.9- -n, Z^CKXkWn-. Xtvókk
^UmUov
ffos;	—
dferočnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 3# din., četrt leta 20 din„ mesečno 7 din. hren Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inse-nü ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; nil večkratnem inseriranju primeren popuši üpravnistvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Poštnina plačana v gotovini
STRAŽA izhaja v ponđeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od li. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113.
70. ètev.	Maribor, dne junija 1924	Imetnik XVI.
Obletnica bolgarske vlade.
Ko se sedanji bolgarski režim pripravlja, da z veliki-» mi vojaških paradami proslavi' obletnico svojega obstoja in poraza prejšnje zemljoradniške vlade, so se razmere v Bolgariji tako zaostrile, da vzbujajo že pozornost mednarodne javnosti. Nekdanji poslanik bolgarske zemljoradniške vlade v Beogradu Rosta Todorov se je te dni o položaju v Bolgariji -napram jugoslovanskim časnikarjem takole izjavil: »Današnja vlada v Sofiji je dokazala s svojimi poboji, da je zakonita borba proti njej nemogoča in da more samo revolucija širokih mas rešiti bolgarski narod in bolgarsko državo pred zločini z revolverji. Predsedništ-vo bolgarske zemljoradniške zveze obrača pozornost evropske javnosti in vseh vlad kulturnih narodov na strašno stanje, ki vlada v Bolgariji. Čas je, da mednarodne komisije za varstvo mednarodnih manjšin intervenirajo. Zločinci v Bolgariji pripravljajo poleg tega še atentate na ugledne srbske državnike.«
Bivši bolgarski diplomat — sedaj emigrant — je dal to izjavo povodom umora zemljoradniškega poslanca Petkova in povodom aretacije nekega bolgarskega terorista v Nišu, ki je prišel z namenom, da ubije bolgarskega emigranta — bivšega ministra Obova, in najbrž še koga drugega. Morilec Petkova je bil v policijski službi sedanje bolgarske vlade, ki pa še vedno skuša varati svet, da se je Petkov sam ubil radi bolezni. V samomor sredi sofijske «lice seveda nihče ne veruje, a ne glede na to službene vesti sedanje bolgarske vlade v svetu ne morejo najti zabeljenega 'odmeva, ker ta vlada ves čas svojega obstoja napaja nesrečno zemljo s krvjo svojih političnih nasprotnikov. Lani dne 9. junija je bila zrušena zemljoradniška vlada, pet dni pozneje je bil na zverinski način ubit njen predsednik Siambolijski in od tega časa ni številke glasila zemljoradniških emigrantov »Zemledelsko zname« v Pragi, ki ne bi prinašala posmrtnice kaki umorjeni žrtvi današnjega sofijskega režima.
Današnji sofijski režim ima v obilni meri vse slabe strani prejšnjih vlad, ki so bile za Bolgarijo nesreča. Po ©svobojenju izpod turškega jarma je dobila ta država zelo demokratično ustavo, ker je bil že sam narod brez plemstva, brez buržoazije in brez velikega kapitala kot stanovsko popolnoma homogen (skoraj 90 odstotkov kmetov), kakor poklican za demokratično vlado. Nesreča je pa prišla v deželo s tujcem Ferdinandom Koburškim, ki je bil po zunanjepolitičnih spletkah postavljen za monarha. Tujca so se oklepali vsi protiljudski elementi in šele poraz Bolgarije v svetovni vojni na strani centralnih sil je spravil zopet ljudstvo in njeno zastopnico —ze-mljorad-niško stranko na krmilo. Vodja te stranke in pokreta je bil Stambolijski in proti njemu so stale vse skupine, ki so .s pomočjo Ferdinanda prišle do moči in do oblasti. Ta krog se je skozi 40 let naučil gledati na kmetski svet kot na nevedno' in nesamostojno maso in zato ni bilo pričakovati, da se bo zlepa pomiril s kmetskim režimom.
Pod Ferdinandovim žezlom se je vsaka demisija kabineta končala s tem, da so vsi člani vlade in voditelji strank romali v zapor. Stambolijski je pa zavračal 'balkanska sredstva po* vzoru svojih prednikov tudi napram svojim nasprotnikom. On ni kaznoval niti povzročitelja vojne s Srbijo in car Ferdinand in njegov premier Radoslavov ■ sta sama iz strahu pobegnila v Nemčijo. Nekaj ministrov je sicer bilo zaprtih, a ni bilo ne krvave osvete, ne per-sekucij. Stambolijski je bil celo nasproten detronizaciji dinastije, ker je upal, da bo iz Ferdinandovega sina Borisa odgojil pravega vladarja parlamentarne monarhije. To je bila temeljna napaka, ki se je krvavo maščevala. Car Boris se je na videz dal odgojevati, v resnici je pa prežal z vsemi drugimi nasprotniki kmetske vlade na priliko ustoličenja absolutizma. Car Boris je hodil k svojemu vladnemu predsedniku Stambolijskemu na njegovo posestvo Sla vovice na obede in večerje prav pogosto posebno 'ob času, ko so se delali prevratni načrti. Videč, da Slavovice, t sam Stambolijski in vsi člani vlade niso obdani s posebnimi sražami in orožjem, je vse to poročal zarotnikom, ki so v noči dne 9. junija lanskega leta z oboroženo silo prevzeli oblast ter začeli najokrutnejše preganjati voditelje kmetske stranke.
Po statistiki prej navedenega zemljoradniškega glasila v Pragi je ubila Cankova vlada s svojimi gardami v enem letu nič več in nič manj kot 18.000 ljudi. Med umorjenimi so štirje ministri (Stambolijski, Daskalov, ustreljen od bolgarskega atentatorja v Pragi, Genadijev in Dupa-rinov, katerega so ubili, ko so ga vodili iz ene ječe v drugo), 14 narodnih poslancev, 8 mestnih načelnikov, veliko število županov, učiteljev, duhovnikov, odvetnikov, novinarjev, zaupnikov zemljoradniške stranke, 12 visokošolskih profesorjev, mnogo dijakov, druge žrtve so pa delavci in kmetje. Od starih voditeljev zemljoradniške stran ke je samo še par živih v emigraciji, a tudi za njimi se pošiljajo iz Sofije morilci.
Z najhujšim terorjem je izvajala 'sedanja bolgarska vlada tudi sobranjske volitve dne 17. novembra 1. 1. Zem-Ijoradniki so smeh kandidirati samo v 32 okrajih, okrajev je pa 72 in na ta način je dobila vlada 201 mandat, to je
skoraj toliko-, kolikor so prej pri svobodnih volitvah imeli zemljoradniki. Letos so bile volitve v okrajna zastopstva, a pri teh volitvah je kljub vladnemu terorju dobila premoč združena kmetsko-delavska opozicija. Tudi v notranjem življenju države je bilanca za sedanjo sofijsko' vlado naravnost porazna. Gospodarsko življenje trpi pod dvakrat večjo draginjo od lani, kulturno življenje pa lahko presodimo po tem, da je vlada v enem letu zaprla 400 gimnazij in da je ljudsko šolstvo v največjih težavah.
V mednarodnem življenju so pretrgane vse -vezi zaupanja, ki jih je izvedel Stambolijski, kali vojne so se v Bolgariji silno razmnožile in kako nasproten je sedanji bolgarski režim toliko zaželjeni pacifikaciji Balkana, vidi se že v tem, da so zdaj že v drugič neznani storilci .napadli zastopnka naše države v Sofiji, da ti napadi niso bili samo izbruhi mržnje, ampak da se je pri obeh napadih stikalo za vojaškimi i-n drugimi dokumenti. Individualistična akcija atentata ne 'išče vojaških in državnih aktov in tako naj se bolgarski režim še toliko- zagovarja, da krivcev ne pozna, Ostane le gotovo, da je miru in spravljivosti ravno tako sovražen, kakor je sovražen nesrečnemu bolgarskemu ljudstvu.
