Poštnina pavš&iirana. 79. Y Ljubljani, dne 1. julija 1920« Letnik II. Eralfestro Srbo?, Hnratov in Slovence?. URADNI UST dešaHn» vlade za Slovenijo. Vsebina: Pcset Njegove kraljevsko Visokosti prestolonaslednika in regenta Aleksandra v Sloveniji. — Iz „Službenih Novin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Naredba ministra za vojno in inornarnico o prodajanja smodnika za svečanosti. Naredba ministra za finance, s katero se preureja izdajanje čekov za valuto. — Naredba poverjeništva za uk in bogočastje, s katero so izdaja „Organizacijski pravilnik za državne dvorazredne trgovske šole v Sloveniji“. — Razglasa ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, o potrditvi sklepov, sprejetih na občnem zboru delničarjev Ljubljanske kreditne banke dne 21. decembra 1919. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Razglas glede pri-sednikov komisije za upravo imovine bivše vojvodine Kranjske. Izpremembe v osebju. Odobritev šolske knjige. Razpis službe okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje v Rajhen-burgu. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih u& ozemlju deželno vlade za Slovenijo od dne 6. do dne 12. junija 1920. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 26. junija 1920. — Razglasi raznih drugih uradov in oblasiov. — Razglas delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani glede sestave davčnih prizivnih komisij za Slovenijo in Istro. — Razne objave. — Naročnikom. Njegova kraljevska Visokost prestolonaslednik in regent A 1 e k s a n d e r se je dne 26. junija t. 1. ob sedemnajstih s svojim spremstvom pripeljal v Ljubljano. Z balkona deželnovlad-nega poslopja je gledal slavnostni iz prevod in istotako zvečer slavnostno baklado. Dne 27. junija se je Njegova kraljevska Visokost prestolonaslednik in regent udeležil sv. maše v stolni cerkvi in nato pravoslavnega blägoda-renja v evangelijski cerkvi. Odtod se je napotil k vseučilišču, kjer je nagovoril ondi 'zbrane skupine. Od vseučilišča je odšel peš k Prešernovemu spomeniku, pred katerega je položil srebrn venec; dopoldne si je še ogledal magistratno poslopje, državno obrtno šola in muzej. Popoldne je sprejel deputacije kulturnih in drugih organizacij, posetil ljudsko! veselico na Kozlerjevem vrtu, si ogledal ljubljanski Grad, prišel na Dravsko divizijsko oblast ter se zvečer udeležil slavnostne predstave v opernem gledališču. Dne 28. junija zjutraj je Njegova kraljevska Visokost prestolonaslednik in regent pregledal parado ljubljanske garnizije na Bleiweisovi, Gosposvetski in Aleksandrovi cesti ter se’ potem odpeljal na P) 1 e d, kjer se mu je v „Zdraviliškem domu“ poleg drugih odposlanstev poklonila deputacija koroških Slovencev. Posetil je tudi blejski otok. — Z Bleda ga je vodila pot v Tržič, kjer si je ogledal industrijska podjetja. Po vrnitvi v Ljubljano je Njegova kraljevska Visokost prestolonaslednik in regent prisostvoval javni telovadbi ljubljanskega „So^-kola“ ter se zvečer udeležil slavnostnega koncerta „Glasbene Matice“ v „l nionu“. Dne 29. junija ob osmih se je Njegova kraljevska Visokost prestolonaslednik in regent z avtomobilom odpeljal v Celje in M a. r i b o r tei se spotoma tudi ustavil v drugih krajih. Iz * ailk™a se je ob petnajstih v dvornem' vlaku pieko zidanega mosta in Zagreba vrnil v B e o-grad. _ Na vseh potih iz Ljubljane ga je spremljal deželni predsednik za Slovenijo dr. B r e j c. K dvornim dinejem’ so bili povabljeni zastopniki kulturnih, političnih in drugih organizacij in korporacij. Kakor v Ljubljani, Kranju, na Bledu, v Celju in v Mariboru, tako je tudi v vseh drugih krajih v Sloveniji, ki jih je posetil ali skozi katere se je Peljal Njegova kraljevska Visokost prestolonaslednik in regent, prebivalstvo visokemu gostu Poredilo najsijajnejši in obenem najprisrčnejši sprejem. Predsednik ministrskega sveta, gospod doktor Milenko Vesnić, mi je poslal danes to-le brzojavko: „Kraljević namesnik stigao je ovog časa u povoljnom zdravlju u Svoju prestolnicu ushićen prijemom u beloj Ljubljani i po svima krajevima mile Mu Slovenačke, kroz koju je bio srećan proći prilikom ovog prvog Svoga pohoda. Njegovo kraljevsko Visočanstvo blagovolelo mi je narediti zahvaliti Vam u Njegovo ime na sjajnom dočeku u glavnom gradu Slovenačke, koji će ostati u Njegovoj nezaboravnoj uspomeni.“ Ko to razglašam, mi je hkrati častna in prijetna dolžnost, da se v imenu deželne vlade vsemu prebivalstvu kar najiskreneje zahvalim za prisrčni in sijajni sprejem. Njegovo kraljevsko Visokost prestolonaslednika je ta sprejem očaral. Občudoval je zlasti vzorni red in disciplino, ki jo je naš narod neprisiljeno in spontanim vzdrževal. Zahvaljujem se vsem slojem in krogom, vsem organizacijam in korporacijam; skratka: zahvaljujem se vsej naši slovenski javnosti, ki je z vztrajno požrtvovalnostjo in notranjo disciplino pripomogla, da je Slovenija tako ponosno in dostojno “sprejela svojega prvega narodnega vladarja. V Ljubljani, dne 30. junija 1920. Xäjl-*. IE5]i?©jcs s. r., predsednik deželne vlade za Slovenijo. Iz „Službeni!! Ne?in kraljevstva Srba, Hrvata 1 Slovenaca“. številka 133 z dne 19. junija 1920.: Popravek, da se dkrajnemu komisarju Josipu Žnidaršiču v Kranju ob njegovem imenovanju za vladnega tajnika ni priznal čin VIII. razreda izza dne 28. decembra 1919., ampak izza dne 28. decembra 1918. Številka 136 z dne 23. junija 1920.: Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 16. junija 1920., s katero se 'za čas, dokler bo minister za notranje zjadeve Ljuba Davidovič odsoten, imenuje za njegoivega zastopnika, minister za narodno zdlravje. Naredba! Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 17. junija 1920., s katero se dr. Matija M u r k o, javni redni profesor na vseučilišču v Leipzigu, imenuje za javnega rednega; profesorja slovanske filologije na moidroslovni fakulteti vseučilišča v Zagrebu. , Številka 137 z dne 24. junija 1920.: Naredba Njegove kraljevske’ Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 21. junija ,1920., s katero se za čas, dokler bodoi ministrski predsednik dr. Vesnič in ministri dr. Korošec, dr. N i n č i ć, P r i b i č e v i Ć, 'dr. K, r i z >-man in dr. D r i n k o v i ć odsotni, imenujejo! za njih zastopnike ministri P r o t i Ć, Jovanovič, T r i f ko vic, Davidovič, dr. Jankovič in R a f a j 1 o v i Ć. Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 17. junija 1920., s katero se odreja združitev vseh pravoslavnih cerkvenih oblastev v' kraljestvu. Naredba Njegove kraljevske Visokosti pre-stolOnaslednika Aleksandra z dne 17. junija 1920., s katero se razveljavlja imenovanje drja. Ivana Žmavca,; kustosa na vseučiliški knjižnici v Pragi, za rednega profesorja na) pravni fakulteti vseučilišča v Ljubljani. Številka 138 z dne 25. junija 1920.: Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 17. junija 1920., s katero se pooblaščajo resortni ministri, da predlože začasnemu narodnemu predstavništvu v rešitev te-le zakonske predloge: a) o* iz-premembah in izpopolnitvah zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah (§ 511.) ; b) o imovini neprijateljskih podanikov; c) o pravni likvidaciji stanja, ustvarjenega po vojni od leta 1914. dojeta 1920.; č) o povračilu škode, pro-vzročene po vojni od leta. 1914. do leta 1920. Objava generalne direkcije carin, da se po naredbi ministra za finance ustanavljajo te-le carmarnice in carinski oddelki: I. carinarnice: glavna II. vrste v'Celju; sporedna v Gornjem Cmureku; sporedna v Gorenji vasi (prejšnji oddelek carinarnice ljubljanske) ; sporedna v 2i-reh (prejšnji oddelek carinarnice ljubljanske) ; sporedna v Železnikih (prejšnji oddelek carinarnice ljubljanske); II. carinski oddelki: v Teznu (oddelek carinarnice mariborske); v Logatcu (oddelek’ carinarnice borovniške) in na Jesenicah (oddelek carinarnice bohinjskobistriške). Naredbe osrednje vlade. 262. Naredba ministra za vojno in mornarnico o prodajanju smodnika za svečanosti.* Gospod minister za vojno in mornarnico je izvolil z odlokom O A br. 52.235 z dne 20. aprila 1920. odrediti to-le: Dodatno k odloku O A B br. 33.111 z dne 23. avgusta 1919. dovoljujem, da se sme smodnik' iz državnih skladišč prodajati razen v namene, navedene v onem odloku, tudi cerkvam, samostanom, šolam, državnim' in občinskim ob-lastvom in napravam kakor tudi zasebnim korporacijam zaradi cerkvenih in drugih verskih in posvetnih svečanosti in slavnosti za streljanje iz * Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva'Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 121, izdanih dne 3. junija 1920. topičev. Pri kupovanju smodnika za te namene (morajo kupci prošnji za nakup priložiti tudi do^ volitev policijskega oblastva, da jim je nakup v ta namen dovoljen. Iz tcpniško-tehničnega oddelka ministrstva za vojno in mornarnico v Beogradu, dne 20. aprila 1920. 263« Naredba ministra za finance, s katero se preureja izdajanje čekov za valuto.* S svojim odlokom I br. 16.894 z dne 18. maja t. 1.** in po; pooblastilu v odločbi ministrskega sveta I br. 15.905 sem odredil, da morajo upravičene banke za trgovino z devizami ob polaganju efektivnih valut za čeke plačevati kot kufzno diferenco, prenosnih stroškov za zavarovanje 5 %, za položene dolarje, 3 % za angleške funte, 2% za francoske franke in 2% za italijanske lire. Ker nam banka, pri kateri kupujemo dolarske devize za efektivne, dolarje, pri tej operaciji zaračunja vsega skupaj 0-05 švicarskih frankov za dolar in ker državi ne more biti namen;, da bi pri tej operaciji napravljala kakršenkoli dobiček, dočim banke, ki prodajajo devize, na ta način dosezajo kritje, odrejam, da je od danes dalje ob polaganju efektivnih valut za čeke polagati kot razliko med efektivnimi valiutami in devizami in kot prenosne stroške: za položene dolarje 1%, za položene angleške funte 2 %, za položene francoske franke !%■ %,' za položene italijanske lire 1%% in da se novci za 1 in 2 dolarja ne smejo sprejemati. V Beogradu, dne 11. junija 1920.; I br. 18.122. , - Minister za finance: K. Stojanovič s. r. Naredbe deželne vlade za Slovenijo. 264« Naredba poverjeništva za uk in bogočastje, s katero se izdaja „Organizacijski pravilnik za državne dvorazredne trgovske žele v Sloveniji“. 1. Naloga, značaj in učni jezik zavoda. § 1- Dvorazrednim trgovskimi šolam je 'naloga, da podajajo mladeničem, ki se namerjajo posvetiti trgovskemu stanu ali drugim podobnim poklicem, dosežno množino splošne izobrazbe, zlasti pa da jih izobražajo v trgovski stroki ter tako pomagajo povzdigniti pridobitno 'zmožnost trgovcev, trgovskih sotrudnikov in uradnikov raznih trgovskih podjetij. §2. Učni jezik :je slovenski. 2. Ustanovitev in Vzdrževanje zavoda. § 3. Zavod ustanovi in vzdržuje država. K vzdrževanju prispevajo: 1. ) občina; 2. ) trgovska in obrtniška zbornica;- 3. ) trgovski gremij; 4. ) posamezni dobrotniki z ustanovami, volili in darovi; 5. ) učenci sami ž vstopnino, učnim prispevkom in šolnino. 