253. številka. Trst, v torek 5. novembra 1901. Tečaj XXVI .,Z£ftn*st" lzivt entrti it iwa codelj !■ pritniriT. ot» 4. tiri f»»čet. sna««: m eeto leto........24 kroa Za kJOl leta .........IS „ ca 5 »trt leta........ * „ ra a*i mwr........ 2 rroct Ji »cjČRino e piaćeva'i naprej. Na zrn-' Brci i»ril<-»ien»- nar .čniit« « aprava ne o^ira. _ o tjbakarnah v Trstu »e prodajajo po-nj ue »tevilae po S atotick nvč.); S - 'n Trata pa po 3 stotin t (4 r»vČ.) Telefon SIt. H70. Glasilo političnega druživa „Edinost" za Primorsko. T edinosti je moti Offlaat a« tačanajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuntom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodbe Vat dopisi naj se pošiljajo urednlAtva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre« jatna apravnJStro. Naročnino in oglas« j* plačevali loco Trst. Urednlltfo In tiskarna se nahajata v clk-i Carin tia Siv. 1*2. I'pi avnlitvo, In sprejemanje inserutnv v ulici Molil pt.coio 5tv. IS. nad^ir. *dajatslj In odgovorni urednik Fran Oodnilc Liataik konsorcij lista „Edinoat" Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu Občni zbor pol. društva »Edinost« dne 'Z'*, okt. 1901 t »Narodnem dolini« v Barkovljah. < Dalje.) Nekoliko opazk. K govoru g. dra. Rvl ara n:!m je pridodati še | ar pripomb. Ko je govornik omenjal, kako je večina grozila njemu : ali on ven, aii mi ven ! — in kako se potem prav isti gopodje, ki so tako grozno žugali, niti ganili niso, ko so naši vendar-le prišli v zb< rnieo, je napravil državni poslanec Spinčić vsklik, ki zaslužuje, da ga tu zabeležimo. Zaslužuje pa zato, ker je žnjim povedano lapidarno, kako da ima le nesrečni vladni zistem na sv« j i vesti, da so možne take razmere in da vladajoča kl ka ne pozna več nobenih ozirov in do nikogar : tla se čuti nad zakonom : neodvisno državo v državi avstrijski, da si prisvaja nekako tako pravo, kaker ladija v tujem vodovju, pravo ekste-ritorijalnosti, to je: kdor ee nahaja na krovu ladije. ni podvržen zakonom dotične tuje države. Da, eksteritorijalno se čuti naša gospodovalna irredentarska gospoda ! Ona ne pri- j znava ni avstrijskih temeljnih zakonov in tlači svobodno in brezobzirno one, ki reklamirajo svoje pravo, izrecno eklicujč se na te zakone ! Zistem je kriv ! To je hotel povda-rfti |>oslanec iu profesor Spinči<:, ko je ob dotični pasaži v Kvbiirevem govoru vskliknil: »Nekdo jim je malce zobe pokazal, pa so bili dobri !« Ne treba še le praviti, kdo je ta »nekdo«. In m >!:(";a iz Spinčioevega vsklika?! More biti jedino ta-le : ni res, je laž, ako se tisti »nekdo« izgovarja, da ni možno nič storiti proti tržaški oligarhiji, ker afčra Rvbareva priča, da tistemu »nekdo« ne treba druzega, nego pokazati zobe, pa bi izostali : marsikako nasilje, marsikaka krivica in marsikako kršenje avstrijskih zakonov ! ! To je morala iz Spinčićevega vsklika. Iz te pa moremo sklepati nadalje, kolika krivda obtožuje tistega »nekdo«, v koliki meri je vladni zistem avstrijski kriv na tem, da so razmere v prvem in jedinem trgovinskem emporiju monarhije [»ostale tako nečloveške in nehumanne in — neavstrijske. Ne domišljamo si, da bi taki memento napravili kakov utis na tistega »nekdo«, ki ima svoj sedež na Dunaju — zapomnimo si tr>! — in v Trstu le svoje eksekutivne organe ; aii to so vendar stvari, katere treba konstatirati vedno in vedno za pozneje čase, ko bodo morda dogodki še odločneje kazali, koliko se je zagrešilo v našem Primorju s postopanjem, naravnost nerazumljivim ne le s stališča pravičnosti in zakona, ampak tudi se stališča koristi monarhije. Zborovalec Bi ček je brezpogojno pri-| trjal izvajanjem dra. RvVđra o tržaškem so ; ■ cijal'zmu in je na adreso voditeljev tega socija- j i liztna izrekel obtožbo, da podivjajo mase, mesto ' i da bi jih izobraževali, da jih le ščuvajo, mesto da bi jih vzgajali v zmislu, da bi — ne da bi se izneverjali svoji stranki, svojemu programu in svojemu načelu — postali zdrav člen v organizaciji naroda in bi tuli oni, se svoje strani in po svoje, povspeševali ne le materijalne, ampak tudi idealne koristi naroda. Ker se ni nikdo drugi priglasil za besedo k govoru dra. Iiybara, je zbor prešel k zadnji točki dnevnega reda, ki je bila predlogi in nasveti. Tu se je prvi priglasil gosp. Mak so C o t i č, da prečita pismo, došlo na današnji shod od odličnega slovenskega novinarja in politika, gosp. Frana Podgornika na D u n a j u. Proti boju na Kranjskem in Goriškem. Gospod Podgornik piše : Slavni odbor pol. društva »Edinost« v Trstu. Kakor nekdanji člen, oziroma odbornik slavnega polit, društva i Edinost« v Trstu dozvoljujem si izraziti željo, da bi to prevažno društvo na svojem letošnjem javnem občnem zboru vspelo s kar možno ugodnimi, sedanjim potrebam in razmeram odgovarjajočimi sklepi. Gledč na to pa, da Slovenci in Hrvatje v Trstu (z okolico) in v Istri sami med seboj in v svoj h glasilih »Naša Sloga« pa »Edinost« dajajo izgled skupnega, zares zložnega postopanja; glede na to, da so Slo« venci in Hrvatje, zastopani v polit'čnem društvu »Edinost«, sosebno po svojem geografskem položenju na prevažnem mestu dežel, ki bi spadale pod »Zj cd i njeno Slovenijo«, oz-roma dežel hrvatskega zgodovinskega državnega prara: potem gledč na to, da je notianji l>oj na Kranjskem in sedaj, žal, tudi na Goriškem obe glavni stranki razdružil toliko, da raomentanno nisti duševno razpoloženi za kako inicijativo na korist skupnega slovensko-hrvatskega naseljenja mišljenih dežel, tisojal bi si jaz kakor primorski Slovenec omeniti in nasvetovati naslednje. Mali slovanski narodi imajo dandanes moralno oporo za svoj obstanek jedino v naj-večem elovanskem narodu. Evropski Zapad pa se očitno in gotovo pripravlja, da bi ta narod potisnil kar možno proti Vshoduf in sicer s tem namenom, da bi balkanski in zapadni Slovani v najusodniših odločitvah ostali brez moralne in dejanske podpore od strani najmogočnisega slovanskega naroda. Ta cilj je viden v vsem, kar se sedaj vrši v stremljenju Zapada proti bližnjemu in tudi daJjnjemu Vshodu. Zapadni Slovani pa nimajo za najhuje slučaje tudi nobene, notranje, ne primerne politične, ne izdatne kulturne vezi. Taka je sosebno tudi s Slovenci. Nevarnost je tako velika in tako blizo, da tisti slovanski rodoljubi, ki gledajo in poštevajo sedaj gibajoče se politične zunanje in notranje sile, že obupujejo na tem, da bi se sploh zapadni Slovani rešili, zlasti pa ('ehoslovani in Slovenci. Gledč na take nevarnosti, ki nimajo prave analogije v slovanski historiji, naj bi slavno ped. društvo »Edinost« dalo svojemu novemu odboru nalogo; da hi povabil politike in rodoljube vseh dežel rislitvanskih, kjer prebirajo Slovenci z istrskimi Hrvati vred, da bi se