86. številka.
Ljubljana, v torek 15. aprila.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan ivrier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejema« za a vat rij'sk o -oge reke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., po jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vtie leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje *e od četiriatopne petit-vrste po-6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Dva volilna shoda v Ljubljani.
Narodni volilni odbor sklical je, kakor smo že omenili, za predstojeće dopolnilne volitve v mestni zbor Ljubljanski shode volilcev vseh treh razredov. Prvi shod za III. razred bil je na velikonočno nedeljo dopoludne in z ozirotn na visoki praraik in prelepo vreme bil je dobro obiskan.
Shod otvoril je g. dr. Karol  vitez Blei-vreis-Trsteuiški s kratkim ogovorom ter nasve-toval predsednikom gosp. dra. Derča,  kateri per acclamationem veprejet, razloži uam«n shoda volilcev in predlaga vobleem po narodnem volilnem odboru naHvetovane  kandidate,  na kar se  prične živahna debata, katere resultit bil Je ta, da so se izbrali in postavili kot kaodidatje III  razreda gg.: Srečko IVoIll, kleparski mojster. Ivan 1'oc'ivavnlk, mesar in posestnik. Pran Jakopič, hišni posestnik, •f «>«*i|» Qeba, urar.
Iggnaeij Valcntlnclc, zavarovalni zastopnik.
Akoravno ueso prodrli vsi za III. razred po narodnem volilnem odboru nasvetovani kandidatje in je bila debata in konečno glasovanje o 5. kandidatu precej dolgotrajno, bil je veuder ta shod razmerno miren.
Vse drugače pa pri včerajšnjem shodu volilcev II. ra/redn. Vest, da nasvetuje narodni volilni odbor v tem razredu goBp. prof Šukljeja, vznemirila je tako rekoč volilce in že naprej se je znalo, da pri tem shodu ne bode teklo vse popolnem gladko. Zaradi tega bila je tudi udeležitev mnogobrojni'ju, nego prejšnji dan in videli smo pri tem shodu gospode iz vladnih krogov, katerih se nikdar ne do sedaj, na pr. okrajnega komisarja Schvvarza, policijskega nadkomisarja Parmo itd.
Ob 11. uri otvori shod g. dr. Kakor Bleiweis vitez Trsteniški ter predlaga cesarskega svetnika gosp. M u r n i k a predsednikom, ki je bil tudi per acclamationem i/.bran.
Predsednik g. Murnik razloži v kratkih besedah svrho današnjega shoda in povabi volilce, da izrazijo svoje mnenje o po narodnem volilnem odboru nasvetovanib kandidatih.
Prvi kandidat, narodni   trgovec g. Alfred
Iiedeiilk bil je brez vsacega ugovora jednoglasno vsprejet. Pri nasvetovanem 2. kandidatu, g. prof. Šuklje j i pa se oglasi prvi gosp. Alojzij Jenko, pekovski mojster v Ljubljani tei energično ugovarja proti tej kandidaturi, na kar g. dr. Zar-nik predlaga, da se namesto g. prof. Šukljeja kandidatom postavi g. Srečko Steguar, učitelj v Ljubljani.
Ta predlog bil je po večini volilcev takoj z glasnim odobravanjem vsprejet, a da bo razmerje glasov natanko določi, stopiti je bilo volilcem na desno in levo in po dvakratnej šietvi konstatovalo se je, da je za gosp. Stegna rja 31 volilcev, za prof. Šukljeja pa samo 26, mej slednjimi pa niti jed neg h meščana, temveč zgolj elastični c. kr. uradniki.
Doslej vršil se je shod še prilično v naravnem, dostojnem tiru. A ko je prišlo do obravnave o tretjem kandidatu gosp. dru. Ivanu Tavčarji, odvetniku v Ljubljani, oglasi se k besedi g. prof. Šuklje ter v Bvojej razjarjenosti, da je podlegel g. Site g nar ju oaBproti, začne govoriti toli strastno proti g. dru. Ivanu Tavčarju, da so mu od vseh stranij nasproti doneli butni ugovori in izrazi nevolje. Če je gosp. Šuklje morda mislil, da bode s svojo zgovornostjo spreobrnil gg. volilce, ki so mu par trenotkov poprej tako odločno izjavili svoje mišljenje, varal se je ljuto, kajti čim dalje je govoril, tem redkeje bile so vrste njegovih pristašev. In kaj bi ne, saj je g. prof. Šuklje imel včeraj izredno nesrečen dan ! Osobna mržnja proti kandidatu dru. Tavčarju in pa razsrjenost o lastnem porazu, naravnej posledici njegovega delovanja, spravili ste ga popolnem iz duševnega ravnotežja in mu narekovali besede in misli, proti katerim mora vsakdo odločno protestovati, v prvej vrsti pa vlada sama. Kajti s povzdignenim glasom pretil je zbranim volilcem, da vlada t.um« kandidata, kakeršen je dr. Tavčar, ki je „Katnpl-kandidot", ne more odobravati in da se bode na vsak način protivila njegovej izvolitvi. No, mi smo do sedaj vedno mislili in pri tem mnenji tudi ostanemo, da je volitev v mestni zastop svobodna, da nam nihče, niti slavna vlada ne sme oktroirati kandidatov, vrhu tega smo še celo tega prepokor-nega mnenja,   da   kaj   tace ga   vlada  niti ne
namerava, marveč, da so navedene besede le plod Šukljejeve nepremišljenosti m breztaktnosti.
Isto tako breztaktno bilo je umešavati v debato gospoda deželnega predsednika barona Win-klerja. Slednjega čislamo in spoštujemo, baš zaradi tega ga pa nikakor in po nobenej e. eni ti e e e iti o i d e n t i t i k o v a t i z g. Šukljeja osobo, strastjo in zavoženo politiko. Mi si ne prisvajamo politične nezmotljivosti, a to pa dobro znamo, da g. deželnega predsednika stališče ne bode uiti za las omajano, če gosp. Šukljeja ne bode v meBtnem zboru, pač pa g. dr. Ivan Tavčar.
Tudi ne verujemo v gosp. Šukljeja tajnostno prorokovanje, da bi vsled tega nastopila nova vlada a la Auersperg, Widmann itd. in da bi potem nav-stalo po vsej deželi tako opasno stanje, da bi se vsi narodnjaki kar na mah poskrili in prelevili. Imeli smo že hude Čase, a kar nas je odločnih, stali smo vedno in pri vsakej priliki na narodnem braniku. Tako bode tudi v bodoče, ko bi se omenjeno prorokovanje tudi obistinilo, česar se pa ne nadejamo in tudi ne želimo.
