je Jajce poznano predvsem kot kraj drugega zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve
Jugoslavije, zato je pogosto izpostavljeno kot rojstno mesto socialistične Jugoslavije. Udeleženci so si
v mestu ogledali tempelj boga Mitre, se povzpeli na obzidje trdnjave nad mestom ter se na vodenem
ogledu spoznali še s številnimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki (slika 4). Ob mogočnih slapovih
reke Plive (slika 5) so prisluhnili razlagi o hidrogeografskih lastnostih okoliških rek, zlasti v tem obdob-
ju precej vodnatega Vrbasa. Predzadnji dan strokovne ekskurzije so sklenili s sprehodom ob Plivskih
jezerih, ob katerih so razpravljali o problematiki turizma na tem območju.
Sobota, 20. 4., je bila zadnji dan ekskurzije in je bila pretežno namenjena vrnitvi udeležencev v Koper.
Kljub temu sta gostitelja dr. Aida Korjenić in dr. Ranko Mirić dopoldne udeležencem pripravila zani-
miv program z dvema daljšima postankoma v bližini rudarskega mesta Kakanj. Prvi je bil namenjen
obisku frančiškanskega samostana Kraljeva Sutjeska, ki aktivno deluje že skoraj 650 let in je tesno pove-
zan z dediščino bosanskih kraljev. Samostanska knjižnica in muzej, po katerih je udeležence vodil mladi
duhovnik iz reda frančiškanov, pater Antonio Baketarić, hrani obsežno zbirko inkunabul in matičnih
knjig, ki so med najstarejšimi na območju Bosne. Po obisku samostana so se študenti in profesorji usta-
vili še v bližini rudnika rjavega premoga Kakanj, ki je bi odprt že ob koncu 19. stoletja in uspešno deluje
tudi po prehodu v tržno gospodarstvo. Opazovali so območja nekdanjega odprtega površinskega kopa
premoga in se seznanili z vlogo termoelektrarn v energetski bilanci Bosne in Hercegovine. Po kosilu
je sledil sklep vsebinskega dela strokovne ekskurzije in slovo od sarajevskih kolegov ter pot proti Sloveniji.
Udeleženci terenskih vaj po Bosni in Hercegovini so, zahvaljujoč aktivnemu angažmaju kolegov
z Oddelka za geografijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Sarajevu, dobili podroben vpo-
gled v številne geografske problematike tega območja. Bosna in Hercegovina jim bo nedvomno ostala
v spominu po bogati zgodovini in kulturi, izjemni geografski in biološki raznolikosti ter gostoljubnih
in ponosnih prebivalcih z odličnim smislom za humor.
Več fotografskih utrinkov s strokovne ekskurzije je dostopnih na spletni strani Oddelka za geografijo
Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem:
https://fhs.upr.si/studentje-geografije-na-terenskih-vajah-v-bosni-in-hercegovini/.
Adrijana Perkon, Miha Koderman
»Imenoslovni teden« v Pragi
Praga, Češka, 14.–18. 5. 2024
Tretji teden maja je Praga gostila tri dogodke, povezane s proučevanjem zemljepisnih imen. 14. in
15. maja je potekalo 26. zasedanje Delovne skupine za eksonime (Working group on exonyms), ki delu-
je v okviru Skupine strokovnjakov Organizacije združenih narodov za zemljepisna imena (UNGEGN).
Prvi dan je sestanek gostil Inštitut za etnologijo pri Češki akademiji znanosti (Etnologický ústav Akademie
věd České republiky), drugi dan pa Geodetska uprava Češke republike (Český úřad zeměměřický a kata-
strální). Srečanje je bilo namenjeno razpravi o dveh osrednjih temah. Prva tema je bila priprava predloga
resolucije o uporabi in zaščiti eksonimov na zasedanju UNGEGN-a leta 2025. Prizadevanja o omenjeni
resoluciji trajajo že več let in leta 2022 na sestanku v Ljubljani je bil že dosežen kompromis, ki pa na
zasedanju UNGEGN-a leta 2023 v New Yorku žal ni dobil zadostne podpore. Posebnega napredka tudi
v Pragi ni bilo. Delegati smo se dogovorili, da bomo razpravo nadaljevali v obliki spletnih sestankov
in v roku enega leta skušali pripraviti nov osnutek resolucije.
