobila. Zaletela se je dvakrat v drevo, ker se je splašila.
_ V Hrenovicah so imeli dne 24. julija novo mašo Daroval jo je č. gospod L;udevit Bajec. Ljudstva se je zbralo veliko.
—	Pogorel je hlev posestniku Jožefu Božiču iz Poreč. okr. Postojna. Škode je 2000 K.
—	Suša je napravila po Notranjskem veliko škode. Po nekaterih krajih je vse rjavo in ožgano. Vendar pa srečuješ na cesti voz za vozom sena, na potu v Trst.
Iz raznih krajev.
c Iz Loraina O. (Amerika.) Dne 20. junija. Včeraj 19. junija je tukajšnji slovenski gostilničar gosp. Alois Virant s soprogo in starejšim s nom in hčerko odpotoval za par mesecev v staro domovino, s tem namenom. da se udeleži nove maše, ki jo bode pel njegov sorodnik dne 24. julija v Semiču. Ker je pa zgoraj imenovani g. A. Virant predsednik tukajšnjega slovenskega pod-prrrnga društva, ga je celo društvo pri odhodu spremilo do kolodvora in mu zaklicalo trikrat živijo. Bog mu daj srečno popotovanje tje in nazaj. Ker je pa on že star Amerikantc. so mu di bro znane tukajšnje razmere: zato ga priporočam takim rojakom, ki nameravajo iti v Ameriko, da ga poprašajo za svet, ker on bode prijazno in pošteno svetoval. — Še nekaj. 18. t. m. zjutraj so d bili tukajšnega katoliškega župnika R. Altna mrtvega sredi njegove spalne sobe. Sodi se. da ga je zadela srčna kap. Bolehal je že več časa, ali vendar je opravljal cerkvena opravila do zadnjega. Pokojni gospod župnik je bil star še le 36 let, rodu nemškega. rojen v ti deželi. Tukaj zapušča stariše in tri brate, kateri so pa vsi duhovni Lahka mu b< di amtnkanska zemlja.
V Sodingem na Vestfalskem je umrl 20 t m. slovenski delavec Urban Južnik z Dolenjskega v petdesetem letu starosti. Po k..jni je bil mej prvimi slovenskimi delavci, ki so šli v daljno Vestfalijo. Govoril je dobro nemški jezik, pa je ohranil svoj slovenski značaj. S svojo odkritosrčnostjo in skromnostjo si je pridobil ljubezen vseh. Ljubili so ga ne samo rojaki, ampak tudi Nemci kateri so ga celo izvolili v cerkveni odbor takoj v začetku ustanovitve tamošnje cerkvene občine. Slovenskemu duhovniku ki je prihajal tja iz domovine, je bil vedno v pomoč. On je delil naznanila, sporočal z besedo cas prihoda, spremljal ga po stanovanjih m je bil posepno vesel, če mu je smel postreči pri svoji mizi. Kolikor je mogel je
razširjal Mohorjeve knjige in Domoljuba ter drugo pošteno berivo in knjižice. Bil j{ vedno zvest Slovenec, priden delavec jn vnet katoličan, mož odkritega in plemeni-tega značaja. Bog daj njemu večno plačilo v nebesih, Slovencem pa mnogo takih m0i in delavcev.
Drobtine.