Gosp. Šuklje učinil je s Bvojim včerajšnjim govorom vladi slabo uslugo, volilce pa je prav po nepotrebnem razžalil. Kajti kot razžaljenje treba smatrati, ako se zavednim meščanom preti, da tega a Ji onega^ kandidata ne smejo voliti. S v oje j nevolji dali so volilci odločen in glasen.izraz in ko je gosp. Ivan Hribar v mirnoj u odločnej besedi zavrnil vse čudne in neumestne razpeljave Šukljejeve, bil je gosp. dr. lian Tavčar z veliko večino kandidatom proglašen.
Ta izid volilnega shoda važen je za tega del j, ker so volilci s svojim glasovanjem obsodili politiko osobnostij in dosedanje delovanje Šukljeja, ter pokazali, kako misli večina in jedro naroda, in to kljubu naporom, ki so se delali celo v tabačoej tovarni, da bi se sklicalo dovolj elastičnih pristašev iu tako zadobila večina.
Tudi zgodovina volitev Ljubljanskih je poučna in to celo za — zgodovinarja! Zaradi tega smo to poročilo tudi stavili na prvo mesto, da naši prijatelji in rojaki po deželi razvidijo, kaj in kako se godi v sredini in kako je pristno mnenje naroda.
LISTEK.
• Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Darje.) XVI. Poglavje. Ugra bež.
Mej obedom godilo se je okrog hiše nekaj posebnega.
Ko je nastopil mrak, začeli so bo po samem prikazovati novi opričniki poleg vrtne in dvorne ograje in nazadnje na dvorišči samem.
Morozovljevi ljudje se zanje neuo zmenili.
Ko je nastala noč, bila je hiša od vseh stranij obkoljena z opričniki.
Nadkonjar Vjazemskega prišel je iz obodnice, kakor bi hotel napajati konja. Pa še ni prišel do konjske stnje, ko se ozre okrog na vse strani, ter se obrne k vratam in nekako Čudno zabrlizga. Nekdo priplazil se je k njemu.
— Ali ste vsi? — vprašal je nadkonjar.
— V«i, — odgovoril je oni.
— Ali vas je dosti?
— Petdeset.
— Dobro, čakajte znamenja.
— Ali bode hitro? Čakati je dolgčas.
— To ve knez. Poslušaj, Homjuk, knez ne pusti niti zažgati, niti ropati hiše.
— Ne pusti?   Kaj se zanj brigam, gospod?
— Ali ni tvoj gospodar, Gregor Lukjanovič, ukazal tebi, služiti knezu.
— Se ve da mi je, zato bodem pa služil njemu, ne pa Morozovu. Pomagal bodem knezu, odpeljati bojarinjo, a potem mi nema nikdo zapovedovati.
— Le glej, Homjak, knez se ne šali.
— Kaj misliš? — rekel je Homjak, zlobno smejajoč se. — Knez je sam zase, jaz tudi sam zase. — Če se jaz hočem zabavati, kaj to njega briga? .
— Baš tedaj, ko se je vršil ta pogovor pri vratih, pustil je Morozov Serebrjanega in odšel k Heleni v dmgi konec hiše.
Bojarinja bo še ni bila ulegla v postelj. Na glavi pa že ni imela kokošhika. Debela, polrazple-tena kita vila se jej je po belih plečih. Njeno letno oblačilo bilo je odpeto na prsili. Helena se je hotela sleči, pa povesila je glavo in zamislila se. Njene misli krožile so v preteklosti.   Spomnila se je svo-
jega prvega znanstva s Serebrjanim, svojih nad, obupanja, Morozovljeve snubitve in dane prisege. Živo »i je predstavila, kako je oni teden po Velikej noči po običaji sirot, podala se na grob svoje matere, postavila pod križ čašo z rud*■rimi jajci, ter v duhu pogovarjala se ž njo in prosila jo, da blagoslovi njeno ljubezen in zvezo z Morozovom.
Ona je tedaj verovala, da bode premagala svojo prvo ljubezen, verovala, da bode srečna z Morozovom; a zdaj'. . . Helena domislila se je polj ubovalnega obreda, pretresel jo je mraz. Bojar je prišel, ne da bi ga bila opazila iu ustavil se je na pragu. Njegov obraz bil je oduren in otožen. Nekaj rasa gledal jeHeleuo. Ona je bila še tako mlada, tako neskušena v prekanjenostih, da se je nehote smilila Morozovu.
— Helena! — rekel je on, — zakaj si se tako vznemirila pri poljubovalnem obredu?
Helena je zatrepetala in uprla je v moža ofii,, polne strahu. Hotela je že pasti k njegovim nogam in povedati mil vso resnico, pa mislila si je, da on morda ne sumi na Serebrjanega in bala Be je, na-uleči nanj maščevanje svojega moža.
— Zakaj si se vznemirila? — ponovil je Morozov.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 15. aprila.
Levičarji nikakor ne morejo pričakati, da bi palo sedanje inliiisterst % «». To |>» ne zato, da bi ravno sedanje ministerstvo premalo negovalo nemštvo, saj )e usiluje celo tamkaj, kjer ga se prejšnje vlade neso, ampak zaco, tla bi njih pristaši za-seli ministerske stole. Ker p* vidijo, da neposredno levičarska vlala ne more nastopiti, zato pa jako trdovratuo napovedujejo zdaj to, zdaj ono prehodno ministerstvo. Zidnje dni so raznesli vest, da je bil grof Coroniui a cesariu poklican, d* sestavi tako ministerstvo, katero su pa mondi kmalu preklicati. Vsi levttaraki listi s* že presiavl jjIi tako minister-Btvo. In to zakaj? Jim je morda Coronini tako pri-ljubljen? Kuj iel K«>1 krat so t?a že nap l li po listih, in tudi mu ne morejo odpustiti, da je g svojimi pr Btasi pomagal pokopati VVurmbrandov predlog. A raui bi videli, da bi on prevzel ministerstvo ker vedo, d* bi u 1 ne mogel dolgo zJr/ati na krmilu. To bi pa vend <r utegnilo malo razrahljati trdni obroe de.iuice, in ia*o pripraviti pot levičarskej vladi
Najvažm jše volitve za v deželne zbore, kar jih bode letos, bodo volitve v morav»kl deželni zbor. Levica bode napela vse moči, da bi zmagala, Čebi in vlada bodo pa tudi morali zastaviti vse sile, kajti poraz avtoiioinističue strauke na Moravskem imel bi jako slabe nsledke za vlado in avtonomističoo Btranko. — Z Morava kega prihajajo v novejšem času pritožbe, da se uradi premalo men;jo za jezi kovno naredbo sedanje vlade in po gostem rešujejo češke uloge nemški
Volovska borba je končana, in vsi levičarski listi vidijo vtem poraz vlade, N fr. Pr. celo prerokuje, da bode to Onrom da.o pogum, da bode brezobziruej *i pri sklepanji prihodnje državne pogodbe. To |<a ima jtred vsem snnio namen spodkopati pri pr« biva lat v u zaupanje sedanje vlade.