Druga napovedana tema je bila odprava nekaterih nejasnosti pri delitvi zemljepisnih imen na endo-
nime in eksonime. Tudi o tej temi je bilo v preteklosti že govora, ponovno pa so nekateri delegati predlagali
razpravo o tej temi, predvsem o pojmih »eksonimoidi« in »endonimoidi«. Na sestanku pa do poglo-
bljene razprave o tej temi zaradi pomanjkanja časa ni prišlo. Kot običajno so posamezniki predstavili
tudi nekatere druge prispevke, povezane z eksonimi, na primer o češkem imeniku eksonimov Jména
135
Geografski vestnik 96-1, 2024 Kronika
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:38  Page 135
136
Kronika Geografski vestnik 96-1, 2024
Slika 1: Matjaž Geršič ob predstavitvi prispevka o izzivih rabe evropskih zemljepisnih imen v arabščini
na sestanku Delovne skupine za eksonime.
IR
EN
A
 D
O
M
A
N
SK
Á
Slika 2: Skupinska fotografija delegatk in delegatov na zasedanju ECSEED.
IR
EN
A
 D
O
M
A
N
SK
Á
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:38  Page 136
Evropy, o madžarskih imenih evropskih regij, o zmanjševanju eksonimov v korejščini, o ukrajinskih
imenih v hrvaščini, o imenih v Makavu, o toponimih v Mavretaniji, o izzivih pri prečrkovanju v arab-
ščino (slika 1), o slovaških eksonimih ter o poimenovanjih ulic po zemljepisnih danostih v Varšavi.
16. maja je prav tako na Geodetski upravi Češke republike potekalo 28. zasedanje Vzhodno-
srednjeevropskega in jugovzhodnoevropskega jezikovno-zemljepisnega oddelka (East Central
and Sout-East Europe Lingustic/Geographic Divisionali ECSEED; slika 2), ki prav tako deluje v okviru
UNGEGN-a. Skupino sicer sestavlja 18 držav, tokratnega zasedanja pa se je udeležilo 7 uradnih dele-
gacij (predstavnice in predstavniki Češke, Grčije, Hrvaške, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije,
delegat države opazovalke (Avstrija) ter nekaj drugih strokovnjakov za zemljepisna imena). Med ude-
leženci je bil tokrat tudi aktualni predsednik UNGEGN-a, Francoz Pierre Jaillard. Ukrajina na
zasedanje delegacije ni poslala, smo pa prejeli njeno poročilo. Predstavniki posameznih držav so na
zasedanju predstavili napredek in aktivnosti pri standardizaciji zemljepisnih imen, poleg tega pa še neka-
tere druge aktivnosti, s  katerimi se ukvarjajo, na primer o  uporabnosti lidarja pri standardizaciji
zemljepisnih imen, o spletnem atlasu ledinskih imen v Porabju, o zbiranju hrvaških eksonimov, o spre-
minjanju zemljepisnih imen v Makavu, o zemljepisnih imenih v Tatrah, o čeških imenih na Madžarskem
ter o eksonimih kot kulturni dediščini. Na koncu smo si ogledali tudi del zbirke starih zemljevidov, ki
jih hrani Geodetska uprava Češke republike.
137
Geografski vestnik 96-1, 2024 Kronika
Slika 3: Baročna knjižnica v jezuitskem kolegiju Klementinum v Pragi.
M
AT
JA
Ž 
G
ER
ŠI
Č
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:38  Page 137
16. in 17. maja je v soorganizaciji Inštituta za etnologijo (Etnologický ústav) in Inštituta za češki jezik
(Ústav pro jazyk český) pri Češki akademiji znanosti potekala delavnica z naslovom Poimenovanje skup-
nosti: preoblikovanje identitete v  Srednji in Vzhodni Evropi (Naming the Community: Identity
Reconfiguration in Central and Eastern Europe). V zadnjem stoletju so bile Srednja, Jugovzhodna in Vzhodna
Evropa deležne velikih sprememb na vseh področjih življenja, predvsem zaradi druge svetovne vojne,
komunističnega obdobja in postsocialistične preobrazbe. Ena od ključnih sestavin teh sprememb je bila
redefinicija identitet – nacionalnih, etnične, verske in družbene – glede na oblikovanje novih geopo-
litičnih, gospodarskih in kulturnih realnosti, ki vplivajo na vsakdanje življenje ljudi v tem delu Evrope.