Za Port Artur ae bije m daj kr .g« boj: Japouei aausajo m vsemi silami, da bi uuli Ruacm nrug.čno trdnjavo Pcrt A tur, ki leti cb m^rju ia je popolnoma na novodobni način utrjena. Bojno pristanišče leti v aredi, približno 200 m via.kb, golih in akalnath *riCev. N« odprto morje Be pride ikon 900 m dolg in tri do Atiristo in Širok pre Hup (kanal). Skozi prekop je vožnia jato tetavna, ker je prekop velika ovira za dobro in br.o vožnjo ladij. Velike lad,e rabijo flest jkrat šett do osem ur. prtdn > priplo vejo na cdprto morje. Ruti so z»Celi kopiti tam, kjer je pol> t k Tiger, nov prekop, kiten pa priittkom vojske še ni bil dovrlen. Pristaniške de.ijO v dva dela: \zhodoo in i h dno. Vzhndno pristanišče a) zgradili ie Kit«,ci na umeten nartin in tvori peterokotno krn co, ki j* dolg« 562 široka 310 io glo-ooka 5 d 9 metrov. PrutimšSe |e obdano i kameii im obrežjem, na katerem je tudi ladjedelam ci in popravljaltica za torpe-dovke. Ob tej krnici ao tudi rasne delavnice n skladišča in delavniea m izdelovanje tjrpedo k.
Z »hodno pristanišče laži za otokom Tigrom in je plitvo ter močv.rno, ob oseki 8»ora| popolnoma brez *ode.
Rusi so I 1901. pr.čeli čist.t zahodno pri ttnišče in ao mnogo zemlje ie izve žili in tilo uglobili priatmiUe, v keltrem je (.bičamo zj s d rano imko bo,no brodov,e.
S et okolu P. rt A'turja je posebno ob moraum otr^žju nad vsa pripraven za tri n a\ske utrdbe, ki obvladajo morje in branijo trdnjavo ni ktp.itm Ob morski strani letita
polotok Tig» r, ki je v sok kakih 100 metrov m pa »Zl.ta go a*. Na otoku Tiger, kakor tu li na Z ati gori so ractr« sene rusne utrdbe (lort) Nijmočn jto utrdbo imajo Ruti ni Zlati gori, ki im» telesne atolpii', ki »rte; v vsakem žd<znem stolpiču sta po dva velika topova. Poltg na|močnej«e utrdbe na Z s ti gori je pa [.roti zahodu Ae pet utrdb, katere s > oborožene z osmimi topovi težkega kalibra in 32 topovi tredoje težkega kal b-a Poleg teh topov imajo Run v utrdbah na Zl,ti gori Se 48 brzostrelmh topov. Pod Zlato goro leti takosvana »E ektrifika pe čina", na kateri je stranska baterija (F\ankea-batterie), katera ima tgolj moinsrje in brzo-strelne topove ; tam je nameščena tudi osred nja poeta a za elektr ško ra«svetl,avo obrežja.
PoKtok Tiger leži južno cd Zihodneg« pristan šča in ima tri velike iz betona 7&ra; lene utrdbe, s 27 topovi Utrdbe na Z*«11 gori in one na polotoku Tigru nadvladajo uhfd v notranje in tudi unanje pristanišče-Se bolj proti zahodu proti „V. Mji gori« P» tvorijo zvezo z utrdbimi tri baterije Topo« bo nastavljeni v oklepih, ki se znižajo pn
vsakem strelu. Kadar se ne strelja s t>povi, leže oklepi tako, da jih ne more zagledati sovražnik. Oalpi zginejo pri streljanju v geslih sekundah. Nadalje so pa tuli p usod zavarovani metalci svetlobe. Pred uhoe*om v pristanište so g« sto nassjane r ine, katere zabranjujejo sovražnikovemu brodovju uhod v notranje pristanišče.
Utrdbe na kopnem tbdajfjo Port Ar ur kakor pas od vseh stran. T«ko so utrjene vse novod bne trdnjave. Tidnjavski pas (Oiirt^l) tvori o posamezne utrdbi (fort ). Med utrdbami so pa zrpet jarki i\ pešce in to pove. Sovražniku tako ni ž epa mogc čd brez težkih žrtev udreti v trdnjavo.
Paa z utrdbami bi moral biti oddaljen od središča t. j. mesta 6 do 7 km, a ker so se pri utrjevanju trdnjave P< rt Artur a morali ozirati na hribe, ki obdajajo mest se ruski inienirji pri utrjevanju Pcrt Aitura niso vedno držali tega načela, merveč ao zgradili utrdbe tam, kjer je b b najbolj pri merno zemljišče zanje.