3. Nadzorstvo in vodstvo zavoda. § 4. Vrhovno nadzorstvo zavoda izvršuje poverjeništvo za uk in bogočastje po' svojih strokovnih org-anih. * Razglašena v „Službenih Novitvah kraljev* stva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 129, izdanih dne 15. junija 1920. ** Uradni list pod št. 252 iz leta 1920. § 3. . Zaradi stalnega stika s trgovskim in obrtnim svetom imenuje poverjeništvo za uk in bogočastje poseben sosvet, ki sestoji ponajveč iz praktikov trgovskega in obrtnega stanu. Njegova naloga je, da: svetuje šolskemu oblastmi v vseh zadevah, ki se tičejo org-anizacije pouka, ako jih šolsko oblastvo za to zaprosi, ali pa tudi iz lastne iniciative, ako se mu zdi potrebno. Sosvet skrbi zlasti za to, da pouk v specialno trgovskih predmetih ustreza zahtevam prakse. Zato je upravičen, pošiljati zdajpazdaj enega ali dva svoja zastopnika, da prisostvujeta pot uku; ta zastopnika pa nimata pravice posezati v pouk. O hospitaciji je treba prej obvestiti ravnateljstvo. Uspehe svojega nadziranja poročajo odposlanci sosvetu, ki obvešča o tem poverjeništvo za uk in bogočastje. < § 6. Poslovna doba članom tega sosveta traja tri leta. Po preteku te dobe se morajo: imenovati novi; poslovna doba prejšnjih pa traja doi imenovanja novih, torej lahko tudi več negoi tri leta. Vnovično imenovanje je dopustno. § 7. Članstvo sosveta je samo častno ; člani smejo zahtevati povračilo le tistih izdatkov, ki so jih imeli vsled posebnega naročila. § 8. Sosvet se posvetuje in sklepa v sejah, ki jih sklicuje predsednik ali njegov namestnik po možnosti enkrat na mesec. Izredna seja se mora sklicati, če to predlaga ravnatelj zavoda ali če to žele štirje člani soisveta. Taka izredna seja se mora sestati tekom enega tedna po pismeno naznanjenem predlogu ravnateljevem ali po želji štirih članov sosveta. Seje so sklepčne, če je razen predsedujočega člana navzočnih še najmanj šest članov sosveta. Sklepa se z navadno večino glasov. Ob enakosti glasov odloča predsednik ali njegov namestnik. Seje vodi predsednik ali njegov namestnik, ako pa sta ta dva zadržana, najstarejši navzočni član sosveta. Sicer imajo vsi člani sosveta iste pravice. Sosvet sklepa o osebnih koristih ravnateljevih le ob njegovi odsotnosti. § 9. O sejah je voditi posebne zapisnike, ki naj podajajo natančno sliko razprav. Podpisujeta jih zapisnikar in seji predsedujoči član sosveta. Zapisniki o sejah sosveta se morajo predlagati poverjeništvu za uk in bogočastje. § 10- Sosvet je za svoje delovanje odgovoren pot-verjeništvu za uk in bogočastje. 4. Organizacija pouka. § H- Dvorazredne trgovske šole se dele: a) na dvorazredne deške trgovske šole s pripravljalnim razredom: b) na dvorazredne dekliške trgovske šole; c) na specialne tečaje. § 12. Namen dvorazrednim trgovskim šolam je ta, da v teku dveh let praktično izobrazijo pomožne moči za trgovski stan v ožjem pomenu besede ter usposobijo učence in učenke za samostojno vodstvo trgovin. § 13. V I. letnik deških dvorazrednih trgovskih šol se sprejemajo le tisti učenci, ki dokažejo, da so dopolnili 14. leto ali ga dopolnijo v teku sprejemnega solarnega leta, ter so dovršili z vsaj 'zadostnim uspehom IV. razred srednje šole ali popolno meščansko šolo ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole. Izjemoma se sprejmejo* v I. letnik tudi tisti učenci, ki dokažejo zgaraj predpisano* starost ter so dovršili HI. razred srednje šole, predzadnji razred meščanske ali VIII. razred ljudske šole ali so dobili v IV. razh redu srednje šole izpričevalo drugega reda, ako uspešno prebijejo sprejemni izpit iz slovenščine, j nemščine, srbohrvaščine, računstva, geometrije, I zemljepisja, prirodopisja in priroddslovja. Pri i preizkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor 'si Iga pridobe učenci v pripravljalnem razredu dvorazredne trgovske šole. Z dvorazrednimi trgovskimi šolami za dečke je v zvezi pripravljalni razred. Vanj se sprejemajo brez izpita učenci, ki so dopolnili 13: leto starosti ali ga dopolnijo v teku sprejemnega solarnega leta ter so dovršili vsaj VI. razred ali oddelek ljudske ali I. razred trirazredne, oziroma II. razred štirirazredne meščanske ali II. razred srednje šole. V I. letnik dekliških dvorazrednih trgovskih šol se sprejemajo le tiste učenke, ki so dopolnile 14. leto ali ga dopolnijo v teku sprejemnega solarnega leta, in sicer ob istih pogojih kakor dečki (glej § 13., 1. odstavek). Pripravljalnega razreda za deklice ni. Če so taki učenci v ljudskošolski obvezni starosti, so v zmislu § 23. državnega Ijudskošolske-ga zakona oproščeni obiskovanja ljudskih šol. § 14. V učnem načrtu dvorazrednih trgovskih šol in pripravljalnega razreda so ti-le predmeti: a) Obvezni predmeti pripravljalnega razreda: verouk, slovenski kot učni jezik, srbohrvaški jezik, nemški jezik, računstvo, geometrija, prirodopisje, prirodoslovje, zemljepisje, lepopisje. h) Obvezni predmeti dvorazrednih deških trgovskih šol: verouk, slovenski kot učni jezik, srbohrvaški jezik, nemški jezik, trgovsko računstvo, trgovsko dopisovanje in kontoma opravila, knjigovodstvo, vzorni'kontor, nauk o trgovini in menicah, nauk o javni upravi in sodstvu, 'zemljepisje, nauk o blagu, lepopisje, tesnopiisje. c) Obvezni predmeti dvorazrednih dekliških trgovskih šol so isti kakor na deških dvorazrednih trgovskih šolah, samo da ni med njimi nauka o blagu. č) Neobvezni predmeti: italijanski jezik, telovadba, strojepisje, petje. Vsota tedenskih učnih ur v obveznih predmetih ne sme presezati števila 32, tako da se učenci lahko uče tudi neobveznih predmetov. § 15. Specialni tečaji se prirejajo po* časovnih in krajevnih potrebah, zlasti iz tistih predmetov, ki v njih trgovska šola kot taka ne more dovolj izobraziti, n. pr. jezikovni konverzacijski tečaji, tečaji o carinstvu, o posameznih blagovnih strokah, kakor o* mlekarstvu, sirarstvu, lesni trgovini, potem zadružni tečaji itd. Ce se pokaže potreba, se otvori tudi poseben trgovski tečaj za take učence srednjih in drugih šol, ki se hočejo izobra'ziti v trgovski stroki. Ti tečaji naj sploh ne presezajo dobe dveh let in v njih naj se poučujejo le strogo trgovski predmeti. Poverjeništvo' za uk in bogočastje odloča za vsak primer posebe, česar je treba glede organizacije teh tečajev, glede učne snovi in njene razdelitve. § 16. Število učencev vsakega razreda na vseh oddelkih zavoda naj ne preseza števila 40, pri jezikovnih konverzacijskih tečajih pa ne 15. § 17. Šolsko leto se začenja in zaključuje na vseh celotnih oddelkih zavoda istočasno z drugimi državnimi srednjimi šolami. Za počitnice veljajo dnevi, kakor so določeni za državne srednje šole. 5. Učila. § 18. Za pouk se smejo rabiti samo one knjige in ona učila, M jih dopušča poverjeništvo za uk in bogočastje. Učiteljski zbor .izbira med dopustnimi učili ter je upravičen predlagati pri poverjeništvu za uk in bogočastje uporabo tudi še nepotrjenih učil. § 19- Na zavodih naj se napravijo te-le zbirke: 1. ) učiteljska knjižnica za učitelje; 2. ) dijaška knjižnica za učence in učenke; 3. ) podporna knjižnica za učence in učenke; 4. ) prirodoslovna in prirodopisna zbirka, isto-takio zbirka za nauk o blagu; 5. ) zbirka zemljepisnih učil: 6. ) zbirka vrednotnic in obrazcev, važnejših v trgovskem življenju. Ravnatelj izroča oskrbovanje zbirk posameznim učiteljem. 