Vnaiue države.
Da so se razmere mej Ru9ijo in Avstrijo
zboljšale je gotovo. Z laj se celo govori, da je ruski vojaŠKi atache pri poslaništvu na Dumi.i, baron Kaulbars, ko se je vrnil s svojega odpusta, priue-Bel lastnoročno carjevo pismo, v katerem ruski vladar izraža željo, da bi se kje osobno sešel z našim cesarjem. Ve oder se še nič gotovega ne ve o tem, kajti že mnogokrat se |e govorilo o shodu avstrijskega m ruskega carja, a vesti se nikdar neso obistinile
Francoski „Journal de Debats" pravi,  da od novega prevrata  v evropskej   pol tiki  ima dobiček samo Rusija, ki sedaj Sanje v Aziji.  Avstrija pa od nemško ruskoga pribl Sen j S ne bode  imela trika-kega dobitka, ker hode to le zaviralo njeno širjenje po  Balkanu.   Giers  je  iz   Gorčakovljeve   šole in ume porabiti vsuku priložnost.  — Komisija, ki ima pretresovati predlogo,   da bi se povišala carina na privoz Kmetijskih strojev   in 'ako jioinoglo ruskim tovarnam, ki tudi izdelujejo take stroje, koustato-vala je, da je 18~9 1. bilo pripeljanih takih strojev za, 3,991).8G3 rubljev, v 1880   I, za 5,502.432 rub. v 1881 I. za 7,948.066 rub.  a v 1882  1. pa skoraj za   9.000.000   i ubije v iz  inozemstva.   Te velike številke   dovolj   jasuo svedočijo,  da  v Rusiji ra-cijonaluo kmetijstvo dovolj   napreduje.   Seveda pri tem je treba tudi pomisliti,   da )e v Rusiji mnogo več velikih posestnikov,  ki take stroje potrebujejo in pokupujejo, kakor pri nas.
Desnica Italijanske zbornice bode podpirala sedanje ministerstvo, ker se je to potegnilo, da je iz nje srede izvoljen zbornični predsednik. To bode omogočilo, da se peto Depretisovo mini-sterstvo obdrži nekaj mesecev.   Dolgo pa ne bode
trpelo, kajti odletavajo mu privrženci na levici, ker se je ministerstvo preve« oklenilo desnice. Nekateri že mislilo, da za tem ministerstvom pride vlada iz desnice. Levica ie vladala osem let in se ta Čas popolnem obrabila, sledilo je drugo za drugim cela dvanajstorica ministerstev, pa nobeno se ni moglo vzdržati, vsi odličneji levičarji so že ministrovali.
Dopisi.
Iz Oorlce 12. aprila. [Izv. dop.] Za vspre-jt.tn avstrijsko-italijauske komisije zarad ribarstva v Jadranskem morji delajo se tu že primerno velike jiriprave. Naša realka morala je odstopiti jeden razred odboru, da se napravi tam iz Ital je pokl-canemu kuharju posebno, več metrov dolgo ognjište, ki mu bo služilo v pripravo jedij za slovesni banket komisiji na Baat.
Mesto, ki tiči do ušes v dolgovih, v katerem ne obiskuje kak h 30% otrok, ljudskih šol, ker nema denarja, da bi šole osnovalo, bi pač ne f?melo spuščati se v take nepotrebne stroške in to tudi tedaj ne, ako so gospodje v komisiji i onkraj meje. Banket in slovesna predstava v gledišči, koliko lepih novcev bo to stalo, ki bi se dali tisočkrat bolje obrniti za mestne potrebe! In če hočete pogostiti komisjo, ker so vmes tudi vaši „fratelli", pogostite jo vsaki dan 4krat, toda na svoje stroške in ne na mestne. — Tukajšnji list „Corriere", pol ptič pol miš, poklada že sedaj udom one komisiie prav toplo na srce, naj bi za božjo voljo nikakor preostro ne postopali zoper „Cožiote", dočim se mu naši domio'i — avstrijski — ribiči prav nič ne smilijo. O C-rneri, Cimeri I Tukaj, tukaj bi vskliknil: „Ar-mes Oaterreich" !
V Primorji je po uradnem izkazu 1*25% beri: jeden in jeden četrt odstotka Nemcev, kateri imajo v vseh mestih  čez mero ljudskih in šest srednjih šol na vladne stroške. In vendar niso še zadovoljni; še se jim vidi, da je tu nemštvo zutirano. Osnovali so radi tega posebno skupino tudi v Gorici ter lani sklenili, da  bi   osnovali  še jedno  nemško ljudsko šolo, a vse zaman. Iskali  so po vseh  zavodih, od hiše do hiše otrok za novo šolo, a vse /.aman. Vsled tega so sklep predrugačili ter centralnemu odboru v Beču  nasvetovali,   da   bi  dal  2000 gld. za četrto učno moč na tukajšuji  protestantovski šoli, na kateri bi se imela  šoluina od 25 na 10 gld. znižati. Povabili ho tudi z Dunaja sem velikega mogula, kateremu na čast so v ponedeljek priredili velih banket „pri pošti".   Tožili  so mu, ka'iur se pripoveduje, mnogo,   kako  se zatira nemštvo v Gorici in na Primorskem, kako bi bilo treba priti na pomoč bratom v  Soški  dolini, v kateri se je upisalo pri zadnji št. 25   (pet in dvajset) mož z nemškim občeval nim jezikom, itd. itd. In kdo so ti nezadovolj-neži, kateri o zutiranji  nemštva toliko knče? Rodbina  Ritter in njegova sorodbina  in c. kr. uradniki. Sicer pa le  tako naprej:   Der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht! — Vaša zadnja vest od tukaj, da bi  naša Čitalnica  izključila najnovejši dnevnik" ni istina.   (Vest  nam je došla iz Gorice, sicer od nenavadnega dopisuika. Uredn.)
Od meje 10. aprila. [Izv. dop.] Topli žarki pomladanskega soluca objeli so z nova prirodo, ž njo vred pa ob jednem tudi pravično in krivično
človeštvo, ki je povsem različne — nature. Nezadovoljno človeštvo tako, nehvaležni tak rod pomladanskim soinčnim žarkom, prirodi, in celo tistemu dopisniku, ki je s tvrdko „— a —w nedavno nod dolenjske meje" v .Slovenskem Narodu" prikohacal, ter na časnikarsko reščeto del, mislite si: cel politični okraj Kočevski, z vsemi luščinami in zrnom, da bi obelodanil vsakojake razmere svetu, kijih še ne pozna, alt pa se ne zanima za nje . . .
