Leto I.
Stev. 143.	V	Ljubljani, četrtek dne 23. maja 1912.
 — --------——“------------
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN* izhaja vsak dan — turll ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob
*. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v sipravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na K 1*50; s pošto celoletno K '20*—, polletno I 10’—. četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. —■
& inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina so &	pošilja	upravništvu.	:::
<	Telefon	Številka 118.	:u
Pred celjsko poroto.
Danes se začenja pred celjsko poroto obravnava proti gospodu Kregarju in drugim — zaradi volilnih mahinacij v kranjski trgovski in obrtni zbornici. Afera je splošno znana, saj je slovensko časopisje mnogo pisalo o nji.. Natančneje bo celo zadevo pojasnila obtožnica in obravnava, o kateri bomo prinašali natančna poročila.
Afera sama je značilna za naš čas in za stranko, ki je v nji prizadeta. Imeli smo letos večkrat priliko, da smo pisali o obravnavah, ki so se vršile pred sodiščem zaradi volilnih sleparij po deželi. Mnogo teh sleparij sploh ni prišlo pred sodišče, ker so ostale skrite — v splošnem pa se lahko reče, da klerikalna stranka pri vsakih volitvah skuša doseči uspehe — s sleparijami. Toliko obravnav in obtožb je pričlo o tem, kako skuša klerikalna stranka dobiti moč v svoje roke. Terorizem, nasilna agitacija, pritisk, grožnje, farovž, cerkcv, pridiga — vse to dela klerikalne volitve. Vse to je v njihovem programu, ki veli, namen posvečuje sredstva. Mnogo žrtev je že padlo na oltar te klerikalne politike. Pri tem so seveda generali zavarovani — oni samo komandirajo — trpe pa mnogokrat ljudje, ki komaj vedo za kaj gre — posebno na kmetih, kjer ljudje pogosto ne vedo, kaj in kako določa zakon. Tam navaja duhovščina k volilnim sleparijam, hujska soseda proti sosedu — daje navodila, preti, žuga, kriči o brezvercih — toliko časa, da zmoti poštenega človeka, da zagreši dejanje proti zakonu. Razprave pred sodiščem so pokazale ta sistem v najgršl luči. Pa tam na deželi sc marsikaj pomečka in zataji.
V Ljubljani sami se volilna goljufija bolj težko posreči, vendar so tudi tu hoteli klerikalci uveljaviti svoj način. Znano je, s kakim pritiskom so delali pri ljubljanskih občinskih volitvah. In tako so si upali tudi v trgovsko in obrtno zbornico. Delo je bilo sicer težko, toda klerikalci so natančneje preštudirali vse volilne priprave — in so našli način, po katerem so hoteli doseči v zbornici večino.
Ako se priprosti ljudje po deželi spravijo na sleparije, ko nimajo konečno nič od tega, če zmagajo klerikalci — zakaj bi se ne potrudili oni, ki imajo od zmage največji dobiček?
O klerikalnih sleparijah v trgovsko in obrtno zbornico se je skrivaj že dolgo šepetalo — dokler ni lansko leto »Jutro« začelo celo afero natančneje pojasnjevati. Na podlagi teh pojasnil je bilo državno pravdništvo prisiljeno, da je začelo zasliševati priče. Izkazalo se je, da one vesti niso bile brez podlage.
Afera Kregar - Štefe se je potem pogosto ponavljala.
Klerikalci pa so iskali maščevanja za to, ker je poklicana oblast posegla vtnes. In so se maščevali s tem, da so ovadili Ribnikarja. Ta
ovadba je bila hladilno olje na njih užaljeno srce...
Ker imajo klerikalci premalo pristašev, da bi mogli povsod zavladati — se poslužujejo protipostavnih sredstev. »Pomesti z liberalci«
— to je njihova parola — toda tudi pri pometanju mora človek paziti, da pri razburjenosti ne zadene samega sebe.
Mi dvomimo, da bi vse te volilne sleparije, kar smo jih in kar jih bodemo še videli pred sodiščem —^ prinesle klerikalizmu posebnih uspehov. Pošteni in dobri ljudje — ne pojdejo s tako stranko.
Pravica in resnica mora zmagati brez go-
LISTEK.
n NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. x
Ljubljanski občinski svet
^red.secistTro:
Dr. KAROL TRILLER.	Dr	IVAN	TAVČAR.
Pod jarmom.
Nakrat se je začul cvileč, tesnoben krič, ženski jok v sosedni sobi.
Ognjanov otrpne.
Poznal je. da je bil to glas krčmarice.
Čemu ta plačljivi krič?«
Nehote se ga polasti strah.
Znovič je poslušal v polutemni sobi; začul je nekake zamolkle korake od veže. ki so se oddaljevali.
Tedaj stopi k nizkim durim in jih hoče odpreti.
Duri sc niso ganile. Potrese jih še z večjo močjo. Toda stale so kakor zakovane. Polasti se ga groza; lasje mu vstanejo po koncu na glavi.
»Izdali so me!« je zastokal.
V tem hipu je bil slišati nekak šum za durmi. Kakor bi se bil zavrtil ključ. Nakrat se duri odpro in skozi vratiča zapiha nočna sapica. Ognjanov upre pogled proti temni luknji na vrtu. Neka glava se prikaže ondi.
Bila je Avramica.
»Požuri se!« je šepetala z zamolklim glasom. Dasiravno je svetiljka le slabo osvetljevala njeno lice. je Ognjanov vendar-le zapazil, da so se lesketale na njem solze.
Splazil se je skozi vratiča in dospel na
vrt.
»Tukaj-le«, je rekla potihoma Avramica ter pokazala mu slivo poleg ograje.
Na to se je zgubila v temi.
Ognjanov je šel mimo trnjeve ograje ter dospel na zadnjo ulico.
liufij in ne potrebujete nasilja. Kar je dobrega in poštenega zmaguje samo po sebi.
Kdor se poslužuje sleparij — pokaže, da
ne veruje v zmago stvari. To nam kaže tudi poskus v trgovski in obrtni zbornici, ki se obravnava danes pred celjsko poroto.
„Narodni svet“.
Trst, 22. maja.
Med maso našega naroda ni niti v mali meri prodrl pojm »narodnega sveta«, kaj šele smisel ali njega naloga. Saj med Slovenci niti intiligenca ne pojmi visoke naloge »narodnega sveta« in vendar bi rekli, da je predpogoj vsakega pozitivnega narodnega boja »narodni svet«, ki kot nekaka vrhovna oblast določa smer narodove koristi in kateremu se morajo potem podvreči vsi nižji interesi.
Nekoč, ko so med Slovenci še vladale pa-triarhalične razmere, ko razven narodnega boja še nismo poznali drugega boja, nam ni bilo ! otreba »narodnega sveta«, ker naš politiški boj je bil naš narodni boj. Danes je to drugače in imamo razvit politiški boj v smeri politi-škega strankarstva, ki se ima nagniti v strujo kulturnega boja.
Da nam za naše malenkostne razmere ta kulturni boj neizrecno škoduje, tega menda ni potreba povdarjati, kajti vsakdo ve, da za tak boj naš narod še ni bil zrel in da naše meje še niso bile dovolj zavarovane, trdne in ojačene, da bi si lahko na račun narodne lahkomiselnosti privoščili že medsebojni kulturno strankarski boj. Naše narodno prebujenje ni še dovolj na zunaj prodrlo, zato naj si klerikalizem pripiše greh, če naš narod izgine s površja, kajti nihče drugi ga ne bode pokopal kot slovenski klei ikalci, ki so že v kali zatirali vsak narodni razvoj in njega popolno prebujenje.
Slovenci smo imeli svoj prvi »narodni svet« ob septemberskih dogodkih leta 1908. Tedaj se je sveto prisegala zvestoba politiških strank narodu; padla je prva kal spoznanja, da za medsebojni politiški boj še nismo zreli in je narodna borba prva. Toda prokletstvo satana je ležalo nad nami, kajti ta »narodni svet« ni imel niti tiste zmožnosti, da bi postavil na grob žrtev žrtvenik.
Prokletstvo satana je ležalo nad nami, kajti uprav letos imamo zaznamovati še vse hujši pojav narodnega izdajstva in niso morda daleč pred nami časi, ko bode narod z bridkostjo spoznal, da je še zdravo jedro naroda že skoro tudi okuženo od gnilobe narodnih voditeljev.
In glejmo Nemce: »Volksrat« je tisti bič, ki seka po nas Slovanih v slovanski Avstriji; »Volksrat« je tista vrhovna instanca, kise ji pokori vse, kar nemško diha; »Volksrat« je tista instanca, ki kot tajna sila vodi državne vajeti; »Volksrat« je tisti pošastni zmaj, ki preži nad nami Slovenci in nam postavlja v Ljubljano nemške gimnazije, nemške Belarje, nemške Elznerje itd. In Nemci so pač številnejši in močnejši narod od Slovencev in vendar so si nad strankarsko poltiškimi strastmi postavili vrhovno oblast.
Za Slovence, je v središču Slovenije kaj takega nemogoče doseči. Žalostno — a resnično!
Se je pa čas, da se vsega zla obvarujemo na mejah; še je čas, da si postavimo kulturno narodno instanco v Trstu — dokler ne bode še prepozno.
Bila je prazna.
Krenil je po njej. Pripeljala ga je pred kan.
Ondi je naletel na tolpo oboroženih Turkov. Prihrumeli so k vratom in izginili na dvorišču.