Pred utrdbami na kopnem je iz opan 20 metrov g'obok z vodo napolnjen jarek, poleg jarka so pa tudi š> želeune žice, ki ,ovratniku jako otežijo bliŽanje in je p ilno dinamitnih podkepo /, ki so zvezani z železno lico z utrdbami. Sjvražnik je v vedni nevarnost', kadar pred ra proti utrdbam, da vojaki, kateri branijo utrdb', zažgo podkope in tako uničijo njegove prodirajoče čete.
Utrdbe na kopnem se delijo v več oddelkov. Vzhodne trdnjavice leže na Zmajevih višinah (Rilušan). Ena utrdba, katera je v zvezi z dvema baterijama, ima nalogo ob vladati morsko stran. Izvan te utrdbe sta pa še dve veliki in sedem manjših utrdb, katere obvladajo zemljišče proti vzhodu in severu. Na Zmajevih utrdbah je 74 topov.
Drugi oddelek tvorijo utrdbe na Ičan-skem gorovju. Zgradili so jih Rusi in imajo namen, da sovražniku ni mogoče utrdb na Zmajevem gorovju obstreljevali na krilu in za hrbtom. Japonci so leta 1894 ravno na prostoru, kjer so sedaj nove ruske trdnjave, nastavili svoje čete in topove ter tako osvojili one utrdbe, ki so ležale na Zmajevem gorovju. Utrdbe na Ičanskem gorovju leže severno od onih na Zmajevem gorovju.
Na okroglih vrhovih vzhodno od Port Arturja je šest mogočnih zidanih trdnjav s približno 60 topovi. Južno od teh trdnjav je četrti del mogočnega trdnjavskega pasa, kateri oklepa Port Artur in ki konča trdnjavski oklep na kopnem.
Tudi na Prepelični gori je močna utrdba, a o tej niso znane podrobnosti. Trdnjave, ki oklepajo Port Artur na kopnem, so dolge 22 km; navadno so utrdbe pri novodobnih trdnjavah raztresene v dolgosti 40 km Skupno je v utrdbah 500 topov, izmed katerih jih je 300 težkih in veliko število havbic, možnarjev in brzostrelnih topov.
Posadko cenijo na 40.000 mož. Vzhodnoazijski 4. strelni diviziji poveljuje generalni major Fock, in 7. generalni major Konstra-denko. Nadalje so v trdnjavi še sledeče čete: 4. vzhodnosibirska topničarska brigada, 7. vzhodnosibirska topničarska strelna divizija, 3 bataljoni trdnjavskih topničarjev, 1 bataljon podkodnikov (saperjev); brzojavna stotnija in torpedna stotnija. Nekatere utrdbe so gradili še 1. 1903.
Po mnenju veščakov spada Port Artur med zelo močne trdnjave.
