Poštnina plačana v gotovini
mm
mmr
i
I
'

m
ŠTEV. 5 * MAJ 1938 * LETO XII.
KUATEU
Maks Gliha Fotoklub ljubljana
Pastir
**»•
cen'p j&ffšnkvf116
WŠmm
SpfPwpi
, ^dr. .•
POSEBEN ODDELEK ZA ZAVESE IN LINOLEJ


H
te
r 1 B%g$at
IBM
f '&JMM|	
	. S ■ • - ■
jjr	,.gjL^5SP"
	HT''
	W/V'
	"- • 5*|«i',i
k	U	
	Ar
Strah.
Nekje na kmetih prihiti v šolo vsa besna kmetica z. velikim kladivom v roki in zahteva učiteljico, ki uči v prvem razredu. Ta zbeži, toda nadučitelj se opogumi, sprejme nenavadno obiskovalko in jo vpraša, kaj se je primerilo.
»Moj fant je prišel domov z raztrganimi hlačami.*
«Tako? In kaj more učiteljica za to?»
»O, dosti. Pokaže naj mi klop, kjer fant sedi, da bom žebelj, na katerem si je fant strgal hlače, globlje zabila.*
Pri zasliševanju.
«Ali ste zdaj prvič prišli navzkriž z zakonom?« vpraša sodnik.
«Ne, nekoč sem moral plačati tri krone globe, ker sem se vozil s kolesom brez luči.*
«Satno to? Dobro pomislite!*
«0, saj res, zdajle sem se spomnil. Nekoč sem sedel zaradi uboja šest let.*
Dober ugankar.
«Ali znaš uganiti, kaj je tole: štiri noge ima, rep, in dela hov-hov?«
«Pes!» .
«Oho, kje si pa že slišal to uganko?«
Kdo je bil prvi?
Zdravnik, arhitekt in komunist so se prepirali, kdo izmed njih je bil prvi na svetu. Zdravnik je rekel:
«Mene je Bog najprej potreboval, ko je iz Adamovega rebra ustvaril Evo.*
Nato arhitekt:
»Mene je potreboval še prej, ko je iz kaosa delal svet.«
Komunist: «A kdo je napravil kaos?*
Po domače.
«Z Dreto pa res ni mogoče nič početi. Vse vzame dobesedno.«
«Kako to?*
«No, zadnjič je bil pri meni na večerji, pa sem mu rekel: .Prosim, vedite se, kakor bi bili doma.’ In v desetih minutah se je dedec sprl z mojo ženo, oblajal mojega sina, obrcal psa, odpovedal služkinji in rekel meni, da sem bizgec!«
Razlika.
»Dober dan, gospod Ocvirek! Kje je vaš sin?*
»Pri orožnikih!«
»Kaj mi ne poveste; V službi?*
»Ne, zaprt.«
Vzrok.
»Zakaj ste pa tako slabe volje, gospa?*
«Oh, na zdravnika se jezim.«
«Kaj vam je pa storil?*
«Oh, v morsko kopališče sem hotela iti.«
»No, in?»
«Poslal me je v parno kopališče.«
Poklon.
«Gospod Kurnik, vaša ušesa pa postajajo čedalje večja.* »Tako? No, moja ušesa in vaša pamet, — to bi bil osel, kuj?«
Dva junaka.
»Ali mi lahko posodiš sto dinarjev? Prosim te pa, da moji ženi nič ne rečeš, da sem si kaj od tebe izposodil.
»Dobro, posodim ti. Samo moji ženi ne smeš reči, da sem denar imel.*	Bahač.
Mož, ki je dosti potoval, pripoveduje o daljnem svetu: »In Azija! Čudovito! Nikoli ne bom pozabil Turčije, Indije in Japonske!... In Kitajske in nebeškega cesarstva...« «ln pagode? Ali si katero videl?*
»Videl? Dragi moj, skoraj vsak dan sem jih jedel!*
Uu se vidi,
{Pomladite kozo!
Privoscitfejitudi ponoči pravilno nego.
Elida Citron Cold Creom čisti in hrani kožo tjer jo^ohroni L svežo in čisto. 2.
če se puder dobro drži!
Če se pri pudranju napravijo okrog oči, nosa in ust majhne kepice, potem je to jasen dokaz, da manjka Vaši koži prava podlaga za puder. Če pa namažete obraz s tanko, nevidno plastjo Elida kreme Ideal, tedaj se bo puder prav gotovo pravilno oprijel Vašega lica. Elida krema Ideal je idealna podlaga za puder. Vsebuje hamamelis, ki varuje in polepša kožo, zato je postala Elida krema Ideal pravo sredstvo za polepšanie, ki ga ne bi smela pogrešati nobena žena.
LIDA
IDEAL
I
Neredna, božica.
%
upliva na ves organizem-Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
Ogl.nzJ. er 27*46/38
^0325*
Pesnik.
«Kadar bom imel kaj denarja odveč,« je sanjal neki pesnik, «si bom dal zobe popraviti.«
«Beži no! Ko boš imel odveč denarja, ne boš imel nobenih zob več*, je dejal njegov cinični prijatelj.
Vojaška.
General pregleduje vojake in jih izprašuje:
«Oženjen?*
«Da, gospod general.«
»Otroke?*
»Da, gospod general.«
«Koliko?»
«Enega, gospod general.«
«Ali te ni sram — tak hrust, pa samo enega otroka? Kako dolgo si oženjen ?»
«Pol leta, gospod general.«
šolska.
Gospod učitelj je priporočal učencem, naj štejejo vselej do petdeset, preden povedo kaj važnega. Drugi dan je stal pri peči, v kateri je veselo plapolal ogenj. Čez nekaj časa se mu je čudno zdelo, da večina učencev naglo giblje z usti, kakor bi štela, še malo, in učenci zakličejo:
«Devet in štirideset, petdeset — gospod učitelj, škric suknje vam gori!*
Kdo je bolje vzgojen?
«Kdo, misliš, je bolje vzgojen, zdravnik ali advokat?«
«Advokat! Pri zdravniku se moraš sleči, advokat pa te sleče sam.»
Dober zet.
«No, dragi zet, kako si bil zadovoljen s prvim obedom, ki ti ga je skuhala moja hčerka?«
«Moram reči, da je bilo zelo ganljivo, kako mi je po njem stregla in me zdravila!*
Dokaz ljubezni.
»Kajne, Junez, da me nimaš več rad...?»
«Ti šemica! In zakaj, misliš, da vozim potem vsak dan gnoj mimo vaše hiše?*
Pred sodnikom.
»Prisegli boste. Ali sc zavedate pomena prisege?*
«Se.»
«Ali ste že kdaj prisegali?«
«Sevedu — eno prisego sem celo odsedel.*
Vljuden prodajalec.
«Poglejte, gospod, tale računski stroj je pravo čudo tehnike. Točen, preprost, vsak glupec lahko na njem računa ... Prosim, prepričatje se sami ...»
Ti recepti!
«Tole močnato jed sem delala po receptu, ki ga je razglašal radio ...»
»Vidiš! Kolikokrat sem ti že rekel, da bom vrgel ta aparat skozi okno!?«
Guljaž.
Tončka, ali ne znaš nič drugega skuhati? Zdaj sva že osem dni poročena, pa imava že osmič guljaž za obed.*
«Veš, Milko, tako se vselej potrudim pri kuhi, ampak nazadnje je iz tegu zmerom guljaž.«
To ni nič čudnega.
Sodnik: «Pred tremi leti ste bili že tukaj, ker ste ukradli površnik.*
Toženec: «Da, gospod sodnik, ampak kako dolgo, mislite, vzdrži tak površnik?«
Tri nove knjige:
ednton Jn^ollič:
Mlada leta, vez. v platno 40'-, broš. 30'- din JLiuAa. 'pMMM.;
v
Življenje za hrbtom, vez. v platno 6o‘-, bioš. 50'-din Čelo. De\>204:
Gruh, vezano v platno 50'-, broširano 40'- din
dobife on za m
LJUBLJANA, DALMATINOVA ULICA 8
Če nam pridobite novega naročnika, Vam eno izmed zgoraj navedenih treh broši= ranih knjig podarimo. Za dva pridobljena naročnika, pa dobite eno teh knjig ve= zano v platno.

Hamburg- Amerika-Linie
Bedne proge v vse dele sveta z najmodernejšimi ladjami, udobno in lepo opravo in pozorno postrežbo.
^Zabavna potovanja po morju v severne dežele in na Spitzberge, v Sredozemsko morje, na Atlantske otoke in okoli sveta.
Vsakotedenska brza proga v Severno Ameriko v zvezi s cenenimi počitniškimi in študijskimi potovanji v Združene države Severne Amerike.
Z ladjami
Hamburg-Amerika-Linie
se prijetno potuje
Pojasnila, prospekte In vozne listke pošilja:
Nemački Saobračajni Biro-Beograd
Knežev spomenik 5	Telefon 30-003/27-290
Vladimir Pintar - Ljubljana
Masarykova ulica 12	Telefon 23-67/40-34
Predavanje.