Tedaj je bil ta dopis nekatere očake „im Lande der Gottscheeru tako sogrel, da sami neso vedeli od kot ta gorkota, li od pomladnega solnca, ali zbog njih strastne nature. Oj ti Kočevarji s svojimi somidljenci, kako so vam čudni patron*; povsod hočejo svoje klobase, sebi primernega deleža po nemškej „vagi", drugače pa naj le vsakdo gleda, kako bo svojo kožo obvaroval pred njihovo —jezo!
Ko je omeujeui dopisnik s svojim peresom nekatere zadeve, ki se tičejo pol. okraja Kočevskega, kolikor moč vestno prerešetavati se potrudil, segel je s tem poročilom nekaterim v istini tako do „srčne žile", da so ga počeli od vseh strauij obkoljevati. Sicer mi ni znano, so ga li zasačili ali ne, moramo pa vender povedati zakaj ; — zakaj so namreč v pdtželi Kočevarjev" tako samoljubni Evini otroci, da ne privoščijo svojemu bližnemu, recimo: Ribničanu, Sodraščanu, Veliko Laščauu, Dobiepoljcu, Stružauu (Kiaujčauu), i. dr. niti za ped — one dobrote, ki jo sami uživajo, pa tudi klobas ne! — Govorimo o tem prav na kratko.
Za stol deželnozborskega poslanca, katerega bosta sedaj volila: Ribniški trg in mesto Kočevje, ker je gosp. Braune odložil inaniat, •- poteza se strašno nadgozdar E. Faber; ž njim vred pa še nekov advokat ali kako se že nazivlje. To je popolna resnica. Nepopolna resnica je pa, če trdi kdo ali če trdijo prav vsi Koćevarii, da bode jeden izmej teh tudi poslancem izvoljen. — Bežite no, ali menite da mora ravno jedea izmej teh dveh v deželni zbor priti, zato bo|da ker sta naus dem Lande der Gottscheer?" — Gospoda moja: Nur Geduld! Ribničanje imajo tudi še besedo, pi jo bodo tudi uporabili, in jo bodo, pa ne za E. Fabra, pa za advokata tudi ne, marveč tako, kokor narodnjaki! — Tedaj le še počakajmo malo s tem; pride še prilika o tej zmievi kaj reči.
Do. je okrajnim  nadzornikom za šol. okr. Kočevski imenovan bil mož,  ki ni naše gore list, je tudi istina, in še celo popolna istina.   Gosp. Blaž Horvvath, je vodja učiteljišč Ljubljanskih, — je peresce deteljice  „Linhart-Sima-Gariboldi^, — ut figura docet — uaš politični nesomišljenik, a naše gore list. pa ni, pa bi bil vender že čas, da bi šolski okraj Kočevski  tak „listu dobil! — S  tem  je pa ta okraj \ečinoma prišel „iz dežja pod kapw; Ko-čevarji pod streho, mi Sloveuci pa, — kaj, komu mari, kam smo prišli z — — — — Pa pojdimo še nekoliko naprej : Bolj primeren kot Kočevje bil   bi za okrajuo glavarstvo — trg Ribniški,  in to v marsikaterem oziru. Da bi se j>a to res  prestavilo, nasprotujejo že samim mislim, — ti samoljubni Kočevarji!
O tem, kakor o marsičem Še druzem hočemo pa govoriti pri priliki bolj obširno, — in sicer to vse zaradi jedinega  razloga,  da nas  ne bodo
— Slabo mi je bilo . . . odgovorila je tiho Helena.
— Že vem. Tebi je bilo slabo, pa ne na telesu, a na duši. Tvoja bolezen je duševna. Ti bo-deš pogubila svojo dušo, Helena!
Bojarinja se je stresla.
— Ko je danes zjutraj, — nadaljeval je Mo-rozov, — prišel Vjazemski z opričuiki v našo hišo, t n.ti sem sveto pismo. Ali veš, kaj govori sv. pismo o nezvestih ženah ?
— Moj Bog! — zaklicala je Helena.
— Oital sem, — nadaljeval je Morozov, — o kaznih za prelomljenje zakona.
— Moj Bog ! — prosila je bojarinja, — bodi milostljiv, Družina Andrejevič, prizanesi mi, jaz ne-sem toliko kriva, kakor ti misliš . . . Jaz se ti neseni izneverila . . .
Morozov je grozno zježil obrvi.
— Ne lagaj, Helena. Ne skušaj me prekaniti. Ne pomnožuj svojih grehov z zvitimi izgovori. Ti se mi nesi izneverila, kajti za izneverjenje je treba četudi le kratke zvestobe, a ti mi nikdar nesi bila zvesta.
Družna Andrejevič, prizanesi mi!
— Ti mi še nikoli nesi bila zveBta! Ko sva se poročila, si v svojej hudobiji prisegla zvestobo meni, ljubila si pa druzega ... Da ti si ljubila druzega! — nadaljeval je s silnejšim glasom.
— Moj Bog, moj Bog! — vzdihne Helena in zakrije obraz z rokama.
— Dmitrijevna, Dmitrijevna, zakaj mi neBi povedala, da ga ljubiš?
Helena je plakala in niti besedice ni odgovorila.
— Ko sem videl v cerkvi tebe, siroto brez varstva, sklenil sem te oteti zoprnega može, a nesena zahteval tvoje prisege, da ne osramotiš mojih sivih las. Zakaj si mi prisegla ? Zakaj mi nesi povedala vsega ? Z besedami bila si moja, s srcem pa druzega. Ko bil bi jaz vedel za tvojo ljubezen, mari bi te bil vzel? Skril bi te bil na kakem svojem samotnem posestvu, daleč od Moskve, ali bi te pa bil peljal v samostan; a ženil bi se ne bil pri tebi, Bog ve, da bi se ne bil. Bolje je umoriti se, kakor pa vzeti Človeka, katerega ne ljubiš. Zakaj si nesi vzela Življenja? Zavarovala si se z menoj, kakor s kamnitim zidom, a potem me pa zasmehovala s svojim ljubljencem. Mislila sta si i Morozov je slab, njega lahko vodiva za nos.
— Ne, gospodar moj, — vzdihnila je Helena in pala je na kolena : — jaz nikdar nesem tega mislila! Niti v mojej glavi, niti v mojem srci ni bilo tega! On je takrat bil v Litvi . . .
Pri besedi on zažarile bo se Morozovljeve oči, a premagal se je in britko nasmejal se.