karnujprejc ili kjer si bodi zbrali na za resno posvetovanje. To razgovarjanje bi imelo namen, vplivati, da bi ponehal bratski boj na Kranjskem in Goriškem, - da bi opustili domača navskrižja v sedanji prenevarni dobi. Naj bi se zavezali tudi gledć novin, da bodo iste načelno in dosledno sedaj puščale na strani notranje prepire. Nasprotno pa naj bi povBod in po vseh deželah, po novinah in tudi v državnem zboru, začeli intenzivno in dosledno delovati za vresničenje »Zjedi-njene Slovenije«, kakoršno so zahtevali Slovenci že leta 1848., in kakor so jo potem v smislu narodne avtonomije sklenili na znanem vseslovenskem shodu v Ljnbljani. Da dobe Slovenci za vse slučaje tudi kulturno in moralno pomoč v cerkvi, naj se začne zaresno delovati za pridobljenje cirilo-metodijskega obreda : in naj se tej neizogibno potrebni zahtevi še toliko protivijo obča politika, sosednji agresivni narodi ali slabo poučeni slovenski sinovi v cerkvi ali zunaj cerkve. V slučaju, da bi stranke na Kranjskem | in Goriškem, oziroma še kod drugod, hotele ; nadaljevati bratomorni boj, trebalo bi, da bi se misleči pa požrtvovalni rodoljubi oprijeli jednega sedanjih glasil, katero se ni udeleževalo sedanjih prepirov, ali pa da bi se v LJubljani zasnoval popolnoma nezavisen list, ki bi deloval v smislu sklepov in določeb, sprejetih na skupnem, tu nasvetovanem posvetovalnem zboro va nj u. Prepir je dospel do skrajnih mej tudi vsled tega, da preporne stranke računajo z moralno obnemoglostjo tistih rodoljubov, ki v takem sporu vidijo pogubo naroda! Zato je potrebna požrtvovalnost tudi v tem pogledu. Torej skupili razgovor mislecih, požrtvovalnih rodoljubov slovenskih In sloveusko-hrvatskili v Istri. Vsled tega prizadevanje za odstranjenje nevarnega razponi po nekaterih slovenskih pokrajinah; delovanje za Zjediiijeno Slovenijo, zajedno za hrvatsko zgodovinsko državno pravo in za priborenje ciriloinetodij-skega obreda, ki je bil uveden najprej med predniki ravno slovenskega naroda ! Združenje vseh slovenskih, oziroma hr-vatsko-slovenskih sil v jedne in iste cilje! Tako ali tako bi motrli potem mirno pričakovati, kaj določi najviša Previdnost. Gledč na postopanje in zasluge političnega društva »Edinost« in njegovih vsako-dobnih odborov, izražam največe spoštovanje udani Fran Podgornik. Na Dunaju, 25. oktobra 1901. (Zvršetek pride.) PODLISTEK. Za dežjem solnce sije. — Povest iz prejinjili stoletij ; prevel Buko vi č. — - Marki se je podal j»oeasi za njima v h šo in je odšel naravnost v svojo sobo. Ker {»a .-e je v svoji drznosti čutil kakor »loma, je jednostavno dal |M>klioati k sebi jednega lovskih hlapcev. Od tega je hotel poizvedeti bližnjih jMidatkov o Edvardu. Došlega hlapca je jel toiej izprtševati in je tudi dosegel svoj namen. Izvedšemu, da je Edvard le najdenec, mu je še be»lj vzrastel pogum. In kakor mu v njega drznosti ni bilo nikdar v navado, da bi, kadar je hotel kaj započeti, delal kake posebne okolnosti in da bi iskal dolge poti, marveč je vsikdar ufiirai najkrajše poti do cilja : tako mu je tudi v sedanji situvaciji hitro dozorel s-k le p, da |>ojde k staremu iu da poskusi tega pridobiti za-se! Ali Edvard mu je pretekel pot. Ko je bil marki uredil svoj načrt, je bd Edvard že pri Rcdrigu. Najprej je sporočal start-mu, kako je izvršil svoja opravila v mestu, ali to pot je bil — nenavadno — nekam zmešan. Rodrigo ga je pogledoval začudeno in izve-davo, ker si ni vedel tolmačiti te raztrešeno-sti sicer toli točnega in vestnega mladeniča. No, mi pa umejcino raztrešenost Edvardovo. Prei azsrjen je b 1, da bi se bil mogel premagovati. A ker ga je potem Rodrigo naravnost — prijel, je Edvard začel pripovedovati, kaj se je na vrtu zgoddo. Povedal je staremu, kar je on sam videl in kar je Lavra pripovedovala njemu. In način, kakor je Edvard pripovedoval, toplota v njegovih besedah, je starega R^driga uverila še bolj o globoki in resnični ljubezni Edvardovi tlo Lavre. Stari Rodrigo je majal z glavo. Tudi njemu se je vedenje tujčevo zdelojako čudno, no, vendar je miril Edvarda, češ: saj tujec ostane le še danes pri nas! Ob enem je tudi povdarjal, da bo že on skrbel za to, da tujec ne bo več videl Lavre ! — Potrpi torej — je prosil Edvarda — do jutri in ne kaži se mu neuljudnega ! To moramo vendar: postopati ž njim kakor z gostom. Moramo to, ker taki ljudje so močuo j maščevalni in hudobni in delajo radi neprilike. Edvard je obljubil Rodrigu, da ga bo ubogal; a sklenil je tudi, tla se bo ves dan izogibal tujca, kajti bal se je, da bi se ne mogel premagovati, /če bi prišel ž njim v doti ko. A komaj da je Edvard odšel, že se je marki oglasil pri Rodr'gu. Tujec je seveda gledal, da se je kazal od najprijazneje in pri-kupljiveje strani. A tu se je grešnik — ob vsej svoji izkušenosti — vendar temeljito urezal. Ker se je namreč tudi stari Rodrigo kazal jako uijudnega, je marki menil, da atari uič ne ve o tem, kar se je zgodilo na vrtu. i o eh mnevanje ga je vspcdbcdilc, da je e<£I k Rodrigu i a mu — istotako kakor Lavri na vrtu — začel pripovedovati v živih barvah o lepem in prijetnem življenju v velikih mestih. Zmagosvestnost pa mu je naraščala posebno še, ko je videl, kako mu stari pritrjuje. Kakor gotov je bil že svoje stvari inje vskliknil: — Oh, škoda, da n« živite v Parizu tudi vi se svojo tlražestno hčerko ! — Kaj čem jaz v velikomestnem hrupu ? Rojen in vzgojen sem tu na eleželi. Moja hčerka istotako. Jaz si niti ne morem misliti, da bi se jaz in moja hčerka mogla privaeliti velikomestnemu življenju. Tu sva zadovoljna, tam pa bi bržkone ne bila. Tako je prigovarjal stari Rodrigo. — A — nikar ne verjemite tega ! Življenje v lepem in bogatem mestu parižkem bi se vam gotovo omililo že prvi dan. Lavra pa — ona pa, se svojo krasoto in svojimi tluševnimi vrlinami, je kakor vstvarjena za veliki svet! Oh, kako srečna bi bila ona tam v krogu finih, življenja in veselja polnih vrstnic. Tam bi bila predmet češčenja in obožavanja, med tem ko le sameva in se dolgolasi v tej samoti. V Parizu bi pa kar plavala v morju raelo6ti, kakor jo more nuditi jedino le Pariz. — Ali gospod marki! Vi nam govorite tu od Pariza, a mi živimo v Pieinontu ! Kako naj bi prišli mi elo tega, da bi se selili v giavno mesto tuje eležele ?! Rcelrigo je skušal čim najuljudneje od- klanjati usiljevanje tujčevo. Ali le-ta, mož ratiniranega uživanja, povsem odtlaljenega od narave božjega stvarstva, ni umel priproste in nepokvarjene tluše, in je bil prepričan vedno bolj, da starega Rodrigo pridobi za svoje načrte. Uverjen je bil, da z blestečimi obljubami premami Rodrigo. Tem obljubam je bil sicer sleparski in nepošten namen očiten iu ni mogel o3tati skrit tudi priprostemu človeku, aii marki je bil