Strela ubila tri osebe, h S nartna pod Šmarno gcro se nam sledeče perona: Velika suša nam jo pretila unišiti fižol krompir h druare jesenske pridelke. V petek na večer 22 juli a zače'o se je oblačiti za Snntrno goro Kanalu nit> začne ee bliskati in grometi; gorenji vater ped če dalje hujše črne e blsk • preti L ubljani. Zdaj se oglasi t'.sdi jug in nad Smaitinom nastane huda vojska in, ktker letos vselej, zmagal je tudi sedaj gorenji vetfcr t>li sever. Vlije se huda pl. h», med viharjem 7ačno t ko močno treskati, da nas je bi'o strah in groza Ob »/,11. ®ri Je treščilo v hiio, v kateri so sedelo in mc.lile tri ženske. Strela je p > (stala vse kote, a ž n*kam je prizanesla, in slednj;č švignila pri vr, t h na prest". To noč prestali smo veliko strthu, a druge nesreče ni bilo. A vse dru^ači pa je bilo v nedeljo popoldne 24 ju'i a. Videli smo, kako se drvi temen cbfak oJ Šiške proti S'. Vidu, iz katerega je M dež kar v curkib, in mi<li'i smo si, d« ta ostane onkraj Save, pa hudo smo se va<a!i. V Viža ,r,ih mu je lotel pro prebiti pot zopet gorenji \eter ali G reni c. Vnel se je zopet hud boj in k solci v Viž mar,ih s p«dali k>k r jnopi in razjarjeni cb ak zasukal so je preti Šmarni gori. Ko je priplaval do prve bajte v Smartinem, se je ^rjcovit > zabliskalo in obenem trešč lo v to leseno bajto, ki jo bila v tist-m hipu vsa v cgnju. V hiši je bilo petero ljudi, Ljudje so hitro prileteli g.'s t in ker so slišali i', hiše obupen glas: »Pomagajte, pomagajte!«, ■o hiteli najprej v hišo in videli pretresljiv prizor: štiri osebo so leža'e na tleh, le peta je bila pri zavest'. L ud;e so jib bitro nesli venkaj i.esli na zrak ter jih drgnili in z vedo močili, kar so megli, pa žal, t živili so le triletnega otrč:čka. Mati in dve hčeri njeni bile s > najbiže že mrtve, ker ves trud, da bi jib oživi l, estal je brezuspešen. G>-spod luonik je bil s svetim oljem h;tro na mestu in jih pogojno tudi mazilil s svetim oljem ter jim ie poprej podelil sv. odve«\ Kmalu cat ee je moglo konštatirati, da so vse tri osebe mrtve, le otročiiek je začel di bati. Ko se je začelo meliti za te mrtve, je ljudstvo zagnalo tak jok, da se za samotno gorečo bajto ni nihfle več zmenil, le j-rosto voljni gasilci so hrabro izvrševali svoj posel. Ko je bil ogenj pogtšm, prinesli so tri mrtvaške kr«.te, v katere so cgn| gasci za bili mrliče in pričel se je žalosten sprevod po vasi. Eiega mrliča so nesli na njegov dom, druga dva sprejeli so sorodniki, k er so na mrivafkem odru ležali ža čisto začr n li in so bili v torek slovesno pokopani. Kateri pa so ti mrliči? Mati z eno samsko hčerjo je gostovala v tej bajti. Po litanijih je prišla še druga hčer B svojim možem in etroiičkom obiskat svojo mater. Komaj so bili pol ure skupaj, zgodila se je ti grozna katastrofa M ž io otrečiček sta ostala živa.
Japonski zastopnik se mudi na Dunaju. Na Dunaju se mudi redek gost, japonski zastopnik trgovskega in poljedelskega ministrstva, dr. Issa - Danimora. Na potu je na svetovno razstavo v St. Louisu. Med potom pa proučuje tudi sedaj avstrijske trgovske zveze z japonsko. V Avstriji ostane dlje časa in bode stopil tudi v do-tiko s trgovskimi in obrtniškimi zborni-
cami. Dopisnik .Grazer Volksblatta" je govoril z dr. Danimoro, ki je rekel, da Japonci zelo cenijo izdelke avstrijske industrije. Mi-kado občuduje avstrijskega cesarja Frančiška Jožefa. O vojski je dr. Danimora mnenja, da na japonsko trgovino ne bode vplivala, ker se vrši daleč proč od Japonske. Uradnikom japonskega trgovsko - poljedelskega ministrstva o vojski ni ničesar znano, ker varuje japonsko vojno ministrstvo o dogodkih na bojišču strogo tajnost.
Španija in Vatikan. Potovanje predsednika francoske ljudo-vlade v Rim je povzročilo, da so španski katoličani sklenili na praznik španskega patrona sv. Jakoba odposlati v Rim papežu brzojavne udanostne pozdrave. In res so 25. julija t. 1. španski katoličani poslali ne gledč na stan nebroj brzojavk papežu v Rim O tej zanimivi katoliški demonstraciji pripomni „Osservatore Romano": Ta de; monstracija je sv. očeta zelo razveselila. Z njo se je dokazal globok verski čut plemenitega španskega naroda in spoštovanje do njegovega patrona. Čast španskemu katoliškemu ljudstvu.