6. Ravnatelj in učno osebje. § 20. Učiteljski zbor sestoji iz ravnatelja, rednih učiteljev, namestnih in pomožnih učiteljev. V obveznih predmetih naj po možnosti poučujejo redni učitelji. § 21. Ravnatelj vodi zavod v pedagoškem in didaktičnem oziru ter ga zastopa na zunaj. Njemu so neposredno podrejeni vsi drugi učitelji, ki se morajo pokoravati odredbam, bodisi da temeljijo1 na statutu ali učnem načrtu, bodisi da je ravnatelj odredil kaj potrebnega na svojo odgovornost. Ravnatelj sme podeljevati v svojem področju rednim in namestnim učiteljem izredne dopuste do treh dni. Istotako sme sam nastopiti dopust, ki ne preseza treh dni; vendar mora za ta čas vodstvo zavoda poveriti enemu, izmed rednih učiteljev in to na'znaniti poverjeništvu za uk in bogočastje. § 22. Ravnatelj je za stanje zavoda odgovoren poverjeništvu za uk in bogočastje. Ravnatelj sprejema učence, razdeljuje učne ure, vodi učiteljske konference ter izporoča poverjeništvu za uk in bogočastje lastne želje kakor tudi želje in predloge učiteljskega zbora. Poverjeništvu za uk in bogočastje poroča o sprejemu učencev, o učnih knjigah in učnem osebju; tudi sestavlja predpisane: statistične izkaze, ki jih zahteva poverjeništvo za uk in bogočastje, ter oskrbi koncem vsakega šolskega leta letno poročilo. § 23. Prepis letnega poročila in zapisnika o sklepni učiteljski konferenci je doposlati poverjeništvu za uk in bogočastje. Zapisnike drugih učiteljskih konferenc je predložiti poverjeništvu za, uk in bogočastje samo, če to zahteva poverjeništvo ali če so se v konferencah sprejeli sklepi, ki potrebujejo odobritve poverjeništva, oziroma ministrstva. § 24. Ravnatelj in ostalo učiteljsko osebje se mora o svojem strokovnem znanju izkazati na način, kakršnega zahteva poverjeništvo 'za uk in bogočastje. V posebnih, ozira vrednih primerih, posebno ob ustanovitvi zavoda, poverjeništvo za; uk in bogočastje lahko opusti zahtevo po dokazu sposobnosti, zlasti pri prosilcih, ki so se v šoli ali v strokovni praksi izkazali zmožne za pouk na trgovski šoli. Ravnatelja in ostalo učno osebje nastavlja in odstavlja ministrstvo .prosvete, oziroma poverjeništvo za uk in. bogočastje, po veljavnih predpisih. Ob ustanovitvi se namesti vse učno: osebje, vštevši ravnatelja, le začasno. Po preteku teh »et smejo ravnatelj in učitelji prositi zai stalno namestitev. Začasno nameščenemu ravnatelju se lahko služba odpove od učhega leta do leta, ostalemu začasno nastavljenemu učnemu osebju pa vedno za pol leta naprej. § 25. Službeni prejemki ravnateljevi in prejemki stalnih učiteljev kakor tudi njih napredovanje se določijo in urede s posebno naredbo. Pomožni učitelji sprejemajo nagrade po členu 2. naredbe poverjeništva za uk in bogočastje z dne 30. aprila 1920., št. 200 Ur. 1. Učna obveznost znaša za ravnatelja po 8, za . ’i?e učitelje po: 20 ur na teden. Razredništvo m oskrbovanje zbirk šteje za 1 tedensko uro. Nagrade za nadštevilne ure se določajo po iooriU omenjene naredbe (z dne 30. aprila •j št. 200 Ur. 1.). Enake nagrade veljajo za srio'68^ UČite!ie’ učitelje telovadbe, petja in Poverjeništvo za uk in bogočastje pa lahko sklepa s posameznimi učitelji posebne pogodbe za namestitev. § 26. Glede službene debe, glede pokojnine ravnateljeve in pokojnine rednih učiteljev in zlasti glede pokojnin vdov in sirot veljajo analogna določila kakor za učiteljsko osebje na državnih srednjih šolah; vendar bodo odmeri pokojnine služile za podstavo tiste plače, ki se po § 25. še določijo s posebno naredbo. Za pokojninska izplačila se ustanovi poseben penzijski fond, v katerega se stekajo vsa plačila učnega osebja. Pokojninski doneski se odmerijo na podstavi normiranih plač (glej § 20., 1. odstavek') .analogno onim, ki jih plačuje učno osebje na državnih srednjih šolah. Dokler pokojninski, zaklad ne zadošča, potrebam, je prištevati vsakokratne pokojnine rednim izdatkom za zavod ter jih je torej vstavljati v letni proračun. Za pravice in dolžnosti učiteljskega osebja in za disciplinarno postopanje z. njim veljajo dotična določila za učitelje državnih srednjih šol. 7. Učenci, učenke, disciplinarno postopanje z njimi, učila m izpričevala. § 27. Vsak učenec dvorazrednih trgovskih šol mora ob sprejemu predložiti svoj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Nedoletni učenci morajoi za sprejem predložiti tudi ustni ali pismeni dokaz, da so jim starši ali njih namestniki dovolili vstop. Izrednih učencev, oziroma učenk ni. % § 28. Učenci se morajo ravnati po določilih disciplinarnega reda, ki velja za državne srednje šole. Starši, oziroma njih namestniki, morajo učence skrbiio nadzirati, in ravnatelj je, če je domače nadzorstvo slabo, dolžan, zahtevati -od. staršev, oziroma namestnikov, da učencu izpremene stanovanje. § 29. Šolnina znaša na dvorazrednih trgovskih šolah 150 kron in v pripravljalnem razredu' 80 kron na leto-; vstopnina je 10 kron. in- vsakoletni prispevek k učilom 20 kron. Podaniki tujih držav plačujejo vstopnino, vsakoletni prispevek k učilom in šolnina v dvojni izmeri. Poverjeništvo za uk in bogočastje opra-šč-a. popolnoma ali na pol od- plačevanja šolnine. § 30. Vsak učenec in vsaka učenka dobi koncem vsakega semestra izpričevalo o svojem: napredku in ob dovršeni dvorazredni trgovski šoli odhodno izpričevalo, ki navaja podatke -o- njegovem (njenem) vedenju in o učnih uspehih za bivanja na zavodu. § 31. Za določanje redov iz vedenja, pridnosti in učnih uspehov v izpričevalih je merodajna naredba bivšega c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 21. aprila 1890., št. 1147 (ministrski na-redbeni list št. 24 ex 1890.). Ob presojanju učnih uspehov in disciplinarnega vedenja učencev je postopati strogo-. Ako dobi učenec (učenka) le v enem predmetu nezadosten red, mu (ji) lahko učiteljski zbor dovoli ponavljalno preizkušnjo po počitnicah. Kadar se mu (ji) pa ta ne dovoli, ali kadar pri preizkušnji ne uspe, mora razred ponavljati, • § 32. Sklepnih preizkušenj zavod tve prireja. Pač pa je dolžnost ravnateljeva, oziroma dolžnost učiteljskega osebja, da se koncem vsakega šolskega leta, zlasti pa pred izpustom učencev iz šole, prepriča, ali so resnično i dosegli učni smoter. 