Tudi Ognjanov je izginil v nočni temi.
XXXIII.
Noč.
Kmalu po polnoči, po raznih nezgodah, se je Ognjanov vrnil v utrdbo.
Branitelji so še bedeli, v temi so se valjali po ragozi in preprogah, ki so jih prinesli iz hiše. Tiho so se pomenkovali pod svojimi haljami, z očmi obrnjenimi proti zvezdnatemu obnebju brez lune. Ognjanov se je brez šuma prikradel med nje ter se vlegel utrujen, potrt telesno in duševno. Trudil se je zbrati svoje razburkane misli, ali vsaj ugrezniti v spanec, ki mu je bil neizogibno potreben, ako je jutrišnji dan hotel biti krepak in boder... Toda njegove misli so letele po prostranstvu raztreseno naokrog kakor splašen roj čebel in spanec ni hotel priti na njegove trepalnice. Zvečer pred. bitko ali katastrofo pa vojak ne zaspi lahko.
Nekoliko na strani se je skupina vstašev, ležečih tesno drug poleg drugega, potihoma razgovarjala. Ta razgovor je obrnil na-se njegovo pozornost.
»Ugibaj in razlagaj kakor hočeš, toda naša stvar stoji slabo.« je rekel eden.
»Opeharili so nas, opeharili, brate,« je vzdihnil drugi.
»Kam smo le dali pamet, da smo poslušali te nečimneže... Sami smo vrgli ogenj na svoje strehe!« se je oglasil tretji.
»Ali nam je bilo treba vstaje?«
Vre, vre — gospoda! Ne bodimo pesimisti in vrzimo samoljubje proč, ter si postavimo še pravočasno narodnostni program, ki se mu bode pokorilo vse. Ne igrajmo politike osebne prijaznsti in postavimo pravočasno narodni program, da pričnemo s politiko načel, predno se še prikaže politika politiškega strankarstva, ki je gotovo smrt za slovensko narodno prebujenje Trsta.	1
Pol dvanajsta ura bije za ustanovitev »narodnega sveta« s točnim narodnim programom, ki bi se mu pokorile vse stranke, vsa društva.
Poglejmo Čehe, kako razvita je organizacija narodnih svetov med njimi in kako uspešno delujejo. Pravočasno so se zavarovali pred vsemi slabimi svetovnimi toki, ki bi utegnili narodu škodovati, zato so še danes narodno močni in trdni!
Mislite, gospoda, še je čas. Pokažimo pot drugim!
POLITIŠKA KRONSKA.
Avstrijski državni zbor nadaljuje drugo či-tanje predloge o službenih prejemkih državnih uradnikov. Toda usoda te predloge je kljub izjavam posameznih strank precej negotova, ker je ta predloga v ozki zvezi s finančnimi predlogami, ki so pa zadele v največji odpor posameznih strank. — V proračunskem odseku je izrazil željo predsednik Korytowsky, da naj odpade glavna debata o proračunskem provi-zoriju, a odsek naj takoj prične podrobno debato. Proti temu nasvetu predsedstva se doslej še ni pojavil odločnejši odpor. — Brambni odsek je začel s podrobno debato o brambni predlogi. V obravnavi so sedaj predlogi §§ 1 do 7. Socialni demokratje so stavili celo vrsto izpreminjevalnih predlogov.
V ogrskem državnem zboru divja naj-hrupnejša obstrukcija. Justhova stranka je izpolnila svoje obljube glede obstrukcije in za-
»Prepozno, mili drozg, je sedaj o tem govoriti.«
»Nu?«
»Zdravilo, zdravilo treba poiskati.«
»Zdravilo je le eno: treba je dati noge na hrbet«, reče Ognjanovu znani glas.
»Da. da. Bežanova mati se ne joče.«:
»Toda. Stojanova, doda drugi.
»Jutri popihamo preko Vrlistnice.«
»Bolje bo. ako takoj...«
»Ni mogoče, straže nas ustavijo ...«
»Jutri, jutri.«
»Da, v splošni zmešnjavi.«
»Na ta način bodo zbežali vsi in drugi nas prehite.«
»T a Ognjanov je pravi pes... Da nas le on ne bi videl!«
»Ha. Ognjanov jo je popihal že včeraj.
»Popihal?«
»Samo mi, reveži, ne znamo rabiti svoje pameti ..«
Ognjanov se je dvignil in zakričal:
»Lažete, nesrečneži, zakaj tukaj sem!«
Pri tem groznem glasu, razlegajočim se močno v temi, so se vsi potajili...
Ognjanov je pohujšan in z grozo poslušal ta razgovor. Ni bilo dvomiti, da se je v njem izražal splošni razpoložaj vstašev v tej in po drugih utrdbah. Glas enega izmed govorečih se mu je zdel znan že od nekdaj... Toda kdo bi to bil. tega se ni mogel spomniti.
»Moj Bog. moj Bog,« si je mislil, poskušajoč si dobro pokriti prsi s haljo, da bi ne spuščala notri hladne sape. Kakšen naval okoliščin! Kakšna prevara! Kakšno izdajstvo!... Potem pa se razvnemaj za to prokleto življenje. potem naj se ti ljubi živeti... Jutri se imamo biti iri jaz slutim že sedaj, kakšen bo konec boja... Panika tiči v srcih; strah pred smrtjo
Posamezna številka 6 vinarjev.
n:	Uredništvo	in upravništvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. S. \
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pismo J se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglato ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju ponj pust. — Za odgovor je priložiti znamko, hi
n:	Telefon	številka 118.	a:
čela z najbrezobzirnejšim bojem proti vladi in vladni predlogi glede brambne reforme. Opozicija uporablja vse skrajne trike, ki jih mora izrabiti iz poslovnika, le ovira delo državnega zbora. Včerajšnja seja je bila skrajno hrupna; prišlo je do najburnejših spopadov med večino iri opozicijo, katera ni hotela vzeti na znanje demisije predsednika Navaya, ter po poslovnem redu zahteva, da se volitev novega predsedstva ne sme vršiti toliko časa dokler zbornica ne vzame demisije na znanje. Opozicija je pripravljena na skrajni odpor. Justhova stranka ima pripravljen popolen bojni načrt, poslanci stranke so razdeljeni v posamezne skupine, ki se menjajo v boju proti večini in vladi. Položaj je od dne do dne kritičnejši!
Italijansko - turški konflikt postaja vedno nevarnejši; kot odgovor na italijanske akcije v egejskem morju je turška vlada sklenila izgon vseh v Turčiji nastanjenih Italijanov, katerih število se ceni nad 50.000 ljudi. Italija je sprejela to odredbo turške vlade popolnoma mirno in pripravlja izgon turških podanikov iz vseh otokov, ki jih je doslej zasedla, ali, ki jih bo še zasedla. Pripravlja pa tudi novo akcijo proti Dardanelam in sicer hoče zasesti otok Mitilene, odkoder hoče operirati proti Dardanelam. Turčija pa izjavlja, da odredi v trenutku, da razglasi takojšnje zaprtje Dardanel, kakor hitro Italija zasede Sporadske otoke in Mitilene. V tem slučaju pa je konflikt med Rusijo in Turčijo neizogiben, ker Rusija gotovo ne bi prenašala ponovnega zaprtja Dardanel.
DNEVNI PREGLED.
Proti češki socialni demokraciji. Slovensko napredno časopisje je zavzelo najodloč-nejše stališče proti konfuznemu predlogu, temeljem katerega naj takozvana jugoslovanska socialna demokracija izreče češki socialni demokraciji nezaupnico in ogorčenje: ker se je
je oslabel roke in zatemnil pamet onih, ki so jo prišli semkaj iskat... Ta narod je bil navdušen. upal je. verjel, kakor otrok, sedaj pa se slično otroku trese in boji... Podlost nekaterih je privedla k podlosti druge ... Bela Cerkev in druga mesta ter občine so prevarile naše ideje, demoralizirale Klisuro... To je podlost, to je goljufno izdajstvo skupne stvari. To intrigantsko mesto je sposobno zgolj snovati izdajstva in roditi izdajice. Ono zna roditi Kandovce. Avramovce, zna izrejati Rade! Oh, tudi ta Rada. ki mi je zastrupila poslednje dneve življenja]. A jaz iščem smrt. zapuščam sedaj preklinjajo, svoje življenje. A kako bi si želel umreti, moj Bog, srečen in ponosen, ljubljen, ožarjen z^žarki ljubezni, ko bi bil uverjen, da vsaj ena čista solza kane na nepoznani moj grob... Umreti, ko je vse na svetu za te že nirtvo. ko svoje malike vidiš v blatu, svoje ideale pokopane! Ljubezen vstaja! Kako težka in breznadejna je ta smrt! O kako je zaželjena kako neizogibno potrebna za takšne nesrečneže, kakor sem jaz!...