Srbska vlada proti soc. demokratom. S-D-jhi m nister za notranje zadeve je ratposlal prefnkt-m okl e v katerem jim na znan1« da agitirajo sooialni demokrati proti častnikom. Prefekte minister poživlja na cd ločen nastop napram socialni demokracij. Prijeli so že tudi več socialno-demokraških voditeljev. Socialna demokracija je priredila v Srbiji že več shodov, na katerih nastopa proti srbskim častnikom.
Cerkveni ropi. Že v nekaterih številkah smo poročali o raznih cerkvenih ropih, ki so se dogodili v zadnjem času. Zločinci se niso zadovoljili samo s svetimi posodami. navadno so odnesli tudi sv. Rešnje Telo. Čemu so je rabili? Nedavno je vprašal neki paznik enega hudodelnika, ki je kradel po cerkvah: „Ali bi še hotel iti ka-terikrat krast v cerkev?" „0 še, a samo tam, kjer bi se dobilo saj za kakih 1000 gld., drugače se ne splača. Ko smo zadnjič kradli, nismo dobili za posode kaj prida, največ smo dobili za sveto Rešnje Telo". Komu so je prodali, ni hudodelec povedal, najbrže Židom ali prostozidarjem, in kaj se je tam godilo* Kristusu, si lahko mislimo.
* * *
Kava in zdravje. Dokaj preporno vprašanje, ali je kavina pijača res nezdrava, so večinoma družine že razrešile tako, da zrnato kavo, dražečo živce, pijo samo s primesjo Kathreinerjeve Kneippove sladne kave. S svojim okusom zrnate kave napravlja Kathrei-nerjeva Kneippova sladna kava kavino pijačo milo in ljubko; poleg tega je zaradi znanih sladovih dobrodejnih lastnosti koristna zdravju. Zato se izkazuje povsod, kjer je zdravnik docela prepovedal zrnato kavo, za edini primerni nadomestek; saj je okusna, lahko prebavna, redilna in krvotvorna. Ka-trajnerjevo Kneippovo sladno kavo je priporočati prav posebno otrokom, bolnikom in slabotnim osebam; pijo pa naj jo čisto.
Za smeh in kratek čas.
Uganka z nagrado.
Dvozložna beseda. Kar v sebi človek vsak ima, živali daje moč, življenje, nobena cvetka ne pozna, nam pa množi radost, trpljenje, kar sedež je vseh čutov blagih, kraljestvo je oseb nam dragih, to naj pove ti ta uganka, ki zate bo nevarna zanka; opevali so ga pisatelji, iz njega črpali skladatelji, a svojega ni zrl nikdd, odkar mi gledamo zemljii, in če bi kdo ga komu vzel, duh smrti njega bi objel; — uganka težka se ti morda zdi, a glej, s seboj ga nosiš tudi ti, le gorko naj ti vselej bije, uganko čudno ti razkrije!
Prihodnja številka »DOMOLJUBA4* izide dne 18. avgusta 1904.


Vsaka rodbina
•a] bi t troj prid rabila le
Kathreinerje\ o
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsakdanji karal pijači
FR. ŠTUPICA, Ljubljana
	m	fftt
Loterijske srečke. Dunaj, 30. julija 27 6 79 Gradec, 30-julija 27 15 69 Trat, 23. julija 82 21 41 Line, 9. julija 44 90 84		15 77 24 55 56 37 68 4
immmmm		

Marije Terezije cesta št. 1
v Ančnikovi hiši poleg Figovca priporoča slamoreznice, mla-tilnice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega
676 D izdelka. n-7 Dalje: Sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane in __ svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, Jtedilnlke vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, privijake, žage, kotle za klajo in žganje. I'ortland in Roman-cemcnt, železniške šine in traverze, poljski mavec. — Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje, ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete.