tako pokvarjen, da si niti tlomišljal ni, daje kje človek, da ne bi šel tja, kjer se mu obeča — uživanje. Zato je jel drzno pripovedovati Rodrigu, kako da ima v Parizu krasno palačo, a za poletje eliven dvorec izven mesta, na deželi. Tu,elabi želel on tleli ti vso obilico z njim, Rodrigom, in z Lavro.... Stari ga je pogledal osuplo, začudeno. Nekam tesno mu je začelo prihajati v očigled temu lujcu. Bil je v skrajni zadregi. Ni imel sicer povsem jasnega koncepta o namenih tujca, ali obhajala ga je neprijetna slutnja. In kakor je bilo pri Lavri na vrtu, tako si je marki tudi zadrego starega krivo tolmačil. Ne da bi slutil, kako neprijeten in zopern postaja Rodrigu, je bil marveč uverjen, daje je led začel tajati in da je moč njegove zgovornosti računajoče na slabe instinkte v človeku že storila svojo dolžnost in je dosegla tisti efekt, ki ga je hotela doseči. (Pride še.) Politični pregled. V TRSTU dne Ji. novembra liW)l Državni zbor. (Zbornica poslancev.) Vsenemec Berpcr in tovariši so v včerajšnji seji noslanske zbornice predložili interpelacijo glede dogodkov na inomostskem vseučilišču. Vprašali so nauSnega ministra, iz katerih razlogov je dovolil dvojezični pouk na vseučilišču v Inoiuostn in kj£ko stališče raifii zavzeti nasproti zahtevi jm» ustanovitvi laškega v-enčilišea v jednern laškem mestu? ! K<» »i se preči ta le se nekatere druge inter-|»ela«-iie, pr.-šla ie zbornica na dnevni red, t. j. v razpravo o proračuna. I*rv ;c govori dalmatinski post, Kian-k i n i, ki je pričel svoj govor v hrvatskem ezlku in je nadaljeval potem nemški. Vprašal je m n sterskecja predsednika, kedaj se definitivno uredi provizoričiio razmerje Dalmacije v d t ža v ii" pravnem pogledu? Navajal je ško le, ki nav>tajajo za Dalmacijo ladi sedanjega provizoričneg* urejenja. Go8(K)dar-sko sranje ^te v Dalmaciji vedno na hujše, poljedelstvo propada, industrije pa ni nikake. P rolo- ta' jf potem proti sistematičnemu za-postavj nju hrvatskega jezika za italijanskim. Govore o aferi zavoda sv. Jeronima, je rekel Biankini, da je bil hrvatski narod o tej pri-1 ki n<-za> :šan > žaljen ! Govornik je izjavil, da se se povrne k temu predmetu, ako vlada ne -tori svoje dolžnosti proti Hrvatom. Za-hte\:il )** ustanovitev brv a tsko-nlo venskega vseučilišča za južne pokrajine, ali pa vsijto, da se bodo tu ii v C slajtaniji pripozuavali diplomi, prid« oijeni na vseučilišču zagrebškem. PoaL Bian-rin; je zaključil z izjavo, v četrtek. Korberjev zistem in Slovenci. »Gospod Pogačnik je govoril jako dobro, ali vendar nas ni prepričal o tem, da bi ravno Slovani imeli razloga v to, da bi se postavljali na strogo opozieijonalno stališče.« To sentenco smo čitali v nekem listu dunajskem, ki se tudi — to je menda sedaj v modi — rad ponaša se svojo objektivnostjo glede na narodne boje v naši državi. Sen-tenca pa je malce čudna. Ali ue ?! Kdor gleda stvari z zdravim očesom in je vajen delati sodbe na podlagi tega, kar je sam in v resnici videl, ta jej ne more pritrditi ! A mi bi menili, da sodbe se morajo opirati le na to, kakor se je res zgodilo in kar se godi. Ker drugače sodbi nedostaje naj|M>trebnejega pogoja — objektivnosti. Sodba pa, ki ni objektivna, jednostavno ni sodba, ampak je le izrek s tendenco, pomagati komu ali škodovati komu ! Če nam torej kdo pravi, da »ravno Slovani« nimajo razloga postavljati se na posebno strogo opozieijonalno stališče nasproti zistemu g. Korberja, potem ga moramo že z mirno vestjo uvrstiti med so Inike, ki sodijo z namenom, da bi komu {»omagali, ne pa z namenom, katerega jedine ga mora imeti sodnik, ako je res objektiven, z namenom : govoriti — resnico ! »Ravno Slovani« da nimamo razloga za strogo ojM)zicijo ! Po tem »ravno Siovanic bi morali mi-liti, da imajo drugi prej razloga za opozicijo proti Korberjevemu zistemu, nego pa mi. Človek bi se smejal, da ne bi bilo |K>ioženje nase tako, da moramo jokati. Mi smo povdarjali že včeraj in povdar-jatno zopet danes, da tako slal>o, kakor je sedaj, ni bilo za nas še nikdar, odkar imamo ustavno življenje. Bilo je morda časov, ko so eathedra, z vladinega odra doli, očit- neje govorili proti Slovanom in branili teorijo o predestinaciji Nemcev ozizoraa Italijanov za nadvladje nad nami, ali nije bilo še dobe, ko bi se bila rečena teorija izvajala v praksi s tako uprav srdit<» in fanatično dosledno s t j o, k a k o r s e i z v a j a p o d z i s t e-mom Korberj e vi m. Kamor-koli se oziramo, je vse tako neizmerno žalostno, da so mnogi naši začeli že kar obupavati. In da nas bi zistem bičal le v stvareh, ki so v tesnejih zvezah s strogo političnimi in narodnimi borbami : to naj bi že bilo, to bi n meli na vse zadnje in bi torej tudi lažje prenašali. Ali da zistem nima usmiljenja z nami niti na kulturelnem polju : to boli, to žge, to ogorča čutstvo. Kar vse moramo čuti dan na dan o krivicah in o sikanah, ki jih mora naša mladina trpeti par let sem na šolskem polju, to je uprav grozno ! Xe mislite, tla hočemo govoriti zopet o škandalu, ki se mu pravi: 20 letna borba tržaških Slovencev za jedno borno ljudsko šolo. Ne, preseda rum žc ! A nas tepejo tudi tam, kjer se — v sili, ker ne moremo drugače — hočemo pokoriti raznarodovalnemu zistemu : nam ne dajejo pardona tudi tedaj, ko hočemo v nemške zavode pošiljati svoje otroke. Pri Bogu je usmiljenje, pri izvestnih nem-ških profesorjih ga ni! »Wozu draagen sie sich in deutsche Anstalteu, \venn sie nicht deutsch konnen« — tako govore našim dija-čičem in, če le možno, delč dvojke. Celo taki dijačiči naši, ki so bili na nemški državni ljudski šoli od lic lijak i v vseh predmetih, padajo na našem državnem gimnaziju in morajo siromašni stariši plačevati visoko šolnino. Z ene strani nam ne dajo niti borne ljudske šole, z druge strani nas pode iz nem-šk h srednjih državnih šol! Za božjo voljo, kam pa naj gremo prav za prav ? ! Morda — v morje ? ! Postopanje sedanjega zistema na polju šolstva napravlja na nas u tis, kakor da nam hočejo dobroto više šolske izobražbe obesiti tako visoko, da s p lo h ne bomo segali več po njej! In Čim bi dosegli io, bi bilo seveda za nas začetek konca. Tako vendar ni bilo nekdaj na našem državnem gimnaziju ! Ne, tako ni bilo še — n;kdar! Zistem Koerberjev si je zagotovil rekord ! In kakor je na polju šolstva, tako je pevsodi in na vseh straneh. Kamor-koli se oziramo po našem javnem življenju, v kolikor je isto odvisno od Iv oerberjevega zistema, zli se nam, da gledamo na pogorišče. Utzmere v Istri, dozorele vsled očitno intimnega razmerja med zistemom Koerberjevim in laško camorro, so v zadnje čase postale take, da bi človek moral pomakatr svoje pero v žolč in pisati — le za državnega pravdnika. In drugod ob periferij i, na