Pogorski veter je žalostno pihal nad dremajočo prirodo. Listje dreves po okolici je pošiljalo gluh, zlokoben šelest, ki se je v nočni tišini dozdeval še groznejši. Vsj, griči in doline naokrog, vsa priroda je bila nekako prestrašena. Zvezde na nebu so urnejše in nemirnejše migotale. T.u pa tam se je oglasil v grmičju nočni tič in zopet je nastalo mrtvo molčanje... Pogorski veter je dolgočasno, žalostno šumel nad glavami v okopih ležečih vstašev. sličen oddaljenemu stokanju. To stokanje je vzbujalo v njih dušah bolestni odmev; zdramili so se in se tesnobno ozirali naokrog v temi. In zopet so se vgreznili v nemirno dremanje, napolnjeno z bledimi strahovi groze, pretrgovane z otrpnenjer.i udov in ledenimi poljubi vetra.
slednja otresla nemške komande. Socialno demokratsko glasilo hoče zagovarjati ta proti-narodni in nesocialni predlog z izgovorom, da je to le predlog, ki ga zbor stranke še ni spre-iel. Žalostno je le. da se morejo dobiti v slovenski socialnodemokraciji, ki nam mora biti radi svojih protiklerikalnih idej vedno simpatična, ljudje, ki si upajo toliko grešit proti narodnosti in socializmu, da napovedujejo boj najmočnejši in najzavednejši slovanski proletarski organizaciji! Proti osebam, ki so izprožile po dunajski komandi ta nesocialni in obenem ne-zmiselno stilizirani predlog, se je pojavil v sami slovenski socialni demokraciji odločen odpor, ker zavedni socialisti res nočejo več prenašati komandiranega socializma dunajske centrale. Razmere v Zagorju jasno kažejo na ta odpor, a v Ljubljani ni dosti bolje, zdaj pa pride še ta predlog, ki naj prekine zveze slovenskega proletarijata s češkim, ki ga naj proda še bolj nemškemu centralnemu vodstvu na Dunaju! Ne gre se tukaj za notranje razmere socialno - demokratične stranke, kakor hočejo trdili gotovi ljudje, gre se le za narodnostni princip. Ako slovenska socialna demokracija sprejme Stebijev na lažnjivih dejstvih in potvarah stilizirani predlog, tedaj izgubi pravico nositi ime jugoslovanska demokracija, ter naj si izbriše ta naslov, nadomesti z novim ki je nosi dunajska ArbeiterZeitung, ki je pa oigan le nemške socialne demokracije v Avstriji, one demokracije, ki ji hočejo poslušati na komando nekateri ljubljanski sodrugi! Upamo pa. da bo slovenska socialna demokracija pokazala toliko samozavesti in samostojnosti, da odkloni ta protinarodni in nesocialni predlog!
Avstrijski tiskovni zakon je eden najre-akcijonarnejših v vseh kulturnih državah. Že dolgo vrsto let sem se preklada po tiskovnem odseku nova predloga, ki naj konečno vendar le nekoliko modernizira birokratske naredbe glede avstrijske tiskovne justice. Ni še dolgo tega. ko je poljski poslanec Breiter pozval predsedstvo tiskovnega odseka, da naj se odsek vendarle zgane in vsaj kot provizorij novega zakona sklene splošno kolportažo. Odsek je nato v sporazumu s predsedstvom vprašal časnikarske organizacije za načelne nasvete. temeljem teh nasvetov je v včerajšnji seji tiskovnega odseka predložil justični minister Hochenburger vladno mnenje o izpre-membi tiskovnega zakona. V tem mnenju vlada v načelu ne nasprotuje sklenjenemu načrtu, vendar hoče. da se upoštevajo naslednje točke
1. porotno sodišče naj se nadomesti s senatom,
2. odprava imunizacije zaplenjenih člankov, zato vlada omeji dosedanjo konfiskacijsko prakso. Na predlog posl. Adlerja se je sklenilo predložiti pismeno vladino izjavo članom odseka, da se more otvoriti natančna debata o podanih vladinih željah. Splošna želja vsega prebivalstva pa je: da vendarle enkrat dobimo v Avstriji tiskovni zakon, ki bi kolikor toliko odgovarjal modernim zahtevam časnikarstva.
Kregar in vera. Naši klerikalni veljaki so sila ponosni ljudje in se vedno na prsi trkajo za svoja krščanska načela in prepričanje. Niso pa dosledni pri svojem boju za vero. Tako si je Kregar, kot dober katoličan vzel sedaj protestanta za svojega zagovornika. Kadar se gre klerikalcem, da jih kdo vleče iz »zosa«. tedaj jim je pa vera in narodnost postranska stvar. Tudi politiškega bojkota se ne držijo v takih slučajih in prebavijo vse, kar bode za nje dobro. Ge bi jim danes vera ne nesla mnogo ljudskega denarja, bi tudi vero pustili pri miru ali bi celo nastopili proti nji.
V Ljubljani ne bo več treba niti policije, niti vladnih detektivov niti Toplikarjevih policijskih psov. Vse to delo bodo zastonj izvrševali klerikalni »Slovenčevi« žurnalisti. To je za naše davkoplačevalce velikega pomena, žato so bili klerikalci za podržavljenje ljubljanske policije, ker so upali, da bodo tako stopili v državno službo. »Slovenec« je prinesel sledečo notico: O bivšem županu Hribarju se mnogo govori po Ljubljani. Poizvedeli smo, da se je g. Hribar odpeljal iz Ljubljane tik pred Ribnikarjevo aretacijo z navadnim vlakom, ki odeplje iz Ljubljane ob 7. uri 30 minut dopoldne proti Zidanem mostu. Kadar se g. Hribar vrne. bomo poročali. Torej se vidi, da ima »Slovenec« vse slovenske narodne zločince v evidenci, natančno ve, v kateri smeri odhajajo, s katerim vlakom i. t. d. Tudi povrat obljubljajo takoj objaviti. Ali ni to vzgledno. Le žal. da se pri vsej dobri volji na »Slovenca« državni organi ne bodo mogli zanesti. Naslov g. Hribarja je bil cel čas njegove odsotnosti v pisarni banke Slavije na razpolago. — Včeraj se je vrnil g. Hribar z avtomobilom v Ljubljano. Toliko, da bo javnost vedela, kako službo hočejo opravljati klerikalci — in da jih po tem tudi presodi.
Dr. Lampe se je te dni v deželnem avtomobilu vozil po Dolenjskem. Ustavil se je v par gostilnah. Kakor se sliši, se mu je v par gostilnah dogodilo, da so se gostje odstranili, ko je prišel v sobo, ker niso hoteli z njim skupaj sedeti.
Učiteljsko vprašanje v državnem zboru. V
naučnem odseku se je nadaljevala debata o predlogih glede izpremembe § 55 državnega ljudskošolskega zakonika. Učitelj poslanec Lipka se je zavzemal za predlog poročevalca Wastiana. ki odgovarja v celoti učiteljskim zahtevam. Nadučitelj poslanec Wedra ije izvajal. da je nesrečno besedilo s 55 vzrok vseh krivic, ki se gode učiteljstvu v vprašanju regulacije svojih plač. Naučno ministrstvo se sicer protivi regulaciji učiteljskih	,a
on kostatira. da ima na Dunaju ključavničarski pomočnik deželne železnice isto plačo in stanarino. kakor dunajski učitelj. Zato v imenu vsega učiteljstva odločno zavrača izjavo vladnega zastopnika in prosi člane odseka, da za-vzemo isto stališče. Učitelj poslanec Konečny predlaga ureditev učiteljskih plač temeljem deželnih korporacij na podlagi sledeče določbe: Učiteljske plače se imajo izenačiti s plačami 'državnih uradnikov s srednješolsko izobrazbo Za slučaj, da se odkloni ta predlog, je predlagal posl. Maštalka manjšinski predlog. da naj se izenačijo učiteljske plače s pla-
čami uradnikov, ki imajo enakovredno pred-izobrazbo. Krščanski socialec Kemetter izjavlja v imenu krščanskih socialcev. da morejo glasovati vsi prijatelji šole za neizpremenjen Wastiauov predlog. Poljski socialni demokrat Reger predlaga dodatni predlog, da naj se uči-tejlske doklade bodisi stanarinske. draginjske in druge izplačuje vsem učiteljem kraje v enaki svoti. da se ne sme delati v tem oziru nobenih osebnih razlik.
Vsenemška c. kr. realka v Ljubljani. Povodom vojaškega streljanje v Ljubljani so razobesili Nemci in Slovenci brez razlike strank na svojih hišah narodne, državne in cesarske zastave. Samo ravnateljstvo tukajšnje c. kr. realke se je spozabilo tako daleč, da je dalo v zasmeh slovenskega prebivalstva, kakor tudi avstrijskega vojaštva, razobesiti na realčni zgradbi cesarsko zastavo na drogu v frank-furtarskih barvah, torej v onih barvah, o katerih je nedavno tega pisalo glasilo prestolonaslednikovo vojaške pisarne in poluslužbeni vojaški organ »Danzers Armee-Zeitung«, da so veleizdajalske! C. kr. realka pozdravlja torej avtsrijsko vojaštvo z veleizdajalskimi barvarni, radovedni smo kaj pravi k temu merodajna državna oblast, ko ravnateljstvo realke tako nesramno izziva slovensko prebivalstvo in žali armado s frankfurtarskimi barvami!
Obravnava glede, sleparij v kranjski trgovski zbornici proti Kregarju, Erženu, ter gospej Kregarjevi in Štefetovi je pričela danes pred porotnim sodiščem v Celju. Mi smo poslali v Celje posebnega poročevalca ter priobčimo v teku razprave najobširnejšo poročilo v tekočih številkah. Obravnava bo trajala tri dni.