8. Končno določilo. § 33. Učne načrte za posamezne oddelke zavoda in vsako njih izpremembo- je predložiti poverjeništvu za uk in bogočastje v potrditev. V Ljubljani, dne 14. junija 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za uk in bogočastje. Poverjenik; dr. Verstovšek s. r. Razglasi osrednje vlade. Št. 4689/20. Razglas. Gospod minister za- trgovino in industrijo je z odlokom z dne 8. junija 1920., VI št. 913, odobril sklepe, ki so bili sprejeti na občnem zboru delničarjev Ljubljanske kreditne banke dne 21. decembra 1919., in s tem dovolil, da se sme delniška glavnica zvišati od 30 milijonov na 50 milijonov kron brez posebne državne dovolitve. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 24. junija 1920. Dr. Marn s. r. Razglasi deželne vlade za Slovenijo. Št. 6516. Razglas. Za prisednike v komisijo za upravo- imovine bivše vojvodine Kranjske šobili imenovani: Ivan Stanovnik, posestnik v Horjul ju; stavbnik Ivan Ogrin, profesor Josip Breznik in uradnik okrajne bolniške blagajne ljubljanske Ivan Kocijan — vsi trije v Ljubljani. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, dne 18. junija 1920. Predsednik: dr. Brejc s. r. Izpremembe ? osebju. Avskultant Josip Hribernik v ćeliju se je odpovedal službi. „ „ J * Kavčmk s. r. Z odlokom ministra za narodno zdravje je bil okrajni zdravnik dr. Julij Polec v Kamniku!, sedaj v Železni kapli, imenovan za višjega okrajnega zdravnika v V HI. činovnem razredu. Dr. Oražen s. r. Z odlokom ministrstva za gozdarstvo-, in rudarstvo je bil gozdarski asistent inž. Igo Kraut imenovan za. gozdarskega: oskrbnika v IX. činovnem razredu. „ ,. Rustia s. r. Št. 2037 ad. — Odobritev šolske knjige. Poverjeništvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 18. junija 1920., št. 2037, odobrilo šolsko knjigo: „Zgodovina srednjega veka za nižje razrede srednjih in njim sorodnih šol. Napisal Anton Melik, gimnazijski profesor. Cena vezani knjigi 20 K (z doklado 24 K). Ljubljana 1920. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.“ V Ljubljani, dne 22. junija 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za uk in bogočastje. Poverjenik: dr. Verstovšek s. r. Št. 6033. Razpis. Zdravstveni odsek za: §lovenijo in Istro1 v Ljubljani razpisuje službo- okrožnega zdravnika za zdravstveno- okrožje v R a j h e n b u r g u, h kateremu pripadajo občine Anže, Armeško, Blanca (izvzemši Brezovo, Sečje, Žigarski vrh, Čanje), Rastca, Rajhenburg, Senovo, Stolovnik, Veliki Kamen (sodni okraj Kozje), Videm (sodni kraj Brežice), s sedežem v Rajhenburgu. S to služboi je spojena osnovna plača letnih 1200 kron in pravica do; šest petletnic po 100 kron. Po naredbi celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 29. aprila 1919., št. 167 Ur. 1., se je dalje okrožnim zdravnikom do preklica dovolila draginjska doklada. 100 % vseh službenih prejemkov, z odlokom delegacije ministrstva financ z dne 24. januarja 1920., št. 96/V., pa do preklica, oziroma do ureditve rednih službenih prejemkov, še izredna draginj ska, doklada celokupnih prejemkov, ki znaša v pričujočem primeru 120 tako da pripadajo; okrožnemu 'zdravniku v Rajheuburgat letni službeni prejemki 5280 kron. j Oženjeni okrožni zdravniki dobivajo poleg- tega I za ženo in za vsakega nepreskrbljenega otroka : po 90 kron na mesec. Prošnje, opremljene s potrebnimi s vedoč- i bami. naj se v lož e do dne 15. julija 1920. pri zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 22. junija 1920. St. 6044. Sanitetni šef: dr. Oražen s. r. Okraj £ r—t «U 5 1 o o g I 6 a JC > s a o o c & 1 ‘-3 ^ O-g Gripa. Borovlje....................| 2 j 4 i . j . j 6 Slovenjgradec...............j . i 1 j . | . I 1 Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 22. junija 1920. Sanitetni šef: dr. Oražen s. r. f eäensfci izlaz o nalezljivih boleznih na ozemlji deželne vlade za Slovenijo. (Od dne 6. do- dne 12. junija 1920.) St. 2448. Izkaz o stanja živalskih kužnih bolezni v Sioveniji z dne 26. junija 1920. O k r s i r Občina Ostalih Na novo obolelihlj Ozdravljenih | Umrlih Ostali v nadaljnji oskrbi Koze (Variola). 1 1 Brežice Rajhenburg i . i . Zakot ■? . i . J Koprivnica i . i Celje okolica Dobrna i . i . j Višnja vas 4 3 1 Nova cerkev 4 , 4 Sv. Ema 1 1 » Cerknica Nova vas 1 , 1 Sv Vid 2 , 2 Krško Cerklje 5 3 2 X 5 Sv. Križ 8 1 3 6 Studenec 6 1 7 Krško .' 1 1 Raka 2 3 5 Št. Jernej 3 , 3 Konjice Sv. Jernej 3 7 3 7 Konjice okolica . . X . 1 Konjice trg 3 , 3 Kot 1 1 Oplotnica . 3 2 5 Bezina 3 3 Grušovje 5 5 1 Sv. Kunigunda.... 4 . 4 Zreče 1 , 1 . Brezen 13 , , 13 Skomer 1 , t Padeški vrh t . i Kozjak 1 , i Ljubljana okolica Borovnica 2 , 2 Ljubljana mesto Ljubljana 2 1 3 Ljutomer Stanetinci 1 X Maribor okolica Maribor okolica . . . 5 3 4 X 3 Maribor mesto Maribor 6 . 1 5 Ptuj okolica Slatina t 1 1 1 Slovenjgradec Pernice 1 3 1 1 Pameče 1 1 Št Andraž 1 1 Ojstrica 2 3 1 2 2 Velikovec Tolsti vrh 1 , 1 Mežica ........ 2 2 Libeliče 2 • • 2 1 Tre) ušni tifuz (Typhus abdominalis). Imeno ., 1 1 I Celje okolica Laško • 3 2 6 Kranj Škofja Loka .... 1 * 1 Ljubljana mesto Ljubljana i 1 Litija Polšnik 4 . 