Velika zaloga vedno svežega špecerijskega blaga.
I
Stanje hranilnih vlog! Rezervni zaklad: nad 18 milijonov K. okroglo 550 000 K.
* Mestu Irasiiiisa pijanska *
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po
4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunala vlagateljem.	353 8
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega naklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedočl zlasti to, da vlagajo v to hranilnloo tudi sodiiča denar mladoletnih otrok ln varo vanoe v.
Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4'/4 % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33. letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4'/,% do 5%.
Proda se iz proste roke v vasi Kras h. št. 6, fara Bukovsica, posta Selca	'
hiša ta
z dvema hramoma, kletjo in hlevom pod eno streho-pri hiš. je tudi kozolec; okoli hiše sadni vrt k posestvu spada: n j i v e, g o z d in t r a v n i k v obleeu 15 oralov. To prodaja Barba Vidmar. Nalanko se po.zve pn Jakobu Šolar, Stermica St 15fara Bukovsica, pošta Selca.	1284 r> / '*ra
243 D 11
Kdor si želi dobro zanesljivo pravo švicarsko uro za pošteno ceno, obrne naj
se ali zahteva cenik od daleč
na okrog dobro poznane dolgo let obstoječe tvrdke
Franc Čuden
urar In trgoveo z zlatnino In are-brnlno, koletl in Ovalnimi stroji delničar dražbe prvih tovarn ar „Unlon* v Ženevi In Bilu in Svlol zalagate!) o. k. dolenjske žcloznlct
v Ljubljani, Prešernove ulice
nasproti frančišk. samostana Filijalka! Glavni trg nasproti rotovžu. Ceniki mtonj in poštnine pro8ti.
zlatnina, srebrnina s triletnim pismenim jamstvom. * Izv. tov. cene,
Gene ure
Maks Bohnel, SZ3J3&* *«
Največja in najstarejša tvrdks. r»Uno»-Ijena 1. 1M0. N^jviije •dlikovanj.' PrU" in valita itata svetinj« Paril 19M. Niktl remont,- ura gld. 160, fm« )«U«i>» remont.-ura gld f»0, Sist. Ro»k..pf-r"<«" remont.-nra gld. 8 —, iivirna .ielein. »os-kopP ura (na sist. KoskopO gld. 3-50. <W-din, remont,-ura (dvojni pla«') gld. » »»■ pristna srebrna remont-nr« gld .1 . I'r"™» srebrna remont.-ura (dvojni plsiil gld- 5 JJ-Tulla-remont.-ura t ilatim vdelanim ' >'; avstr. dri. orlom, og.skiro grbom ali lep™' lovskimi slikami gld 5 — Pristna s'ebrm okl verižica gld. —■95. 14karat. ila« mont-ura gld. 7 60, Hkarat ilau okl. »e-riiica gld. 10 —, Ukarat »lati prstani l «fl, Btensks ure t 8 uteži, 130 cm dolge, gld. 10 75, okrogle «■-hinjsle ure gld. I 35, niklnaste budilke gld. 1 —.
»pHmerno ae zamenja alt vrne denar. v<*}te r« dopisnici mqf veliki cenik s »00 ilikami ia etonj In poštnine vrosto.	1*65 D » h~l __
Posestvo naprodaj.
Hiša z gostilno, tudi s prodajo žganja (edina v vasi), s prodajalnico in trafiko, 12 birnov posejanja, dva orala travnikov in Štiri orale gozda; cena z vso opravo 4.400 gld. Proda se tudi hiša sama. - Vei pove Jožef Sučič na Bistrici, pošta Št. Jakob v Rožni dolini na Koroškem. 1221 D
/
8 do 10 deklic -gas
se išče za sortiranje papirja.