Gospod Oražem v Mostah je zopet pokazal. kako zna biti pravičen. V svoji hiši v Hra-deckega vasi je imel Oražem oskrbnika Gor-šiča. ki mu je že tri leta obdeloval zemljo in upravljal hišo. Zgodilo pa se je, da so se sosedu zastrupili dve kokoši in en petelin, sosed Pa je obdolžil Goršiča. Goršič je bil pred sodnijo popolnoma oproščen. Oražem je pa odpovedal svojemu oskrbniku stanovanje in ga odslovil. Menda za zahvalo, da mu je dobro uredil zemljo, ki jo je zdatno izboljšal. To je plačilo za trud.
Tekmovalne nagrade za moštvo povodom strelnih vaj v Ljubljani so se razdelile v Hotel Unionu sinoči. Kot prvi je bil odlikovan strelec Alb. Jordan; drugo nagrado je dobil narednik Alojzij Cenar, domačega gorskega polka (10 zadetkov, 50 enot), in sicer zlato uro, darovane od mestne občine ljubljanske, tretjo nagrado pa je dobil četovodja Jožef Terčič (10 zadetkov, 50 enot), istotako od domačega pešpolka, in sicer je dobil zlato uro. darovano od mesta Kamnik.
t Natko Nodilo. Včeraj je umrl v Zagrebu vseučiliščni profesor, glasoviti hrvaški zgodovinar Natko Nodilo. Umrli se je rodil leta 1831. v Splitu. Ko je dovršil visokošolske študije na Dunaju je v šestdesetih letih stopil v vrsto prvoboriteljev v Dalmaciji in urejeval v Zadru »Narodni list«, ki obhaja ravno sedaj petedesetletnico svojega izhajanja. Bil je tudi deželni poslanec dalmatinski. Ko se je l. 1874. otvorilo hrvaško vseučilišče, je bil takoj Nodilo poklican na stolico splošne svetovne zgodovine. kjer je delal neumorno kot učitelj in učenjak. Znamenito je njegovo delo: Postanek papeške svetovne moči. Njegovo življensko delo pa je monumentalna zgodovina srednjega veka. ki jo je obdelal temeljem popolnoma novih študij in zgodovinskih. Bil je tudi rektor zagrebškega vseučilišča in odločen prijatelj napredne akademične mladine! — Pogreb se vrši danes in ga pokopljejo v Arkadah zagrebškega Mirozoja.
Čuvajevo gospodarstvo. Visokošolec jurist Oskar Tartaglia iz Dalmacije je bil včeraj v Zagrebu v neki kavarni aretiran. Odpeljali so ga na policijo, kjer so mu izročili odlok kraljevskega komisarja, po katerem je izgnan za dobo dveh let iz Hrvaške, ker je napisal v re-škem »Novem Listu« par člankov o izletu hrvaškega dijaštva v Belgrad. — Banski sodni stol je potrdil obsodbo urednika socialnodemo-kraškega glasila Bukšeka. na trimesečno ječo in na globo 500 K. Ker je po pomoti pustil strojnik tiskarne v listu konfiscirano notico. — Obravnava proti Radiču v Osjaku traja še vedno, obsodba se izreče šele danes. Priča Bašič je nazval ovaditelja okrajnega glavarja Sokoliča fakin, ter je bil od sodnega dvora takoj obsojen na dva dni zapora.
Klerikalni sosed. Bog obvaruj človeka pred tercijalskim in klerikalnim sosedom. Tak sosed ali soseda ti odhodi vse cerkve, vsa božja pota, moli in se hlini — doma pa te živega ne more videti. Za cerkev in duhovnika ima denar — svojemu sosedu pa škoduje, kjer more. Te dni je moral neki posestnik na zahtevo dež. odbora odsekati pol metra svojega hleva, ker njegov klerikalni sosed oziroma soseda v svoji veliki krščanski ljubezni ni mogla dopustiti, da bi hlev segal tako daleč. Dogodek spominja na slavno Kobalovo klet v Idriji, razlika je samo ta. da se je to zgodilo v neki dolenjski vasi na zahtevo pobožne klerikalne žene. ki ji je seveda klerikalni dež. odbor rad šel na roko. da je izkazala svojo ljubezen do bližnjega.
K avtomobilski nesreči ubitega princa Jurja Cumberlandskega se dodatno še poroča, da je bil ponesrečenec velik prijatelj športa, ter se je prijavil prvi kot tekmovalec k letošnji avtomobilski vožnji v aplskih krono-vinah, katera se kakor znano dotakne tudi Ljubljane. Princ Jurij pri nesreči ni padel iz voza. temveč je omahnil s tako silo naprej, da si je na krmilu avtomobila razbil glavo, šofer in pa komornik, ki sta sedela v vozu sta padla ven. Komornik se je ubil. a šofer nevarno poškodoval. Truplo princa prepeljejo v Gmun-den, kjer ga polože v rodbinsko rakev.
Izlet gostilničarjev v Postojno. Udeležba pri izletu gostilničarjev v Postojno dne 30. majnika obeta postati naravnost veličastna. Poleg tega bo to pravi sestanek vsegja slovenskega gostilničarstva. Iz Goriške in Štajerske se namreč udeleži izleta izredno mnogo izlet-
nikov. iz vsake teh dežel po preko sto. Kakor znano, vozi ta dan iz Ljubljane posebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 9. uri 20 min. in pride v Postojno ob 11. uri 12 min. Iz Postojne odhaja posebni vlak ob 6. uri 08 min. in pride v Ljubljano ob 7. uri 35 min. zvečer, tako da imajo z drugimi vlaki še tisti večer zvezo vsi udeleženci, izvzemši onih. ki stanujejo ob kamniški progi. Ti pa itak z vozom nimajo daleč z Ljubljane in naj si torej pošljejo ta dan v Ljubljano vozove. Dežela se že prav pridno priglaša. 'I udi v Ljubljani vlada precejšnjo zanimanje za ta izlet, vendar je še prav malo Priglašenih. Zato se zlasti ljubljanski gostilničarji in občinstvo opozarja, da je zadnji dan za prijavo 25. majnik. Kdor bi se namreč po 25.^ priglasil, se mu namreč vsled pritiska z dežele lahko pripeti, da bi se vodstvo izleta na njegovo prijavo ne moglo več ozirati. Kdor torej hoče imeti zasiguran prostor, naj ne pozabi na pravočasno prijavo.
Football-inatch Ljubljana Celovec. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu prinašamo^ danes nekatere rezultate od I Klagenfur-ter Fussball-Atletiksportkluba, ki jih je dosegel proti sledečim klubom: prvorazredno moštvo: »NViener-Acoziattions Footballklub 0.2, Grazer Atletiksportklub 1.3, graški Sturm 2.2, drugorazredna moštva: Knittelfelder Football-klub 6.0, Rapid 8.0, Jugoslavija 8.0 in ljubljansko možtvo 1.2. Iz teh rezultatov se razvidi. da je klub v svoji obliki prištevati k prvorazrednim in da do danes ljubljansko občinstvo ni imelo prilike videti boljšega kluba. Začetek in druge podrobnosti priobčimo jutri.
la tedenska števlka »Slovenskega Ilustro-vanega Tednika« obsega:	Tekmovalno	stre-
ljanje gorskih polkov v Ljubljani, domobranski minister Georgi v Ljubljani, dragocena darila za tekmovalno streljanje: (dar cesarja Franca Jožefa I., dar nadvojvodov, dar slovenskih dam. dar mesta Ljubljane itd. itd.). 251etnica poroke ljubljanskega župana dr. I. Tavčarja in soproge. 251etnica podružnice C. M. D. v Trstu in 25 letnica gdč. Milke Mnakočeve, član jeseniškega Sokola Janko Vovk, ki se je potopil s parnikom »litanic«, nemiri v Maroku. —-Odprtje Dardanel itd. itd. Ta številka S. I. T. je dvobarvna, ima lepe, jako zanimive slike.
Umrl je g. Matevž Skubic, uslužbenec juž. žel. Pogreb bo danes ob 6. ur,- popoldne. N. v m. p.!
Brivnice bodo na Binkoštno nedeljo dopoldne odprte, na Binkoštni pondeljek pa celi dan zaprte. Frizerski saloni za dame so na binkoštno nedeljo in pondeljek dopoldne odprti.
Pohujšanje na Tirolskem. Kakor Španijo izemd držav, tako tudi ljubo Tirolsko, so imeli naši katoliški klerikalci eno izmed blaženih dežel, ki je udana njih krščansk. žepom. Pa če prav pravijo, da je Tirolec šele pri 40 letih pameten, vendar je tudi Tirolska dežela za klerikalizem v Avstriji slaba njiva. Vse se ruši, vse propada, kar je klerikalnega. Tudi Tirolska, ta blažena dežela škofov, je postala nezvesta veri in »grdo« svobodomiselstvo je prodrlo celo na Tirolsko. Sedaj so se pa spravili celo tirolski učitelji vkup in so osnovali napredno učiteljsko zvezo, ki se ima bojivati zoper vpliv klerikalizma v ljudskem šolstvu. — Ali se nič ne boje dr. Lampetovega biča ali pa Jakličeve garde?