4 J Dole 4 . , • 4 Ljutomer Gornja Radgona . . • 1 ’ 1 Radovljica Begunje 1 1 1 ' 1 Slovenjgradec Turiška vas • • • 1 -l Legen 1 • • • b 1 Griža (D y s e n t e r i a). Borovlje Golšava 1 , * .11 Bistrica v Rožu. . . 2 , • 1 2 Košentavre 1 X Celje okolica Petrovče 2 2 i Cerknica Lož mesto 1 1 Konjice Žiče 1 1 , 2 Tolsti vrh 2 2 Ljubljana mesto Ljubljana 1 X Ljutomer Slamnjak 1 1 : Maribor mesto Maribor 2 1 . 3 Novo mesto Mirna peč 3 2 1 j Škrlatica (S c a r l a t i n a). Borovlje Podgrad • 1 • X I Ceije okolica Zagrad 1 * • . 1 j Kamnik Kamnik 4 • • 1 3 D a v i c a (D i p h t e r i a). Borovlje Kapla t . . . I 1 Št. Janž ! 2 . 2 Konjice I Konjice trg j 1 . • i 1 1 Vitanje , i 2 . • i 2 j Ljubljana mesto j Ljubljana 1 4 • 3 •I 1 Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so tiskana z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini Obstoje: Slinavka in parkljevka. Borovlje: Borovlje 2:3. Brežice: Dren-sko rebro 1:3. Prevorje 1:1; Zabukavje 6:27. Črnomelj: Vinji vrh 1:2. Konjice: Brezen 1:18, Ljubuica, 2 : 45, Padeški vrh 2:2, Stranice 2:10. Krško: Radeče : 2, Sv. Križ 1:11. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Bloke 1:15, Cerknica 4:44. Slovenjgradec: Sv. Florijan 1:4. Maribor mesto 1. Civilni komisariat Murska Sobota, Dol. Lendava: DoMežovje 1:4. S m r k a v o s t. Borovlje: Borovlje 1:1. Mehurčasti izpuščaj konj. Konjice: Grušovje 1:1, Konjice okolica 1:1. Novo mesto: žiižemberk 1: 1. Ptuj: Formin 1:1, Gajevci 2:5, Mala vas 1:2, Sar-dinje 1:1. Mehurčasti izpuščaj goved. Konjice: Grušovje 1:1, Konjice okolica 1:1. Garje konj, Borovlje: Borovlje 1:1, Loče 1:1, Loga vas 2:2, Medgorje 2:3, Sc. Jakob 2:2, Ve-trinj 3:3, Žihpolje 1:1. Celje: Dramlje 1:1, Petrovče 1:1, Ponikva 1:1, Sv. Krpa 1:1, Sveti Juri ob južni železnici trg 1:1. Črnomelj: Radoviča 1:1, Stari trg 1:1. Kočevje: Borovec 1:2, Sodražica 1:1. Konjice: »Bezovica 1:1, Kot 1:2, Konjice okolica 1:1, Skomarje 1:1, Spodnji Dolič 1:1, Tepanje 1:1, Vrholje 1:1. Kranj: Cerklje 1:1. Litija: Kaivdrše 1:1, Litija 1:1, Muljava 1:1, Šmartno j J : 1. Logatec, politična ekspozitura Cerk-I n i c a: Stari trg 4:4, Maribor: Cirknica j 1:1, Črešnjevec 3:12, Dogoše 1:1, Košnica 1:2, Jarenina 1:1, Na Ranci 1:1, Pekre 1:3, Pesnički dvor 1:1, Pohorje 1:1, Radvanje 2:9, Rdeči breg 1:4, Ruše 1:3, "Selnica ob Muri 1:1, Skoke 2:2, Sv. Trojica v Slovenskih goricah 1:1, Vrtiče 1:1. Novo mesto: Smihel-Stopiče 1:1, Žužemberk 1:1. Ptuj: Jurovec 1:2, Rogaška Slatina 1:1, Slovenja vas 1:1, Sikala 1:1, Sveti Marko 1:1. V’urberk 1:1. Slovenjgradec: Labod 1:2. Velikovec: Važenberk 2: 4, Vov-bre 1:1. M a r i b o r m e s t o 3. Civilni komisariat Murska Sobota: Krašči 1:1. Pasja steklina. Ljutomer: Vučja vas 1:1. Svinjska kuga. Borovlje: St. Jakob 1:1. Brežice: Sromlje 2:3. Črnomelj: Metlika 1:1, Suhor 1:1. Kočevje: Jurjeviča 1:1, Mala gora 1;3, Loški potok 3:9, Podgora 1:1, Sodražica, 1:1, Sv. Gregor 2 : 3, Stari log 1: 3, Struge 1:1, Turjak 3: 4, Videm 1:2. Konjice: Konjice okolica 2:3, Konjice trg 1:7, Skomarje 1:2, Zreče 3:4. Litija: Gorenja vas 1:1. Križka vas 3: 5, Krka 3: 6, Leskovec 1:1, Polica 1:1, Žaljna 1:1. Ljub-jljana okolica: Pijava gorica 1:1, Vič 1:2. Maribor: Bistrica pfi Limbušu 1:1, Dragučova 1:1, Gabernik 1:1, Jarenina 1:2, Jelovec pri Kamnici 1:1, Jelovec-Makole 1:2, Karčevina 1:2, Limbuš 1:1, Maina 1:5, Plač 1:3, Radvina 1:1, Razvanje 1:1, Slatinski dol 1:1, Spodnji Jakobski dol 1:2, Sv. Juri ob Pesnici 2:2. Novo mesto; Ambrus 2:4, Dobriviče 1:1, Dvor 1:3, Smihel-Stopiče. 1:2, Zagradec 4:4, Žužemberk 4:7. Ptuj: Gajovci 1:5, Moškanjci 1:1, Pacinje 1:4. Velikovec: Bistrica 1:1, Blato 1:1, Pliberk 1:1, Prevalje 1:1. Ljubljana mesto 1. Maribor mesto i. Civilni komisariat Murska Sobota, D. Lendava: Beltinci 1:1, Či-kečka ves 1:1, Crenšovci 1:4, Ižakovci 1:7, Kra jna 1:5, Dol. Bistrica 1:1, Selo 1:1. Svinjska rdečica. Borovlje: Ledenice 1:1, Loče 1:1, Med-jborovnica 2:2, Podljubelj 2: 4, Vetrinj 1:1, Zih-polje 3:3. Celje: Celje okolica 1:1, Ponikva 1:1. Črnomelj: Metlika 1:1, Talčji vrh 1:1. Kamnik: Homec 1:1. Kočevje: Željne 1:1. Konjice: Oplotnica 2:3. Krško: St. Rupert 1:1. Litija: Sv. Lambert 1:1. Ljubljana okolica: Dobrova 1:1, Dobrunje 1:1, Rudnik 1:1. Ljutomer: Branoslavci 1:2, Cezanjevci 1:2, Kamenščak 1: 2, Križevci 1:2, Logarovci 1:3, Lukovci 1:1, Noršinci 1:2, Pristava 2:3, Raclislavci 1:2. Maribor: Fram 1:1, Gočevo 1:1, Ranca 1:1, Studenci 1:1, Tezna 1:1, Zgornja Voličina 1:2. Novo mesto: Mirna peč i: 1, Prečna 2:2. Ptuj: Mardek' 1:1, Litmerk 1:1, Kog 1: 7, Sardinje 1: 2, Spuhla 1:1, Sv. Janž na Dravskem polju 1:1, Sv. Andraž v Slovenskih goricah 1:1, Sv. Tomaž 1:1, Trnovska vas 1:1. Radovljica: Bled 1:1, Bohinjska Bistrica 1:1. V el i kov ec: Važenberk 2:2, Vovbre 1:2. Maribor mesto 2. Ptuj mesto 1. Prestale so: Slinavka in parkljevka. Konjice: Spodnji Dolič 1:1. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Stari trg 2:10. Slovenjgradec: Topolščica 1:1. Velikovec: Grebinj 7:12. Mehurčasti izpuščaj konj. Ptuj: Jurovec. 1:1, Središče 1:5, Vodranci 1:1. Garje konj. Celje-: Jurklošter 1:1, Sv. Pavel pri Preboldu 1:1, Sv. Peter v Savinski dolini 1:2. P t u j: Kog 1:1, Kostrivnica 1:1, Vitanj 1:1, Sv. Janž na Dravskem polju 1:1. Svinjska kuga. Kočevje: Dolenja vas 1:1, Sodražica 2:3. Maribor: Studenci 1:3, Sv. Miklavž 1:2. Ptuj: Zabovci 1:1. Civilni komisariat Murska Sobota, D. Lendava 1:1. Svinjska rdečica. Brežice: Zakot 1:1. Celje: Dobrna 1:1. Kočevje: Mozelj 1:1. Kranj: Poljane 1:1. Litija: Zagorje 1:1. Ljubljana okolica: Brezovica 1: 1, Medvode 1:1, Rudnik 2:2. Ljutomer: Črešnjevci 1:1, Mala Nedelja 1:2, Preslica 1:2. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Bloke 1:1. Maribor: Laporje 1:2, Zrkovci 1:1. Novo mesto: Šmihel-Sto-piče 1:1. Radovljica: Gorje 2:2. Velikovec: Grabštanj 1:1, Sv. Peter 2:2. Perutninska kolera. Maribor: Sv. Miklavž 1:4. V Ljubljani, dne 26. junija 1920. / Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za kmetijstvo. Paulin s. r., vladni svetnik. Razglasi drugi!) uradov in oblastev. N c I 616/20—2. 