Delo trajno in dobro plačano; stanovanje prosto. Tovarna za papir in celulozo P. Krleghammer& Co., Kcchbcrg, pošta Miklavčevo (Miklauzhof) Koroško.
1142 D 3 3
Čevlji gld. 1-30
par za dame, en par za deklice, en par za otroke, modni čevlji, zelo prijetna nošnja, lepa oblika in uporabljivi v vsaki hiši. Vsi štirje pari gld. 1-30. V zalogi v vseh velikostih. Pošilja se proti povzetju Zamena dovoljena. Poleg tega sc prodajajo po čudovito nizki ceni čevlji vseh vrst do najfinejše kakovosti. — Uvoz in izvoz Eberson, Dunaj VI./3, Kaiserstr. 115 P 260. — Razprodajalci se iščejo. — 1081 1) 5—3 Ceniki zastonj.
oooooooooooooooo
0 Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice ©
registr. zadruga z neomejenim poroštvom
v LJUBLJANI, v lastni liiši na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinove ulice «
obrestuje hranilne vlo je po
4 V
23 D 24-15
brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure od 8.-12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada.
Stanje rezervnega zaklada K 98.238 41. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Upravno premoženje Kmctske posojilnice znaša 5,245.845,40, stanje hranilnih vlog K 5,089.883-14.
Denarni promet K 23,806.306 40.
Poštno-hranilničnega urada št. 828.406.
>oooooooooooooot
{MMMM^^^MHiHimHiHiH
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega ===== blaga =====
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
Velika zaloga
196 D 12—8
^ suknenih ostankov ^
349 D 20—11
Samo 6 dni!
(ročno delo)
se dobi v vsaki množini najboljše kakovosti in po najnižjih cenah pri Ivanu Zabref, opekarna, B o -bovk pri Kranju.
935 D 5-5
Učenca
za pekovski obrt, 14
do 15 let starega sprejme takoj Ivan Novak, pekovski mojster, Kamnik. 1282 D 1-1
Koverte s firmo, vizitnice
in
trgovske račune
priporoča
Katoliška tiskarna.
Takoj ne »prejme krepak ru n t t ataruatl od 16 let naprej, ki bi imel reaelje do
cerkveniške službe
žeje late že »ajen, tem bolje. — Vej ne Izre pri oricanlatu Davorinu C »en k v Nkofjl Loki, Ho-renjako.	1284 D 2—1
f mizarske t pomočnike
sprejme takoj v trajno delo Ivan /nihelK, mizarski mojster v Bovcu, Goriško. 1286 D 2-1
Mlin in žago
zraven sadni vrt in iyiva, vse v najboljšem stanju, se proda iz proste roke na Bistrici pri Št Rupertu na Dolenjskem Cena po dogovoru. 113o D 3—3 Marija Virant, lastnica.
Šunka
Havre - New-York
vozilo zanesljivo nalhltrelil brzoparnlkl
Francosko prekomorske družbe. Edino najkrajša črta čez
wtr Pariz in Havre v Ameriko.
Znižane cene!
Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino
oblastveno potrjeua potovalna pisarna
BD. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 6,
blizu znane gostilne pri „Figovcu*.
lOOOgOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOj
Zahtevajte pri nakupil	702 d 6
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko jelen.
Ono je
zajamčeno čisto iu brez vsako škodljive primesi.
===== Pere izvrstno. =====
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno — znamko JELEN".	O1
s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr, plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., pre-šičevi jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr, prave boljše 1 gld., iz šunke l gld. 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr., salame & la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila. Velike klobase po 20 kr. — 1'ošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju. 399 D 10
Janko Er. Sire r Kranju.
Gostilna
se odda v najem
takoj in za več let, v prijetnem kraju na Gorenjskem tik cerkve Zraven gostilne je prodalalna z mešanim blagom, razprodaja tobaka, prostor s tremi sobami, klet, shramba, konjski hlev in vrt. Na razpolago je vsa gostilniška priprava. — Ponudbe na naslov: Upravništvo .Slovenca". 1181D 2—2
Mizarski ttčenec
se prejme takoj. Andrej Kregar, mizar, Vižmarje p. Št. Vid pri Ljubljani.