Politične beležke.
Burne scene v Pašičevem kabinetu. Glede napadov na opozicijonalne narodne poslance dajejo- radikal-demo-kratski krogi neverjetna »pojasnila.« Zemljoradniški poslanec Miletič, ki so ga aretirali v Banjaluki, naj bi bil pijan, demokrat dr. Šumenkovič naj bi -bil v Ohridi slabo govoril o kralju, M-oskovljeviča in Vujiča naj bi bili pretepli lastni- pristaši in malo manjka, da ne rečejo, da sta se sama povaljala po prahu ter ranila, da lahko potem radikale dolžita. Ko so napadeni, poslanci najprej protestirali pri vladnem predsedniku -Paš-iču, je ta rekel, da io ni njegova stvar in poslal jih je k notranjemu ministru, ki je pa razlagal, da si mora najprej pridobiti podatke. Zemljoradniški poslanci Lazič, Miletič, Moskovljevič, Vujič in Dimitrijevič, bivši srbski komitski vojvoda Dule sp ponovno'postetili Bašiča v njegovem kabinetu in tukaj je prišlo do zelo burne scene, kakor so potem sami zemljoradniški poslanci poročali predsedništvu skupščine. Pašič jih je hotel zopet odpraviti, češ, da se mora vse prej šele dognati, poslanci se pa niso -dali odpraviti in Dimitrijevič je vprašal Pašiča: »Ah jamčite, da se -obdrži red v državi?« — Pašič odgovarja, da bo izdal tako naredbo. Dimitrijevič ponovno vpraša: »Ali je jamstvo, da 'oblasti preprečijo nerede in prelivanje krvi?« — Pašič: »Jaz takega jamstva ne morem dati!« — Moskovljevič: »To se pravi, da se -bo v praksi izvajalo, kar ste napovedali v Bjelini!« — Pašič se je nad to opazko razjezil in je kazal poslancem, naj odidejo. Poslanci nočejo iti in vojvoda Dule — Dimjtrijevč vzklikne: »Ker ne daste jamstva za svobodo shodov in poslanske imunitete, mi ne bomo več obtoževali podkupljenih in zapeljanih ljudi j, ampak Vas in odgovorne gospode ministre!« — Nikola Pašič se je silno razburil in prestrašil ter začel klicati sluge in žandarje: »Grozijo mi, odstranite jihl« — Srbski zemljoradniški poslanci so mirno odšli ter se podali naravnost v predsedništvo narodne skupščine, -kjer so pred pričami opisali celo sceno.
Proglas srbskih zemljoradnikov. Z ozirom na zadnje dogodke in posebej še glede napadov na narodne poslance in postopanje g. Pašiča so izdali srbski zemljo radniki svoj proglas na pristaše. Ta proglas je zelo oster in se lahko čila v večini srbskih in hrvatskih listov, mi ga pa ne objavimo, ker smo že izkusili, da se v vsakem mestu napram časopisju drugače nastopa. Kar se lahko -piše v Beogradu in Zagrebu, to se po navadi ne sme pisati pri nas. Sicer si bodo pa mnogi naši čitatelji ta proglas prečitali v drugih listih, ki imajo več s-olnca politične in tiskovane svobode. Podobno se je glede tega proglasa izjavil tudi včerajšnji »Slovenec«.
Dr. Šumenkovič klican na Bled. Dr. Ilija Šumenko-! vič, poslanec Davidovičeve grupe, katerega je pred par dnevi policijska oblast iztirala iz njegovega volilnega , okrožja in ki je na to zaprosil kralja za avdijenco, je prejel iz Bleda brzojavni poziv, da se kralju predstavi. Šumenkovič je na Bled že odpotoval.
Režimovci med seboj. V vseh političnih krogih je vzbudil veliko senzacijo članek »Balkana« pod naslovom »Razpad radikalno-demokratske samostalne koalicije.« V tem članku pravi, da jel cel narod z največjo radostjo sprejel novo koalicijo in nacijonalni blok, ker je mislil, da je Pribičevič priskočil radikalom na pomoč, da reši Srbstvo in državo. Toda Pribičevič vseeno ni odstopil od svoje donkihotske politike ter prišel na pravo pot. Koalicija bi morala začeti borbo z opozicijo, dočim je nelojalnost Pribičeviča učinila, da so začeli dvigati glavo antidržavni elementi ter vse njegovo delovanje dosedaj je ojačilo samo opozicijo. Pribičevi-čevci so po »Balkanu« najnelojalnejši zavezniki. Na svojih zborovanjih rušijo radikale v času, ko Korošec j najsijajnejše zmaguje v občinskih volitvah v Sloveniji. |
Članek završuje »Balkan« z besedami: Zavržimo nelojalne in nesolidne zaveznike, zavržimo Pribičeviča in na razvalinah vsega vzdignimo pravo demokracijo s parolo: »Srbi na okup«.
Napad na poslanca dr. Behmena. Dne 17. t. m. je
bil napaden v Banji Luki v Bosni muslimanski poslanec dr. Šefkija Behmen. Ko je šel mimo nekega lokala v katerem se je nahajal srnaovac Simo Davidovič, je ta nenadoma skočil proti poslancu ter ga udaril z vso močjo s pivskim vrčkom v prsi. Steklo se je zdrobilo vsled jakega udarca, dr. Behmen pa je zadobil težje notranje poškodbe. Značilno je to, da je celi slučaj opazoval službujoči policaj, ki se je branil nastopiti proti napadalcu. Tudi veliki župan še ni ničesar ukrenil, dasi mu je bila zadeva'takoj prijavljena. Predsednik kluba JMO je vsled tega novega nasilja poslal kralju protestno brzojavko, enako je protestiral predsednik muslimanskega kluba dr. Hrasnica pri skupščinskem predsedniku.
Po svetu.
10 letnica smrti pacifistične prvoboriteijice. Kmalu bodemo obhajali žalostno 10 letnico začetka najstrašnejšega zločina nad človeštvom — svetovne vojne in ob tej priliki se je treba spomniti tudi na to, da je kratko pred žalostnim in sramotnim začetkom vojne umrla prva in odlična zagovornica miru pod militaristično Avstrijo — pisateljica Berta von Suttner. Njeno odločno pacifistično delo, ki je tudi velike literarne vrednosti »Die Waffen nieder!« — je odmevalo po celi Evropi. Več tednov pred vojno je vrgla nevarna bolezen pisateljico na bolniško posteljo in do svojin smrtnih bojev se je ta odlična pacifistinja še posvetovala z dunajskim nadškofom Pifflom radi svetovnega pacifističnega kongresa, ki je bil nameravan za jesen leta 1914. —• Zmagale so strasti, zmagal je zločin, blaga pisateljica je legla v grob in ž njo za več let tudi pacifizem, ki ji pa danes daje odlično mesto.