968 Amortizacija. Po prošnji Antona Fajdige, delavca v Šmartnem na Paki, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki je bila proisitelju baje ukradena: „Vložna knjižica št. 2809 z ^vlogo v znesku 937 K 67 v Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju, glaseča se na ime: Anton Fajdiga.“ Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom enega leta, ker bi se sicer po1 tem roku izreklo, da vložna knjižica ni več veljavna. Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek I., dne 6. junija 1920. U 160X20—37. 918 3—3 Oklic. Podpisano sodišče hrani večjo množino šibic različnih izdelkov. Te šibice so‘ bile ukradene. Lastnik navedenih šibic se pozivlje, naj se zglasi tekom leta dni po tretjem? oklicu ter dokaže svoje lastninske pravice. Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II., dne 12. junija 1920. P 89/20—1. ~ 965 Objaha preklica. S sklepom podpisanega sodišča z dne 18. maja 1920., apr. št. L 1/20—o, je bil Franc Pesjak, posestnik v Drabunažah, zaradi zapravljivosti omejeno preklican. Za pripomočnika se mu je postavil Adolf Ravc, posestnik v Drabunažah. Okrajno sodišče v Dobrli vasi, oddelek I., dne 21. junija 1920. Firm. 178/20, Rg. A II 47/1. 930 Vpis posamezne firme. V register za posamezne firme se je danes vpisala firma: Albin pečar, trgovina s špecerijskim in manufakturnim blagom, s sedežem v Im en e m št. 58, okraj Kozje, imetnik: Albin Pečar, trgovec v Imenem št. 58. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odđeiek I., dne 4. junija 1920. Firm. 177/20, zadr. II 118/24. 933 Izprememba pri že vpisani zadrugi. V zadružnem registru se je vpisala dne 4. junija 1920. pri zadrugi: Kmečka hranilnica in posojilnica v Vitanju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba: Iz načelništva je izstopil Karel Mave, namesto njega pa je bil izvoljen v načelništvo Matija Volavc, tajnik Kmečke hranilnice in posojilnice v Vitanju. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 4. junija 1920. Firm. 506/20, zadr. II 46/13. 938 Izprememba pri že vpisani zadrugi. V zadružnem registru se je vpisala dne 2. junija 1920. pri zadrugi: Prva mariborska produktivna zadruga čevljarskih izdelkov, registrovana zadruga z omejeno zave'zo, na podstavi sklepa občnega zbora z dne 24. maja 1920. nastopna izprememba: Vsled izstopa sta se izbrisala iz načelništva Karel Tement kot blagajnik.in Dominik Kodrič kot kontrolor; vpisala pa sta e novoizvoljena člana načelništva Josip Šmigoc, čevljar v Mariboru, Vojaška ulica št. 12, kot blagajnik, in Leopold Krajnc, čevljar v Mariboru, Vodnikov trg št. 6, kot kontrolor. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek I., dne 2. junija 1920. Št. 303 in 428. Bazglasilo. Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz leta 1888., je deželna komisija za agrarske operacije v Ljubljani postavila vladnega svetnika drja. Ivana Vrtačnika krajnim komisarjem za agrarske operacije, da se izvršita nastopni nadrobni razdelbi: 1. ) skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 133 katastrailne občine turjaške, sodni okraj veliko-laški; 2. ) skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 134 katastralne občine turjaške, sodni okraj veliko-laški. Uradno poslovanje tega krajnega komisarja se prične takoj. S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz leta 1888., glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih strank kakor tudi glede izrecil, ki jih te oddado, ali poravnav, ki jih' sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve nadrobne razdelbe. Deželna komisija za agrarske operacije v Ljubljani, dne 7. junija 1920. Št. 152. 958 3—1 Razglas, Podpisana upravna komisija boi za študijsko leto 1920./1921., v kolikor bodo dopuščala sredstva, na podstavi člena 3. naredbe celokupne deželne vlade 'z dne 3. julija 1919., Lir. 1. 365, pon deljevala iz tehnično-visokošolskega študijskega fonda podpore slušateljem tehničnih ved vseh letnikov, izvzemši agronome. Za te podpore lahko prosijo slušatelji tehničnih fakultet v tuzemstvu in v inozemstvu, zlasti pa smejo prositi oni, ki so' uživali podporo iz tehnično-visoko-šolskega fonda v študijskem letu 1919. /1920.; v zmislu točke 6. morajo predložiti vsa dokazila o učnih uspehih. Dokazati pa je vsem, da so podpore potrebni in vredni. Zato morajo biti prošnje opremljene: 1.) z ubožnim izpričevalom, potrjenim po pristojnem magistratu ali županstvu, župnem uradu in pa zlasti po davčnem oblastvu; 2) z navedbo javnih ali zasebnih ustanov ali drugih podpor, ki jih uživa prosilec; 3. ) s krstnim listom; 4. ) z domovinskim listom; 5. ) z zrelostnim izpričevalom (prosilci, ki leta 1920. /1921. prično svoj študij) ; 6. ) z vsemi izpričevali o doslej opravljenih izpitih (prosilci, ki že študirajo na tehnični visoki šoli). V vsaki prošnji mora biti nadalje natančno naveden tudi poklic in naslov roditeljev (očetov ali materin) a|li skrbnikov ter natančni naslov proisilčev, oziroma tisti naslov, na katerega je poslati rešitev. Priložena mora biti poštna pri-poročnina za rešitev v znesku 4 K (SHS). Slušatelji, ki študirajo' na inozemskih tehnikah, zlasti pa slušatelji nižjih letnikov, morajo navesti in utemeljiti vzrok za študij v inozemstvu ; končno mora vsak prosilec navesti stroko in semester svojega študija. Tako opremljene, riekolko(vane prošnje naj se predlože podpisani komisiji najkasneje do dne 1. s e p t e m b ra. 192 0. Prošnje, ki ne dospejo1 do tegä roka ali pa do tega roka niso bile i'oddane pošti, se bodo brez izjeme zavračale. Istotako se ne bodo vpoštevale prošnje, ki ne bi bile v zmislu razglasa zadostno opremljene. Prosilci se na ta v lastnem interesu resno opozarjajo. Komisija si pridržuje pravico, da po lastnem preudarku oddaja te podpore, določa njih višino, ter postavlja pogoje za podelitev. Upravna komisija tehnično-visokošolskih fondov v Ljubljani, dne 22. junija 1920. Podpredsednik': inž. Klinar s. r. Št. 4860/4 ex 1920. Nastopne tobačne trafike se s tem razpisujejo po javnem natečaju: Ziapoiedva II številka || Kraj, ulica, hišna številka sedanje trafike Pristojno vodstvo priglednega okraja finančne straže Kosmati dobiček v zadnjem letu pri Ponudbe je vložiti pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani J&mščine je položiti tobaku kolkih poštnih znamkah K V K j v K V do dne do uro K 1 Št. Hupert: j, 1 Mokronog (davčni okraj Mokronog)11, j 3412 2675 74 94 — — — — 27./7. 