1247 D 1—1
V nalem se daje oziroma tudi pod ugodnimi pogoji proda	1187 D 3-2
mlin z gospodarskim poslopjem
v zelo pripravnem kraju. Več se poizve pri Matiji Rozman, p. Tupaliče.
Varstvena znamka.
1 Dobiva se povsod!	*nauiB.u	.
! JURIJ SGHIGHT, Ustje, najveCja tovarna te vrste na evropski celini. 0fiS§SnorinnnooO00000000000000888
t ♦
i ♦
iz portland-cementa in* peska.
===== Streha prihodnosti. =
1012 Patentirana v 30 državah. 12—4 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
izdelovatelj cementnln, Gllnce pri Ljubljani.
Kdor svoje zdravje ljubi, ne pije drugih izdelkov kot
rastlinski liker (sladki) ali rastlinsko grenčico (grenki)	=
FLiORIAfJ".
Ta zdrava pijača ne omami in ne slabi, ampak oživlja moči in krepča želodec, zato je koristna za delavca in za gospodarja.
Največje odlikovanje: Zlata svetinja v Parizu 1904.
Izdeluje rastlinska destilacija »Florjan" v Ljubljani. Poskusite!
868 D (5)
99
IVAN OKFJ ročni kovaž (Zeugschmied) l¥ttn U&ULl f Kamni gorici, Gorenjsko,
sprejme takoj 1220 D 3—2
pnmo^nikn in u^onoa
Ponudbe naj se pošiljajo pod zgoraj navedenim naslovom.
©Naznanim uljudno, da je ravno izšel moj veliki cenik s čez 600 podobami, katerega razpošiljam zastonj in prosto poštnine. — Ker razpo šiljam svoje blago po celem svetu, je dokaz, da je moje blago res fino, cene nizke, postrežba poštena, in se zategadel vsak zanesljivo naj obrne do moje tvrdke.
z velespoštovanjem 779 d 16—7
H. 5UTTNER
urarln zalagatelj drujlva c. Kr. avstrijskih uradnikov v Kranju. (Kralnburg).

^rg-Amerite^
Največje naj sta reje parobrodno društvo
na svetu.
"e

Njega parobrodje obsega
.....zi\o
veli kančkih
parni Kov.
—
VJ\t> HIIC7I li\U zanesljivo v fi dnevih
_ direktna,najhitrejša prekomurska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga v Novi York ali pa v Halifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik
Hamburg-Amerika Linic
Fr. Seunicjv Ljubljani
| Dunajska-cesNa štvpol ^-velike n ilmce ališrange j

ii.	sta najbolj koristni
^lOOTOb°»!Bj C fttedilni mili
" A^J Za hišno
Dobivate jih po spec. trgovinah!
7801
M E > IO ,
H A «'3 «» » 2 rt
5 " H
UČENCA
Z« čevljarski obrt sprejme takoj franc Primožič, Čevljarski moj-ter v bkofji Loki, Spodnji trg štev. 76. 1285 I) 2-1
„RED- STAR -LINE"
Rdeča zvezda
v Ameriko
preko Antwerpna v New-York, Phlladelphla.
Oold. 70 - sa ieleinloo ln barko. H
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodforsklh ulicah Stev. 41, od južne;« kolodvora na desno.	35 p 16_4
Za zastopstvo .RDEČE ZVEZDE«	Iyan Nep. ReSman.

Pred škofijo 3
• •
Josip Kordin
priporoia
Pred Škofijo B
svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen
MT*
kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete- velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha vseh vrst trav: travnišnice, mešane za suho in mokro zemljo, najboljša krma za živino in konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po 159 d 12-9	nizkih cenah.
Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno.

Ttaka: .KatolUka Tiskarn*.