— Že dobro vem. Takrat tega nesta mislila, a pozneje, ko se je vrnil. To Bta sklepala oni večer, ko sem ga jaz vsprejel prijazno, kakor sina. Povej, Helena, ali sta res mislila, da ne uganem vajinih naklepov in se pustim vama imeti za norca, ter ne bodem znal kaznovati nezveste žene in mojega sovražnika, njenega zapeljivca? Ali se je nadejal ta mlekose8, da se mu posreči to gnjusno delo ? Ali on ni čital, da je zapisano v Levijevih bukvah: ako kdo prešeštvuje z omoženo ženo, umrje naj prešeštnik in prešeštnica ?
Helena je z gnjusom pogledala moža. V njenih očeh bila je hladna odločnost.
— Družina Andrejevič! — rekla je prestrašena : — kaj hočeš storiti ?
Bojar je izulekel izpod letnega plašča dolg samokres
— Kaj delaš? — zakričala je bojarinja in odskočila je.
■
L .
možje „ftii3 dem Gottscheer Lande" grdo glednli.j Pa tudi tolažiti jih hočemo, io kar moč privesti jih do prepričanja, da klobasa, ki njim tako diši sedaj ko jo že uživajo, hi tudi nam družim kaj slastno ugajala; le nevoVdjivosti — te pa naj se ogibajo. Da se vidimo totaj kmalu zopet — na mejil Dolenjski pob a j kova i ec.
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) Včeraj predstavljal se je   „Baron Fran Tren k", hrvatski izvirni, /. deželno nagrado odlikovani ljudski igrokaz v 4 dejnniih s petjem in plesom.   Spisal J. E. To-mič.   Preložil  Josip Gecelj.   Godba Iv. pl. Zajčeva. Glas o tej igri privabil je toliko občinstva, da je bilo gledališče mzprodano in že dopoludue  ni bilo nobenega Hedeža več dobiti in so celo lože, ki sicer s svojo  praznote svednčijo  o  lastninskih pravicah nekaterih političnih nasprotnikov,  bile prilično  n .-polnene. Režiserju gosp. Kocelju smo prav hvaležni, da nam je omogočil videti ta igrokaz, ki ima toliko in  tako  slikovitih   piizorov   iz   življenja naroda hrvatskega   in  nam predstavlja silnega, zgodovinsko   slavnega   četovodjo   pandurjev   kot hrabrega uničevalca hajdukov in oboževatelja ženske lepote. Ni nam možno, pečati se danes z osnovo in vsebino igrokaza na obširno,   to   bodi tedaj   dovolj,  da je igra dobro razpeljana in da so razne epizode prav umestno upletene in v dobrej zvezi z dejanjem, da je učinek izredno povoljen. da bode tudi pri bolo-čej  predstavi gledališče  gotovo  zopet razprodano. Igralo se je včeraj jako dobro in občinstvo izražalo je svojo zadovoljnost obilnim izzivanjem in ploskanjem.   Posebno  pa so  dopadale krasne in bogate izvirne oprave iz garderobe gledališča  v Zagrebu, katere so zares tako  lepe in originalne, da bodo vsacega zanimale.   Izmej   posamičnih predstavljal-cev imenovati nam je v prvoj   vrsti  gospco Pe-trinsko   (Jelico),   ki   je  bila  svojej  nalogi vseskozi   kos  in   katera  v   zadnji   čas  vedno lepše napreduje.    Gospića    Zvonar jeva predstavljala je ciganko tako vrlo, da jej je  donela  od vseh strani) pohvala. Gospića Nigrinova imela je takrat preneznatno ulogo. Izmej gospodov odlikoval  se je zlasti g. Kocelj. Prevzel je  dve  ulogi: Kostreša harambaŠB hajdukov,  in  fra. Gregora Pavuuoviča, zvršil pa obe vseskozi izborno, kakor glede maske, tako glede izvrstne igre  in  v  zadregi smo, b. se li   odločili   za   njegovega   harambašo,  ali   pa za njegovega   Pavuuoviča.   Gospod  Danilo (Trenk) ni sicer toli orjaške postave, kakor je bil zgodovinski Trenk, ipak je svojej ulogi vseskozi zadostil in igral, kakor običajno — dobro.   Gosp. P e trio (Vojvodič) in gosp. Štur m ml. (Stanko) igrala sta vrlo, žal, da je slednji bil nekoliko hripav. Manjše podredjene  uloge predstavljale so se prav prilično in so bili zlasti štirje paudurji-novinci jalio živabui. Pri upletenem „slavonskem kolu" trebalo bi nekoliko več takta, pri  zadnjem nastopu pandurjev pa več mož in več vojaške discipline. — Igra je jako dobro poslovenjena in nam je dodati še  to, da se je g. Kocelj odlikoval po vseskozi vzglednem izgovarjanji.
—   (Umrl) je  včeraj zjutraj  v Ljubljani gosp. Gregor Milher, rodom iz Braslovč, c. kr.
pristav na Vrhniki in reservni častnik 47. pešpolka, jedva 30 let star. Pogreb bode jutri popoludne ob 3. uri in sicer po blagej odredbi tukajšnjega vojaškega poveljnika z vsemi obredi, ki pristajajo sicer le aktivnim častnikom. Pokojnik bil je pošten narodnjak in vsacemu, kdor ga je poznal, ljub in drag. Lahka mu zemljica!
— (Umrl) je 11 t. m. v Trstu, kjor je obiskal svoje sorodnike, Ljubljanski bivSi advokat, vpo-kojeni deželne nadsodnije svetovalec Janez Brol irb, vitez Fran Josipovega reda. Brolich je bil rojen v Guncljah pri Št. Vidu nad Ljubljano kot sin kmetskih sta.ri4ev. Kot deželne sodnije svetovalec voljen je bil 1. 1861 od mest in trgov Radovljica, Tržič in Kamnik v kranjski deželni zbor, od tega pa iz skupine nn-st v državni zbor, kjer ie bil verni pristaš nemške ustavoverne stranke, katerej je ostal do smrti zvest. Pri volitvah 1. 1866 ni bil več izvoljen, da »i se je čestokrat, posebuo v Ljubljanski okoMci za poslanca ponujal.
— (Iz Laškega trga) se nam piše v 14. dan t. m, Britka izguba zadela je občespoštovanega trgovca g. Elsbacher-ja, iskrenega narodnjaka. Umrla mu je namreč soproga, v vseh krogih jako priljubljena. Dokaz temu včerajšnji sijajni pogreb, kojega se je mnogo odličnega občinstva in tudi obilo prostega naroda udeležilo. Močeu pevski zbor zapel je tri slovenske nagrobuice tako lepo, da je bilo vse ginjeno. Sočutje je občno. Lihka jej zemljica !