1920. 10 ! eno j 6088 68 2 Želeče št. 28 (davčni okraj Radovljica^ Jesenice 2729 22 3 50 — — 28./7. 1920. 10 270 3 4 Št. Vid št. 19 (davčni okraj Ljubljana okolica) Ljubljana I v Ljubljani 7579 38 95 60 80 - 30./7. 1920. 10 750 Mali Mengeš št. 5 (davčni okraj Kamnik) 5864 83 23 47 — — j 29./7. 1920. 10 580 5 6 Črnuče št. 33 (davčni okraj Ljubljana okolica) 1705 86 — — — — 25./7. 1920. 10 170 j ' Pudob št. 26 (davčni okraj Lož) * Obe trafiki se združita Cerknica : 1023 r eno samo novo trafiko. 10 — — — — 26./7. 1920. 10 100 ; Natančnejši podatki o donosu in stroških, ki jih je imel dosedanji imetnik trafike, so razvidni Pr| finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani ali pa pri gori navedenih pristojnih vodstvih Oglednih okrajev finančne straže. Vsi podrobnejši podatki, na katere se je ozirati pri napravi ponudb na predpisanih obrazcih, da ^°do mogle ponudbe vpoštevati kot sprejemljive, so glede vsake trafike razvidni iz celotnega na-e ajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in na ra tvorničar Bobovek Šoukal Franc krojač Ljubljana Zurc Josip gostilničar Kandija Tomažin Ferdo trgovec. Šmartno pri Litiji Žagar Fran davčni upravitelj Ljubljana | Dr. Vodušek Božidar odvetnik Ljubljana Žargi Ivan trgovec Kamnik i B. Pridobninska deželna komisija: Člani Namestniki Ime Poklic 1 Bivališče Ime 1 Poklic | Bivališče Babnik Ludovik vrvar Ljutomer Goli Viktor industrijec Brod pri Tolstem 1 vrhu. Čarf Juri kolar Velikovec Hafner Josip trgovec Škofja Loka | Dr. Dorčič Fran finančni svetnik Ljubljana j Kodrič Ivan trgovec Fram Katič Marko gostilničar Gaberje Kopinič Julij gostilničar Metlika Knez Ivan veletržec Ljubljana Lenart Franc trgovec Ptuj Kranjc Matija mesar in gostilničar Žalec Marenčič Rajko trgovec Kranj j Dr. Majaron Danilo odvetnik Ljubljana Pavliček Josip tiskarnar Kočevje Majdič Vinko veleindustrij ec Kranj , Perdan Josip veletržec Ljubljana Ogrin Ivan stavbnik Ljubljana Dr. Prus Anton odvetnik Konjice Inž. Pahernik Fran veleposestnik in podjetnik Vuhred Souvan Leon veletržec Ljubljana Petkosig Josip trgovec Ljubljana Šuštaršič Josip trgovec in gostilničar Seničica Samec Ivan veletržec Ljubljana Žagar Fran davčni upravitelj Ljubljana Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 8. junija 1920. Delegat: dr. Savnik s. r. dajal v zakup lov občine vovbrške za petletno dobo, Dražbeni pogoji so med uradnimi urami na vpogled v občinskem uradu. Občinski urad v Vovbrah, dne 20. junija 1920. Gereut: Ant. Cikulnik s. r. lažne objave, 951 ¥afeiic na Izredni občni zbor „Kemične tovarne, d. d. v Šoštanju“, ki bo- dne 15. julija 1 9 2 0. ob petnajstih v Ljubljani, Dalmatinova, ulica št. 3, s tem-le dnevnim redom: 1. ) Poročilo upravnega sveta. 2. ) Predlog upravnega sveta glede nakupa drugih kemijskih tvornic, oziroma glede fuzije z drugimi delniškimi družbami kemijskih tvornic. 3. ) Predlog upravnega sveta glede zvišbe delniške glavnice in s tem združene izpremembe pravil. § 6. pravil naj se odslej glasi: Osnovna delniška glavnica znaša 2,000.000 kron», ki je bila po sklepu izrednega občnega zbora z dne....................zvišana na 6,000.000 kron ter je sedaj razdeljena na 6000 v gotovini vplačanih delnic pa 1000 kron. Po potrebi sme toi temeljno glavnico na podstavi sklepa občnega zbora zvišati upravni svet po 'nadaljnji izdaji polno vplačanih delnic v ena^ kem nominalnem znesku do 20,000.000 kron. 4. ) Predlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička, oziroma; dotacije članom izvršilnega odbora in s tem združene izpremembe pravil. 5. ) Predlog upravnega sveta glede zvišbe števila upravnih svetnikov in s tem združene zmi-selne izpremembe § 25. družabnih pravil. 6. ) Predlog upravnega sveta glede zidanja hiš za stanovanja in uradne prostore. 7. ) Slučajnosti. 5f< Sc Opomba: Posest 10 delnic upravičuje do eneg-a glasu. Da more delničar glasovati, mora vsaj šest dni pred občnim zborom založiti potrdilo o vplačanih delnicah pri Ljubljanski kreditni banki. V Ljubljani, dne 24. junija 1920. Predsednik upravnega sveta: Hugon Našič s. r. Poziv. 93,5 3-2 Po sklepu občnega zbora z dne 24. julija 1919. se je zadruga „S p a r - u n d D a r 1 e h e n s -Kassen- V er ein Oberradkersburg, r. G. m. u. H.“ v Gornji Radgoni razdražila ter je stopila v likvidacijo. Likvidacija zadruge se je s sklepom okrožnega sodišča v Mariboru z dne 17. junija 1920., Firm. 565/20, Gen. I 71/28, vpisala v zadružni register. To se naznanja v zmislu § 40. zadružnega zakona in obenem se pozivljejo vsi upniki, naj prijavijo svoje terjatve do dne 2 4. j u 1 i j a 1 92 0. v zadružni pisarni. V Gornji Radgoni, dne 21. junija 1920. Spar- und Darlehens-Kassen-Verein Oberradkersburg,r r. G. m. u. H. v likvidaciji. Naročnikom. Današnji številki smo priložili položnice. Kdor ni plačal naročnine naprej, naj jo plača takoj ter naj se tudi odslej ravna po tem. Kdor pa jo je že poravnal, tega naj položnica ne moti. Naročnina znaša po1 pošti mesečno 12 K ter se plačuje vedno naprej. Kdor ima več neporabljenih položnic, pa jih ne rabi, naj nam jih vrne cb priliki. Upravništvo „Uradnega lista deželne vlade za Slovenijo“. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.