Predavanju so navadno zelo zanimiva. Tako zanimiva, da marsikdo pri njih zaspi.
Gospodična Metka posluša predavanje. Pa opazi gospodu na svoji levici, ki sladko spi. Vsa ogorčena dregne soseda na levici in šepne:
«Poglejte nesramneža! Spat je prišel sem.*
Sosed na levici jo pogleda.
«ln da ste mi to povedali, ste me morali zbuditi!'*
Rešitelj.
«Ali ste vi rešili mojega sina, ko se je čoln potapljal?®
«Da.*
»Hm, kaj pa njegov klobuk? Nanj bi bili lahko malo pazili, da bi ga ne bila voda odnesla.*
Težave.
«Ali ste imeli težave s svojo francoščino, ko ste bili v Parizu?*
«Jaz ne, ampak Parižani.®
Poštenjak.
«Kaj plačo bi radi imeli naprej? Kdo mi pa jamči, da mi jutri ne umrete?®
«Niknr se tega ne bojte, gospod ravnatelj; star poštenjak
sem.*
Pri slikarju.
«Pomislite samo, gospa! Spet sem prodal tri slike.*
«No, vidite! Ljudje le niso tako grdi, kakor jih vi rišete.*
Prijetna zabava.
Zabava je postala dolgočasna. Da bi gosta razveselila, je sedlu gospa Dretovu za klavir in začela igrati. Čez nekaj časa je vprašala gosta:
«Ali imate radi Mozarta?®
«Da,» je odvrnil gost, «toda kar mirno igrajte dalje!®
Potovanje duš.
«Knj je preseljevanje duš?»
«To je nauk, po katerem se duša po smrti vrne na zemljo in gre v telo kakšne živali.®
«Potem bi se utegnilo zgoditi, <lu bi moja duša kdaj prišla v telo opice.®
«Izključeno! Dvakrat se isto ne zgodi!*
Dve metli.
«No, prijatelj, kakor sem slišal, si se oženil. Ali je tvoja žena dobra?*
«Pa še kako! Če pridem ponoči še tako pozno domov, jo dobim z metlo v veži!®
škotska.
Škot zagleda na hotelu napis: Garaža zastonj. Zapelje avto v garažo. Vratar ga vpraša:
«Katero sobo pa imate v hotelu gospod?®
«Sobo?* se začudi Škot. «Ne potrebujem je, ker spim kar v avtu.*
Najceneje.
«Kak.šno obleko za maškarado bi si rad kupil, samo poceni mora biti.®
«Veš kaj! Pojdi na maškarado kot Adam. Kakšen figov list boš že kje dobil.®
Narobe je razumel.
«Slišal sem, da v Franciji špekulirajo s frankom.*
«To se mi zdi pa neverjetno: ljudska fronta in Franco!*
Mali oglas.
Zamenja se elegantna maska «Devicn Orleanska®, samo enkrat rabljena, za otroški voziček...
Pobožnost.
«No, sinko, kako je bilo pri izkušnji?®
»Dobro, oče. Profesor je bil zelo prijazen in pobožen.® »Pobožen? Kako?*
«Pri vsakem mojem odgovoru je sklenil roke in dejul: ,Moj bog, moj bog!’
iMisOlte. Us. tedaj.
na počitnice....
na svoje poletne obleke, na svoje letovišče. Kolikor Vam bo v ta namen treba pisanih vrst blaga in tkanin, bodisi za obleko, kopalno obleko ali pidžamo, bodisi za vrtne mobilije, zavese ali ležalne stole, vse naj bo Indanthren pobarvano. Vse te reči preneso južno sonce, ne da bi njih barve in vzorci kaj trpeli.
Zahtevajte pa, kadar kupujete tako blago, znano varnostno znamko Indanthren!




ČVo^°'
i* r*r
t
o H-
W\\°^Q
^°de<0 „Q 'Ž.A. \\/\es^
,*t^'
Jp« t*«*#
v, ■
Materina molitev
Foto: Josip Pogačnik Fotoklub Ljubljana
Pavel Drobtina:

prijateljem Blažem sva šla v Mestni log.
S prijateljem Blažem se v marsičem ne strinjava. Prav zato se časih tako dolgo mudiva na izprehodih, ker sva oba vsevedna in prepirljiva. A v tem sva si že dolgo edina, da je Mestni log eno najlepših izprehajališč ljubljanske okolice.
Majsko nedeljsko popoldne je po malem že izgubljalo * svoj zlati sijaj, bližal se je mrak. In prav tedaj je bil Mestni log spet ena sama pesem: poln cvetja in ptičev, nad mladostno lepoto in samoto pokrajine pa veliki, kopasti, beli oblaki, obsijani od zahajajočega sonca.
Počasi sva stopala, spet sva s ceste zavila v log, preskakovala jarke, postajala in prisluhnila zdaj temu, zdaj onemu ptiču. Govoriti nisva znala več — ves najin večni prepir o politiki in veri, o knjigah in ženskah in drugih marnjah je bil kratko in malo brezpomemben spričo same prerojene nature.
Ob samotnem seniku pa sva postala.
Blaž se je ustavil prvi, kakor da ga poseben spomin veže na čudno pojato. Ali kakor da je šele nekaj zaslutil ob seniku, tako ga je meril z očmi. Hotel sem se mu porogati, on pa je rekel:
— Da, prav tu je bilo.
— Aha, spet kakšna ljubljanska detektivska zgodba z veliko potegavščino na kraju, kaj?
— Tak daj no! ... Ne reži se mi venomer!
Videl sem, da se je kar resno razhudil. Na uro je pogledal, potem se je usedel na hlod tam blizu. Prijalo je tudi meni, da sedem. Blaž si je zvijal cigareto, in medtem ko jo je slinil in prižigal, je že pripovedoval S poudarki svoje desnice in z očmi, ki se časih poblisnejo, kakor se to spodobi vestnemu in spretnemu policijskemu uradniku v civilu.
*
— To je eden mojih prvih spominov ria doživljaje, ko sem po vojni prišel v'Ljubljano. Čeprav sem bil le dnevni-čar in nato praktikant, se mi je vendar zdelo, da sem za vse večne čase rešen pomanjkanja, ki sem ga trpel med vojno in na univerzi. Moj Bog, ne moreš si misliti, kaj pomeni mlademu človeku denar, prvič na roko izplačani zaslužek, če si prej bil vse življenje samo suženj, odvisen zavoljo revščine od milosti tujih ljudi. Zdaj sem si lahko sam plačeval hrano in stanovanje, lahko sem zvečer šel tudi v kavarno, — ne, ti si tega morda ne moreš predstavljati. A meni se je takrat zdelo, da se bom z lastnim zasluž-koft popolnoma uravnovesil in postal človek, človek! Vsako prosto uro sem hitel iz mesta, najrajši semle v Mestni log. Pomlad je bila, kakor je letos, vse tako v cvetju in petju. S knjigo pesmi v roki sem nekega majskega dne stopal po stezah, ko mi pride nasproti velik, mlad človek. Neobrit je bil in precej zanikrno opravljen — kaj se me je to tikalo! Samo mimogrede sem ga pogledal, ko sva se srečala. On pa ne tako. Postal je, nato se je obrnil za mano, prijel me je za komolec: «Ali si, ali nisi? Blaž, seveda si, glej no, kje se na lepem srečava.* Pozorneje sem ga pogledal, potem sem uganil: «Drejec!» Molče je prikimal. Bil je Andrejec Polaj. Spomin je naglo segel nazaj v prva gimnazijska leta, do četrte sva se pretolkla skupaj,
v peti ga ni bilo več z mano. Rekli so, da je odšel na trgovsko akademijo v Gradec. Prav, saj je bil trgovčev sin. Da, trgovčev sin .. . Strela, ko sem se tega domislil, sem Drejca še enkrat pogledal. Brž je vedel, zakaj moje začudenje, in je rekel: «Razumem, da si presenečen, ko me takegale srečaš ... Da, Blaž, prekleto čudna so časih človeška pota ... Časih sem jaz tebe z žemljami pod šolsko klopjo zalagal, — zdaj si pa ti gospod in jaz potepuh ... Kar nič se ne čudi, res sem potepuh ... Čakaj no, malo te pa vendar pospremim, saj si v mojem revirju. Veš, ti bi o meni lahko roman napisal ... Seveda, ne samo o meni. Mojo žlahto bi moral vplesti in vojno in verižništvo, lepe ženske ... veš, vse to bi ti moral lepo razvezati, pa bi ljudje brali kakor nori.*
— Nisem se mogel hitro znajti v osuplosti, tako nepričakovano mi je Drejec v kratkih stavkih razkril svojo usodo. Kar mi je nato še podrobneje pripovedoval, so bili samo okraski njegovega romana, kakor se je blagovolil izraziti, samo postranska poglavja. 2ivo sem se domislil tistih prvih dijaških let, ko smo bili še na pol otroci in ko nam: je obisk matere v mestu bil najprisrčnejši praznik. Toda meni je bilo po materinem obisku vselej pekoče hudo: z Drejcem sva sedela v isti klopi, jaz pohleven, on razposajen, jaz siromašen, on premožnih staršev. Kadarkoli sem žulil uborni črni kruh, je opomnil: «Te je mati obiskala?* ... Morda se v svoji objestnosti niti ni zavedal, kako pikra je njegova opazka. Ali pa je hotel popraviti svojo nepremišljenost, ko mi je neredkokdaj potem pod klopjo porinil žemljo, namazano s surovim maslom in obloženo s tankimi listi fine gnjati. Časih je odrinil še kos kolačka, kakršnega svoj živ dan nisem nikjer drugod jedel. Ko sem mu v zahvalo pokimal in spodobno vprašal, ali ga je obiskala mati, je nemo pritrdil. Tako sva navzlic posameznim majhnim nasprotjem ostala dobra prijatelja. Lahko mi verjameš, da me je nenavadno dimilo, ko sem po dobrih desetih letih srečal tule v Mestnem logu Drejca, takšnega vagabunda! Priznam, da sem se ga na svojih potih skozi vojno in skozi nadaljnja študentovska leta malokdaj spomnil, a kaj bi se bil tudi brigal zanj! Če sem v vojni kdaj čul o njem, sem menil: ta gotovo uide granatam in bo premožen trgovec, bogato se bo oženil, kdo bi mu zavidal! Toda kakor v sto in sto tisoč primerih, se je tudi na tem fantu izkazalo, da v vojni ni najhujše, če te podere svinčenka, marveč je neprimerno usodnejše, če te zmedeni čas zajame v svoj vrtinec in te nato telebne kakor obrabljeno igračko nekam stran od pravih poti življenja.