Proti fašizmu. Francoska zbornica je sprejela na pred log socialistov resolucijo-, ki protestira radi umora italijanskega poslanca Matteoitija ter tudi v splošnem obsoja politične umore in nasilja. — V četrtek se je vršila skupna seja predsedstva angleške delavske stranke in angleške zveze strokovnih 'organizacij, na kateri so se bavili z umorom poslanca Matteottja. V sprejeti resoluciji se povdarja, da je, kdorkoli je že izvršil zločin, odgovorna za smrt Mat-teottija edinole fašis-tovska stranka. — Sestanek angleškega vladnega predsednika Macdonalda z Mussolinijem je odpovedan. Po Italiji, se vršijo kljub vsemu terorju številne delavske manifestacje: žalne za umorjenim poslancem, protestne proti fašizmu. Vdovi fašistovske žrtve je podelil sv. oče svoj apostolski blagoslov in jo sprejme v avdienci. — Veliko pozornost je vzbudilo- dejstvo, da je predsednik fašistovske mornariške zveze d'Annunzio -odložil predsedniško mesto. Del odbornikov je bil solidaren z d'Annun-zijem ter tudi -odstopil.
Zločini nemških fašistov in sramota nemške' justice. 400 političnih umorov je bilo izvršenih v Nemčiji od leta 1919 do danes. Vsi umori so bili izvršeni od fašistovskih organizacij. Večina teh umorov je ostala nekaznovana. Morilcev ali niso izsledili, ali s-o jih oprostili, ali pa obsodili na smešno nizke kazni. Morilec Roze Luxemburg, poročnik Knill n. pr., ki ni svoje žrtve samo umoril, ampak tudi -oropal, je dobil tri mesece zapora. Morilec dr. Lieb-knechta 'Rzewuski je bil obsojen na en mesec! Knjiga sedanjega državnega pravosodnega ministra Gumbla »Vier Jahre Mord«, ki je te dni izšla in o tem poroča, je dokument sramote za nemške nacionalistične organizacje, kakor za nemško justico.
Sestav ruske komunistične stranke. Na 13. -kongresu ruske komunistične stranke je poročal Stalin -o stanju ruske komunistične stranke. Po tem referatu je bilo v stranki do 12. kongresa 485.000 članov. Sedaj je v stranki organiziranih 477.000. Od tega števila je 45 -odstotkov -delavcev, 24 Seljakov, 29 odstotkov uradnikov. Od teh članov jih je bilo 0.6 odstotkov, ki so stopili v stranko do leta 1905y 9 'odstotkov do 1917. Najjvečji procenti in sicer 30 na leto pride v letu 1920 Iglad). Nacijonalna sestava stranke je sledeča: Velikorus-ov je 72 odstotkov, Ukrajincev 5.8, Židov 5.2. Ostali so pripadniki drugih narodnosti. V centralnem "komitejnu stranke je 44 odstotkov delavcev, 55 pa inteligentov. Med temi jih je 96 odstotkov, ki so vstopili v stranko pred letom 1917. Strankarskih glasil je v Rusiji (drugega časopisja sploh ni) 495.
Malo odgovora zagovornikom nasilja.
Celjska »Nova d-oba« otvarja v predzadnji svoji številki čudno menažerijo hijen. Za 1 dinar pro eksemplar piše kopico psovk, primernih njenemu pondeljkovemu
razpoloženju in slabi vesti. Napram našim ugotovitvam dejstev slišimo zaplotno zmerjanje onemogle -bojazni.
Temu ne bomo odgovarjali. Tisti, ki iščejo pri celjski »Novi dobi« in njenih duševnih zaplečnikih hrane in zaščite, naj jo le tam iščejo in najdejo.
Resne Celjane pa vprašamo: Ali ni redila vse razne obrti in trgovino v Celju ravno slovenska zemlja, okolica in Savinjska dolina? Ali ni v prejšnjih kritičnih časih in še danes ravno naša duhovščina moralno in materijelno vse žrtvovala za kulturni in gospodarski obstoj slovenskega življa proti nemškemu kapitalu in njegovi krivici?! Kdo je polagal kamen slovenskemu šolstvu, slovenskemu gospodarstvu, slovenski misli za svoje človečanske pravice? Ali slovensko delavno ljudstvo pod vodstvom naše duhovščine, ali pa oni obrtniki in trgovci, ki so postajali v napuhu in potuhi od strani ponemčevalnega režima napram liberalni frakariji največji odpadniki in nemškutarji?
Danes postajajo nekateri, hvala Bogu, malo po številu, iz jednakih razlogov meščanske preobjestnosti in duševne preperelosti sužnji radikalov ter samostojnih demokratov in njihovih trobentačev. Pozabljajo, da so vzrasli iz slovenskega ljudstva in da živijo od naših žuljev. Oni skrivajo svoje namene, a mi ne bi smeli pri tem delu obstati in povedati, da ljubimo mir, bratstvo, ne pa kot oni razbijanje z noži in bombami, da ljubimo poštenost in odkritosrčnost, ne pa zahrbtne napade na življenje, da želimo bratsko slogo in medsebojno pomoč, ne pa kot oni osebno izkoriščevanje in zatiranje drugih. Upravičeno stavimo vprašanje: Ali bo dopustilo ljudstvo po strašnih žrtvah zadnjega desetletja, da par ljudi, ki se naj zahvali za svojo udobno eksistenco delu in trpljenju tega ljudstva, plete bič proti njemu, da podpira ta peščica s svojimi bogatimi dohodki ravno one, ki ne poznajo ne osebnega prepričanja, in tisočletne najvišje krščanske nravnosti in gredo na nedeljo z noži in revolverji dražit izmučene in izstradane dealvce. O heroji, če bi Vi cele mesce kopali v življenjski nevarnosti one črne dijamante, s katerimi se hrani krompir, ne bi šli izzivat brata trpina. Naj si celjski orjunaš »Nove dobe« izda slovesno bulo, da ga ne bodo spremljali tako sovražni zvonovi celjskih cerkva na zadnji poti, marveč bombe in okrvavljeni noži, naj celjska posojilnica d. d. izjavi, da je vzrasla iz klerikalne požrtvovalnosti in klerikalnih žuljev, a da je sedaj korito za liberalne rodoljube (eno samo posredovanje nekega celjskega odvetnika za posojilo, katerega kmet ni dobil, je stalo nesrečneža 20.000 K), naj dotični trgovci in obrtniki izjavijo, da dajejo s podporami potuho političnemu prepričanju nasilne roke orjunašev, naj konečno vsi ti or-junaši in njihovi protektorji povedo, v kateri kavarni ali restavraciji, kjerkoli se shajajo, naj povedo, da se bodo tega lokala in kraja in takega človeka zamogli vsi pošteni ljudje daleč naokrog izogniti.
Pojdimo do skrajnega na levo in desno. Tu ljubezen, mir in sreča — tam mamon, revolver in mrtvaška sveča. »Nova doba« bo potem lahko pogrešala pero in papir.
Razpis nagrade orjunašem. Kdo koristi več svojemu bližnjemu, družini, občini in domovini: ali rudar, ki koplje v življenjski nevarnosti rudo iz globoke zemlje, kmet, ki v znoju spreminja domovino v cvetoča polja in vrtove, učitelj, ki uči otročičke v umetnosti alfabeta, duhovnik, ki kaže pot k večni Svetlobi, umetnik, ki prikliče kresnice v bedne ure življenja, vsi ti, ki budijo življenje iz puščave, ali pa koristijo, več oni, ki gredo nedeljo posvečevat z nožem in revolverjem, pripravljeni spreminjati življenje v puščavo?
Pozor na modri križ in položnice! Znamenje, da s
1.	ali 15. julijem naročnina poteče. Naročnina na časnike se vedno plačuje naprej.. Zaradi zaostale naročnine izostale številke se navadno naknadno ne dopošilja-jo. Ako se zgubi položnica, zadostuje dopisnica, da se dopošlje druga!	Upravništvo.