Koroškem in na Štajerskem, so menda slične razmere. (Le na Goriškem je baje v novejih časih minola vsaka nevarnost za obstanek slovenskega življa!) Ponavljamo: Pod nobenim ministerst/om se ni toliko govorilo o objektivnosti, kakor se govori sedaj, ah pod nobenim minister-stvom se tu na jugu ni postopaio tako neobjektivno, tako pristransko in tako proraču-njeno na našo škodo, kakor se to godi po 1 zistemom Korberjevim. Kričeč izgled smo dobili te dni. Kakor udarci s kolom je padalo v Kramsirevem govoru, ko je govori! o vedenju vlade nasproti gibanju »Proč od Kima«. Rečeni češki poslanec je očital vladi, da ona celo povspešuje to gibanje, da-si je isto očitno naperjeno proti integriteti države, da-si vid: tudi slepec, da je verski ^načaj le pretveza, kulisa, za katero delujejo tendence, katerih konečni cilj je v veliki Germaniji. Torej : ne le, da vlada nič ne stori proti temu gibanju in da izjavlja neprestano, da ue more nič storiti, ampak nje vedenje je tako, da vzbuja misel, da gibanje »proč od Rima« nič ne križa računov zistema Korberjevega. Ona ista vlada pa, ki izjavlja, da proti vse-nemškemu gibanju »proč od Rima« ne more nič storiti, pa razvija uprav drakonično energijo proti našemu nedolžnemu unijatskemu gibanju, ki niti ne sledi za odpadom od vere, niti ne sledi tendencam, ki bi ne bile združljive z integriteto države, ali ki bi bile kakor si bodi nevarne državni misli in torej nezdružljive z dolžnostmi patrijotizma in lojalnosti ! Tu so nje organi — kakor smo videli v nedeljo v Kojanu, o čemer pride podrobneje poročilo - energični do skrajnosti in se nasproti onim, ki se sklicujejo na svoje pravo — morajo sklicevati na — dobljene ukaze. A, da, tu, kjer gre proti Slovencem, tu ima tiati zistem, ki ne more nič sto- riti proti vsenemškemu gibanju, imajočemu na sebi vse znake veleizdajstva, preobilico energije in rešuje Avstrijo tam, kjer — so sami lojalni in zvesti ljudje. Pa vsaj je rekel že dr. Herold: vlada nima energije proti nikomur razun proti Slovanom! Gibanje »proč od Rima« pomenja »proč od Avstrije«; a kdo more kaj tacega reči o našem unijatskem gibanju? Tistemu bi mi lahko pljunili v zobe. In vendar : proti 1 prvemu ne more vlada nič storiti, proti po-I slednjemu pa je po koncu z vsem aparatom svojim ! Mi smo gotovo prvi, ki slovesno proie-stujemo proti teoriji o »posestnem stanju«, ker je gotovo ni bolj krivične teorije, nego je ta. Ali pri nas so se stvari začele sukati tako žalostno, da bi morali skoro želeti, da se uveljavi ta teorija. Naše »posestno stanje« je uborno, prava revščina, ali kakor vse kaže, smo v nevarnosti, da i.gubimo še to revščino. Taka je »objektivnost« Korberjevega zistema! Tako izvaja ta ziste n svojo lastno parolo o zapostavljanju »narodnih vprašanj«, tako, da ugaja — izlasti pa v Istri — vsak: najna-cijonalneji zahtevi naših nasprotnikov. Tudi dogodki o volitvah v Istri bodo skoro gotovo govorili lapidaren govor. In ravno ti Slovani, iz katerih je izišel poslanec Pogačnik, da nimajo razloga za strogo opozieijo ! Mi Slovenci tu na jugu, katerim nam gleda oko kakor na kako pogorišče po hudi in izgubljeni bitki — mi Slovenci naj bi bili zadovoljni z zistemom Korberjevim ! ! V zaključek še enkrat: mnogo smo že trpeli pod raznimi vladami ; prihajale so in odhajale, jedna slična drugi, vse krivične nam siromakom, ene bolj hrupno, druge bolj potuhnjeno, a l i t a k o i n t e n z i v n o ni še nobena v 1 a <1 a d e 1 a 1 a proti nam, kakor dela Korberjeva! To je fakt, katerega ne more utajiti nikdo, ker je oprt na vse, kar vidimo okolo sebe. Slovenski poslanci pa — Bog nam odpusti ta evfemizem! — naj se le dalje stavljaju na razpolago takemu zistemu, naj se, če jim to dopušča njihova slovenska vest! Naj se, mi jim ne moremo braniti. S:ij ni možno nikogar siliti do usmiljenja do lastnih rojakov, saj ni možno nikogor siliti, da bi slušal znani klic onih, ki se bore v skrajni pogibelji.... Naj le delajo zistemu poklone, naj le »rešujejo državo«, ali v slučaju, da bi jim med tem rojaki-stražarji na naj važnejih pozicijah ob mejah morali kapitulirati, ker so o3tali brez zaslombe, v tem žalostnem slučaju ne uidejo gospoda zasluženi sodbi. Deželnozborske volitve v Istri. Včeraj je imel v dvorani tržaškega društva Filarmonico-Drammatica v Trstu italijanski volilni odbor svojo sejo pod predsedništvom prestavnega dr. Bennati-ja. Seje so se udeležili : odbor laškega političnega društva za It-tro, župani laških občin, oziroma onih, ki so pod laškim gospodstvom, predsedništva stalnih volilnih odborov, predsednik trgovinske in obrtne zbornice istrske, zastopniki ve-Ieposestva in deželni glavar dr. Campitelli. Glavni volilni odbor je vodstvo volilnega gibanja poveril načelništvu laškega političnega društva za Istro, kakor eksekutivnemu volilnemu odboru. Torej bo vso stvar vodil Bannati in s tem je rečeno, da naj se le pripravimo na lepe reči. O vivo, o morto ... to je parola ! moža . . . ! Imeli bomo torej stare glasovite i istrske volitve — v pomnoženem in povečanem izdanju! Rodoljubi, na delo! Pritisk bo grozen in boriti se vam bo proti napadom, kakor si jih volilna korupcija le more izmisliti. Borba bo tem težavneja, ker bodo gla-i sovi tega Bennatija pokrivali pred vlado se ' svojim vplivom znani sladki možje a la dr. Rizzi. Strankarski shod avstrijske socijalne demokracije na Dunaju. V predvčerajšnji seji je pričela razprava o reviziji strankinega programa. Poslanec dr. Adler je v tri ure trajajočem govoru utemeljeval načrt novega programa. Govornik, ie dejal, da se je več sodrugov spodtikalo na Hainfeldskem programu od 1. 1888., ker ni primeren za agitacijo med kmetskim prebivalstvom. Željam, da bi se program spremenil v tem smislu, se ni moglo ugoditi, ker se agrarci drže preveč svojih staiovskih interesov, in ker ima socijalistična stranka itak že dovolj dela med industrijalnim delavstvom. Temeljna naziranja so tudi v novem programu o tala ista, le izrazi se drugače rabijo. Tudi želji, naj bi se naslov stranke spremenil, se ni moglo ustreči, ker se je jemalo obzir do občutljivosti delavstva; ostane torej še naprej stari naslov : »Soc jalno-demokra-tičua delavska stranka v Avstriji«. Zastopnik socijalistov iz Nemčije, dr-žavno-zborski poslanec Bebel, je izjavil, da se delegati iz Nemčije ne bodo udeleževali debate o reviziji programa, ker je to speci-jelno stvar avstrijskih socijalistov. Včeraj se je nadaljevala razprava o tem predmetu in so po daljši debati vse spremi-njevalne piedioge izročili posebnemu odseku v presojevanje. Temu odseku so naložili tudi, naj. v nasled -nji seji predloži načrt za novi strankin program. Novoizvoljeni nemško - napredni poslanci na češkem so se v