Ves pod vplivom tega nenadnega srečanja v Mestnem logu sem takrat sledil Drejcu. Počasi sva stopala in preskakovala jarke, kakor danes midva. Ves čas je sam govoril in pripovedoval prešerno, kakor pač znajo pripovedovati potepuhi in pustolovci. 2e v Gradcu je lahko kot študent veseljačil, denarja je imel kakor peška, saj se je takrat vojna šele prav začela in je stari grabil tisočake, kakor da mu jih prinaša veter. Ko je moral fant k vojakom in je postal rezervni častnik, je razsipal, kjer je le mogel, za ženske in za šampanjec. Nekaj mesecev pred koncem vojne je starega zadela kap. Ko je sin ob prevratu odložil vojaško suknjo in stopil v očetove stopinje, je našel prazna
skladišča. Mnogo denarja je bil stari odrinil za vojna posojila. Kar pa je ostalo v blagajni in bankah, je sin lahko pognal v nekaj mesecih z veseljačenjem in s popolnoma zgrešenimi špekulacijami.
Prijatelj Blaž si je oddahnil, očitno zadovoljen, da ga ne motim s svojimi običajnimi pikrimi opazkami, in je nadaljeval :
— Prav do semle sva prišla takrat z Drejcem, tu sva sedela, kakor danes midva. Delal se je ravnodušnega, norčeval se je iz samega sebe, jaz pa sem videl, da ga kolje. In prav zato sem imel dovolj poguma in rahle maščevalnosti za nekdanje njegovo zbadanje, pa sem ga vprašal: «Da nisi nemara imel že kaj opravka s policijo?> — «To pa brihtno vprašaš,* se je porogal, «nič kolikokrat smo se že ravsali s policaji. Kaj pa ti veš, kaj se pravi veselo živeti. Ne rečem, vedno bolj je trda. za denar in lahkotni zaslužek, zdaj sem prišel že čisto na psa, toda če mi ka-niš kaj koristnih naukov dajati, mi povej, ali bi se dalo kje s kvartarni zaslužiti. Ali pa za inkasanta bi šel. Tudi tihotapiti si upam ... nič me tako svetlo ne glej!* Neizprosno zlobno sem ponovil svoje vprašanje: «Rad bi odkrito vedel, Drejec, ali si že hudo prišel s paragrafi navzkriž?* Prebledel je, močno ga je zadelo. Moje vprašanje je naenkrat razblinilo tisto lažnivo romantiko, s katero se odevajo potepuhi, ki bi se radi predstavljali kot nekakšni junaki. «Kaj me pa vprašuješ? Ali si misijonar ali detektiv?* se je ogorčil, hotel pa je spet ogorčenje in zadrego prekriti s hohotanjem. «Nisem ne eno, ne drugo,* sem odvrnil povsem mirno, «a pomilujem te, prav odkrito te pomilujem.* Ni mi dal nadaljevati. «Paperlapa!» je odmahnil z roko. «Misliš, da sem berač in razbojnik? Umetnik sem, če hočeš vedeti, umetnik, ki zna na lahek način živeti. Toliko še zmerom zaslužim, kakor ti, ki si škric v pisarni ali kaj. Požeruh nisem bil nikoli, pijače dobim, kolikor le hočem, kvartirček imam tule v seniku, deklet mi pa tudi ne zmanjka. Ali jih hočeš videti?* Spet sem ga pozorno poslušal, ko se je tako razgovoril. Tedaj se je dvignil s tal, kjer sva sedela, pristopil k seniku in začel klicati: «Betka! Zofka!* Zmagoslavno se je obrnil k meni: «To strmiš, kaj? Da, vidiš, kar svoj harem imam na seniku* ... Še enkrat je zaklical in pokazali sta se dve kuštravi, zaspani ženski glavici. Ne bi trdil, da sta bili lepi, toda ko sta se tako nanaglo pokazali, sem bil res prevzet. Zazehali sta, hihitali sta se, potem sta druga za drugo prilezli s senika. Plavolaska je bila Betka, a Zofka je bila temna in bleda ... «Ali sta se naspali?* ju je vprašal Drejec. «Oh!* je odmahnila Zofka s svojimi dolgimi koščenimi prsti. «Ne morem se naspati in se ne morem. Nocoj se mi pa res ne ljubi nikamor* ... «Kdo te sili!* je vzvišeno odrezal Drejec in pokazal na senik: «Kar lepo doma ostani, pa pojdeva z Betko sama v mesto. Toliko bo že, da bo jutri vsem trem za kosilo. Ali ne, Betka?* Betka je brez sramu prikimala, Drejec pa je nadaljeval, meneč, da mi bo ustregel: «Le poglej ga, Zofka, za nocoj sem ti privedel prijatelja, da ne boš sama. Ali ti je všeč? ... In ti, Blaž, kaj praviš? Ti še ne veš, kako ima Zofka vroče srce ... Sam živi vrag se zbudi v njej, če jo dobi pravi fant v roke. No, Blaž, le daj, le poizkusi srečo pri Zofki. Rada te bo uslišala!* Ob Drejčevem blebetanju sva se spogledala z Zofko, bila je pač vajena svojega pajdaša. Oba sva vendar čutila nekoliko zadrege. Drejec pa je govoričil dalje: «Nikar ti ne misli, da smo mi svobodni ljudje sami zločinci. Tod se skri-yamo, ker hočemo biti sami. Veš, ponoči se da živeti v mestu, toda podnevi najrajši prebivamo daleč zunaj. Tu nas policija še ni izvohala, pa nas tudi ne bo. Tistim nevarnim kujonom z direkcije se pač nikoli ne bo dalo priti vohat tako daleč v Mestni log ...» Skomignil sem z rameni in skočil pokonci. V mestu in po Barju so že zago-
rele žarnice. «Predolgo sem se zagovoril... poboljšaj se, fant!* sem položil Drejcu desnico na ramo. «Nič ne bo s poboljšanjem, pač pa se ti lahko izkažeš, če imaš kaj cigaret in kakšne solde za liter vina!* Tako me je navrtal. Pobrskal sem po denarnici in po tobačnici in sem dal zadnje paberke. «Se vidi, da si gospod,* je menil Drejec nekoliko porogljivo, «toda nisi mi še povedal, kje prav za prav zdaj drgneš hlače. V banki? Na sodniji? Med advokati?*
Vedel sem, da ga bom porazil, zato sem odgovoril odkrito in nalašč važno: «Fant, tega ne uganeš, niti za dobro stavo. Na policiji sem ... No, da ... le poglej me... ne bom te požrl. Betka ... Zofka ... nič se ne muzajta, nisem pustolovec, marveč sem res na policiji.* — «Kaj pa zato!* se je prva znašla Zofka, meneč: «Bomo vsaj imeli edinega patrona in priprošnjika, kadar nam bo na policijski direkciji spet trda predla* ... Zdaj so se vsi trije posiljeno smejali: «No, izdajal nas menda ne boš!* si je hotel Drejec pridobiti zagotovilo ... Odmahnil sem z roko, ko da me vse skupaj briga toliko, kakor lanski sneg. Potem smo si podali roke. Moram reči, da sem o tem svidenju razmišljal mnogo več, kakor je bilo treba. Ko sem prišel v mesto, je bila že noč.