Letošnji čč. gg. novomašniki: Jakob Aleksič, dne 27. julija 1924 v Središču; pridigar vlč. g. Marko Krajnc, tajnik SKSZ v Mariboru. — Franc Babšek, dne 6. julija v Poljčanah; pridigar vlč. g. Alojzij Rezman, stolni kaplan v Mariboru. — Anton Čater, dne 6. julija v Št. Juriju ob južni žel.; pridigar vlč. g. Ivan Soline, mestni kaplan v Slov. Bistrici. — Ferdo Herman, dne 20. julija v Beltincih (Prekmurje); pridigar vlč. g. Ivan Bašor, župnik v Bogojini (Prekmurje). — Ivan Jerič, dne 13. julija v Dokležovju (Prekmurje); pridigar vlč. g. Jožef Klekl, duh. svetovalec in narodni poslanec v Črensovcih (Prekmurje). — Ivan Kodrič, dne 13. julija v Studenicah pri Poljčanah; pridigar njegov brat, vlč. g. Josip Kodrič, župnik v Razborju pri Slovenjgradcu. — Stanko Lah, dne 20. julija pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža; pridigar mil. g. dr. Ivan Tomažič, stolni dekan v Mariboru. — Drago Oberžan, dne 6. julija v Loku pri Zidanem mostu; pridigar vlč. g. Leopold Kolenc, župnik v Kapelah. — Alojzij Ocvirk, dne 13. julija v Št. Petru v Sav. dolini; pridigar č. p. Odilo Hajnšek iz Nazarja. — Alojzij Ostre, dne 20. julija pri Sv. Križu blizu Ljutomera; pridigar vlč. g. Franc Štuhec, župnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici. — Anton Ravšl, dne 13. julija v Središču; pridigar njegov stric, vlč. g. Anton Ravšl, župnik v Cirkovcah. -•— Franc Skale, dne 20. julija v Žičah pri Konjicah; pridigar vlč. g. Martin Petelinšek, katehet v Mariboru. — Mirko Štruc, dne 13. julija v Slovenjgradcu; pridigar vlč. g. Pavel Živortnik, mestni kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru.
•j* Nenadna smrt malonedeljskega g. župnika. Pri M. Nedelji je nenadoma umrl dne 20. t. m. tamošnji župnik č. g. Jakob Čemažar. L. 1923 je moral blagopokojni pribežati pred fašistovskim nasiljem iz Istre na Slovensko Štajersko, kjer je dobil župnijo Mala Nedelja. Rajni se je rodil dne 15. 7. 1874 v Železnikih na Gorenjskem, po-

svečen je bil dne 25. 7. 1898. Pastiroval je po raznih župnijah tržaško-koprske škofije, kjer je bil tudi častni konzistorijalni svetnik. Bodi mu lahka zemlja slovénska!
Društvo katehetov lavantinske škofije. Na sestanku katehetov dne 8. julija 1924, ki se začne ob 8. uri v Dijaškem semenišču v Mariboru, se vrši tudi redni občni zbor ob pol 10. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Pórocilo tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov. 3. Slučajnosti. V Mariboru, dne 20. junija 1924. — Maks Vra-ber, predsednik.
Vzajemnost, društvo duhovnikov lavantinske škofije. Redni občni zbor se vrši v torek, dne 8. julija 1924 ob pol 4. uri v Dijaškem semenišču v Mariboru. Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in nadzorstva. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Določitev članarine. 5. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ne bo navzočih dosti članov, se vrši črez pol ure občni zbor, ki sklepa ne oziraje se na število članov. V Mariboru, dne 18. junija 1924. — Martin Matek, predsednik.
Ker jim je izpodieteio pri inteligenci, hočejo poskusiti pri ljudskih masah. Pred nekaj dnevi smo beležili vest, da je v Ljubljani izdahnil radikalni ?>Narodni Dnevnik«. Radikalna propaganda med slovenskim razumništvom se hi obnesla in na tem polju so doživeli slovenski radikali velik fijasko. Ker je skrahirala radikalija pri slovenski inteligenci, pa hoče sedaj svojo srečo poskusiti pri ljudskih masah. Slovenski radikali bodo začeli 3. j -ja v Mariboru izdajati »Narodnega Gospodarja«. Naloga tega lista bi naj bila: med kmetskim ljudstvom na deželi po Slov. Štajerskem izpodrinili »Slov. Gospodarja« in ga nadomestiti z radikalnim tednikom. Kako bosta nastopila naš kmet in obrtnik napram novemu radikalnemu tedniku, tega nam ni treba v naprej dolgo prerokovati, ampak si že lahko v duhu predstavljamo, koliko pomenijo med slovenskimi ljudskimi masami Pašičevi radikali in Pribičevičevi samostojni demokrati. Gospodje Tavčarji, Ravnik in oča Grafenauer, česar ni zmogel po par mesečnem životarjenju rajni »Narodni Dnevnik«, tej nalogi še bo veliko manj kos ljudski tednik »Narodni Gospodar«. Kako se bo zgodilo z »Narodnim« tednikom, o tem se naj informira radikalija pri policajdemokratskem šef-uredniku mariborskega »Tabora«, ki je doslej konsekventno pokopal vsak list, katerega je 'Krstil z narodnim imenom.
Celo mrtvim kradejo zasluge. Z velikim začudenjem smo brali v včerajšnjem »Jutru«, da se zasluge ot-I voritve železniške postaje Orehova vas—Slivnica pripisujejo v pokoj odhajajočemu g. nadučitelju Pestev-šek. Vsa čast gospodu nadučitelju, a kar ni, to pač ni. Postaja je prva in glavna zasluga pokojnega narodnega poslanca Pišeka poleg drugih neštetih zaslug za kraj posebej in za slovenski narod sploh. Glede postaje vedo vsi ljudje v kraju, daleč na okrog in tudi starejši železničarji, da je Piškova zasluga, ter se je poprej sploh in se še sedaj od mnogm imenuje »Piškova postaja«. Gospod nadučitelj kot dober znanec in celo prijatelj pokojnega poslanca, rodoljuba in dobrotnika bo mogoče celo sam nastopil proti temu, da se kradejo umrlemu zasluge, pa če bi mu tudi to ne uspelo, bodo rojaki pokojnega poslanca in dobrotnika sami skrbeli za to, da mu kako »Jutro« ne bo Irradio zaslug.
Sokol dr. Pivko na italijanski fronti. Sokol dr. Pivko opisuje v brošurah svoje delovanje v prid Jugoslavije na italijanski fronti, hodi od kraja do kraja ter predava o teh junaštvih strmečim Sokolom, ne pove pa nikdar in si o tem ne beli glave, ali je to delo nam Jugoslovanom doneslo kaj koristi, ali so Italijani pri sklepanju miru in sedaj po prevratu pokazali le trohico hvaležnosti. Dejstvo je, da so Italijani poleg Trentina in Furlanije, katere province jim gredo po načelu samoodločbe narodov, nam ugrabili celo Istro, Trst, skoraj celo Notranjsko, Goriško in nazadnje še Reko. Vse menda kot nagrado za delo dr. Pivka na italijanski fronti. Že pred dvema letoma smo v našem listu namignili na to čudno vlogo dr: Pivka, ki je im previdno — molčal. Oglasil se je pred kratkim najbolj kompetenten mož, tajnik Jugoslovanskega odbora dr. J. Ravnik, odvetnik v Beogradu, ki je v oni dobi iz Rima zasledoval »delo« dr. Pivka in mu v brk pove, da ni sodeloval z Jugoslovanskim odborom, da ni poznal discipline, da je zasledoval svoje posebne cilje, s kratka, da njegovo delo ni bilo v interesu jugoslovanstva. — Dr. Ravnik je liberalec kakor dr. Pivko, ni torej iz političnih nagibov v pravi luči prikazal svetu dr. Pivka. Dejstvo je in ostane, da dr. Pivko ni dosegel prav ničesar za nas, četudi se v svojih brošurah hvali s svojimi junaški deli in visokimi italijanskimi zvezami, nepobitno je pa tudi dejstvo, da so Italijani dobili tako velik pohlep po slovenski zemlji, ker so s Pivkovo pomočjo znatno ojačili svoje postojanke napram Avstriji. Cim obupnejši bi bn položaj Italijanov ob priliki, ko se je sklepalo premirje, tem bolj ponižni bi bili in se zadovoljili s pridobitvijo čisto laških provinc, a ne zahtevali popolnoma slovenskih po-
krajin. Namen izvajanj dr. Ravnika, katerega dr. Pivko ne bo tožil, je povedati brezobzirno, da imajo Itali jani -osti vzroka, slaviti dr. Pivka, ki bi pa naj imel toliko narodnega ponosa, da bi o dogodi... na italijanski fronti molčal in izginil iz Jugoslavije, kateri je neizmerno škodoval, koristil pa prav nič. Sokoli, informirajte se pri dr. Ravniku!