— (Velik požar) videl se je včeraj po noči na gorenjskej strani. Govorica, da je pogorela Lad-stetterjeva tovarna za slamnike v Domžalah, zavarovana pri „Riunione adriatica" ni istinita, kajti gosp. Perdan, zastopnik omenjene zavarovalnice, katerega smo vprašali, dobil je že poročila, da v Domžalah ni gorelo. Druga govorica trdi, da je gorelo v Orkljuh in j)Ogorelo šest hiš z gospodarskimi poslopji vred.
— (S amo u mor.) Veliko nedeljo popoludne ob treh ustrelil se je pod kozolcem na Poljanah sin mestnega detektiva, Janez Mežan. Bil je, odkar je phl pri vojakih s konja in so se mu pretresli možgani, zmirom nekoliko zmešan.
— (Umreti je hotela) na vsak način žena žolezničnega kondukterja, Reza PodkrajŠkova, ter se je vr^la na železničui tir, da bi jo povozil vlak. Policaji so jo rešili. Odposlali so je v blaznico.
— (Uboj.) Na Veliki četrtek so v Stranicah ubili kmeta in lesotržca, Korošca z Dola pri Frau-kolovem. Bil je z drugimi možmi iz okolice na semnji v KoDJicak, ker so se v krčmi skregali. Dva iz družbe sta šla naprej domov, čakala Korošca v gošči in ga potem ubila. Sosedje so ubojnika prijeli in zraven ubitega za drevje privezali, ker sta morala čakati z mrličem sodniške komisije, ki bode natančnejše dogodek razjasnila.
— (V Kožarji) nad Ljubljauo stepla sta se na Veliki petek dva brata tako hudo, da je jeden vsled prizadetih ran drugi dan umrl. Drugi brat je ubežal
— (Na drž. gimnaziji v Gradci)razpi sana so za začetek šol. 1. 1884/85  štiri učiteljska mesta, jedno za naravoslovje, 3 za filologijo. Z jednim slednjih v zvezi je tudi slovenščina. Prošnje 10. maja.
— (Lokalna železnica na Štajerskem.) Okrajni odbor Ljutomerski želi predo-pusta za lokalno železnico iz R ad g o ne preko Ljuto me ra v Ormož.
— (Vabilo na koncert,) katerega priredi pevski zbor delalskega podpornega društva v Trstu na Belo  nedeljo, dne  20. aprila  1884. v zgorujej dvorani gostilne pri zelenem  hribu (Monte verde) Mej koncertom izroči se predsedniku društva spomin družabnikov.   Denarnica se odpre ob 6 uri, a začetek ob 6 Va uri zvečer.   Ustopnina za gospode 30 kr., za gospe in gospodičine 20 kr., a sedeži 10 kr., Čisti  dohodek  namenjen je  zalogu za pevski zbor. Spored: 1. „Rojakom", poje zbor, zložil Ivanpl. Zaje; 2. „Potpourri iz opere" „Faust", igra na citrah g. Preveč, zložil Gounaud; 3. „Jadransko morje", poje zbor,   zložil   A. Hajdrih; 4.   „Fantaisie brillante", igrHta gospod Preveč na citrah in g. Štele na goslih, zložil E. Kratochvil; 5. „Tam gdje stoji", poje osme-rospev, zložil J. Lisinski; 6. „Stefanie Gavote", igrata g. Preveč na citrah in g. Štele  na goslih, zložil F. Czidulka ; 7. „Hrvaticam", poje zbor, zložil  Ivan pl. Zaje; 8. „V domačem krogu", igrajo gg. Preveč in Guzelj na citrah, g. Sterle pa na goslih, zložil St. Preveč; 9. „Planinar", poje ženski četverospov zložil B. Ipavec; 10 „Domovinu", poje mešan zbor zložil F. S Vilhar; 11. Ples v dvorani, v postranskih sobah pa petje.
Telegram „Slovenskomu Narodu4':
Ormož 15. aprila. Dekan Siegfrid Josip Sponi danes umrl.
Poslano.
Vsacega pravega rodoljuba dolžnost je, da služi svojemu narodu in svojej domovini. Po tein načelu ravnal sem se vedno tudi jaz, zato sem si prizadeval po skromnih svojih močeh zadostiti tej svojej dolžnosti. Bila mi je pri mojem poslovanji popolnem tuja sebičnost; nesem pa tudi računil na zahvalo.
Vedel sem pač, da bodem imel posebno v političnem delovanji načelnih nasprotuikov, a to me ni plašilo, kajti načelna nasprotstva so za razbistre-nje nazorov celo koristna in potrebna.
Priznati pa moram odkritosrčno, da nesem pričakoval tako podlih osobnih napadov, s ka-keršnimi me obsiplje v uradnem „Ljubljanskem listu ■ trodca slovenskih pisateljev. Tolaži me pr tem le, da so tu isti gospodje, ki so v uesrečnej dobi žalostnega narodnega razpora nakupičili po slovenskih listih toliko neplemeuitih in ostudnih osobnih napadov na dr. Jan Bleiweisa, dr. II. Costo, Iv. Mumika, Fr. Povšeta in dr. Tonklija.
Kakor je slovenski narod sodil o tedanjem, tako bode — o tem sem prepričan — sodil tudi o sedanjem njihovem razdevajočem delovanji. 1 n Ljubljanski meščani so svojo sodbo že izrekli pri včerajšnjem volilnem shodu druzega razreda.
Juz se v osobno polemiko nikdar nesem in se tudi nikdar spuščal ne bodem. Le to naj gospodu uredniku slovenskega uradnega lista — ki menda misli, da so človek začenja še le s profesorjem — povem, da si štejem v čast, da uživam že celih petuajst let neomejeno zaupanje tako vzgleduega slovanskega zavoda, kakor je banka „Slavija".
V Ljubljani, dne 15. aprila 1884.
Ivan Hribar.
Morozov se je nasmejal.
— Ne boj se zase, tebe ne bodem ubil. Vzemi svečo io pojdi pred menoj!
Oa je ogledal samokres in šel je k durim. Helena se ni premaknila z mesta. Morozov se je ozrl i nizaj.
— Sveti mi! — ponovil je z ukazajočim glasom.
To trenutje zaslišal se je drug šum na dvorišči. Kričalo je več glasov ob jednem. Sluge Mo-rozova klicali so drug druzega. Bojar je vlekel na uho. Hrup bil je vedno večji. Bilo je, kakor bi bilo več ljudij udrlo v kleti. Razlegel se je strel.
Helena je mislila, da je ubit Serebrjani na Morozovljevo povelje.   Nevolja povrnila jej je sile.
— Bojar! — zakričala je, njen pogled se je zažaril: — mene ubij, mene! Jaz sama sem vsega kriva!
Morozov se m zmenil za njene besede. Poslušal je, priklanjajoč glavo, njegov obraz izraževal je začudenje.