*
—	Lepo. Toda ... ali je to vse? — sem vprašal Blaža, ko je umolknil.
—	Ne, ne ... čakaj, saj bom povedal... Konca prav za prav ni... Kmalu potem pa se je zgodilo tole, kar sem slutil. Neko burno noč je policija spet napravila velik lov. Racija je obsegla vso periferijo, še prav posebno pa tiste kraje, kjer je največ šup in senikov, da se vsaj na poletje odpravijo v domovne občine delomržni tipi, ki se jih je vedno več natepalo v Ljubljano. Tisto dopoldne po nočnem lovu smo potem tudi uradniki in pripravniki prisostvovali «paradi», zasliševanju. Seveda je prišel na vrsto tudi Drejec. In za njim obe dekleti. No, dekleti je bilo treba takoj oddati v bolnišnico, Drejca pa pridržati v nadaljnji preiskavi, ker je bilo vendarle čudno, kako se preživlja. Ko ga je policist odgnal nazaj v kajbo, me je Drejec pogledal z neznanskim prezirom.
—	Toda zgodilo se je, da je sam Drejec našel nazaj na pravo pot. Res je, pijanček je ostal, vendar ga je vsaj toliko srečala pamet, da si je poiskal službo in se ustalil. Za skladiščnika so ga vzeli pri veliki tvrdki in doslej še nikoli ni zlorabil gospodarjevega zaupanja.
—	Potem je pa itak vse v najlepšem redu ...
—	Ne, pa ni. Prav od tega časa, kar policija z Drejcem nima več opravka, sem ga že večkrat srečal in ga hotel ogovoriti, da ga preverim: Nič nisem kriv, če so ga takrat ulovili detektivi, ko je smrčal na temle seniku ... Pa misliš, da me pogleda! S prav enakim prezirom, kakor takrat pri zaslišanju, gre mimo mene, in zadnjič je malo manjkalo, da mi ni prisolil klofute ...
Znočilo se je, s prijateljem Blažem sva se iz Mestnega loga vračala v mesto. Tokrat sem mu moral vsaj s pozornim poslušanjem priznati, da me kakšen drobec iz življenja policijskega uradnika še kar zanima. Ko sva tako po njegovem pripovedovanju bila namesto najinih običajnih prepirov in debat spet enkrat ubrana na isto struno, sem ga povabil v prvo gostilno na majhno okrepčilo. Oba sva bila neznansko lačna in žejna. Toda komaj sva odprla vrata v točilnico, je prijatelj Blaž obstal kakor kip. S prvim gostom, ki je sedel za mizo, sta se spogledala. Nekdanja tovariša iz šolskih klopi! Tu sem sam bil priča, kako lahko majhno naključje rodi neizrekljivo sovraštvo.
Obrnila sva se na pragu, kakor na povelje sva zapustila gostilno. Molče sva se naposled ločila nekje na ljubljanskih ulicah.
Dr. Ivan Lah:
<§02sbzacfbgA/džL
rav za prav bi vam moral pripovedovati o tem, kako mislijo vojaki v strelskih jarkih o ženskah.
M Leže tam po cele mesece, premišljajo o življenju in svetu, o boju in smrti. Zakaj bi ne premišljali o ženskah? Toda jaz vem — vi bi tega ne čitali. ®	O tistih praznih, pustih pokrajinah, preko kate-
rih je šla smrt z vso svojo grozo, o uničenih poljih, o step-, tanih travnikih, o razstreljenih gozdovih — vi bi tega ne čitali. In ko bi vam pravil o zapuščenosti in samoti tistih dolgih jarkov, kjer žive ljudje pod zemljo, kjer se komaj vidi jasno nebo, kadar se razženejo temni oblaki — vi bi tega ne čitali. In tisoči in milijoni žive tam v spominih na vse tisto lepo, kar je bilo, in v plahih nadah na vse to, kar pride. Edino to jim je še ostalo, edino to jih spremlja iz dneva v dan preko temnih, nevarnih noči — dokler ne pride rešitev, da nastopijo pot v svoj lepi nekdanji svet ali pa dolgo neznano cesto, kjer ni ne nad, ne spominov — ničesar več. Zato vam pripovedujem to povest o četo-vodji Jakobu, kakor se je godila, ko so nas pripeljali v bolnico, kjer je bila sestra Avgusta. Gledal sem to povest ob devetintridesetih stopinjah vročice in sem jo bolj občutil kakor videl. Ali se vam ne zdi, da je bolj resnično tisto, kar občutimo, kakor to, kar vidimo? Četovodja Jakob je ležal na tretji postelji od mene in nisem njegove glave niti videl, a videl sem solze, ki so tekle po njegovem licu, in razumel sem vsak vzdih, ki se mu je iztrgal iz trpečega srca. Moje oči so gorele v pekočem žaru in vse, kar je bilo okoli mene, je dobivalo poseben čar, se zagrinjalo v skrivnostno megleno tančico in se izpreminjalo v neštete prikazni, ki so se pojavljale kakor iz mrakov in se izgubljale v nič. Ali je bila to igra prekipevajoče krvi? Ali je bila to domišljija? Ali so bile to iluzije? Vsa resničnost se je iz-preminjala v sanje — sanje so se vrstile v divjem vrvenju in izginile v noč. To se je ponavljalo tri dni in tri noči — in v tem času sem dobro videl vse, kar se je godilo okoli mene. Videl sem roman, ki se je godil na tretji postelji, videl sem velike, belo obvezane noge četovodje Jakoba, njegove trde roke in zasolzene oči, videl sem lepi obraz sestre Avguste, ko je šla preko sobe in se za trenutek ustavila ob tretji postelji. Njena hoja je bila lahna, kakor da je šla sanja mimo nas, njene bele roke so se svetile iz temine kakor čudapolne tešiteljice trpljenja in bolečin,- njen obraz je bil poln dobrote in preko črnih las je imela ovit bel pajčolan. Kadar je stopila v sobo, se je zdelo, da je bolest izginila od nas. In na tretji postelji se je začul onemogel glas: «Sestra Avgusta!*
Poznal sem četovodjo že prej, ko je še krepko stal na svojih močnih nogah. Imel je velike čevlje in se je zdel, kakor da je vsa teža njegove postave v njih. Imel je strog, resen obraz, majhne brke in ostre, skoraj neprijazne oči. Govoril je malo. 2e tri leta je živel v teh pustih krajih na fronti kakor menih. Čudni so ti pogovori, ki jih imajo tam vojaki med seboj. Tako preprosti in vsakdanji, kakor da se ne dogaja nič velikega okoli njih. Tu in tam se kdo spomni na kak dogodek pred letom, pred mesecem dni in ga pripoveduje. Ne sliši se niti pohval, niti pritožb: vsi trpe, kakor da jim je usojeno. Radi se spominjajo doma, žen in otrok, a govore o tem kakor o svetu, ki je bil nekoč
— brez težkih misli in čustev: vsaj zdi se ti tako. O bodočnosti govore malo,- ne da bi se bali, da bi ne verjeli vanjo, ne iz obupa — ampak tako. Nikomur se ne pozna, da bi mislil na smrt — in vendar je samo nekaj korakov do nasprotnega jarka, zdaj pa zdaj sredi razgovora pade granata kje v bližini in tu in tam poči mina s svojim rezkim treskom. Ta in oni pripoveduje, kako je bilo ob napadu, koliko je bilo mrtvih, kako so padali — drugi pa poslušajo to kakor vsakdanjo povest o brezpomembnem dogodku. Zdi se ti, da nihče ne misli, da je vse to tako blizu in mogoče. A skoraj nikoli ni govora o ženskah. Vsi se ogibljejo besede o njih, kakor da ne spadajo sem. Nekoč je začel lahkoživec z dovtipi. Vsi so molčali, le sem pa tja se je kdo prisiljeno zasmejal, vstal in šel. Zakaj? Ali jim je spomin nanje postal nekaj svetega in ga skrivajo drug pred drugim? Ali jih je samota odvadila misliti nanje? Ali so v svoji zapuščenosti zasanjali sen, ki ga niso hoteli izgubiti v praznih besedah? Globoko v žepih so v notesih med raznimi kartami nosili skrite slike, in kadar so pisali, so bili najrajši sami.
Tako je živel tudi četovodja Jakob, in če si ga videl v tistih krajih, ko je stal pred svojo četo, se ti je zdelo, da je to človek brez duše in brez srca. Njegova beseda je bila osorna in pogled prezirljiv. Toda prišel je napad, nekaj strelov in pokov — in četovodja je ležal ranjen na tleh. Granata mu je ranila obe nogi. Odnesli so ga in zjutraj sva ležala vštric na slami ob cesti, kamor so bili naju in druge položili. Drugi dan so prišli vozovi in so nas odpeljali. Vozili smo se dolgo; četovodja se je vozil pred menoj. Ko smo dospeli do bolnice, so nas dvignili in nesli v prvo nadstropje Ležala sva zopet s četovodjo drug poleg drugega in sva se molče spogledala. V tem trenutku je šla sestra Avgusta prvič mimo nas. Naše utrujene oči so ostajale na nji. Jaz sem bil prvi. Doktor si je umival roke in izpraševal, kdaj, kje in kako. Sestra Avgusta mi je položila roko na glavo in mi pritisnila masko na obraz. Hotelo me je zadušiti. Iztrgal sem glavo iz njenih rok: zdele so se mi v tem trenutku tako brezčutne in neusmiljene. Doktor si je popravljal rokavice.