Značilno za dr. Žerjavovo politiko. Na črno kavo je začel k dr. Žerjavu hoditi dr. Šušteršič. V razsodišču or-june v Ljubljani je dr. Pegan. Vsem onim, ki so že okusili v zadnjih dneh »čisto svobodne« politične metode dr. Žerjava in njegove orjune, k ravnokar zabeleženim dejstvom ni potreben komentar. So se pač našli ljubitelji »svobodnega solnca«, akoravno so si svojčas nasprotovali kakor ogenj in voda.
Letošnje glavno zborovanje »Slomškove zveze« se bo vršilo v Celju v dneh 4. in 5. julija. Prvotno je bilo določeno tridnevno zborovanje, a radi tečaja štajerskih učiteljic, ki ga bodo imele v Mariboru od 29. junija do*
3.	julija, moramo zborovanje v Celju 3. julija opustiti; in pričete še le v petek, to je dne 4. julija in to zato, da omogočimo udeležbo tudi onim štajerskim tovarišicam, ki se bodo udeležile tečaja v Mariboru. Pričetek našega glavnega zborovanja v Celju bo torej dne 4. julija, in sicer po nastopnem dnevnem redu: 1. Ob 8. uri sv. maša v župni cerkvi; 2. ob 9. uri predavanje v dvorani hotela Beli vol. Predavali bodo gg.: dr. Ogrizek: Pravna zaščita vzgojno ogrožene mladine, nadučitelj Alojzij Kržišnik: Socialno kulturno delo učiteljstva; dr. Anton Medved: Krščanska vzgoja mladine — najtrdneji ši temelj države in človeške družbe. 3. Skupno kosilo v hotelu »Evropa«; 4. izlet v okolico. — Drugi dan, to je
5.	julija pa bomo imeli redni občni zbor »Slomškove zyeze«, kakor sledi; 1. ob 8. uri sv. maša v župni cerkvi;
2.	ob 9. uri pričetek občnega zbora v dvorani pri Belem volu po običajnem dnevnem redu, to je poročila tajnika, blagajnika, urednika, upravnika; 3. obravnava posameznih predlogov in nasvetov; 4. poročilo podružničnih načelnikov; 5. raznoterosti; 6. voiitev “novega odbora. Prijave za zborovanje v Celju sprejema nadučitelj štrukelj, Vič pri Ljubljani; one za Maribor pa Betka Kac, Maribor. Po že doslej priglašemn tovarišicah in tovariših se obeta v Mariboru in v Celju uprav lepa udeležba.
Vstopnice za orlovsko okrožno prireditev v Hočah l
se dobijo v Cirilovi tiskarni v Mariboru, pri gospodu Polaku, kaplanu v Hočah in pri g. organistu Kovaču v Slivnici.
Telovadni odsek Orel v Žalcu priredi dne 29. junija t. 1. javno telovadbo qb priliki 151etnice obstoja blagoslovitve odsekovega prapora. Sodeluje polnoštevilna 'orlovska godba iz Device Marije v Polju. Prijatelji orlovsko misli vabljeni!
Iz Ljubnega. Med potniki, ki uporabljajo poštni avto v Solčavo, vzbuja nevoljo postopanje vpolp nadučitelja Kocbeka, ki vsakikrat rad imel najlepši prostor, akoravno bi se spodobilo, da bi kot predsednik planinskega društva prepustil boljše prostore tujcem. Ne vemo, čemu se ta mož toliko vdzari okrog, ko pa so razmere pri društvu, kateremu načeluje, vedno slabše in on s svojim postopanjem vse odbija. Sicer pa ima gosp, Kocbek, kakor vsi demokrati. — prav nesrečno roko. V Gornjem gardu je propadla družba Veble in Comp., zaradi katere je Kocbek užival dolgotrajni dopust, ker je moral — knjige v red devati, propade pa tudi liberalna Posojilnica v Gomjemgradu. Nič ne pomaga, dai drži eden vogel te posušilnice,, ki ne more vlog izplačevati, graščinski uradnik-milijonar po koncu, kateri smatra za nujno potrebno z ozirom na svojega službo-dajalca, da mora pospeševati Žerjavovo demokratsko politiko na vse načine, da mora biti sin zagrizen orjunaš itd. Pribijemo že uanes, da ga smatramo za sokrivca žalostnega položaja liberalne Posojilnice in mu pokličemo v spomin, da je njegova dolžnost vse storiti, da pride Posojilnica v red. Saj je on glasoval za milijonske kredite v špekulativne namene, saj je i on odgovoren, zato, da ima par ljudi milijonske kredite od liberalne Posojilnice, vlagatelji pa ne morejo priti do svojega denarja. Gospod Kocbek bi naj za usodo Posojilnice zainteresiral advokata dr. Kalana, ki je nekak zaščitnik gornjegrajskih demokratov. Njegova dolžnost bi bila, da stori vse, da se vzbudi liberalna Posojilnica v Gor-njemgradu k življenju in iztirjajo previsoki krediti. — Ako ne bo kmalu Posojilnica urejena, pridemo s podrobnostmi na dan, saj so nekateri merodajni faktorji pri Posojilnici, katere je strah, razkrili vse rane te nesrečne demokratske ustanove.
Zopet reorganizacija policije. V ministrstvu za notranje zadeve se pripravlja reorganizacija državne policije v vseh važnih centrih države, v prvi vrsti pa reorganizacija policije v Beogradu. V to svrho se bo prihodnje dni sklicala posebna anketa, katere se bodo razen šefa javne varnosti načelnika Žika Laziča, inšpektorjev Vase Lazareviča in Lipiča ter beograjskega policijskega šefa Manojla Lazareviča udeležili tudi vsi 'policijski ravnatelji v ostalih
nsaixarrx&i-t.’zzsBaB
Sthilht-owo mils z znamko „Jelen“
je nepresežno y pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s Schicht-ovim milom je zabavat t
večjih mestih. — Kakor doslej, bo pa gotovo tudi pri tej reorganizaciji še vedno ostala sramota mučilnice — glav-njače — policijskega zapora v Beogradu jn še razni dn> gi strašni pojavi.