nedeljo sešli v Pragi, tla se konstituirajo kakor stranka. Tako se glasi v ofieijelnem sporočilu. No, bolje rečeno: da bi zopet oživeli in galvanizirali mrtvo truplo nekdanje vsemožne klike neraško-liberalne v Pragi, ki je v času svoje slave kar pošiljala svoje diktate na Dunaj, ministrom usiljevala svojo voljo in jim — ;-kojtj niso bila na uslugo — podpisovala modre pole. O ti časi so definitivno ininoli za nemško-liberalno stranko na Češkem. Mrtveci ne ustajajo več. Če je ta klika na zadnjih deželnozborskih volitvah dosegla še nekoliko vspehov, treba pomisliti, da jih je dosegla le po zaslugi volilnega reda, ki je bil ravno zanjo in le zanjo prikrojen. Daae3 ni oprta le na zaslombo, kolikor je ima med volilci, brez volilnega reda, ki korigira voljo volilcev, ta strauka ni več zmožna za življenje. To ni več stranka. Da bi hotela očitno nastopiti proti ciljem svojih nemških konkurentov, na to niti misliti ni ; če pa tega ne stori, pa ni več stra :ka ampak le pritikliua, ki caplja za svojimi — proga nj alci. Predsednikom so izvolili dr. Karola Kp-pingerja, ki je baje jako bistra glava in še precej koncilijanten mož, v kolikor more sploh biti koncilijanten človek, ki se — boji Seho-n ere rja in \Volfa. Volitve v hrvatski sabor. Jutri že prično volitve v hrvatski sabor. Madjaronska Hedervarv jeva vlada je * temi volitvami prekosila samo sebe. Na Hrvatskem so sicer že vajeni nasilju, kakorsnjega se poslužuje vladajoči zistem o volitvah v sabor, ker bi se sicer ue ruogel vzdržati; tako pa se ni vendar še nikoli postopal) nit« na Hrvatskem, kakor se postopa sedaj. Medtem, ko se je govordo, da se jesensko zasedanje močno zavleče, ter da bo pred razpustom sabora mogoče še jedno zasedanje spomladi, je vlada — kakor znano —- že po dvodnevnem zasedanju razpustila nove volitve v taki naglici, kakor se kaj tacega ni še dogodilo nikjer na svetu. O kaki pravi volilni agitaciji ne more bici, seveda, niti govora. Nekateri poslanci so se komaj te dni, torej le par dni pred volitvami, mogli predstaviti volilcem. Vlada je zabranila, da bi se kilo v svrho volilne jigitacije smel podati iz je Inoga volilnega okraja v drugi in iztirava z orožniki (kakor vagabunde) tudi najodličnejše osebe, ako so jih zasačili v kakem drugem volilnem okraju. Da so tudi volilne liste falzificirane vladni stranki v prilog, tega ne treba nit' omenjati, ker brez tega se ne izvrše nobene volitve na Hrvatskem. Ob takih razmerah je združeni opozicij; seveda nem igoče pričakovati posebnih vspehov in bo morala biti zadovoljna, ako obdrži dosedanje število svojih manda-: tov, kar se jej bržkone tudi posreči. Kandidate za predstoječe volitve s » postavile sledeče stranke: Narodna stranka (vladajoča madjaronska j stranka), združena opozicija (stranka prava in i neodvisna narodna stranka t. zv. »Obzoraši«), »čista« stranka prava (Frankova stra-ika), samostojna srbska stranka, radikalna srbska stranka in nekaj divjakov. Kako malo zaupanja ima Frankova stranka v h rva take ip narodu, dokazuje že to, da si je za predstoječe volitve tipala postaviti komaj v 0 okrajih svoje kandidate in sicer dr.a Franka, Kumičiča(v 'J okrajih) in tri Starčeviče. Srbska samostojna stranka postavila je 11 kandidatov V največ okrajih4 katerih je 88, bil se bo '»oj med vladno stranko in združeno opoz"'oijo. Tržaške vesti. Žaljenje vrhu žaljenja. Kakor kaže : uradniki na c. kr. privilig. južni železnici ne mislijo svojim tovarišem na državnih železnicah privoščiti rekorda v — ueuljudnosti se slovenskimi strankami. To je moral občutiti na svojem tele3u delavec poštenjak, I. Požar, bi vajoči pri sv. Jakobu v Trstu. Mi* | nolega |>etka po|»oludne ie čakal v Zgornjih Ležeča h na vlak od St. Petra ia si je tem povodom doz volil vprašanje do jtoslujočega uradnika, da-li ima ta vlak v Divači zvezo z državno železnico pri sv. Andreju Da ne bi bil storil tega nikdar : gospod uradliik so se čutili žaljene v svojem veličanstvu. Za rohnel i so Njegova neuljudnoet : »Jaz nisem dolžan dajali vam taka pojasnila. Tam so razglasi, pa čitajte!« — Na fionižno, a menda opravičeno pripnubo delavčevo, da on ne razume razglasov, ker s*> v nemškem jeziku, je menila Njegova oeuljudnost: »<'e ne znate nemški, pa učite se!« T«»rej sedaj vemo. da ni samo v Her-peljah tako, da se |»otujože občinstvo mora radi uradnikov učiti netnški i Bog ve, je li še kje drugje na svetu možno, da bi kaka družba t m k i» p<>-topala z občinstvom, od katerega se redi f ! Trditve uradnikove, da nu ni dolžan dajati »takih jKija-inil«, nočemo zasledovati gfcde na nje opravičenost ; dovoljujemo si pa opazko, da drugod po svetu olikan i ljudje poleg službenih predpisov spoštuj * jo tudi predu — nljueinosti. Odprto imamo torej vprašanje, da-li je g. železniški uradnik v Zgornjih Ležečah — omikan človek ? ! Zakaj spati?! Pišejo nam: O priliki, ko je minolo soboto oddelek pevskega društva • Kolu« izletel na V rdelo v gostilno »lfirabofc«, rmo imeli priliko slišati tam precej m ean oddelek nekdanje vrle »Zvezde«. Nekdanje pravimo, ker, kakor čujemo, je ta zvezda zatemnila — a, upamo, da le za-Sasno! Kakor se vsaka zvezda sedaj skriva in sedaj zopet prikazuje, tako želimo, da bi se tudi Vrdeljška »Zvezda« zopet prikazala in trajno osvetljevala [>oti, kakor dela to »Kolo«, ki se vkljub raznim zaprekam vendar neprestano vrti in vspodbuja druge na delo ! Zabava v omenjeni družbi je bila kra-na. Na »roči drugorodci «o malo-ne vsi mirno in pazljivo poslušali naše narodne zbore. Ali tudi tu je bilo, kakor povs >d. nekoliko ljulike vmes! Meti navzočimi je bilo krdelce mladeničev, ki so bili, kakor smo poizvedeli po domačinih, pevci zloglasnega »Cor«« (jievskega društva) z Grete, oziroma pevci slavnega — J u r i z z e iz Bojana. E len teh se je vedel precej nedostojno in bi bil zasluž'1, da bi ga bili potegnili za ušesa, ali, ker je še mlad, se ga je ie mirno |Kisva ri lo. Vsa čast in hvala gosp. Purinani, ki se je potrudil, da smo bili vsi popolnoma zadovoljni. S sprehoda. Pišejo nam : Nečega dne minoiega tedna napotil sem se bil v priljubljene in dobro znane m: Barkovlje. Mahnil sem »o pa čez (ireto, da si mimogredč ogledam tudi ta del naše, v narodnem pogledu še grozno zaspane zemlje. Dospevši do trdnjave Krečič, obrnil sera se nizdolu proti Barkovljam. Bilo je ravno o času zvršetka popoln-danskega šolskega pouka na tamošnji šoli, ko sem jo primahal do Bovedskih mostov. Otroci so se razhajali proti domu, jedni bolj mirno, 1 drugi zopet kriče in love se. Blizu omenjenih mostov sem se I > i i ustavil in nagovoril neko deklico, ki me je kar presenetila s-e svojimi odgovori na stavljena jej vprašanja. Med drugim mi je rekla, da ona ne bi hodila v Uško šolo, niti če bi jo tam oblekli v sam<> svilo in baržun. Moji sta riši, j je rekia tudi, so »icer veliki reveži, a vendar zaslužijo toliko, da smo jaz in moje sestre oblečene po domaČem kroju in ne kakor otroci , onih neumnih slovenskih starišev, ki hodijo v laške razrede, kjer jim delč obleke po c-ni spačeno-laški moti.i — »Pravo, tako mi; ugaja!