Ali je Bismark psovka ali ni. Bismark je bil slavni nemški kancler, ki je z železno roko ustvaril sedanjo Nemčijo. Toda nagajivi ljudje tudi slavna imena radi zlorabljajo s tem, da pravijo komu. tak si. kakor Bismark ali podobno. Bismark ni bil posebno lep in se je odlikoval po veliki pleši. Zgodilo se je torej, da je logar kneza Lichtensteina, Jožef Mužik, rekel čevljarju Jožefu Svobodi iz Bernika: B.i-smark. V vasi so namreč tega čevljarja tako nazvali. ker je bil menda podoben Bismarku; ker je v vasi več ljudij. ki se pišejo Svoboda, so baje zato temu čevljarju rekli Svoboda-Bi-smark. — Toda tudi nekateri psi nosijo ime Bismark. Zato se je oni čevljar čutil razža-1 j enega in je tožil^ logarja zaradi žaljenja časti. Logar je bil obsojen na 20 K oz. 48 ur zapora. Toda v pondeljek se je ta čudna pravda ponovila pred prizivnim sodiščem. Dr. Zitek je dokazoval, da je bil Bismark slaven človek in da se ne more smatrati za žalitev, ako kdo koga imenuje s tem imenom; posebno ker tam okoli m nobenega psa, ki bi nosil to ime. Prizivno sodišče je to uvaževalo in je logarja oprostilo vsake kazni.
Tržaška »Edinost« prinaša sledeče poročilo iz Ljubljane, ki ga doslovno in brez komentarja priobčujemo: Cenjeni gospod urednik! Pa smo zopet lahko pokazali Slovenci svoj patriotični čut; domalega vsa Ljubljana je v zastavah na čast gorskim polkom povodom tekmovalnega streljanja. Nič nimamo proti takemu počeščenju. Ali ob tej priliki so se dogodile stvari, ki so nas ozlovoljile, ker niso v skladu z dolžno narodno zavestjo. Izložbena okna trgovin Magdiča in Krisperja — nabasano polna odlikovanj. Darovale so jih različne osebe in korporacije:	Vojvodina Kranjska,
stolno mesto Ljubljana, g. Pogačnik. Ljubljanske dame, mesto Kamnik, itd. Vsako darilo je imelo svojo »firmo«, kakor običajno, in sicer od Nemcev samonemške — saj Slovence sme zanimati, če ne znajo slučajno nemško! — slovenska darila pa so imela — mi napredujemo! — tudi slovenski napis. Pa kako! Nemška tablica je bila znatno večja in večje pisana, _ slovenska pa — ker morda pozneje napravljena — manjša in manjše pisana (zlasti pri Krisperju) z nemščino na prvem mestu! Se Vanr-li to vidi prav? Meni ne! Jaz mislim, da bi blio častneje. za Slovence in odbore, da so svoje v materinščini pisane tablice postavili na prvo mesto! Zdravi razum bi jim tega ne mogel braniti, saj so vendar od Slovencev; če se že od njih sprejema darilo, se jim bi gotovo tudi to »dovolilo«, akoravno bi slučajno dobil Nemec ono darilo. Saj smo vendar pod eno krono. Ne, tu niso drugi krivi, sami smo! Slovenec se šele po batinah zaveda. Ce nimamo pa toliko eneržije. samospoštovanja m ponosa, potem je pač res bolje, da zginemo s
površja! Tako v središču Slovenije. Pa se bodo še oglašali ljudje in hoteli dajati zlatih naukov »Edinosti« in voditeljem tržaških Slovencev, katerim se je povodom ljudskega štetja splošno priznavala odločnost in delavnost.
Nevarna grožnja. Gostilničarka Marija Zajc iz Stožic je te dni zapazila v svojem hlevu mizarskega pomočnika Leopolda Per-šina in ga takoj spodila s silo iz hleva. To je Peršina tako ujezilo, da je prišel kmalu v gostilno s kuhinjskim nožem in grozil, da mora takoj enega zaklati. Toda gostje so ga pograbili. mu vzeli orožje in ga postavili pod kap.
Poskušen vlom. Pred kratkim je neznan tat skušal vlomiti v trgovino trzinskega župana Čolnarja. Hotel je z velikim lesenim drogom izrovati železno ograjo na oknu. kar se mu pa ni posrečilo. Radi tega je pustil kol na licu mesta in pobegnil.
Nočni napad. Ko se je 451etni hlapec Anton Morela iz Savin pri Litiji vračal te dni iz Kisovca proti domu, mu je nenadoma skočil nasproti iz grma neznan človek in ga napadel. Vrgel ga je na tla in ga toliko časa pretepal, da je obležal nezavesten na tleh, na kar je pobegnil. Orožniki so napadalcu že na sledu.
Žaba kot ženin. Zelo žalostna kulturna slika se je razvila v pondeljek pred sodiščem v Cernovicah. Zagovarjala sta se neki cigan in njegova žena radi goljufije. — Ciganka Moladaman je obljubila neki služkinji, da ji preskrbi ženina, ako ji plača za to 5 K. Deklica je bila s tem zadovoljna. Odšla je k ciganki. da bi potom 27 hudičev dobila ženina. Pet kron seveda ni zadostovalo, ker ž njimi ni bilo mcgoče priklicati vseh 27 hudičev. Ko je ciganka izvabila deklici 500 K. je napočil dan, ko bi moral priti ženin. Deklica je morala vreči v kozarec zlate prstane in uhane. Kozarec so nato zakrili z nekim prtom. Ko je ciganka kozarec okrila, ni bilo v njem ne prstanov ne uhanov, ampak živa božja zabiča — rega —. ki je bila predstavljena deklici za ženina. Ciganka je nato izjavila, da so ženina hudiči začarali v žabico, ki se pa tekom 14 dni zopet lahko spremeni v moža, ako se hudiča zadovolji zopet z denarjem. Iz žabe bo postal grof, kakor je bil poprej. Deklica je vsa navdušena vzela žabico s seboj domov in čakala. kedaj bo postal iz nje grof. Čakala je 14 dni, tri tedne, mesec, nakar je zgubila potrpežljivost. Odšla je k policiji in potožila svojo bol. Na policiji so skoro počili od smeha, ko je deklica pripovedovala, kako je čakala na ženina, še večji smeh pa je nastal pozneje pred sodiščem, ko je stopila pred sodnika žabica. ki se še vedno ni spremenila v grofa. Cigan in ciganka sta bila kaznovana radi goljufije. vsak na dve leti težke ječe.
Lakota. Prebivalstvo škotskega otoka Kilda bi kmalu vsi pomrli od lakote, ker zadnje mesece noben parnik vsled strašnih viharjev ni mogel priti do obrežja. Hranili so se cela dva meseca s samimi ptičjimi jajčki. Šele sedaj se je posrečilo parniku »Achilles« priti do otoka in preskrbeti nesrečne prebivalce s hrano..
Akademik Marko, znani ruski matematik je vložil na sveti sinod prošnjo, naj ga eks-komunicira. ker se njegova verska naziranja ne strinjajo z nauki pravoslavne vere. Sveti sinod je sicer prošnji ugodil, pridržal pa si je še pravico prokletstva.
Avtomobilska nesreča. Pri Červinjanu je neki iz Italije došli avtomobil na državni cesti povozil dva moža, ki sta na mestu obležala mrtva. V Divači je neki avtomobil povozil več otrok, enega smrtno.
Loterijske številke: Praga: 15. 54. 5. 70. 5t DRUŠTVA.
Sokol II. prosi svoje člane, ki se nameravajo udeležiti vsesokolskega izleta v Prago, da se takoj še ta teden zglase pri društvenem tajniku br. Švagelj. Mestni trg 10. Prosi se te brate, da prinesejo s seboj K 7 za legitimacijo. Opominja se. da se na kasnejšo priglasitev ne bode moglo ozirati.
Veliko pomladansko veselico priredi pevsko društvo »Slavec« na lepem senčnatem vrtu in areni »Narodnga doma« na binkoštno nedeljo dne 26. t. m., katere spored obsega 12' velikih točk. ki se zopet razdele v manjše oddelke. Najživahnejše bode pri vinski po-skušnji pri »veselem Kranjcu«, kjer se bode točila najizbornejša kapljica in tole v kozarcih. Točile bodo naše priljubljene narodne go-spice, ravnotako bodo postregle tudi v slaščičarni in kavarni. Nekaj novega bode za Ljubljano zvečer »Lunapark v Ljubljani« ob krasni razsvetljavi vrta. Cel čas veselice ki bo trajala od pol 5. do pozne noči bode v areni ples in sodeluje popolna »Slov. Filharmonija« pod vodstvom kapelnika g. Tepleja.
Idrija.
Idrijski Sokol je napravil zadnji praznik popoldanski pešizlet k Sedeju v Dole. Pred vasjo se je idrijskemu Sokolu pridružil žirov-ski Sokol. Ob cesti so stali mlaji in slavoloki, ki so bili postavljeni od zavednih vaščanov krepki četi Sokolov v sprejem in pozdrav. V lepo, slikovito okolico so mogočno odmevali sokolski rogovi, vmes so se oglašali navdušeni pozdravni vzkliki rnnogobrojnega kmetiške-ga ljudstva. Takoj po prihodu so izvajali telovadci pod vodstvom župnega načelnika brata Novaka praške proste vaje m redovne vaje, katerih izvajanje je povzročilo med občinstvom mnogo zasluženega odobravanja. Na prostornem Sedejevem vrtu se je potem razvila neprisiljena zabava, ^tai i i n mladi so bili veseli in zadovoljni v družbi Sokolov. Starosta brat Gangi je v svojem govoru povdarjal, da je Sokolu svobodna pot po vsej slovenski zemlji, zvestoslužeč svoji zvišeni nalogi, si s svojim delom in nastopom pridobiva simpatije povsod, kamor se prikažejo njegove zavedne vrste. — Po dveurnem bivanju v prijaznih Doleh so Sokoli odkorakali z zavestjo, da je tudi tamkaj padlo zdravo seme sokolske ideje. — Pohvaliti moramo gostoljubnost domačinov
ter točno in 'dobro postrežbo vrlega gospodarja Sedeja.