Nasilje nad »Primorskim novim listom«. V vseh S opozicijonalnih krogih je vzbudilo veliko senzacijo novo nasilje režimovcev nad glasilom Davidovičevih demokratov v Primorju in nad njegovim odgovornim 'urednikom. Nikola Poliča, poznanega pesnika in publicista, ki je bil obenem odgovorni urednik »Primorskega novega lista«, so pretekle dni aretirali ter ga zaprli. Naslednji dan je prejela redakcija omenjenega lista od policije obvestilo, da se mora izhajanje lista ustaviti in to na členu ustave 138 radi »razdraživanja proti državni celini in sejanja plemenske mržnje«. — Obrambo urednika Poliča, ki se nahaja v zaporih okrožnega sodišča v Ogulinu, je prevzel bivši ban Tom-ljenovič. To novo nasilje dokazuje, da se sistematično dela na tem, da se onemogoči vsako akcijo opozicije. Značilno je, da se je spravilo najprej na takozvano srednjo linijo, Davidovičevo skupino in zemljoradnike, ki so po svojem državno pravnem programu centralistične.
Obsodba Garage in tovarišev. V sc boto je bila v Osijeku razglašena obsodba v nadenomesečni obravnavi proti Garagi in tovarišem. Po razsodbi so obsojeni: Caruga, Prpič (veliki), Mihajlovič in Selthofer na smrt, Sulentič in Krmpotič na 20 let ječe, Poljanič na 16 let, Sekič na 15 let, Gerskič in Kavačevič na 10 let, Jugovič in Prpič (mali) na 5 let, Lončar in Rupež na 8 mesecev ječe. Smrtna obsodba za Carugo in Prpiča velikega se glasi na smrt brez predloga na pomiloščenje.
Iz Celil.
V celjski »Novi dobi« št. 69 je objavil g. Boris Jošt »Poslano«, v katerem grozi z osebnim obračunom. G. državnega pravdnika v Celju uljudno vprašamo: ali se sme z Borisom Jošt na isti način obravnavati osebni račun, kakor on obeta, namreč zob za zob, glavo- 'za glavo, da se tako zopet vpelje krvna osveta, ki je obtičala v Albaniji? Ali se bo osebna varnost zaščitila po zakonih, ali pa si ( naj vsak sam pomaga? Ali bo ostala grožnja z nasiljem od strani brez oblastnega dovoljenja oboroženega orju-naša neopažena?
Praznik sv. Rešnjega telesa se je praznoval tudi v Celju z onim prisrčnem veseljem, ki ga more vzbuditi le globoko v ljudstvu zasidrana zavest visokega dogodka. Nepregledne vrste mladine, otročki v svojih belih oblekcah in s svežim cvetjem, odraščajoča mladina s svojimi vzgojitelji, resni mladeniči in možje, dekleta in v trpljenju utrjene ženice so izkazovale čast Najvišjemu. Dostojanstveniki in predsta vitel ji svetnih oblasti so izkazali čast, komur čast. In ko je zadonela pri evangelijih veličastna pesem »Aleluja« s pozavnami, je čutil vsak", ki ima srce in pamet, da je katoliška vera vera ljubezni, lepote, dobrote in veličanstva. Tako so se izražali pravoslavni očividci.
Dva otrjunaša sta se ob procesiji na Rešnjega telesa v Celju režala v zakotju na ves glas, izražajoč svojo kulturo: »Ko bi hudič zdajle poslal kišo in točo . . .« Priče so na razpolago.
Na Tetovo je posedlo vse polno celjskih obitelj re- i stavracijo hotela »Evropa.« V veselem prazniškem razpoloženju je igrala zvečer izborna mariborska godba »Drava.« Vse je bilo v teh zanikrnih časih veselo svetlega momenta. Ali orjuna hoče povsod pustiti svoj »Teufels-schreck.« Ko so gostje, zadovoljni nad lepim dnevom, že odhajali, je nahrulila kepa teh ljudi kapelnika, da mora na njihovo povelje zaigrati orjunsko himno. Zabesnela je proti občinstvu, in kakor priznava »Nova doba«, prišlo bi do mučnega spopada. Kmetski pregovor pravi, da se pijancu izogni s senenim vozom. In tako so se trezni ljudjje izognili tem junakom. Ali so sploh še normalni? Kmet, če ne daš konja, delavec, če mi ne greš delat, učitelj, če ne daš dobrega reda, sodnik, če ne razsodiš v moj prilog, trgovec, če mi ne podariš blaga, g. Sirec, če ne daste draguljev, ali če ne pokleknete pred k. u. k. Verpflegs-feldwebelnom — bum — bum — sicer pride do sile! — Kakšne metode so to?
Celjske nemške grofe pred 400 leti je premagal g. Drago Sirec, Sokol in orjunaš od pete do glave'. Zakaj se niste v letih 1914—1918 postavili v pozo, kakor se znate sedaj med mirnimi gosti? Kajpak, mirnega gosta se lahko prevrže, da se mu noga zlomi, in ni nič iz tega.
Mučne spopade si želi »Nova doba.« Ali si jurist, o-prostite, g. dr. Božič, predstavlja brezupen zagovor človeka, ki bi z grožnjo od njega izsilil n. pr. ločitev odvetniške pisarne od »Lastnega doma«? Kako torej on kvalificira dejanje, ko se n. pr. prisili godbenike, da morajo nekaj igrati, ker sicer . . .
Celjska orjuna občuduje nove kandelabre, ki so se postavili te dni pred magistratom. No, volitve bodo pokazale, da bodo služili samo žarnicam, kakor so pač namenjeni.
Resna vprašanja se bodo še stavila resnim Celjanom. Ali odobravate nasilne nastope orjunašev za njihovim hTbtom skritih Sokolov proti osebni svobodi ali pa reflektirate na mirno sožitje s slovenskim ljudstvom?
Iz Maribora.
Zarotnike iščejo, »tabor« poroča z. veliko naslado in še z večjo pretiranostjo o razkriti komunistični zaroti in o aretaciij nekih delavcev iz Ruš ter o preiskavah v Mariboru in okolici. Kar se »zarot« tiče, vemo, da jih je že bilo več kot preveč, pa so se vse razblinile v nič, na novo je pa sedaj tudi to, da se veže po vsej si-
li z vsako tako »akcijo in zaroto« tudi »klerikalce«. To oskrbijo v prvi vrsti ovaduški listi kot je »Tabor« in ker se išče sedaj protiutež orjune, ki javno govori, kako se bo borila »protiv pozitivnih zakona države«, si lahko razložimo tudi »Taborovo« vnemo v demagoško-ova-duškem poslu. Tokrat je vzel »klerikalce« sploh, posebej pa še ruškga g. kaplana, češ, da je s komunističnimi zarotniki govoril ter je menda tako tudi deležen priprav njihovih »zarot«. Ge govori človek z ljudmi tega ali onega naziranja, je za normalnega in družabno sposobnega človeka čisto jasna stvar, »Tabor« pa seveda v to vrsto ne spada, ker je celotno njegovo delo proti narodu in njegovi družbi, — in tako nam ostane samo še dolžnost, da opazarjamo javnost na ostudnega ovaduha, obrekovalca itd. Značilno je, da je med ruškimi »prevratniki« neki invalid, skoraj popolnoma slep, ki ima pač to nesrečo, da noče na pol živ v zemljo, ter da govori včasih nepresojeno in neprecenjeno, kakor so tudi nepresojene in neprecenjene nesreče in krivice, ki so ga že zadele. Daleč bomo prišli, če se bodo iz besed nesrečnih in obupanih ljudi kovale zarote, še dalje pa, če se ne zastavi pot ovaduhom in onim ljudem, ki si lastijo vlogo čuvarjev države, a ne nosijo za njo nobenih bremen.
Na zasebnem ženskem učiteljišču šolskih sester v Maribora se začnejo sprejemni izpiti za I. letnik šolskega leta 1924-25 dne 30. junija ob 8. uri. Učenke drugih zarvodov naj prinesejo s seboj risbe in ročna dela.