«Zdi se mi, da ste vlili premalo*, je rekel.
Sestra Avgusta je vlila tekočino v masko. Vdano kakor jagnje sem položil glavo v njene roke in vse je izginilo. Zasanjal sem lep sen: zdelo se mi je, da sem v gledališču, v francoski komediji: na dvorišču neke velike hiše so se prepirale ženske z glasnim krikom: sami lepi obrazi v prepiru med seboj. «Končano». Ozrl sem se: na eni strani je stal doktor z zadovoljnim obrazom, na drugi strani me je gledala sestra Avgusta s svojimi lepimi črnimi očmi. Pogladila me je po glavi: «Zdaj je vse dobro. Brez bolečin?* — «Vse, vse. Brez bolečin.* Odnesli so me v sobo in na moje mesto je prišel četovodja Jakob.
Ko so ga prinesli pol ure pozneje v sobo, ga je spremljala sestra Avgusta. Noge je imel zavezane in solze so mu tekle po licih. Položili so ga na tretjo posteljo od mene. Sestra Avgusta je ostala pri njem, ga odevala in mu popravljala vzglavje. Kmalu se je pomiril. Nato je nastopila vročica in nejasne blodnje. Toda povest na tretji postelji ni bila blodnja — bila je resnica. Kadar sem se ozrl, sem
zagledal četovodjo Jakoba sanjajočega nekam v daljave. «$estra!»
Bolele so ga noge, morali so jih dvigniti na prepasih. Sestra Avgusta mu jih je podkladala z mehkimi poduš-kami. Njegove trde roke so v bolesti posegale po njenih rokah. V sobi je nastal mir — le tu in tam kak vzdih. Pogledal sem na četovodjo Jakoba — solze so mu tekle po licu na vzglavje.
Sestra Avgusta je šla skozi sobo.
«Sestra Gustal*
Ni ji bilo ljubo, da jo je klical s tem imenom. Prišla je k njemu z resnim obrazom. Popravila mu je vzglavje in odejo in šla.
Zvečer je prišel mlad zdravnik v lepi blesteči uniformi.
«Sestra!»
«Takoj!»
Bila je oblečena v lahno svileno obleko. Lepa je bila. Glava četovodje Jakoba se je pregibala na vzglavju, po-
Pri vaškem studencu
vsod ji je sledil z očmi. Danes je bila predstava — vsi so pripovedovali, da je danes predstava — in mladi zdravnik je prišel po sestro.
«Ali ste pripravljeni?*
«Takoj.» Popravljala si je lase in ga pogledala. Ostali smo sami. Stara nočna sestra je hodila okoli naših postelj. Bilo je, kakor da je ne potrebujemo.
Četovodja Jakob je ležal nepremično na svoji postelji. Sanjal je z odprtimi očmi in debele solze so mu lile po licih. Ali je mislil na staro majko, ki mu je upravljala hišo in dom, odkar je bil odšel, ali na sosedovo hčer, ki je postajala po vrtu, po polju, pri delu in mislila nanj? Ali na sestro Avgusto, ki je v njem vzbudila tako lepe sanje, ki so sedaj propadale v noč. V to široko, temno, neskončno noč, ki leži okrog po svetu in ki išče človek v nji cest do sreče, krasote in ljubezni. Kje so te ceste sedaj, tako neznane, tako daljne?
B. Rihteršič:
o ga je prišla iskat prea pisarno, je že vedela. Tine je bil slučajno pri njem, ko ga je klical telefon iz Zagreba. Povedal ji je vse.
Pavla se bo vrnila k Petru. Torej je konec. Tine si je natanko zapomnil njegove besede. «Kako sem vesel,* je dejal Peter pri telefonu, «moj bog, kako sem vesel! Vražje dolgi so bili ti trije meseci.*
Mira je stala pred vrati velike palače. Da je še smela stati tu kakor vsak dan prej, se ji je zdelo velika sreča. Ves popoldan in ves večer je bil še pred njo. Neizmernost tega razdobja ji je skoraj vrnila nekdanje zaupanje v samo sebe.
Potem je prišel Peter. Z dolgimi koraki je stopil čez zadnje stopnice. Njegov obraz je bil ves svetel od smeha kakor zmerom.
«Dober dan, punčka*, je rekel. «Kako je? Kako si spala?* Prijel jo je pod roko in šla sta po ulici. Solnce je čudno pripekalo med visokimi hišami. In kako se je vse iskrilo, da so Miro skoraj bolele oči. Peter je govoril, govoril. Spet je prišel do svoje najdražje snovi, do tega, kako bi na čudovit način zaslužil neizmerno mnogo denarja. <cZa koga?* si je mislila Mira, pa je molčala.
Obstajala sta pred izložbami in pograjala to ali ono. Zlasti- dolgo sta stala pred neko trgovino s predmeti iz usnja. Na tekočem traku so se iz ozadja prikazovale ročne torbice in pred njima spet izginjale.
«Kako ti je tale všeč?* je vprašal Peter in pokazal lepo, okusno torbico iz rožastega usnja. «Zelo,» je dejala Mira, «zelo*, in obraz ji je zažarel. «Pa pojdiva v trgovino*, je predlagal Peter. «Moja sestra ima rojstni dan in moram ji kaj kupiti, saj se spodobi.*
Mira mu je pomagala iskati, a naposled sta le ostala pri rožasti torbici. Oprezno in mehko so gladili njeni prsti mehko usnje. Torbica je bila res lepa.
Potem sta sedla na tramvaj. Peter je kar prekipeval od veselja in še Mira je poizkusila najti svoj najjasnejši smeh.
«Ne maram te, če si žalostna*, ji je nekoč rekel in nikoli se ni teh besed tako živo spomnila kakor danes. Njegove želje je poslušala in ubogala skoraj ponižno, kakor bi bila mogla zdaj še kaj rešiti, če bi se mu prav prikupila.
Nato sta prestopila na avtobus, ki je bil zelo poln. Peter in Mira sta se ločila. Debel možak in prodajalec listkov, ki je zabaval potnike s praznimi čenčami, sta se vrinila med njo in njega. Ko Mira ni več slišala Petrovega glasu, je iznenada začutila, kako težko in boleče ji utripa srce. Tako jo je bolelo, da bi bila najrajši pritisnila roko nanj, kakor bi ji to bilo moglo kaj pomagati.
Potem sta izstopila pred gozdom. Ne sama. Se več ljudi jima je sledilo, toda šla sta tako hitro svojo pot, da sta jih kmalu izgubila izpred oči. Mira je sedla v visoko porumenelo travo med drevjem. Peter pa je vrgel na tla površnik in klobuk, legel poleg nje in ji položil glavo v naročje. Kar sta stopila z avtobusa, še nista izpregovorila besede. Peter je samo žvižgal predse, pesmi in plesne šla-gerje, ki jih je zavijal na vse mogoče načine.
Potem je bilo tudi njegovega žvižganja konec. Mira ga ni gledala. Glavo je oprla ob drevo in gledala kvišku, kjer
so se med vejami kazali koščki sinjega neba. «Zdaj bo iz-pregovoril*, si je mislila. «Rekel mi je, da se bo Pavla vrnila in da mora biti vsega konec. Ne bom postala sentimentalna, — saj bi bilo smešno. Seveda ne bom jokala*, — toda solze so ji že silile v oči in ji drsele po licih.
Sram jo je bilo pred Petrom. Ni marala zbujati njegovega sočutja, a hkratu je hrepenela po njem. Besede, ki jih bo zdaj izpregovoril, bodo odločile vse njeno bodoče življenje. V drhtečem pričakovanju jim je hoteta prisluhniti. Toda Peter je spal. Ko se je naposled toliko opogumila, da je nagnila glavo, je to opazila.
Mira ni več jokala. Skoraj smehljala se je v boleči vdanosti v usodo. Ta speči obraz je bil tako daleč od sveta in resnice, da se ji je zdelo vsako upanje na sočjjtje skoraj nezmiselno. Umaknila se je s svojo bolečino in prva slutnja samote, ki jo je čakala, se je zagrizla v njene misli.
Ko se je Peter naposled zbudil, je Mira že skoraj uro negibno sedela. Vstala sta. Miro so bolele noge. Malo se je opotekla in skoraj bi bila omahnila, če bi je ne bil Peter držal. Čutila je, kako jo je oplazil njegov dih in njene ustnice so se podzavestno obrnile k njegovim. Toda Peter se je nenadno obrnil, in njegova desnica, ki jo je še pravkar držala čez ramena, jo je odrinila.