« bil je moj odgovor. »Cu j, še nekaj te hočem vprašati ! Ali poznaš nekega moža, ki mu pravijo Barkovljani Brtoja in je bil nekdaj žandar.« »O da, poznam ga!« »V katero šolo hodijo pa njegovi otroci ?« »Vsi hodijo v laško, ker njih oče, četudi Barkovljan, je le od zunaj Slovenec, v srcu je pa hud ci-korijaš!« — Pozdravil sem in pohvalil vrlo deklico ter šel dalje svojo pot, premišljevaje se enkrat o onem dopisu, ki ga je menda sam g. lirLoja poslal v uredništvo »Edinosti« ter v njem šibal očeta tobakarice v »Narodnem domu«, oziroma njo samo, zaradi besede »kolek«. V istem dopisu se je hotel slavni g. Brtoja pokazati pravega narodnjaka, ki ne mara tujk, a svoj zarod -> r i vsem tem žrtvuje italijanskemu mo-1 o h u ! Dragi gospod urednik! Vrline g. Brtoje so bile razkrinkane pred barkovljauskim ljudstvom kmalu potem, v drugem dopisu, ki je sledil njegovemu, a pri vsem tem ta-le p=ev-donarodnjak išče zaslužka pri ulovenskih podjetnikih ! Ali ni to brezpainetno, da si gojimo sami gada v nedrih ? ! Nepoboljšljivim odpadnikom od narodne stvari veljaj vedno in povsodi : Zob za zob! Metla št. II. Oiri^eva dramatična družba. Kakor smo naznanili že včeraj, predstavljala bo Ciriefeva dramatična družita danes zvečer ob H. uri v telovadnici »Tržaškega Sokola« dramo »Peter Zrinjskl«. Drama, katero je spisa! slavni hrvatski pisatelj Evgenij Ku-mičić, ima pet dejanj ; prvo dejanje se vrši na Ozlju 19. novembra 1664., drugo začetkom maja 1669., tretie v Ozlju 27. decembra 1669., četrto v Čakovcu 13. aprila 1670. ■ in peto v Dunajskem Novem mestu 30. , si p rila 1671. Vstopnina: Sedeži z vstopnino' vred I.—IV. vrste 4 krone ; V.— VII. vrste 2*40 kron; ostali 1*60 kron: stojišča BO st. Vstopnice dobivajo se tekom dneva v »Trgovinski kavarni«. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Ker ta igra predstavlja jedno najznamenitejših dob iz zgodovine bratskega hrvatskega naroda in ker nam že ime pisatelja zagotavlja pravi umetniški užitek, nadejati se je, da vsakdo, komur bo le mogoče, pohiti na to predstavo. Z ozirom na to je tudi uprava hotela prihiteti občinstvu na roko in je znižala vstopnino kolikor je bilo sploh mogoče z ozirom na nepovoljne razmere. Posebno od tukajšnjih Hrvatov se nadejamo, da niti jetlen njih ne zamudi te lepe prilike, ko mu bode na pozornici mogoče gledati svoja slavna junaka Zrinjskega in Frankopana, dogodke iz najslavnejše prošlosti svoje. Jutri ob 8. uri zvečer se bo predstavljala narodna igra s petjem v petih dejanjih : »Sokica«, katero je spisal hrvatski pisatelj Ilija Okrugie?. ("ene ostanejo iste, kakor za današnjo predstavo. Programi za vsako pred-Htavo se dobivajo na blagajni po 20 stot. na kori«t družbe sv. Cirila in Metodija. Gledališka p red-ta t a in plesni ven- eek plesnega odseka »Trgovsko-izobraževalnega društva« se je v nedeljo, dne 20. m. m. v »Slovanski Čitalnici« elobro sponesel. Na glasovirju je gosp >d Skrinjar igral lepe slovanske komade. Gospića Lavrenčič je kaj lepo, precizni) in naravno deklamirala. Igra »Ta sem bil jaz« se je sploh dobro uprizorila. — Gospod Marušič Ivan (Kmet Marko) je igral dobro; le nekoliko več mimike bi se mu priporočalo. Gospića Godina Karla (Markova žena) je kakor novinka pokazala, da postane dobra igralka; tudi (hlapec Tont) bi bil izvrsten igralec; le škoda, da ne bo mogel več nastopati. Gospića Livrenčič Milka (Polona) je kakor v deklamaciji tako tudi v igri dobro izvršila svojo nalogo. Ugajalo je posebno njeno naravno vedenje. G.ca Josipi na Poniž (Barbara) je, kakor že večkrat pri drugih igrah, tudi takrat dobro igrala. Svojo ulogo je izvršila prav dobro in je vzbujala mnogo smeha meti poslušalci. Priporočal bi, da bi se tudi v tem društvu vedno bolj gojila dramatika, da ne bi trebalo našemu ljudstvu zahajati na laške gledalisčne predstave. (Ako je gospodom členom »Trg. iz-greva več. S koncentracijo vseh raočij nam bo mogoče doseči lepih vspehov, nikakor pa ne razcepljenjem in prirejanjem raznih igric in koncertičev vsaki na svojo roko. Zlasti za uprizorjenje velikih iger, katere jedine imajo, kako rečeno, privlačno silo, treba združenja moči. Pa prosimo, brez zamere! Govorili smo le iz ljubezni do stvari. Op. ur.). Zamolčati pa ne morem, da vidim vtem važnem in koristnem društvu premalo inteligence; za to društvo se nekateri stanovi še vse premalo zanimajo. Svetoval bi, da bi se nekoliko bolj zanimali za trgovsko šolo, ker ona je jedino sredstvo za zboljšanje naše trgovine. Naroel, ki ima v svojih rokah trgovino, ima tudi kapital, s katerim je mogoče v sedanjih razmerah vse doseči. Mlad trgovec. Drobne vesti. Tatvini. Včeraj zju traj so aretirali dve ženski, kersti v svobodni luki ukradli več kg. sladkorja. Odpeljali so ja na inspektorat, kjer so določili identiteto obeh žensk. In sicer sti: 45 letna Josipina D. iz Budimpešte ter 29-letna Tereza N. iz Posteljne. One ženski sti se morali potrueliti — v zapore. Jakob Ililian iz Krima (Rusko) ovadil je na tukajšnji policiji, da so mu v gostilni pri »Dobrem pastirju« neznani poštenjaki ukradli iz žepa srebrno tabačnico, vredno 36 K. Zdaj pa živi človek in zanjiaj komu, ako niti »pri dobrem pastirju« nisi varen s svojo srebrno tobačnico! Tepe ž. 21-letni težak Ferdinand Ben-venuti, stanujoči v ulici Rigutti št. 21. in delavec Ivan Grossi, stanujoči v ulici Seali-nata štev. 4, sta si stara sovražnika. V nedeljo zvečer sta se bila slučajno sešla in se začela pretepati. To pot je bil Benvenuti oni, ki je bil premagan. Ali prisegel je maščevanje. In res, takoj naslednji dan je Benvenuti pri lobil za-se svojega brata Evgenija in šla sta iskat Grossija. In našla sta ga na domu. Z združenimi inoČmi sta ga začela neusmiljeno nabijati. Grossi, vidč, da proti dvema ne more nič opraviti, je pobegnil. Benvenuti pa je vendar le dobil zadoščenje... Vsa stvar bo pa imela resnih posledic, ker je Grossi to nasilje prijavil na inspektorat pri sv. Jakobu. Aretiranje. Sinoči so aretirali natakarja Angela L., ker je svojemu gospodarju Josipu Radiču v gostilni na trgu Cavana poneveril 13 kron in 88 stotink. Odveli so ga v zapore. Krava brcnila. Včeraj je 16-let-nega kmečkega sina Antona Milica iz Saleža pri Zgoniku brcnila krava tako nevarno, da so ga morali pripeljati v tukajšnjo bolnišnico. Spopad z redarjem. Stražar, ki je patruliral na ulici delle Sette Fontane, naletel je v nedeljo zvečer na družbo veselih mladeničev, ki so peli s sprernljevanjem mandolina. Redar je velel mladeničem, naj molčijo, češ, ura je že pozna. Iu res so ubogali vsi lazuu jednega. Temu je redar napovedal aretovanje. Komaj pa stražar izrekel svoj poziv, že je drugi mladenič iste družbe pograbil redarja za prsa in pričel se je boj. Naposled (kar je umevno samo ob sebi) je zmogel redar in eulvedel nasilnega mladeniča v ulico Tigor, kjer so eloznali, da se imenuje Anton C. in da je trgovski agent, stanujoči v ulici Remota. Nesreča. 