Sklep trgovske nadaljevalne šole se vrši v sredo, dne
25.	t. m. ob 3. uri popoldne v telovadnici ženskega učiteljišča na Zrinjskem trgu s primernimi nagovori ter razdeljevanjem izpričeval in daril odličnjakom; razstavljena bodo ob enem vsa pismena dela in risbe učencev na vpogled. Trgovski gremij vabi učne gospodarje, da se šolskega sklepa po možnosti udeleže.
Zopetna zahteva uverenj o poreklu. Carinjalna pošta v Mariboru je obvestila Trgovski gremij, da so od dne
17.	t. m. dalje pri uvoženih poštnih paketih, ki imajo označbo: »Sendung mit Begleitschein«, zopet potrebna uverenja o poreklu (certifikat d’origine), da se more blago ocariniti po minimalni tarifi. V svrho hitrega carinjenja se priporoča, da zahtevajo trgovci od svojih dobaviteljev prilaganje izvirnih certifikatov poštnim spremnicam in morajo biti izstavljeni v državi, iz koje je blago.
Vpisovanje in sprejemni izpiti na drž. moškem učiteljišču v Maribora. Vpisovanje v I. letnik drž. moškega učiteljišča v Mariboru se vrši dne 29. junija od 9. do
12.	ure. Predložiti je treba krstni list in zadnje šolsko Izpričevalo. Kdor prosi za oprostitev od predpisanih pristojbin, naj predloži tudi premoženjski izkaz, ki ni nad 1 leto star in je potrjen od pristojnega davčnega in zemljiškoknjižnega urada. Učenci, ki so «.ovršili malo maturo ali četrti razred gimnazije, realke ali meščanske šole, delajo izpit le iz petja, ostali pa iz verouka, slovenščine, zemljepisja, zgodovine, matematike, prirodopisa, fizike in telovadbe. Poleg tega morajo predložiti lepopisni zvezek in nekaj risb. Okrožni zdravnik bo pri vsakem učencu določil, če je duševno in telesno sposoben za učiteljski stan. Sprejemni izpiti se vrše v pon-deljek, dne 30. junija od 8. ure dalje. — Jeseni se bo sprejelo v I. letnik le toliko gojencev, v kolikor bo to dopuščal prostor. Podrobnosti na črni deski zavoda.
Od cvetličnega dne, ki sta ga priredili društvi PRK in Podporno društvo za revne učence, se je dobila za našo revno deco lepa svota 8000 D. Društvi izrekata toplo zahvalo vsem cenjenim damam, ki so sodelovale pri prireditvi, vsem darovalcem cvetlic in cenjenemu občinstvu za dobrohotne prispevke. Osobito so se pa izkazale banke in veleindustrija, kateri so k tej svoti prispevali skoro polovico.
Prostovoljno gasilno društvo v Razvanju priredi v nedeljo, dne 6. julija t. 1. v gozdu zraven vile »Svati« v Razvanju veliko gozdno veselico z raznimi ljudskimi zabavami. Za jedila in dobro, pristno vino, poskrbi društvo. Avtomobilna zveza med Glavnim trgom in veseličnim prostorom. Začetek ob 15. uri. Vstopnina 5 D. V slučaju slabega vremena se veselica vrši 13. julija. K obilni udeležbi vabi odbor.
Nabori. Mestni magistrat razglaša: Nabor za mesto Maribor se vrši dne 25., 26. in 27."junija 1924 v Gambri-novi dvorani, Gregorčičeva ulica 29. Nabora se morajo udeležiti: 1. Vsi mladeniči, rojeni 1904 leta in oni, kateri so poprej rojeni in niso bili do zdaj iz kateregakoli vzro ka pregledani. Vsak rekrut prinese seboj* vojničke isprave od svojih bratov, ako nima uradni dokaz, da so predhodnji bratje ali oče služili. Kateri rekrut ne dokaže službe predhodnjih, temu se prizna poln rok, akoravno bi mu pripadal skrajšan rok. 2. Vsi člani družine, kateri mislijo, da so nesposobni za delo in ako njihova nesposobnost utiče na rok službe. Ženski člani dokažejo nesposobnost z uradnim zdravniškim spričevalom, katero napravi aktivni ali rezervni ali okružni zdravnik.
3.	Vsi začasno nesposobni letnikov 1900, 1901, 1902 in 1903, za katere je občina dobila poseben poziv. Vsi obvezani v 31. letu kateri so dosedaj bili začasno nesposobni. 4. Vsi obvezanci operativne in rezervne vojske, kateri so oboleli in onesposobili za vojno službo. 5. Dijaki morajo prinesti šolsko spričevalo. Ako je samo eno šolo izvršil, zadostuje zadnje šolsko spričevalo. Dijaki, kateri so izvršili kakšno obrtno, trgovsko šolo itd. morajo dokazati, koliko razredov srednjih šol so dovršili. Dijaki se ne računajo med zadrugarje in mora rekrut, ako ima brata, kateri študira, to rekrutni komisiji dokazati. Vsak rekrut, kateri hoče biti oproščen, dolžan je, da prinese občinski dokaz, da je on res hranitelj in da on to dolžnost tudi stvarno vrši. Rekrutna komisija prične poslovati vsak navedeni dan točno ob 7. uri zjutraj, ter se naborni obveznik opozarja na to, da se v izogib kazenskim posledicam, točno ob določeni uri predstavi komisiji.
Ribarsko društvo v Mariboru naznanja svojim članom in drugim interesentom, da je po razglasu velikega župana ljubljanske oblasti št. 12.886 od 3. julija 1924 tudi za leto 1924 dovoljen športni ribolov v državnih ribjih vodah v Bohinju. Športna pristojbina znaša za enodnevni lov 40 D, enotedenski lov 200 D, enomesečnii lov 600 D, dnina spremljevalcu za celi dan 40 D, za pol dneva 2o D. Stalni gostje hotela »Sv. Janez ob Bob. jezeru« kakor tudi člani ribarskih društev v Ljubljani, Mariboru,^ Celju, Konjican in Ribnici plačujejo polovico določene takse proti društveni izkaznici in prejšnji prijavi pri kmetijskem oddelku velikega župana ijnbijnnske oblasti v Ljubljani. Drugače pa veljajo tudi
zanje določila ribarskega reda.
#
Dr. A. Jehart:
Študijsko potovanje v orient.
(Dalje.)
a)	Vožnje:
Parnik Trst—Aleksandrija in nazaj III. razred 30._
Železnica	Aleksandrija—Kairo.................. .77
Železnica	Kairo—Assuan in nazaj.............. 4.64
Železnica	Beliane—oaza Charge in nazaj . . .	1.60
Železnica	Kairo—Sues in v Gosen............ 4.—
Karavana Sues—Sinaj in nazaj...............14.—
Železnica Kairo—Jeruzalem ................... 2.74
Izleti v Palestini ........................10.—
Železnica Jeruzalem—Damask .................. 2.54
Izleti v Pereji............ ............... 6.—
Železnica	Damask—Beirut...................... 1.70
Železnica	Rejak—Aleppo in nazaj.............. 3.20
Izleti v Siriji............................10.—
Beirut—Kairo—ekspres......................... 7.75
b)	Življenje (stanovanje, hrana, nakupi,
bakšiš itd.) dnevno 1 funt za 3 mesece povprečno . . . ................90.—
eg. funtov .... 188.94
štirinajstdnevni izlet Aleppo—Bagdad—Mossul (avto, železnica, konj) .................14.—
eg. funtov .... 202.94
Če računamo egiptovski funt s 360 dinarji, je tega v našem denarju okroglo 73.000 dinarjev. V to svoto pa še niso vračunani izdatki za priprave, za potne liste
Za tako potovanje se je treba dobro pripraviti, telesno in duševno.