«Pojdiva!» je rekel in pogledal na uro. dedel bi kaj. Saj gostilna ni daleč.*
Med grmovjem so bile razpredene pajčevine, ki so legale na obraz in na obleko. Na poti, ki sta jo morala prehoditi, je nešteto pajkov razpredlo svoje mreže. Visele so povsod in zapirale pot na vse strani. Miro je obšel nedoločen strah. Zdelo se ji je, kakor bi bila ujeta, ogrožena od teh živali, ki strme kakor lene oči iz vsake praznine med vejami.
Peter tega ni opazil. Neprestano je trgal mreže, ki so mu zapirale pot, in si je le časih obrisal dražeče niti z obraza. Ni se oziral in Mira mu je morala slediti, če ga ni hotela izgubiti izpred oči. Tako se je s pobešeno glavo poganjala naprej in v gnusu zapirala pred vsako pajčevino oči. Ko je naposled stala na cesti zraven Petra, je jokala.
Peter jo je presenečen pogledal. «Moj bog, kaj pa je?» je vprašal. «Zakaj jokaš?*
«Pajki», je zaihtela Mira in je mogla samo ponoviti: «Toliko pajkov ...»
Peter se je zasmejal. Glasno in kakor sproščeno je zvenel njegov smeh skozi gozd. «Ne bodi otročja! Kaj pa ti pajki morejo?* Vzel je robec in ji začel s počasno natančnostjo brisati obraz in obleko. Mira je stala čisto mirno. Vsak njegov dotik se je razlil po njenem telesu kakor neizmerna nežnost. Najrajši bi bila od sreče zaprla oči.
Mračilo se je, ko sta naposled prišla do gostilne ob reki. Peter je naročil kavo in potico. Sklenil je, da bo pregnal Mirin strah pred pajki in je začel vneto in prepričljivo govoriti o njihovem pomenu in značilnostih.
Mira je strmela vanj. «Ali ni to zadnji dan?* je pomislila. «Ali se ne vrne Pavla? Zakaj govori o tisočerih nezmislih, ko je vendar konec?* Potem jo je obšlo nekaj kakor spoznanje. Ne, še ni konec. Vse sem si samo do-

'U V-', i
I
f"
V i?v * . ■
jfcL ^ ■
•n** I
/
■
' ’

Ob Ljubljanici
Ivo Peruzzi:
yVeod
vi&na
Jaz dan naš mrzim:
Meglene te ulice, mračne tovarne in strojev računskih brezdušno brnenje,-poglede zastrte, čvekače kavarne, tesnobe, ki pušča jo naše življenje . . .
Jaz dan naš mrzim:
Ko križajo žice vse mestne predele, pojoče o kurzih, valutah, dobičku; bojim se politikov bednih pri čvičku, zlaganost meščanske mademoiselle .. .
✓
Le enkrat želim:
Da kdo bi izustil besedo možato, povedal kak z našo svobodo je zlato,-bi videl ga rad, ki daje, ne jemlje, in sebe vesel bi bil in svoje zemlje . . .
Tako pa želim:
Da dolgo visela nad nami bi noč, da nekdo na dražbi nas kupi nekoč; po slabih nas cestah na luno izvozi in, kar bo še bolje, med spanjem — povozi
mišljala. Molči, ker mu ni treba ničesar reči. Pri meni bo ostal, seveda bo ostal.
«Saj si me razumela?* jo je tedaj vprašal Peter. In v Mirinem «da» je zvenela zmagoslavna osvoboditev od tisočerih muk.
Potem sta morala iti, če nista hotela zamuditi avtobusa. Šla sta po cesti. Temno je že bilo in oblaki so zakrivali nebo.
Mira se je držala Petra pod roko in tako sta ostala tudi v avtobusu, ki sta ga prestregla sredi ceste in ki je bil prazen. Mira se je čutila tako. čudežno varno v svoji novi zavesti, da je zvezana s Petrom, da je eno z njim. «Ljubim ga, ljubim gal* ji je hlepelo srce in v tem spoznanju je postalo vse njeno življenje jasno in vedro.
«Tako rada bi plesala*, je naposled poprosila. «Da, prosim te, pojdiva jutri zvečer plesat! Lepo se bom oblekla in vso noč bova preplesala.* Nekoliko je nagnila glavo in smehljaje se pogledala v svetilko nad seboj.
Toda Peter ni odgovoril. Morda je poteklo že mnogo časa, ko se je Mira tega zavedela.
«Kajne, da pojdeva?* je ponovila in ujela njegovo roko. Peter ji jo je izvil. Prižgal si je cigareto in počasi dejal: «2al ne bom mogel. Sploh'še bova odslej manj videla.* — «Zakaj?» je vprašala in iznenada je spet vedela vse, kakor bi sploh ne bila pozabila.
«Večje večerno delo sem prevzel. Saj sem ti že rekel, da hočem več zaslužiti.* Njegov glas je zvenel čisto ravnodušno. Prav nič ni bil vznemirjen, niti trudil se ni, da bi jo bil prepričal.
Mira je sedela čisto tiho. Ali ji je srce še utripalo? Ali ni viselo kakor mrtev kamen v njenih prsih in vleklo vsega njenega telesa k tlom? Uprla je roke ob kolena, da bi se Ubranila padca. Čutila je samo krik, ki jo je dušil v grlu. Pa ni zakričala. Samo nem vzdih se ji je izvil skozi odprta
usta. Nič je ni izdalo. Brez opore, brez upanja je padla iz sveta, v katerem je dotlej živela. Edino, kar je v svoji volji vedela, je bila zavest, da mora vso grozo tega padca pretrpeti sama.
Petra je Mirin molk menda zmedel. Ni je mogel pogledati. Nervozno je odpihnil pepel s cigarete na tla. Ali morda Mira joka? Ne, hvala bogu, nič se ne sliši.
«Da, časi so pač taki*, je poizkusil reči z glasom, ki naj bi bil izdajal obžalovanje. «Zato se mora človek odreči zabavi! Saj si vendar pametno dekle!* je dodal,, kakor bi jo bil hotel izpodbuditi. «Zmerom si mi bila dober tovariš.*
V tem trenutku je avtobus obstal. Velika luč nad postajališčem je žarko padla v mrak in osvetlila Mirin obraz. Tedaj je Peter videl, da ona vse ve.
«Pojdi, ljubica!* je rekel in njegov glas je postal iznenada čisto tih.
«Pojdi, prosim!* In počasi, oprezno jo je odvedel skozi vrata, čez stopnicp, kakor bi bila hudo bolna. Tako sta šla po cesti do Mirine hiše. Morda je še zmerom čakala, da bo izpregovoril. Njena glava je bila nagnjena postrani, kakor bi bila prisluškovala, in njene oči so strmele naravnost. Morda pa je le poslušala dih njegovih ust in ritem njegovih korakov, ki ju ne bo več čula?
Nežno ji je vzel hišni ključ iz roke in odprl. «Lahko noči* je rekel in se sklonil čez njeno roko, da bi ji jo poljubil. Mira mu jo je mirno odtegnila. «Lahko noč!* je. rekla še ona z visokim, a praznim glasom. «Dobro spi!»'Potem so se vrata zaprla.
Peter ni več slišal, da jih je Mira pozabila od znotraj zakleniti.
Zelja, da bi prišel čimprej iz bližine te hiše, ga je gnala k naglici. Pomiril se je šele tedaj, ko je zasopel stopil na peron, kjer bo čez četrt ure obstal Pavlin vlak.
Ignac Koprivec:

*nr
bijem te, vlačuga prekleta! Razpnem te nu svisli v svarilo vsem, ki so v zakonu nezveste in lazijo ponoči za možmi. Zato si zadnji čas do mene tako hladna! Pa 'rd. \J 'a*<? sem mislil, da si res bolna ... O ti prekleta zavrženka, ničvredna!*
Frane Dolinar je sikal te besede proti ženi. Bil je že ves kripav od kričanja in roke so se mu že naveličale tepenja, ali umiriti se še ni mogel. Zopet in zopet je izrekel novo kletev, zasadil prste iznova med njene kodraste črne lase, si jili ovil krog njih, vlačil zanje in treskal z njeno glavo ob zid, jo brcal v boke in poklekoval nanjo, da so ji kosti praščale, potem pa je lose izpustil in jo jel obdelovati s pestmi po glavi, po plečih, nogah in rokah, dokler se ni upehal do utrujenosti in nekoliko prenehal, Ko se je malo oddahnil, se je je iznova lotil. Oči so mu bile motne od srda in podplate s krvjo, čeljustne kosti so mu v sklepih poskakovale in mišice drgetale.
Ona je ležala na tleh. Obraz, obrnjen navzdol, si je zakrivala z dlanmi in ječala. Kapljice krvi, ki so ji tekle iz nosu, so se zajedale v smrekove podnice sobe. Ni se branila, niti ubežati ni poskušala in tudi usmiljenja ni prosila, le tu pa tam je močneje zavzdihnila, kakor bi se ji trgala duša in bi hotela dati čutiti to tudi možu.