47-letni Lovrenc Dapoli, stanujoči v ulici elel Sapone, je padel v pijanosti po stopnicah in se močno poškodoval. Prvo pomoč je dobil na zdravniški postaji, pozneje pa so ga odpeljali v bolnišnico. Iz-pred naših sodišč. Včeraj je sedela na zatožni klopi pred tukajšnjim deželnim sodiščem 44 letna Filomena Trava o obtožena tatvine in vegabitndaže. Ker so vse priče popolnoma potrdile, kar je trdila obtožnica, je sodišče obsodilo obtoženko v 2 meseca strogega zapora. Po prestani kazni pa pride Filornena pod policijsko nadzorstvo. Dražbe premičnin. V sredo, dne 6. novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Farneto št, 21, hišna oprava; v Lo-j njerju št. 10, krava; v ulici Fabio Severo in v Rocolu štev. 152, presiči iu voz; v ulici Giulia št. 23, hišna oprava ; v ulici Giulia št. 62, hišna oprava: v ulici Foscolo štev. 1, lusna oprava. Vremenski vestntk. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 6.0. ob 2. uri popoludne i 10°7. C.0 — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 768.09 — Danes plima ob 6.17 predp. in ob 6.15 pop.; oseka ob —.— predpoludne in ob —.36 popoludne. Vasti iz ostale Primorske. X Djačko pripomočno d r u -žtvo v Pazinu šteje 119 členov usta-novnikov in 157 rednih členov. Dohodkov je imelo družtvo K 9909 61. Ali ti dohodki niso zatloščali za vse potrebe iu ja odbor prisiljen najeti K 5411*22 na račun razpoloži-vega imetja. Zato se je to imetje znižalo od K 18.516-99 na K 14.66187. Podporo je dobilo 92 dijakov deloma v hrani, deloma v denarju skupno K 12.712*53. Društvo bodi najtopleje priporočeno vsem rodoljubom. Za dijaško pripomočno društvo r Pazinu je nabral g. Ivan Kuret, nadučitelj v Dekani, dne 30. t. m. v veseli družbi Ko- perskih rodoljubov, slavečih v Dekani odliod-nico svojega tovariša iz Kopra v Gorico, svoto 24 K 25 stot. Vesti iz Kranjske. * Volilo. V Trstu umrli, bivši ljubljanski trgovec Sušnik je zapustil 10.000 gld. za siromašne udove v Ljubljani. * Z zvonika je padel v Trnovem 16-letni Avgust Susteršič. Obležal je seveda z razbito glavo. Mladina naša po deželi je včasih res neodpustno lahhomišljena, ko hodi na vaške zvonike in niti ne misli, da se igra s svojim življenjem. To bi res morali poklicani faktorji poseči vmes. * Zupanom v K a m n i k u je bil izvoljen g. Močnik. Vesti iz Štajerske. — 40 -letnico u č i t e l j e v a n j a je slavil dne 30. m. m. g. nadučitelj Cižek v Pilštanju. Vsa župnija, stariši, otroci in otrok otroci so bili njegovi učenci. — V P t u j i se hočejo Slovenci osamosvojiti od nemških trgovcev. Z novim letom se otvori nova slovenska trgovina ; in potem jej bo sledila še druga prodajal-nica. Prav tako. Če nas nemškutarji že ne morejo videti, bi pa bila najveća neumnost, ako bi jim mi usiljevali svoj denar. 1 Vesti iz Koroške. Kaj dela žganje! »Mir« beleži več slučajev, ko so navstali pretepi in nesreče | vsled preobilo zavžitega žganja. Tako so pijani fantje iz Podgrada napadli delavce in enega njih precej pobili. Tako so se v Podrožcici stepli med seboj elelavci jin so enega pobili tako, da je kmalu izdihnil svojo dušo. — V Vavtui vasi ob Celovcu pa je neki 29-letni fant vsled stave spil naenkrat pol litra žganja, ali svojo objestnost je moral plačati elrago — z življenjem. Ko je hotel domov, je e»bležal na polju, kjer so ga drugi dan naši mrtvega !! Brzoiavsia poročUa, Iz eksekutivnega odbora mladočeške stranke na 3Iora\skein. DUNAJ 5. (B.) Listi javljajo: V soboto je zboroval v Brnu eksekutivni odbor mladočeške stranke in je soglasno vsprejel resolucijo, s katero prosi mladočeski klub v državnem zboru, naj v s t r a j a v svoje m odporu proti vladi K o r b e r j e v i, ker se ista očitno klanja misli nemške hegemonije ter zadovoljenje naših narodnih in kulturelnih potreb dela zavisno od dovoljenja Nemcev. Nadalje so sklenili ozirom na moravsko spravno vprašanje: Uvažujč, da so se Nemci v zadnjem zasedanju deželnega (Dalje na četrti strani.) Aleksander Levi Minzi Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. -•{ T R S T TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa, j Piazza Rosario št. 2 vogal j (šolsko poslopje) Via Liroitanea in Via Riborgo št. 2f --MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. 1LUSTR0VAIJ CEHI K ZASTOJU IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela prvo slov. žalno poMštva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trata, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na des11* 8tranl cerkve sv. Petra). Koaknrenoa nemogoča, ker je blago iz prve roke. sbora postavili na tako nespravljivo stališče, da se sporazuaiijenje žnjimi za sedaj vidi rtemožno in da je nemška stranka izjavila brezpogojno, da nikakor ne odstopi od gotovih zahtev ; nadalje, da tudi sicer materijalna vsebina spravnih predlogov ne daja nikakega jamstva ni v narodnem ni v poli-' ličnem pogledu, da bo deželni zbor mogel zadoščati potrebam narodnosti in demokracije, in da nemška narodnost se svojim vedenjem izven deželnega zlx>ra ne šče miru med obema narodc;ma, ampak le boj in da t*>raj »adalnje parlamentarno razpravljanje o spravi nima nobenega pomena več in služi le prikrivanju nemške objestnost1, ki v sedanji vladi Kor-l>crjevi nahaja očitno podporo: se nalaga poslancem moravske ljudske stranke, naj izstopijo iz spravnega odseka. Ta ekltp je bd prijavljen tudi deželnemu glavarju, gr< fu Vetterjti. Eksplozija. GORICA 5. (B) Sinoči o U uri jev tovarni za celulozo v Podgori eksplodiral veliki kotel, o čemer s> bili : 22-letni samski delavec Anton Bizjak ubit. !?4-letni neoženjeni Ivan Fran doli 2 težko in več drugih delavcev lahko ranjenih. Opekline je provzro-čila sopara in pa ma^a, ki se je kuhala. Trije goriški zdravniki so poškodovance obvezali. Kmalu so prihiteli gasilci tovarne in oni iz Gorice, a n so stopili v akcijo. Okrajni g!avar in šestorica orožnikov so ostali na kraju nesreče do l:?1/* ure po noči. Iz Go-r če in Pod gore je prihitelo mnogo ijudij. Obsodba airentov za izseljevanje. L V O V 5. (B) Sinoči ob j»ozni uri je bila izrečena <»bso*lba v kazenki pravdi proti agentoma za izseljevanje. Silvio Ncdari je bil of>sojen v .'J mesece navadnega zapora in 500 kron glol.