Inšpekcije. Pretekli teden je nadzoroval tukajšnje okrajno sodišče predsednik deželnega sodišča Elsner. — Rudnik sta nadzorovala dr. Anton Meyer, rudniški svetnik, in Robert Pohl, višji komisar v ministrstvu za javna dela. —Ljudsko šolo na Gorah je nadzoroval okraj, šolski nadzornik Ivan Thuma.
Nebesa na zemlji smo imeli preteklo soboto v Idriji, in sicer je to burko uprizorilo naše Dramatično društvo. Mnogobrojno občinstvo, ki je docela napolnilo pivarno pri »Črnem orlu,« ni prišlo iz smeha, kar dokazuje, da so igralci in igralke v polni meri storili svojo dolžnost. Smeh in dobra volja — to je tudi namen in konec takih — nebes na zemlji. V Idriji smo časih potrebni tudi take duševne hrane.
Zgodovina „Društva zdravnikov na Kranjskem.
Po virih sestavil dr. Vladimir Rudež.
(Dalje.)
Leta 1874. je izročilo društvo po referatu prof. dr. Valente državnem poslancu dr. Razlagu peticijo na državni zbor, da se sklene tako potrebna organizacija zdravnikov.
Leta 1876. se je udeležilo društvo druzega zborovanja avstrijskih zdravniških društev, naš zastopnik prof. dr. Valenta je bil celo izvoljen v permanentni centralni odsek, ki je imel nalogo izdelati načrt za organizacijo zdravniškega stanu. To leto izvolil je »Zbor liječnika kraljevine Hrvatske i Slavonije« prof. dr. Alojzija Valento kot odličnega jugoslovanskega ginekologa svojim častnim članom.
Leta 1878. je pristopilo društvo k zvezi avtsrijskih zdravniških društev.
Da bi bil stik med društveniki v Ljubljani in na deželi tesnejši, ustanovilo je društvo leta 1879. bralne filijalke, žalibog se niso dolgo obdržale, že leto na to so se zopet opustile. Istega leta je bil v Ljubljani kongres antropologov, katerega so se društveniki udeležili v velikem številu. Mestni magistrat je povabil društvo, da pošlje v mestni zdravstveni svet dva delegata. Tako je dobilo društvo priliko, sodelovati v javni zdravstveni komisiji. Izvoljena delegata prof. dr. Valenta in dr. Eisl sta zahtevala, da mora biti ta svet stabilen. Ker tega nista dosegla, sta odstopila. Ker je bila tudi deželna vlada njih mnenja, se je ustanovil stalen zdravstveni svet. Kot društvena delegata sta bila nato voljena dr. Karel vitez Bleiweis-Trsteniški ter dr. Keesbacher.
Po svojem društveniku poslancu dr. Vo-šnjaku je poslalo društvo leta 1880. peticijo na državni zbor. da se ustanove zdravniške komore. Društvo se je pečalo seveda tudi z zdravstvenimi zadevami dežele, tako je vložilo leta 1881. na deželno vlado dve vlogi, v prvi se povdarja potreba perijodičnih presku-šenj babic, v drugi se zahteva naj se izda deželna sanitetna karta.
Leta 1886 slavilo je društvo svojo petindvajsetletnico, izdalo obširno spomenico, kjer se opisuje vse delovanje društva. Omeniti mi je, da je bil vseh petindvajset let tajnik društva profesor dr. A. Valenta, ki je neumorno delal, v prid društva.
Vedno bolj se je moralo društvo pečati z materijalnim stanjem zdravnikov, prišle so na vrsto bolniške blagajne. Let al894 je poslalo društvo peticijo na državni zbor, naj se pri zakonu o bolniških blagajnah vpraša tudi zdravnike, da se ne bo preko njih sklepalo. Ravno tako se je brigalo za javno higijeno; na dveh predavanjih se je leta 1894 razpravljalo o serumu proti difteriji. Namen je bil, da se širše kroge opozori na to važno sredstvo.
Da se društvenikoin omogoči boljša poraba knjižnice ter čitanje listov, najelo je društvo skupaj z zdravniško komoro svoj lokal leta 1897. Drugo leto, namreč 1898, je društvo sklenilo nov minimalni tarif, ker stari ni več odgovarjal razmeram, pri tem so si posebne zasluge pridobili dr. Gregorič, dr. Schuster in dr. Schiffrer.
Nov čas se je pokazal tudi v notanjem uradovanju društva; leta 1900 zasledimo prvi poskus, zbližati slovenske in hrvaške zdravnike. »Zbor liječnika kraljevina Hrvatske i Slavonije« je poslal namreč vabilo za vstop v društvo in naročbo na »Liječnički Vjestnik« in 27. oktobra 1.1. nas je obiskalo 11 članov iz bratske Hrvatske. Zdravstveni svetnik dr. Fran Zupanc je bil to leto imenovan častnim članom bratskega društva.
Vedno slabše materijalno stanje zdravnikov je prisililo društvo misliti, kako bi se pomoglo onemoglim zdravnikm. Društvo je sklenilo nabirati poseben zaklad v ta namen; posebne zasluge za ta sklep imata primarij dr. Gregorič in primarij dr. Jenko. Ta zaklad obstoji sedaj pod imenom dr. Bleiweisov zaklad za onemogle zdravnike. Bilo je že prilike, da se je njegova korist pokazala.
Leta 1901. se je 14 društvenikov udeležilo izleta v Zagreb, kjer so bili z znano hrvaško prisrčnostjo sprejeti.
Leta 1902 je imelo društvo zopet priliko Pečati se z občo higijeno dežele. Deželna vla-da se je namreč obrnila na društvo s prošnjo, da jo društvo podpira pri akciji proti jetiki. Društvo je bilo seveda pripravljeno podpirati to akcijo, porabilo pa je to priliko, da je po obsežnem referatu o tuberkulozi, ki ga je prevzel dr^ Demeter Bleiweis-Trsteniški opozorilo odločilne kroge na nujnost prospekture ter bakteriološkega inštituta; brez takega inštituta je boj proti nalezljivim boleznim otežkočen, če ne nemogoč. Obrnilo se je društvo z dopisom na deželni odbor in deželno vlado, da store svojo dolžnost v tej zadevi.
Kot drugo sredstvo v prospeh higijene je društvo zahtevalo^ imenovanje šolskih zdravnikov, kajti ravno šole, če niso po zahtevah higijene oskrbovanje, lahko mnogo škodujejo.
Na Dunaju se je leta 1903 osnovalo društvo
v obrambo jetike, ter so se nameravale osnovati podružnice tega društva po kronovinah. »Društvo zdravnikov na Kranjskem« je obljubilo svojo pomoč, da se osnuje taka podružnica v Ljubljani, ter je delegiralo pet članov v pripravljalni odbor, ki se je s tedanjim deželnim predsednikom baronom Heinom posvetoval o ustanovitvi podružnice za Kranjsko.
Na zboru leta 1903 se je sklenilo, da odbor izdelala spomenico radi prosekture ter jo izroči ljubljanskemu državnemu poslancu. Slednjič se je na tem občnem zboru razpravljalo o zadevi »Kranjske zdravniške zbornice«. Vsi odborniki zbornice so bili namreč odložili svoje mandate, ker so se sklepi zbornice prezirali od strani deželne vlade. Na občnem zboru se je sklenilo, da noben zdravnik ne sprejme mandata v zbornico, dokler velja sedanji zakon o zdravniških zbornicah. Tega sklepa se drže zdravniki do danes. Društvu je prirastlo na ta način novo delo, nadomeščati mora tudi zbornico.
Leta 1904 se je ustanovila »Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih«, društvo je ustanovitev podpiralo po svojih močeh, ter je tudi pristopilo kot ustanovnik z zneskom 500 K.
Prvič je stopilo društvo leta 1904 v dotiko s srbskimi kolegi; trije člani društva so se namreč udeležili kongresa srbskih zdravnikov in prirodoslovcev v Belemgradu.
Ker je društvo zgubilo svoj lastni lokal, katerega je imelo skupaj z zbornico, moralo se je zopet seliti, župan ljubljanski je dovolil, da se je knjižnica naselila v prostorih mestnega fizi-kata. Ob tej priliki je knjižničar dr. Geiger knjižnico z velikim trudom zopet uredil, mnogo nepotrebnega izločil, tako da je postala zopet porabna.
Važno v društvenem življenju je leto 1905. Dr. Loschner-Maderjeva ustanova je bila do tega leta že močno narasla ter delila podpore vsako leto ubogim vdovam in sirotam. Ali društveniki so se vedno bolj prepričali, da te male podpore ne morejo odpomoči bedi. Posebno predsednik društva, zdravstveni svetnik dr. Kopriva in primarij dr. Gregorič sta se mnogo trudila, da se ustanovi kaj boljšega, namreč nekak pokojninski zaklad, ki mu lahko kot član pristopi vsak zdravnik, da tako za slučaj smrti preskrbi vdove in sirote. Po dolgih predpo-svetovanjih stavil je na izvanrednem občnem zboru dne 28. februarja 1905 primarij dr. Gregorič predlog, da se odloči od Loscher-Mader-jeve ustanove 25.000 K. S pomočjo te svote ter s prinosi članov naj se ustanovi »Vdovski in sirotinski zaklad društva zdravnikov na Kranjskem«. Leta 1906 je bilo tudi v drugem oziru važno v društvenem življenju. Ustanovili sta se namreč kar dve novi zdravniški društvi. Prvo je bilo »Prosta organizacija kranjskih zdravnikov« z namenom, da dvigne stanovsko čast in zboljša materialno stanje zdravnikov, druga pa »Organizacija okrožnih zdravnikov«, katera dela v zvezi z organizacijami drugih dežel še danes v prid svojih članov. Za obe novi društvi, osobito pa za zadnje, stekel si je največje zasluge primarij dr Oefranceschi.
