i
i
“509-Vadnal-naslov” — 2009/6/10 — 9:32 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 8 (1980/1981)
Številka 4
Strani 209–215
Alojzij Vadnal:
PRVI KORAKI SONJE KOVALEVSKE V MATEMA-
TIKO
Ključne besede: matematika, biografija, zgodovina matematike, bio-
grafski prikaz S. Kovalevske.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/8/509-Vadnal.pdf
c© 1981 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2009 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
MATEMATIKA
PRVI KORAKI SONJE KOVALEVSKEVMATEMATIKO
Pred deve tdeset i mi l eti (29, ja nuarj a 1891 ) je um rla v Stoc khol -
mu Sonja Vas ilj ev na Kovale vska . Rodil a s e j e 3. jan ua rja 1850
v Mosk vi v i zrazi to ar s i t okr a t s ki dru ži ni Korvi n-Kr ukovsk i; bi-
la j e t ore j dal jn a pot omk a og rs kega kralj a Ma t i j e Kor vin a ( 1458-
1490) - kr a l j a Ma t j a ža . Redne š ole ni obi s kovala , pouč eva l i so
jo s amo domač i uči te l j i . Sicer pa so bi l e t eda j vi soke šo le že n-
ska m zaprt e in to ne s amo v car ski Ru s i j i ampa k tudi povso d dr u-
god v Evr opi .
S s vojo nad arj enost j o, vztraj nost j o in ob p om o či s l ovi t eg a ma t e -
matika Karla Weie rst rass a (1 815 - 1897 ) s i je prid obi l a let a
1874 dok t ora t zn anos t i v nemš kem mes te cu Gott in genu - te dan j i
m a tem a tič n i Me ki . Kot prv a žens ka in ob silovitem odpor u vse
javnosti j e bil a i zvol j ena l e t a 1884 za pro f es oric o matemat i ke
na un ive r z i v Stock holmu, kje r je de lovala do svoje s mr t i. Kot
prva žens ka je prejela le ta 1888 ob moč n i konkur enc i pe tnajstih
ka nd i da t ov Bor di novo na grad o f r anco ske aka demij e znanosti za de -
l o o gi banj u tog ega te lesa okr og fi ksn e točk e; zar adi izredne
ka kovos ti pred lože ne9a de l a ji je žir i j a zv i š a l a nag r ado od 3000
na 5000 f ran kov . Petrograj ska aka demija znanos t i j e i zvol i l a
Sonjo Ko va le vsk o l et a 1889 za s vojeg a dopi s neg a č la na zaradi za -
slu g za ma t ema t ik o .
S s vojimi de l i pa se Kova l evs ka ne odl i kuj e s amo na po d r o č ju
mat emat ik e . Na pisala je tudi neka j dobr i h l ep osl ovnih del. Kl j ub
t emu , da j e izvi r a l a i z a ris t okr at s ke druž in e, je bi l a ona s ama
v kr ogu mlajše gener acij e zelo r ev o l uci onar na. Mno go s voj i h s i l
j e posvet ila boju za pr avice in ena kopr avnos t že n . Njen a ses tr a
197
Ana je l e t a 1871 aktiv no sodelovala v Pari š ki komuni . Nje n
poznej š i mož Vla d i mi r Onufri jevi č Kovale vsk i, zna menit pa leonto -
l og, je v mla d ih l e tih s odel oval v Italiji v ga r i ba l d i nsk em g i -
banj u.
Sonj a Kovale vska se j e začela zan ima t i za mate mat i ko že zel o zgo -
da j, pra vza pra v š e kot otrok. Imel a je stri ca Petra , ki je pogo-
s to prih a j a l v gos t e in osta j a l pri njih po te danji h ruskih na-
vada h tudi po ce l e mesece. Stric je bil izobražen i n dok aj na-
č i ta n te r j e Sonji rad pripoved oval vse mogoče od pravlj ic pa do
te ž j ih z nans tv en ih tem . Ta ko ju je pogovor ve č krat za ne s e l t ud i
v matem atiko. Od s t r ica j e ma la Sonja pr vič slišala o kva dra t u-
ri kro ga , o a sim pto ta h , o t a nge ntah, o limitnih pro cesih, o Ze-
nono vem parad oksu o Ahil u i n želvi in o mnogih drugih pod obni h
re č eh , ka t erih s mi s l a pa ko t ot r ok še ni mog la doumet i. Ka ko naj
n amre č ma jhn a de kl i ca ra zume nes misel, da brz onog i Ahi l ne mo r e
dohit et i okor ne že lve . Vsi ti pogovor i pa so l e pusti li neko
sl ed v Son jini domi š l ji ji .
Zanimiv je še dog odek, ki ga je Sonja Kovalevska s ama opisala v
svoj em lep osl ovnem delu "Spomi n i na otroštvo " . Ko je imela Sonj a
ka ki h devet l e t , se j e druž ina prese li la iz Mos kve na pos es tv o
Pol ibino v Vitebski gub e rn iji . Ob pre se litvi so na lepi li 'po ste-
nah v zg or njih s ob ah s vile ne ta pet e , za spodn j o ot r oško s ob o pa
je tap et zma nj ka l o . Stene te sobe so nato pre lepi l i s č asopisi
in po la mi s t a r eg a pa pi r j a ; na teh po l ah so bili med tekst om in
č u d n i m i zn ak i nar isani kr ogi , ravne čr t e , krivu lje in koti;
vzg oj i t e l j ic a je trdil a, da so to matematične na log e, ki jih ma-
la Sonj ica ne mor e r a zume t i . Sonja j e ure in ure r ada strmela v
te s kr i vnos t ne znake in s l i ke , ki so se j i glo boko vt isn i li v
spom in . Na s t e ni s o b i l i na lep l j e ni li s ti i z razm no žen i h skript
zn amen itega ruskega ma tematika Mihai la V as i lje viča Ostrograd ske -
ga ( 1801 - 1861 ) o diferencialne m in integra lnem računu; po teh
s kriptih je že davno te ga š t ud i r a l matematiko Sonj i n o če. Ko je
ve č l e t za tem uči l pr of e s or Stranno lj ubsk i pet na j s tl e t no Sonjo
višjo ma te mat i ko , se j e č u d i l njeni hitri do jem l jivost i osnovn ih
pojmo v inf in it ezima lnega računa, " na t a nko tako, kakor da bi jih
že prej poznala" . I n dejansko je Sonj a te s t va r i poz na la bolj
198