-e, eventuelno 50 dni zapora : Bazilij Si delni k pa v 1 mesece zapora in 20 kron glol»e, eventuelno 20 dni zapora. Parlamentarne stvari. I>rXAJ r». (B.) Proračunski odsek se je sešel danes ob II. uri predpoludne v prvo čitanje proračuna. * Dl"XAJ 5. (Bd Danes predpoludne so meli seje klub nemško-na pred ne slranke, nemška ljudska stranka in raladočeški klub. Vojna v južni Afriki. LONDON 5. (B.| Keuterjeva pisarna javlja iz \Vorcei-tera : Oddelek Burov pod Vanherdenorn je zajel en J oddelek Angležev iz okrožja \Vo« rcestfr. PRETOKIJA 4. (B.) Keuterjeva oisarna javlja : Buri so odveli seboj tista dva topa, katera so bili odvzeli polkovniku Bensonu. Proti malokrvnosti, za rekonvalescente lil v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice s=e priporoči Ravasinijev železuati liiii. Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebu h kol č:u železa in delujočih prvin kinina. Steklenice po kron 120. 2 — in 3 60. V dol »iva se samo v LEKARNI RAVASINI v Trstu. Piazza della Stazione štv. 3. Po&tne pošiljat ve s povzetjem. Redka prilika. 30o kemadov za 1 grl. 80 novč. Ena krama pozlaćena urn z .*} letnim jamstvom točno j idot-a. in lejo verežico: 1 krasen koljer iz orijental-I -kil. I :s jin_l. predaj eto v za dopi.-ovao'a in >e i'd) i komadov raznih predmetov, koji so doma neobhodno i potrebni z uro vred, ki Rama toliko velja, ."tane le 1 g]>\. ^o. Kazpo~iljasajiio nekaj eisa po povzetju. Mej na rodna izvozna tvrdka M. B. Bravmann. Krakovo. Kar ne ugaja, denar nazaj. I I elikanska rastava pohištva in j ta pecari j. Izvenredno ugodne j U U U cene. U U U j VILJEM DA LI j A TORKE ; v Trstu, irg Giovanni 5. (Palača Diana.) < Meje pohištvo dauaaaireča. ™ ! Tehnični urad. Ustanovljeno 1877. ZalOga StTOjeT ili ŽCleZja. SCHNABLTČO. - TRST DflT" Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). ---Glavni zastop železja in tovarniških strojev. =====- Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Instalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrolej sestava ,.Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. 2ST ITatcirsl za tfrbišče. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa 111 masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila riosedaj nad 200 obrtnili naprav, med kojimi: \*2 žap: za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnotlskarn. 13 mehaničnih delavni«*. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. 3'J napeljav električne luči. Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. Perilnice, Predilnice, Tovarne za parafin in ecrezin, » sardine, Mline, Podjetja za napravljanje soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja, Naprave za vodno silo, Tovarne za sumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta lEinen je lilo jostailjeiiik: 151 motorjev n plin in petrolej in 65 jamih strojev F I L I J A L K A , c. li uril avstr. Milim zavofla j za trgovino in obrt v Trstn. Novci u vplačila. V vrednostnih papirjih na j V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2Vo 30-dnevni odkaz 2•/•/' j q#1_ O 3 o 3-mesečni „ 2»/«% „ „O ,« ... oi ' n n *■ s '0 I na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taksa v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°f, na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, Arad, Hielitz, Gablonz. Gradce Sibinj, Inomostu, Czovee, Ljubljano, Line, Olomcu Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez tro-kov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije, inkasc vseh vrst pod naj umestnejširni pogoji. Predujmi. ?amčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati pa j^ebrni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodbi I Anton Pečenko! Vrtna ulica 10 - fcORICA - Vrtna ulica 10. j priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskih vinogradov. Dostavlja na tlom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerđke monarhije v so litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Ste Ii gluhi?? Veaka vrst glnliosti in slabega sluha se ozdravi z našo novo iznajdbo. Samo glu-horojeni so neozdravljivi. Slliuciljc V ušesih, preneha takoj. Opišiti Vaš slučaj. Preiskovanja in navodila brezplačna. Vsaki se zamore z malimi troski doma sam ozdraviti. Iiiteriiationaliii zavod za zdravljenje ušes. 596 La, Salle Ave., Chicago. 111 POVSOD tudi na najmsinjJe krajih iščejo zmožne in pridne osel>e katere bi prevzele neko zastopstvo ter si lahko vsak dan zaslužile 5—20 kron Ponudbe z natančnim opisom sedaj nega posla poslati je pod .. VKRDIENST- na H. Schalek na Dunaju. I . WoiIzeile 11. Odlikovan z dvomi zlatimi in bronastim i kolajnami FRAN HLAVATT ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala, ^s Vezovnik Vekoslav mesar i v „Slovenskem domu" — na trgu sv. Jakoba stev. 3 priporoča cenj. slovenskemu občinstvu svojo mesnico. Cene zmerne. Postrežba točna. Svoji k svojim! Remeljni v vel'kem izboru, bukove debla lorehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dngice ' za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za etopujice. Cene zmerne. " Viktor Miklavez v Trstu Via Fonderia št. 10. OOO N OVA ČEVLJARNICA OOO Cerkvenik Anton-a i v ulici Istria št. 2 (pri sv. Jakobu) prodaja razne obuvala po najnižjih cenah, priporočuje se slavnemu slovenskemu občinstvu zu obilne naročbe. JAKOB BAMBIG trgovec z jedilnim blagom Via Giuiia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in O r tlrobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami. Trgovina z izgotovIjeuimi oblekami. Qoloi,ini Ponte della Fabbra ^t. 2. vogal Odldnni.Torrente. Podružnica nAlla citta tli Londrau z najfinejšimi izdelki v ulici Poste ninve 'S tBrunerjevji hi^a). Znlojra izgotOTljenih ol»lek za mo^ke in dečke. Velik izbor oblek za moške od g! 6.50 do 24, za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru o ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po G °/0 in na vknjižbe po ol/x°/o U raduje vsaki dan od 9. tlo 12. are dopol in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedel in praznikov. Stanje hran. ylog leta 1900. Kron l,263.56a Fostno-lran. račun štv. 831.315. Jakob Kosmerlj T R S T H- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. ar T K G 0 V I X A jestvin in kolonljalnega biaira. delikatesa i n konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sent^ najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. Razglas! Navadni semenj za Martinovo bode letos v Kubedu dne 18. novembra v pondeljek po sv. martinu. Pripravljen je tudi lep prostor za drobnico, živino itd. kakor rovi zakon zahteva. Županstvo v Kubedu dne 30. oktobra 1901. Anton Roje va-ki predstojnik.