Znamenito v društvenem življenju je leto 1909. Zmagala je ideja, za katero sta osobito delovala primarij dr. Šlajmer in primarij dr. Gregorič, ideja tesne zveze našega društva z »Zborom liječnika kraljevina Hrvatske i Slavonije«. Na izrednem zboru 26. februarja 1909 se je namreč v prisotnosti podpredsednika li-ječničkega zbora, primarija dr. M. pl. Cačko-viča proglasil »Liječnički Vjestnik« kot društveno glasilo, katero naj dobiva vsak dru-štvenik. Tako je s pomočjo požrtvovalnosti hrvaških kolegov, ki so omogočili, da je društvo brez prevelikih stroškov dobilo svoje glasilo, nastala tesna zveza obeh društev, kajti skupno glasilo je važen pomoček zbližanja ter omogoči da delujejo slovenski zdravniki znanstveno v svojem jeziku.
Svoj smoter, zbližati vse slovenske zdrav-
vseslovenski zdravniški shod v Ljubljani in sicer 16. marca v mestni posvetovalnici. Zbrani so bili slovenski zdravniki kranjski skoraj pol-onštevilno, mnogo jih je bilo iz Štajerskega, posamezni iz Primorskega in Koroškega.
»Zbor liječnika kraljevina Hrvatske i Slavonije« je leta 1910. izvolil primarija dr. Gregoriča svojim častnim članom ter s tem počastil njega in naše društvo.
Leto 1911. prineslo je društvu mnogo dela, posebno v stanovskih zadevah. Pečati se je moralo zopet z zakonom o socijalnem zavarovanju. Na izvanrednem občnem zboru se je sklenilo, poslati poziv na vse jugoslovanske poslance, da se zavzamejo za opravičene zahteve zdravnikov.
Zdravniškega kongresa v Sofiji leta 1910 ter prvega jugoslovanskega sestanka za operativno medicino v Belemgradu leta 1911. so se udeležili trije člani društva. Predsednik društva dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški je bil izvoljen častnim članom srbskega društva zdravnikov, osobito v priznanje njegovega truda za kulturno zbližanje jugoslovanskih zdravnikov.
V priznanje istih zaslug je izvolilo »Društvo zdravnikov na Kranjskem« na rednem občnem zboru januarja 1912 gg. dr. Vojeslava Subotiča v Belemgradu, dr. I. Kosirnika ter dr. M. pl. Cačkoviča v Zagrebu za svoje častne člane.
Na predlog primarija dr. Drganca sta se dalje na tem občnem zboru izvolila dva nova odseka, za občno blaginjo in higijeno ter proti alkoholizmu z namenom, da se društvo še uspešnejše udeleži dela v prospeh naroda. Slednjič je ta občni zbor iznova poveril odboru nalogo, da skuša uresničiti idejo slovenskega društvenega doma, kjer bi imela razna strokovna društva svoje društ. prostore, predvsem pa skupno posvetovalnico, ki naj bi bila tako urejena, da bi omogočila tudi večje prireditve, kakor na primer znanstvene kongrese.
Predsedniki društva so bili; od leta 1861— 63 dr. Konštantin Schrott, od leta 1863—66 dr. vitez Andrioli, od leta 1866—86 dr. Josip Schiffer, od leta 1886—93 dr. Alojzij Valenta, od leta 1893—98 dr. Friderik Keesbacher, od leta 1898—1901 dr. Edo Šlajmer, od leta 1901—1906 dr. Ivan Kopriva, od leta 1906—1907 dr. Stanko Sterger, od leta 1907—1910 dr. Vinko Gregorič, od leta 1910—danes dr. Demeter vitez Bleivveis-Trsteniški.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 22. maja. V državni zbornici se danes nadaljuje debata o službeni pragmatiki. Minister notranjih zadev Heinold je izjavil, da se mora vlada protiviti nekaterim sklepom odseka, upa pa, da bo mogoče sjužbeno pragmati-ko v sporazumu z vlado srečno rešiti. Nato je govoril nemški poslanec Held iz Gradca, za njim soc. demokrat Glockel, ki je napravil v zbornici mnogo razburjenja s tem, da je pokazal zaupni cirkular predsednika poštnega in brzojavnega ravnateljstva za Nižjo Avstrijo Hoheisela, ki je ž njim naložil načelnikom posameznih uradov, naj uplivajo na svoje poštne uslužbence, da se ne vdeleže včerajšnjega ma-nifestacijskega shoda in naj natančno naznanijo, kdo izmed udeležencev se je shoda udeležil in kdo zanj agitiral. V tem trenotku vstopi zopet v dvorano minister Heinold. Soc. demokrati se razburjeni obrnejo proti Heinoldu in kriče, da mora prisostvovati prečitanju tajnega cirkularja ter povedati svoje mnenje o rušenju zborovalnega zakona. Wolf kliče: Io rdeče povelje ne bo poslušal! Soc. demokrati kriče na Wolfa: »Vladni pes«, »Zucker-Wolf!« Poslanec Seitz: V Avstriji imamo najslabše telefonske zveze in najslabše dostavljanje pisem.
Razni klici: Mi imamo škandalozno interurba-no zvezo. Telefonska zveza Dunaj—Ljubljana je Škandal, vedno se je odvisno od Gradca. Telefonska zveza z jugom je škandal .Glockner nato dalje govori in ostro kritizira zborovalno pravico uradnikv.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 22. maja. Ob 10. uri 50 min. se je vršila danes odločilna seja ogrskega državnega zbora. Vladna večina se je izrekla za iz-vlitev poslanca Štefana Tisze za predsednika zbornice. Takoj se je nadaljevala obštrukcija Justhovcev. Poslanca Pollouy in Beoty sta označila postopanje vlade kot protipostavno in zakonolomno. Justh je predlagal tajno sejo, ki je trajala do pol 2. popoldne. Ob 2. je bila otvorjena javna seja v kateri je govoril poslanec Almassy, ter kritiziral postopanje vlade. Ker je prišlo tudi med njegovim govorom posebno s poslancem Kovačem do živahnih kon-trcverz in skoro pretepov je predsednik ob četrt na 3. sejo suspendiral.
ČEHI V ZAGREBU.
Zagreb, 22. maja. Danes je prispelo semkaj nad 40 članov čeških trgovskih zbornic s praškim županom dr. Grošem na čelu; občinstvo je priredilo gostom prisrčne ovacije. Čehi potujejo iz zagreba v Sarajevo.
TAJNA SEJA RUSKEGA MORNARIŠKEGA SVETA.
Peterburg, 22. maja. Včeraj se je vršila tajna seja ruskega mornaričnega sveta, ki se je bavila z važnimi zaključki glede sedanjega mednarodnega položaja.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
nike, je dosegel odbor leta 1910. Vršil se je prviHeilinger: Weiskirchner je nastavil Hoheisela
Mali oglasi.
Proda se lepo ohranjen otročji voziček. Poizve se Spodnja Šiška, Planinska cesta št. 271.
Lepa zračna mesečna soba z električno razsvetljavo in kopalnico se odda v Gledališki ulici št. 6 I. nad. vrata 6. Istotam se proda otročja posteljica, dobro ohranjen otročji voziček in pralni stroj zelo pripraven za domačo
vporabo.______________________________________366—3
Komtoaristinja vešča češkega in slovenskega jezika se takoj sprejme v tovarni igral-
nih kart.  _____________________________363—3
Citre in kitaro igrati se dobro in temeljito poučuje. Od ure samo 50 vin. Kje. pove »Prva
anončna pisarna.______________________________365—1
Gospodične se sprejme na hrano in stanovanje. Rožna ulica št. 10.______________________________________
t
I
Tužnim srcem naznanjamo, da je naš ljubljeni oče, oziroma stari oče, tast in stric, gospod
Matevž Skubic
uslužbenec juž. žel.
po dolgi mučni bolezni v starosti 81 let, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 21. maja mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo danes, 23. maja ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 79, k Sv. Križu.
Umrlega priporočamo v molitev in blag spomin.
Ivana Podkrajšek roj. Skubic, hči.
Ivan Skubic, sin.
Matej Podkrajšek, zet.
I. slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
— 428 —
je pričakoval s trepetajočim srcem. Ustavila se je tik pred njim, prekrižala roke na prsih, povzdignila oči proti nebu in z odločnim in strogim poudarkom izpregovorila:
— Da. vsa ta strašna zgodovina mi je znana, le pravega imena nesrečnega otroka nisem vedela. Ali vi, plemič, vi ne poznate resnice! In ker bi bilo skoro bogoskrunstvo, pustiti vas pod težo bremena, ki tlači vaša ramena po veliki pomoti ali strašnem zločinu, vam hočem odpreti oči, da spregledate ...