— Ubij mene! — prosila je v obupanji Helena: — jaz nečem in ne morem preživeti tega trenutka! Ubij mene! Jaz sem te goljufala, in se ti posmehovala! Ubij me!
Morozov je poledal Heleuo, ko bi ga bil kdo videl to trenutje, ne bil bi mogel razsoditi; ali je Žalost ali nevolja prevladala v njegovem pogledu.
Družina Andrejevič! — zaslišal se je glas od zdolej: — prevara! izdaja!
Opričniki prodirajo k tvojej ženi.
To bil je glas Serebrjanega. Spoznavši ga, planila je Helena z nepopisljivo radostjo k durim. Morozov pahnil je ženo proč, in zaprl vrata z železnim pahom.
Nagli koraki zaslišali so se na stopnicah, potem rožljanje sabelj, kletve, borba, silen krik in padec.
Duri so ae stresle od udarov.
— Bojar! — kričal je Vjazemski, — odprij, ali ti pa razbijem vso hišo!
— Ne verjamem, knez, odgovoril je z dostojnostjo Morozov. — Ni se še slišalo v Rusiji, da bi gost onečastil gospodarja, in s silo udri v žensko sobo. Močna je bila moja pijača, zmešala ti je glavo, knez, pojdi in prespij se; jutri pa bo vse pozabljeno, samo tega ne bodem pozabil, da si bil moj gost.
— Odprij! ponovil je knez, nabijajoč na duri.
— Afanasij Ivanič, pomisli, kdo si ti? Spomni se, da ti nesi razbojnik, a bojar in knez!
— Jaz sem opričnik! — slišiš, bojar, jaz sem opričnik! Jaz ne poznam časti! Dopada mi tvoja žena, slišiš, bojar. Ne sramujem se gnjusnega dela; vso Moskvo požgem, da le dobim Heleno!
Pri tej priči se je sOba jasno razsvetila. Morozov zagledal je skoz okno, da gore strehe družinskih koč. To trenutje so se podrle duri od novih udarov. Na pragu se je pokazal Vjazemski, ožarjen od požara, s prelomljeno sabljo v roki.
Bela atlasaBta obleka bila je raztrgana, po njej tekla je kri. Videlo se je, da ui brez boja prišel do sobe.
Morozov je skoraj uprl samokres v Vjazem-skega in ustrelil; pa roka se je izneverila bojarju; kroglja je udarila po strani; knez je skočil v Mo-rozova.
Borba ni trajala dolgo.
Od močnega sabljinega udara pal je znak Morozov. Vjazemski, skočil je k bojarinji, a jedva so se krvavi roki dotaknile njene obleke, zakričala je ona obupano in omedlela. Kuez jo je zgrabil za roki, in vlekel jo doli po stopnicah, pometajoč pragove z njenimi lasmi. (Dalje prih.)
Migamo zdravilen nspeh. Naval krvi, težko sapo in vse nasledke slabega toka krvi ozdravi uspešno po kratkej rabi pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek". takat-ljica s uporabnim navodom 1 gld.  Vsak dan ga razpošilja
I)o poitnem povzetji A. Mo 11, lekarnar in c. kr. dvorni za-ožnik, na Dunaji, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (690—5)
Meteorolog i rito poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Neho	Mo- 1 krina v 1 mm. |
12. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73167 mm. 73317 um. 735-74 nm.	4-160° 0 + 9-5° C	Sl. 8VZ. Si. BVZ. sl. svz.	obl. d. jas. jas.	000 mm.
13. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736-21 mm. 734-43 mm. 732-55 mL	4- 5-0°C 4-17-4°C 4-100°C	sl. svz. sl. jug sl. jvz.	jaB. jas. jas.	O-0Omm.
j« 'E O. »-1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	729-82 mm. 727-98 mm. 727-58 mm.	+ 7-5° C 4-17-3»C 4-11-3° C	sl. jz. sl. jvz. sl. jvz.	d. jas. ODl. d. jas.	0-00 mm.
Srednja temperatura je znašala + 10-69, 4" 10-8° in 4- 120°; oziroma za 1*5° pod, l-7° in 2-9* nad normalom.
Tržne cene v 1Jubijani
dne 12. aprila t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen        „ . .
Oves, „ ...
Ajda, „ ...
Proso, b ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grab „ ...
Fižol , ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram.
Mast, „      . .
Sprli frišen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       r      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo     r „
KokoS....... .
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva     trda, 4 k v. metre .
„    mehka, ,   „ „
gld.	kr.
7	96
5	85
4	71
3	96
5	69
5	69
5	20
	—
9	—
10	—
2	68
—	98
—	84
—	58
—	72
—	85
—	2
—	8
—	64
—	64
—	70
—	40
—	50
—	18
2	23
1	96
7	20
4	! 50
XD"u.2^L£^sl^:a, borza
dne 15. aprila t. I.
(Izvirno talegrafićnu poročili .?
Papirna renta.......... 79 gld. 85 r.i
Srebrna renta .... ..... 80 , 95
Zlata renta........                                     .   . 101 , — „
5*/„ marčna renta......... 95 , 40
Akcije narodne banko ...... 850 „ — ,
Kreditne akcije   .       ....       .   . 324 „ — „
London   . .....                                  .   . 121 „ 35 ,
Srebro.......... — „ — „
Napol.        . ........ i) „ 62 „
C; kr. cekini.       .   .       ... "» „ 71 „
Nemške marke ..... 59 „ 25 „
4% državno srečke iz 1. 1854   250 gld. 123 . 75
Državne srečke iz 1. 1964.         100 gld. 170 „ 75
4°/0 avBtr. zlata renta, davka prosta.   . 101 , — „
Ogrska zlata renta 6°/0...... 122 , 10
n            n         ■        i".'.                .... 91 „ 75 B
„     papirna renta 5n/„..... 88 , 55 „
5"/0 štajerske zemljiftč. od^ez. oblig. .   . 104 „ 5') „
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 114 „50 „
Zemlj. obč. avBtr, 4Vt*/« z'rtt> za8t- li8ti . 121 „ 50 B
Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 108 „30 „
Pri^r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 106 „ 50 n
Kreditne srečke......100 gld. 175 „ — „
Kudnlfove srečko ....         10   „' 19 , 50 „
Akcije anglo:aV8tr. banke .   .   120   „ 121 n 40 ,,
TrHiumway-dru8t. velj. 170 gld. a. v.    . 214 , 50 „
Zahvala.