Preoblikovane identitete so se pogosto izrazile v novih krajevnih imenih, ki segajo od majhnih geo-
grafskih objektov do naselij in držav. Srednjo in Vzhodno Evropo je zajelo več valov preimenovanja,
ki so vplivali na javni prostor tako v velikih mestih kot tudi majhnih vaseh. Spodbudili so pravne pred-
pise in manjšinske politike ter povzročajo pogoste polemike in spore, ki so posledica pomanjkanja soglasja
o obliki in vsebini teh novih identitet. Namen delavnice je bil združiti raziskovalce, ki se ukvarjajo s temo
politik na področju imenoslovja v Srednji in Vzhodni Evropi, da bi poiskali skupne točke in razlike
v razvoju nacionalnih in regionalnih ideologij in praks (pre)imenovanja. Kakšno vlogo so imela kra-
jevna imena pri preoblikovanju srednje- in vzhodnoevropskih identitet? Kako so pomagala in oteževala
procese preoblikovanja? Kako demokratične so bile spremembe krajevnih imen ter kdo je bil vključen
in kdo izključen iz procesa? Kakšna je vloga uradnih in neuradnih imen v javnem in zasebnem diskur-
zu v procesu oblikovanja identitete in spomina reproduciranja? In kakšno vlogo lahko pričakujemo
od krajevnih imen v bližnji prihodnosti regije? Dvodnevna delavnica je z zanimivimi predavanji in ob
sproščeni razpravi ustvarila mrežo raziskovalk in raziskovalcev, ki se ukvarjamo s podobnimi temati-
kami in prepričan sem, da bomo lahko v  prihodnje sodelovali tudi v  okviru kakšnega skupnega
mednarodnega projekta.
Cel teden sestankovanj in predavanj smo sklenili z ekskurzijo po Pragi, v okviru katere smo si med
drugim ogledali baročno knjižnico, ki je bila del jezuitskega kolegija imenovanega Klementinum (slika 3),
na katerem je med drugimi študiral tudi hrvaški geofizik Andrija Mohorovičić, poznan po določitvi
meje med Zemljino skorjo in plaščem. Knjižnica velja za najlepšo na svetu. Zgrajena je bila leta 1722,
okrašena pa je s freskami Johna Hiebela na temo znanosti in umetnosti. Na sredini knjižnice stojijo
globusi. Legenda pravi, da so jezuiti ob prihodu v Prago s seboj prinesli le eno knjigo, ko je bila knjiž-
nica končana, pa je hranila 20.000 enot. Knjižnica je danes del Narodne knjižnice Češke republike (Národní
knihovna České republiky).
Matjaž Geršič
Odskočni sestanek projekta Karst Firewall 5.0
Aurisina/Nabrežina, Italija, 21. 5. 2024
Sredi maja je v občinski stavbi občine Duino Aurisina/Devin Nabrežina v Aurisini/Nabrežini potekal
odskočni sestanek projekta z naslovom »Inovativno ekosistemsko-zasnovano prilagajanje podnebnim spre-
membam na Krasu – spodbujanje požarno odporne gmajne s podporo industrije 5.0« in akronimom
Karts Firewall 5.0. Projekt je del Programa sodelovanja INTERREG VI-A Italija-Slovenija 2021–2027.
Prednostna naloga programa je bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki prehaja na gospodarstvo z ničelno
stopnjo neto emisij ogljika, in je odporna, specifični cilj projekta pa je spodbujanje prilagajanja podneb-
nim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč ter odpornosti ob upoštevanju ekosistemskih pristopov.
Vodilni partner pri projektu je Istituto Universitario di Architettura di Venezia iz Benetk, projekt-
no partnerstvo pa sestavljajo še podjetje Infordata Sistemi Ltd iz Trsta, Občina Duino Aurisina/Devin
Nabrežina, Občina Miren Kostanjevica, Kulturno izobraževalno društvo PiNA iz Kopra ter ZRC SAZU
138
Kronika Geografski vestnik 96-1, 2024
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:38  Page 138