Kdor hoče cele mesece potovati po tujini, mora biti zdrav in utrjen. Gorje, če bi se ga lotila bolezen! Živcev seve ne sme poznati, prehlada tudi ne. Gibčne ude mora imeti in trdne kosti, kajti vkljub železnicam in avtomobilom je za nekatere ture še vedno treba zasesti konja ali pa celo gugajočo se kamelo.
Pa tudi duha je treba pripraviti. Če hočeš študirati na potovanju kraje in ljudi, moraš že vnaprej vedeti, kam pojdeš, kaj si boš pogledal, na kaj boš posebno obračal pozornost. Sicer se ti pri toliki obilici novih reči lahko zgodi, da boš tratil čas in denar za brezpo-membnosti, važne reči pa boš spregledal.
Ne samo to. Potnik mora dobro poznati zemljepis, železniške zveze in prometne razmere krajev, koder bo potoval. Poznati mora tudi običaje dežel in ljudstev. »Živi v tujini kot bi bil rojen v njej!« je pravilo za vsakega popotnika. Kako se boš oblekel, kaj boš naročil za obed, kako se boš kretal na ulici, kam pojdeš prenočiti vse to in sto drugih reči moraš vedeti, da boš zložno in mirno potoval. Neprijetno je, če ti domačini že kar od daleč vidijo, da si tujec. Neprijetno posebno zaradi tega, ker tujcu vsako reč dražje zaračunajo.
Najvažnejši predpogoj za tako potovanje pa je znanje jezikov. Kdor potuje sam, mora na vsak način znati jezike dežel, po katerih potuje. Sicer ga »prodajo«.
V	Egiptu, v Palestini in v Mezopotamiji se govori arabski in angleški, v Siriji tudi francoski. Poleg tega je v Egiptu mnogo Lahov, hoteli srednje vrste so skoraj vsi laški. V Palestini so frančiškani domala sami Lahi.
Arabski, angleški, francoski in laški moraš znati, če hočeš sam, brez skrbi in uspešno potovati. —
Še eno vprašanje je treba rešiti: kateri letni čas je najboljši za potovanje?
Meseci majnik—september so silno vroči, posebno v notranjščini in v puščavi. Nam Evropejcem iz zmernega podnebja tolika vročina ne stori dobro.
V	orient se potuje, kadar je pri nas zima in zgodnja pomlad, to je januarja do aprila. Prej ne. Oktobra decembra je tudi na Jutrovem hladno, vetrovno, deževno.
(Konec prihodnjič).
Pazite na razliko
med kožnimi potplati in Palma Kaučuk potplati in petami. Prednosti proti kožnimi potplati so večja trajnost in vzdržljivost čevljev, elastična <3.> in ugodna hoja, ter nizka cena.
Zahtevajte editto te »Palma«.
Trgovski pomočnik išče mesto kot praktikant v manufakturni trgovini. Naslov v upravništvu.	364
Učenca za špecerijsko stroko sprejme veletrgovina Miloš Oset, Maribor.	361 3—1
Šivalni stroj, že porabljen, je na prodaj. Naslov pri upravi lista.	362 2—1
Vabilo na 21. redni občni zbor Kletarske zadruge v Mariboru, r. z. z o. z., v pondeljek, dne 30. junija 1924, ob 10. uri dopoldne v uradnih zadružnih prostorih Cankarjeva ulica 1. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila Zadružne zveze v Celju. 3. Poročilo načelstva in predložitev letnega računa za leto 1923 in predlog o uporabi čistega dobička. 4. Poročilo nadzorstva k točki 3. 5. Sprememba zadružnih pravil čl. 1. 6. Nadomestna volitev v načelstvo in nadzorstvo. 7. Prosti nasveti. Zadružne knjige so članom na vpogled v naši pisarni. Za polnoštevilno udeležbo se prosi. Z zadružnim pozdravom: A Starkel m. p., načelnik.
Gotove moške obleke, perilo za moške in ženske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor Vetrinjska ulica št. 15.	319
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«
Vsem ljubim prijateljem in znancem, ki so nam med boleznijo kakor tudi ob smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
stali ob strani, izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njega zadnji poti, darovalcem krasnega cvetja, imenoma pa prečastitemu gospodu o. Valerijanu Landergott za tolažilne besede ob odprtem grobu, cenj. članom lovskega udruženja »Hubertus«, čast. članom gostilničarske zadruge ter izobraževalnemu društvu v Krčevini za korporativno udeležbo pri pogrebu.
Maribor, dne 21.junija 1924.
Globoko žalujoči ostali.
ZVONARNA IN LIVARNA
ST. VID NAD LJUBLJANO
vliva
BRONASTE ZVONOVE
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah.
Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih
cenah.
Strojno mizarstvo
HOCHNEGER&WIHER

Koroška c. 53 MARBOR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi*. Postrežba točna!	Cene zmerne!

CUNJE
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
II. Arbeiter,
Maribor, Dravska uiica 13.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadla in vlitir.o.
Trgovina
Martin Šume?
s Konjice s
priporoča veliko izbiro raznega manufakturnega ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došlo se-zijo vsakemu dana priložnost, da si pri nakupu oblačila dosti prihrani. 737 50—1
•OMCOMMMM«
Cerkveni zvonovi
iz Böhler-ievega sperijalnega jekla,
Neprekosljiva lepota zvoka, polni ton in čisto uglašani.
Neomejena trpežnost, nobene nevarnosti za prelom ali druge poškodbe. Uglaševanje tudi z bronastim zvonovom.
Dobavljamo vedno iz skladišča po najnižjih cenah, vključno prevoznina do meje in jugoslov. uvozna carina. Glede trpežnosti zvonov, trajnosti višine glasu in čiste uglaše-nosti dajemo na željo večletne garancije. Zahtevajte torej brezpogojno prospekte in proračune od
Gebr. Böhler & Co«, Aktiengesellschaft
Wien l„ Eiisabeihstrasse 12.	357 5_.
aOMVOCOVOMM«
Cenjenemu občinstvu si dovoljujemo naznaniti, da smo izven naše že obstoječe ENGROS trgovine otvorili tudi DETAILNO trgovino galanterije, trikotaže, mode in drobnerije ter vseh potrebščin za šivilje in krojače
Maribor, .AJelssandi'ova cesta .S53,
I kjer nudimo vsem cenjenim odjemalcem prvovrstno blago teh strok po najnižjih j	cenah. Za cenjeni poset se priporoča	354 5—1
Gaspari «fc Fanin^er, Maribor.
Agitirajte !
za
naš tisk!
SODE -i*
nove, iz klanega slavonskega hrasta, vsakovrstne velikosti, trpežnega in ličnega ročnega izdelka, kakor tudi že rabljene stare, za takojšnjo uporabo, ima vedno v zalogi po najnižjih cenah Sodarska zadruga v Tacunju pošta Št. Vid nad Ljubljano.	345 5—1
Somišljeniki inserirsjie
la. amerlk. avto bencin,
motorni bencin, cilindrano olje, surovo olje, slrajna mazila,
i karbolinej, kolomaz, i. f. d.
:
i ponuja po konkurenčnih dnevnih cenah iz skladišča Ptuj ali Maribor tvrdka
Slavenska amerikanska petrolejska družba z o. z., centrala Maribor.
Telefon št. 10.	359 2—1
\