V globokei britkosti radi brezkončno težke zgube, katera nas je zadela, nesmo v stanu za mnogobrojne dokaze dobrodejnega sofiuvstva b osobno Be zahvaliti, tedaj si dovoljujemo tem potom za nam skazano sočuvstvo wej boleznijo in ob smrti presrčno ljubljenega, najboljšega so-pruga, oziroma očeta, tasta, deda, gospoda
IVANA BR0LICHA,
c. kr. deželne nadsodnije svetnika v pok., viteza Fran Josipovega reda itd.,
L vsem prijateljem in znancem, kateri so našega
f predrazega pokojnika počastili z mnogobrojnim!
'Jprekrasnimi venci in z mnogoštevilnim spremstvom k poslednjemu počitku in nam s tem vsaj nekoliko olajšali naše britke bolečine, izreči najpre-
I srčnejšo in najodkritosrčnejšo zalivalo.
hI,     Svete znaše zadušnice brale ae bodo
[ v petek 18. aprila 1884 ob IO. uri dopo-
i ludne v frančiškanskej cerkvi.
I (252) Žalujoči ostali.
S tužnim srcem javljamo prežalostno vest, da je gospod
GREGOR MILHER,
c. kr. sodnijski adjnnkt in lajtenant v rezervi 47. peš-polka,
danes ob '/«4. Uri zjutraj v 30. letu svoje starosti po dolgej bolezni v Gospodu zaspal.
Truplo umrlega se bode v sredo 16. t. m. ob S, uri popoludne iz vojaško bolnice neslo na pokopališče sv. Krištofa in tam pokopalo.
V Ljubljani, dne 14. aprila 1884.
(251) Žalujoči prijatelji.
Poslano.
(15-M
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ka« izkusan Mek proti trajnom kašlju plućovine t ieiudca bolesti grkljana I proti mčhurnlm kataru,
illiVKK MATT0N1JA
Karlovi vari i VVidn.
Gostilnico v Bledu
• ali bret posestva« s špecerijsko  prodajalni «-o,
odda se v najem.  Posebno pripravno za mesarje.
Več se izve v Novih ulteah it. s  v parternad-Btropji na levi. (245—2)
Št. 5931.
Razglas.
(237—2)
V ponedeljek clne* 91. aprila t. I.
dopoludne ob 10. uri ae bo pri tukajšnjem magistratu
mestna kopelj v Koleziji
za tekoče leto po očitnej dražbi oddala v najem.
To se razglasi v uplošno vednost z dostav-kom, da ae do dneva ustrin dražbe sprejemajo tudi pismene ponudbe in da dražbeni pogoji v uradnih urah izvedo pri podpisanem magistratu.
magistrat v LjiNjani,
v 4. dan aprila 1884.
Za župana: Perona.
Na prodaj!
V vasi š«*nt Ruperl na Dolenjskem proda se kmetija z vinogradom, pripravno za krčmo in štacuno za 2000 gld. Kupec lehko plačuje na obroke. Natančna poročila se dobivajo v < VrnioMijicitli na Dolenjakcm pri Antonu Hedene, trgovcu. (250—?)
"V najem
(249—1)
se daje ali se pa proda iz proste roko stara, renomirana jtostilnica *.pri Plavuu*« v Cerknici pod jako ugodnimi pogoji. — Natančneji pogoji izvedo Be pri lastniku Juriji Kliiiuiir-ji, gostilničarji v Gorenjem Logutci.
trn
Izvrsten med |
(garantiran pitanec)
v plekastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), .škalija 30 kr.
S> se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi • pbiči pri m
S Oioslava Z)olenc\i, S
% svečarji v Ljubljani.       (207—5) %
•mm
Na plutah bolnim,
1
j etičnim i. t. d. priporoča se brezplačno izvrsten lck.
Na vprašanja odgovarja radovoljno     (780—17)
Teodor Itossncr vljpskoiii.
I
Marijinceljske kapljice za želodec,
»epresežno izvrstno zdravilo zoper vse l»o-'ezni v želodci,
in nepresežno zoper neslast do jedi, slabi ielodoe, smrdečo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v zelodol, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenico, gnjus In bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje Želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni nsvra-nioi, Jotrah in zoper zlato žilo.
(i lit Vlili x$\ 1 ogu s
Lekar C. Brady, Kremsier, Moravsko.
Jedna sklenica z navodilom, kiiko se rabi, stane
SsV *r,
^ret-v-e ima sa.xao.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dimnjak ej cesti; lekai.ia Josip Svoboda, na PrcSirnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postoj ni: Anton Leban. VOo rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Mich ae 1 G u g 1 ie 1 m o. VCelji: lekar J. Kupferschmied. VKraitj; lekar D rag. Šavnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: leka" Pb. Ritschel. V (1 r no m1 j i: lekar Ivan Blaže k. V Škofje j Loki: lekar Karol Fabian'
Kei se v zadnicm času naS Izdelek posnemlje in ponareja, /nto prosimo, naj se kupine samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi nai se osobito na ta znamenja: Pni ve Mariiinceliske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vli.siiene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — DrHdy & DoBtal — Apotheker, sklenica miira biti z»pečatcna z n..šiui ni-iv liiiilnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na kj»terera je podoba Mariiinceliske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nitsko spravljeno varHtveno nuamenfe in zavoj mora biLi z;-pečaten z našim varNlveniui zuauie-n|cui. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, nai se nam taki slrčaii takoj naznanijo, da bodo Bodniiski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—185)
ct b:
n"5,n   i a
lil iz ^2ri3
O n> H3 -o
o N ^
•   » M
I ■ n
_ , B
W €»• O
B - «£ ? B n S* » B   ,< S!
2 £
^ I
■ I r
o
E 0
t=: o
£4 i -
E3
3 V
c j.
Q
? Q r>
S "S
H
<* i—i
cr g
i P
H. HATJPTMANN,
v  semeniškem   poslopji   yr  J^jn^ljmii, j
priporoča svoje do sedaj kot najboljše priznane
oljnate barve, firneze in lake
in prevzame
vsa pleskarska dela pri novih, stavbah
po najnižjih cenah. (202—5)
--r*?,j*i        r^n r*t,ti;
ca			
O < CD	O	•o >B'	
		C	<
nemsk	ne	o O	t"1 t_i. c: v v
		g	C_l,
	^™*"**"	& n	po
m<			
CD	§ i	S B	
B'	CD		
<   Pivovarna v Senožečah
4 ima v zalogi
1 izvrstno d-.osxL.a.6o pivo
A lotofiiijcgu l' i i i' l k: i v »u«l«.klh in lnm-lijitli. Priporoča so vBem dosedaDiim pre-
2 jumikikoui iu drugim goBtilnicarjem. ki žele slav. obćiDBtvu postreci z zdravo u pijačo. Postrežba je natančna in .-fin..
4 Senožeče, pošta, ^ostojinsu.     (184—12) ► •■
►
► ►
►
Izdatci i in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1*.