— Madame. madame. usmiljenje! Ali je mogoče? je kriknil plemič po teh besedah ves omamljen.
— Pregledala sem vašo poštenost in odkritosrčnost in žalila bi Boga. ako bi dopustila, da tava vaše srce v zmoti. Povem vam resnico! Dama. ki je vzela dete Roselys v svoje naročje, ni bila kraljica Izabela!
Passavant je omahnil za korak. Srce mu je udarilo v neskončni radosti, čutil je, kakor da so odstopili železni obroči, ki so je oklepali... Prost kraljice, prost nje. ki je smrtno žalila Odette!...
— To ni bila kraljica, je zašepetal v snu svojih misli. Kdo je bila torej dobrohotna usmiljenost? Kje jo imam iskati?
— Jaz sem pobrala dete! je odgovorila Valentina z veličastno priprostostjo.
Passavant je klecnil na kolena. Srce mu je hotelo razpočiti. Nikake sumnje ni bilo v njem. Med besedami lisjaškega čarodejca Saitana in tega bitja, ki je klečal pred njim, kakor pred svetim, ni bil mogoč dvom. Hardy se je nagibal nekaj hipov dolgo z upognjenim križem
— 425 —
— Madame, je odgovoril Passavant, ko me je rešil pokojni vojvoda gotovega pogina, mi je bilo veliko na življenju; bil sem poln nad in upov, veselil sem se nebeškega solnca m svežega zraka in neskončna je bila moja hvaležnost do njega. Ponudil mi je mesto ob sebi, ali meni se je hotelo svobode, odklonil sem in hitel zli usodi v naročje, gnan od neznane sile..-
Valentina je poslušala plemiča z rastočim zanimanjem. Govoril je s priprostim glasom, ali v njem je bilo obsežene toliko bridkosti in utrujenosti, da ga je vojvodinja nehote prekinila:
— Mladi se mi zdite plemič, z vašega glasu pa veje dih mrzle smrti. Nadložna je moja duša in potrta, ali tuga in bolečina mladosti me vedno bridko gane. Poštenje vidim na vašem obrazu: vzprejemam vas kot ljubega mi gosta. Sedite in pripovedujte dalje!
Pokazala je na nizko stolico pred seboj in Hardy je nehote sedel. Zaupno je uprl oči v vojvodinjo in začel pripovedovati:
— Madame. ako bi me vprašali, zakaj sem tukaj, bi vam v tem trenutku ne mogel odgovoriti. Čutim le nebeško blagodejnost vaših besedi in vaše bližine in notranji glas mi kliče: ostani in povej vse. razbremeni ubogo srce strašnega očitka, zakaj pred teboj stoji tolažba in dobrota sama! Madame, rekel sem. da mi je bilo veliko do življenja takrat, ko me je vojvoda obvaroval smrti. Ali kako bi mi tudi ne bilo. Dvanajst let sem prebil v temnem grobu, globoko pod zemljo v grozotah hidelonske ječe Hiše Saint-Pol. .vržen tja od neusmiljene roke, ki ji je bilo na poti brsteče življenje dvanaj-
Hiša Saint-Pol.	107
Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
Stanovanje
z dvema sobama in pritiklinami se išče za mesec avgust. (Eventuelno z vrtom)
Ponudbe sprejema „Prva anončna pisarna" v Ljubljani.	359
Viktoria Sterniša
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3
Največja zaloga moških, damskih, otročjih in pristnih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
«4aiK«UiUi ■	/	.
Najpriležnejši čevlji sedanjosti.
T. MENCINGER. Ljubljana
Kesljeva cesta 3 - Sv. Petra cesta 37 in 42 - Martinova cesta 18.
špecerijska in flelikatesua trpina, žpltica n kavo i električnim obratom ia vročim zrakom.
Specialiteta!	Žgana kava.	Specialiteta!
kg K 4-80
„ „ 4 40
Kavarnarska mešanica . Tržaška mešanica .	.
kg K 4-— * „360
Posebna mešanica . .
Ljubljanska mešanica .
Na vogalu Resljeve ceste vinarnn. Odprta ob delavnikih do 9. zvečer, ob praznikih dopoldne. Vsak dan sveže: kuhana praška, graška, sirova šentdanijelska gnjat in dunajske klobasice.
po 0
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
v
BLAZ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKongresni trg. CESARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica.
v	'
SENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Siska.
TIVOLI, na žel. pr el. pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg*. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
T7"In. izvod:
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER,* Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
„DAN“
se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
PR. KAPUS, LJUBLJANA
Marije Terezije cesta štev. 11, I^oliasej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala
otročje vozičke
itd. Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
Cene nizke!	Izdelki	solidni!
H
/T
'v-
*s* Za birmance
priporoča
„Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
obleke, klobuke in slamnike za dečke, kakor tudi oblekce za deklice. Velikanska izbera izgotovljenih oblek za gospode in naj novejša konfekcija
Pozoi:.! Botri in botrice! |
Najcenejši in najugodnejši nakup za birmanska darila je edinole pri
F!. P. ZAJEC, Ljubljana
s
Stari trg 9.
M
Tj
Brez prisiljevanja za nakup si lahko vsakdo ogleda mojo bogato zalogo naj-boljših švicarskih ur za gospode in za dame, tudi z briljanti, verižice, zapestnice, uhane, kakor tudi drugo zlatnino in srebrnino.
Niklasta moška ura . .K 380 Srebrna damska ura . K 7-— Srebrna moška ura . .K 7-— 14-kar. zlata damska ura K 22'— 14-kar. zlata moška ura K 44-—
srebrna dolga verižica za
dame......................K	3-—
srebrna moška	verižica	K	2-30
uhani, zlato na	srebro	.	K	—-95
14-kar. zlati uhani .	.	K	3-50
Apno
priznano najboljše kakovosti priporoča
FRANC WEINBERGER
posestnik apnenic v Zagorju ob Savi.
Ljubljanska kreditna banka v MublfanL tiiT
Stritarjeva ulica stev. S, (lastna hiša)
Podružnic© v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči racnn ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
4°
2
0
— 426 —
stih pomladi. Dvanajst let. madame. sem prebil v temi in grozi, iz katere me je rešil sam angelj božji, poslan iz neba. Komaj prost sem se zapletel v mrežo, iz katere me je potegnil plemeniti vojvoda. Tri osebe so na svetu, ki sem jim prisegel žrtvovati svoje življenje in med temi je pokojni vaš soprog, madame. Prvi je angelj, ki me je povedel iz groba, drugi je oti in tretji, tretji...
— In tretji? je urno vprašala Valentina, videč, da je plemič hipoma prestal.
— Tretji madame je Izabela, kraljica Francije! ...
Vojvodinja se je pri tem imenu sunkoma zganila; Hardy je hkratu vstal. Čutil je. da se mora odločiti vsak čas. da mora s svojim imenom na dan in trepetal je pred trenutkom, ko se bo to zgodilo, ko bo padla iz njenih ust beseda: verujem ti. nedolžen si! Vojvodinjino čelo je pokril teman oblak, zakaj ime kraljice se je pogostokrat že imenovalo v zvezi z Ivanom Neustrašnim in z ubojem njenega moža.
— Izabela, kraljica Francije, je ponovila s sonornim glasom. Tudi kraljica deli dobrote? Tudi kraljica je reševala vaše mlado življenje?
— Ne, madame, je odgovoril Hardy z brezizraznim glasom. Oh, madame, poslušajte me! Kraljica mi je storila veliko več!
Plemičev glas je postal poln ganutja in prošnja in omahnil je nazaj na sedež, zadet od hipne vojvodinjine strogosti.
— Meseca junija v letu 1395., je začel s komaj slišnim glasom, so iztrgali mladi materi v Parizu v ulici Saint Martin isti ljudje, ki so jne zakopali živega, dete-hčerko petih let in
— 427 —
jo odnesli proti severu. Deklici je bilo ime Ro-selys in materi Lavra d’ Ambrun. Vsa moja rodbina je bila to. madame in ljubil sem Lavro kakor redno sestro. Roselys, Roselys pa je bila moje življenje, moje vse...
Glas mu je odpovedal, v grlu ga je stisnilo.
Valentina je pokrila oči z rokami, kakor človek, ki se hoče nečesa domisliti.
— Junija meseca 95. leta pravite in v severni smeri?
— Da. madame! je potrdil plemič, nemalo začuden nad gotovostjo vprašanja.
— Irt deklica je imela kakor nebo modre oči. zlatorumene lase in mehke kakor svila?...
Hardy je skočil raz sedež, kakor pognan od vzmeti.
— Oh! je zaklical, vi ste poznali Roselys?
— Deklica je bila izpostavljena pred cerkvenimi vrati...
— Madame. madame! Vi poznate celo strašno zgodbo!
— Slučajno pa je prišla mimo plemenita-ška dama. ki jp pobrala dete in je iztrgala javnemu zasramovanju...
— In ta dama. madame, je bila Izabela, kraljica!... je slovesno končal pripovedovanje Hardy.
— Izabela, kraljica!
— Da madame. in za to njeno delo usmiljenosti sem ji odstopil svoje življenje, da razpolaga z njim po svoji volji in priliki...
Vojvodinja Orleanska se je bila dvignila in čuden izraz se je razlil po njenem kakor vosek bledem licu. Stopila je k Passavantu, ki jo
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem dnevniku • •
JJAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DANtt sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.