Otroci so poskakali v posteljo. Prestrašeni so stali tam. kakor bi se izgubili v neznanih krajih, tulili so, iztezali svoje voščeno rumene roke proti očetu, vtikali pest v usta, se vlačili za čeljusti, si grizli prste in ga prosili, naj neha s pretepanjem, ali zaman. Zakričal je nadnje, in prošnje so jim zamrle v grlih, le hlipali so in se tresli, on pa je udrihal huje in huje. da se ji je obleka tu pa tam raztrgala in se je skozi brnje prikazala koža. «Jezus!» je dahnila glasneje in otioci so vztrepetali, se splašeno stisnili v gručo, zagnali tak krik, da je letelo skozi ušesa, in skrili glave drug drugemu na nisi. on pa je kričal meti tepen jem: «Za tako mater ne prosite! In četudi pridete na kolenih predme, jo bom ubil. prasieo prekleto!*
Zunai je naletaval sneg. Od severa ie vlekla mrzla burja. metla po cestah, delala pred pragi zamete in trgala s kopov ledene sveče, da ie zdaj pa zdai katera žvertketaje treščila na zmrzal ali pa je udarila ob deske barake in se razletela v sto koscev, ki so se raztresli po snegu.
Okna barake so bila zamrzla. Mraz je zarisal nanje raznolike rože: ostro-
liste, okrogle in s kristulastimi stebli, ki so delale šipe neprozorne in krhke, da je bilo treba za spoznanje jačjega pritiska, pa so se razletele. Mraz je lezel v izbo skozi špranje med deskami, se izprehajal po nji in grizel stanovalce v noge, jim lezel skozi pomanjkljivo obleko h koži in jim rdečil nosove.
Trušč v sobi je privabil pred barako kup sosed, ki so pritiskale ušesa na vrata ali pa z nohti strgale s šip srež, da bi si napravile prozorno luknjico, skozi katero bi se dalo videti v sobo.
«Zakaj molčiš, prekleta? Iztegni jezik, saj ga imaš, in mi reci besedo! Šest let sem delal zate, flajcka, kakor črna živina, šest let sem te redil, da si se skoraj odebelila v tej bajti, zduj mi pa tako plačuješ! Vstani, pravim, sicer sežem po nož, da bo konec!*
ječaje se je pobrala s tal. Dvignila je obraz proti njemu. Oči so se jima srečale in njen pogled ga je presunil. Bil je ponižen in bolesten, kakor jih je videl pri svetnicah na oltarjih, in povesil je glavo. Stala je pred njim in čakala. Krog ust in nosu se ji je strdila kri in se pomešala s prahom na tleh, in vselej, kadar jo je stresel jok, ki ji je zdaj pa zdaj izpreletel telo kakor krči, se ji je pocedil čez ustnice curek goste sline, pomešane s krvjo, se ji obesil na obleko in se počasi cedil po njej. Dolinarju so sc začele pesti razklepati, v oči pa mu je planilo nekaj toplejšega in mehkejšega, ali nenadoma ga je zopet zajel val jeze, pa je potlačil usmiljenje vase in se zaletel vanjo, da je odletela po sobi in padla na posteljo. Otroci so zakričali, skočili vsaksebi ter se od prestrašenosti začeli vzpenjati po zidu. Franc je priskočil z dvignjenimi rokami in hotel udariti, tedaj pa je Liza izpregovorila:
«Ali, Franc, čemu me pretepaš, kakor bi bila kriva jaz? Ti hočeš jesti, otroci so tu in jaz. Kaj hočemo v tej zimi drugega? Življenje je krivo, Franc.*
Obstal je. Pesti so se mu razklenile in roke povesile. Stopil je za korak nazaj in šel s pogledom gor in dol po zakajeni sobi, kakor bi jo prvič videl. Bila je nizka in mračna, ob srednji steni je stal železen štedilnik, v sprednjem kotu pa je stala miza, ki je bila razen dveh postelj in zibelke, v kateri je kričalo šestmesečno dete, edino pohištvo. Nad štedilnikom so se sušile plenice in širile po sobi neprijeten duh, v železnem loncu pa se je kuhal krompir. Vlekel je pogled dalje in ga ustavil na otrocih, ki so stali v postelji. Prvič zdaj je opazil njih sestradane obraze, lačne oči in prezebla telesa, in ko se je spomnil svoje skoraj dvamesečne brezpo-
selnosti, med katero ni zaslužil nič in je ona zanj prosila po hišah, dokler je niso začeli metati skozi vrata in je potem našla premožnega človeka, ki ji je ponudil pomoč, o kateri je dejala, da prihaja iz dobrega srca, je spoznal, da je pomoč morala sprejeti, kje naj bi pa sicer bila vzela hrano za te lačne nebog-ljence, zakaj živih ne more zakopati.
Štirinajst dni jih je že tako vzdrževala. Sleherni večer je odšla k dobrotniku, mu pospruvila sobo in se vrnila z denarjem. Mož je bil prepričan, da je vse prav, ta dan pa mu je prinesi nekdo na uho, da se njegova žena prodaja, da se vdaja tistemu človeku za denar, in je pobesnel. »Kriva je, je kriva!* ga je še urezalo v razvnetih možganih, toda takoj mu je odgovoril njen glas, ki se je razlegnil po izbi: »Življenje je krivo!*
Zamislil se je in se vprašal, ali ima prav, če res ni drugega izhoda, in zazdelo se mu je, da bo on ta izhod našel in ji ga pokazal: pokazal ji bo, da je vlačuga. V mislih je šel od hiše do hiše, od vrat do vrat, ali povsod, kjer je potrkal, so ga sprejeli mrki in neprijazni ljudje, ki se jim je brezsrčnost brula na obrazih. Ko so se vrata zaloputala za njim in je za seboj čul psovke in opozorila, da je beračenje prepovedano, jc spoznal, da bi pri vseh teh ne nabral niti toliko, da bi enkrat samkrat nasitil družino. Pritisnil si je pesti na senca in se zgrudil na stol. Pleča so se mu tresla, solze so mu stopile v oči in mu počasi padale na rokave obdrgnje-ne suknje in zaječal je: »Kristus, kakor bi bil človek manj od živali!*
Otroci so poskakali s postelje, si obrisali z dlanmi oči in usta, se obesili na mater in jo vzdigovali s postelje. Vstala je, si popravila lase in izpljunila po izbi kri, ki se ji je strdila v ustih, potem pa je stopila k možu. Po prstih je šla, za njo pa so stopali drug za drugim otroci. Postavili so se krog očeta in ga gledali, kako je slonel tam, kakor bi bil umrl, kakor bi ga bilo vse to strlo. Ona si je obrisala desnico v predpasnik in rahlo, ljubeče potegnila z dlanjo po njegovi glavi od čela pa do tilnika in zopet počasi nazaj, dokler ni dvignil glave, obšel s pogledom otrok in nje ter vzel na kolena Tomažka, ki je bil najbližji.
Liza se je nasmehnila, prijela med prste krilo, ga pritisnila Tomažku na nos ter ga useknila, potem pa je dejala:
»še dva meseca bova živela tako, Franc, potem pa boš dobil že kje kako delo in nehala bom hoditi tja. zdaj pa ni pomoči, sam vidiš.*
Burja se jc zagnala z novo močjo v barako, šipe so se potresle, po cesti pa so škripali koraki. Pod stropom v stanovanju Franca Dolinarja je brlela petrolejka in metala svoje rumenkaste žarke na Lizo, ki je stala za možem in čakala, kdaj se bo dvignil in odšel spat.
Karel Čapck:
Mati
Komaj je minilo leto dni, kar je šla drama češkega pesnika K. Čapka »Bela bolezen* z odra na oder, že je spet premiera nove Čapkove drame »Mati*, ki kaže kakor prva ves razpor človeštva in vojne. Kakor smo svoj čas prinesli v naši reviji izvleček iz »Bele bolezni*, tako otiskujemo danes konec nove drame.
Mati, ki ji je vsa rodbina postopno poginila v službi nekakšne velike misli, živi doma sredi svojih mrtvih. Zunaj divja vojna, napadena dežela se brani in poslednji materin sin se hoče prijaviti za dobrovoljca. Mati obupno zavrača to misel in protestira proti nji celo spričo svojih mrtvih.
MATI: Jaz nečem tega slišati, Andrej. Če gre za Tončeta, nečem ničesar slišati. Vi imate svoje razloge in jaz imam tudi svoje. Jaz vem, vi imate svoje naloge in dolžnosti, svojo slavo, svojo čast, svojo domovino in ne vem, kaj še vse...
OČE: Svojo službo, mama.
MATI: Da, svojo službo. Tudi jaz sem imela svojo slavo, in to ste bili vi. Imela sem svoj dom, in to ste bili vi. Imela sem svojo službo, in to ste bili vi, vi, vi... Pa mi razložite, zakaj sem ravno jaz, zakaj sem to vselej jaz, zakaj sem skozi vso zgodovino sveta vedno jaz, jaz mati, jaz žena, ki mora tako strašno plačevati za vaše velike reči!
OČE: Ti si tako nagla, veš. Ti bi tudi šla v smrt, druga, če bi to moralo biti.
MATI: Ampak za vas, prijatelj! Za vas in za nič drugega! Za svojega moža, za svojo rodbino, za otroke. — Ne, ne, ne, jaz vam Tončeta ne dam!
(Odmor.)
STARI GOSPOD: Moj Bog, moj Bog! To so težke reči. Ne smeš se tako razburjati, dekle. Morda ta fant sploh več ne pride na vrsto. Morda je že prepozno in smo premagani... OČE (se skloni nad zemljevid): Nismo še, dedek. Tale črta bi se dala braniti. Če bi napeli vse sile...
PETER: Jaz računam z našim ljudstvom, oče. Ljudstvo ima orožje... in bo streljalo na ulicah. Boš videl, tudi otroci pojdejo; poberejo puške po očetih ...
KORNEL (se ozira): Mama, kam si dela orožje?
MATI: Kaj praviš, moj dragi?
KORNEL: Kam si dela očetovo orožje?
MATI: Skrila sem ga pred Tončetom.
KORNEL: Škoda. Puško bi bilo treba namazati.
JURIJ (odpre miznico, vzame iz nje svoj stari zvezek in lista po njem): Škoda, da nisem mogel dokončati te svoje konstrukcije. Dobra bi bila. (Sede z zvezkom.)
OČE (nad zemljevidom): Tukajle, ta položaj, tega bi hotel ' sum braniti, fantje. To je taka lepa soteska...
KORNEL: Prosim te, mama, kje imaš tisto puško?
MATI: Kako me mučite! (Odklepa hrastovo skrinjo.) Tamle jo imaš.
KORNEL: Hvala. (Vzame puško in jo ogleduje.) Dobra bi bila. (Jo začne čistiti na mizi.)
STARI GOSPOD: Torej vidiš, dekle, skoraj vso rodbino imaš že skupaj.
PETER:-------Slišite?
JURIJ: Kaj?
PETER: To tišino.
ANDREJ: Kakor da bi hotel nekdo nekaj povedati.
PETER: Kdo...? (Se ozre zdaj na tega, zdaj na onega, potem pa se obrne k radio-aparatu.) Že vem.
OČE (dvigne glavo): Kaj je? (Se obrne k aparatu.)
JURIJ (dvigne glavo): Kaj pa imate? (Zre napeto k apuratu.) MATI: Če hočete... Vas že nič drugega ne zanima. Samo ta vojna. (Zavrti gumb radia.)
KORNEL: Če je vojna, mama, je vojna.
MOŠKI GLAS V ZVOČNIKU:------------prednja straža se bliža
reki. Dobrovoljske čete so pognale mostove v zrak in so pripravljene braniti predmestje do poslednjega moža. So-
vražnik mora biti za vsako ceno ustavljen. Dobrovoljci vam sporočajo: pademo, toda ne umaknemo se.
ŽENSKI GLAS V ZVOČNIKU: Čujte, čujte, čujte! Kličemo vse moške pod orožje. Kličemo vse moške. Kaj mi! Ne bojujemo se več za sebe, temveč za zemljo svojih očetov in otrok. V imenu mrtvih in bodočih kličemo ves narod pod orožje!
MATI: Ne. Tonče ne pojde. Jaz ti ga ne dam!
MOŠKI GLAS V ZVOČNIKU: Halo, halo! Poveljništvo severne armade javlja nadaljnje boje na umiku. Bojujejo sc za vsako ped zemlje, za vsako hišico. Vaščani nečejo zapustiti svojih domov in jih branijo z orožjem v roki. Sovražnik je prisiljen porušiti vsako vas do tal. Izgube so nenavadno velike. •
ANDREJ: Siromaki, tisti ljudje tam...
OČE: Kar pusti, dobro je tako. To vsaj nekoliko zadržuje napredovanje sovražnika.
ŽENSKI GLAS V ZVOČNIKU: Čujte, čujte, pravkar lovimo radijsko poročilo z ladje Gorgone. — Počakajte pri radiu! — Naša ladja Gorgona... Ah, moj Bog! (Glas se zlomi.) Odpustite mi, jaz imam tam sina! (Molk.)
MATI: Kaj? Torej ti imaš vendar sina! Ti imaš tudi otroku? MOŠKI GLAS V ZVOČNIKU: Halo, halo! Prekinjamo poročila. Halo, halo, halo! Kličemo ladjo Gorgono! Kličemo Gorgono! — Halo! — Halo, ali nas slišite? — Kade!i na Gorgoni, pozor! Domovina vam pošilja poslednji pozdrav. (Iz zvočnika se oglasi himna. Vsi mrtvi brez besede vstanejo in stoje mirno.)
MATI: — — Štiri sto fantov! Mar se to sme, ubijati take fante?
PETER: Prosim te, mama, ne govori zduj!
(Vsi stoje kakor okameneli. Poslednji zvoki himne.) MOŠKI GLAS V ZVOČNIKU: Halo, halo, halo! Ladja Gorgona se več ne oglasi.
KORNEL: Zbogom, kadeti! (Obesi puško na steno.)
(Nekdo butne v vrata.)
GLAS TONČETA: Mama! Mamica!
MATI (obrne gumb aparata): Tiho!
(Butanje v vratu.)
GLAS TONČETA: Mamica, ali si tam?
MATI: Da, moj mali! (Daje znamenje, da bi kdo ugasil luč.)
Že grem. (Tema, odmor.) Kaj hočeš, Tonče?
TONČE: Ti si tu v temi?
MATI: Napravi luč!
TONČE (prižge pri vratih električno luč. Soba je prazna, lina mizi so ostale zemljepisne karte): Mama, s kom si govorila?
MATI: Z nikomer, sinko.
TONČE: Ampak jaz sem slišal tu takšne glasove...
MATI: To je bilo samo... tole, fant. (Zavrti gumb radia.)
TONČE: In čemu imaš tukaj te zemljevide?
MOŠKI GLAS V ZVOČNIKU: Halo, halo! Glavni stan juv-lja: Pri jutru jem lelalskem napadu je bilo uničeno mesto Villamedia. Življenje je izgubilo osem sto civilnih oseb, med njimi največ žensk in otrok.
TONČE: Slišiš, mama?
MOŠKI GLAS V ZVOČNIKU: Letalska bomba je zadela bolnico, kjer je ubila šestdeset bolnikov. Mesto Villamedia gori.
TONČE: Mama, prosim te...
ŽENSKI GLAS V ZVOČNIKU: Čujte, čujte, čujte! Ves svet kličemo k zvočniku! Kličemo ljudi! Sovražna letala so davi napadla vas Borgo in vrgla bombe na osnovno šolo. Na bežeče otroke so streljala s strojnimi puškami. Osemdeset otrok je ranjenih. Devetnajst otrok je mrtvih. Pet in trideset otrok ... je razmesarjenih ...
MATI: Kaj praviš? Otrok? Ali mar kdo ubija otroke?
TONČE (išče po zemljevidu): Kje je to... Kje je to ...
MATI (stoji kakor okamenela): Otroci! Majhni, nedolžni otroci!
MATI (Tončetu): Pojdi!
(Tiho.)
(Zavesa.)
Ivan Vuk:
~y~MATSRJNA ŽR7£V~^
(Kitajska
V pokrajini Čin-vi-ang je živel nekoč mandarin Ču-si-un. Imel je sina Tam-ču-lija, na katerega je bil ponosen. Če ga je mati, žena mandarinova, včasi /a kakšen pregrešek posvarila, ga je oče mandarin vedno zagovarjal:
«Ti si ženska*, je rekel. «Dečko se mora razdivjati. To zahteva mladost. Ko odraste, mora biti cel človek. Zato se mora zdaj razdivjati, da se porode v njem pametne misli. Ko bi ga ovirali v tem, bi bilo to toliko, kakor da odganjamo pametne misli, ki prihajajo k njemu.*
»Ali,» je ugovarjala mati, žena mandarinova, »mati sem in ljubim ga. Za porednost, ki je izrodek mladosti, ga ne svarim. Ali glej, on lovi ptice in jim pristrigava peruti, da ne morejo več letati. Preganja jih in jih muči. Tudi siromaki se mu ne smilijo. Ako katerega sreča, ga oplazi z bičem. To, mandarin in mož moj, ni porednost, izrodek mladosti, to je surovost, izrodek hudobnosti.*
Mandarin pa je rekel:
«Ne ugovarjaj, žena. Mandarin sem in vem, kaj je prav.*
Žena je molčala. Sinko pa je bil še bolj predrzen. Pretepal je siromašne otroke, strigel pticam peruti. Ko je nekega dne na siromake, ki so šli po cesti, naščuval hude pse, je njegova mati vsa žalostna rekla:
»Ne maram biti več s teboj.*
Vzela je vrečo z denarjem in dejala: »Ta denar bom razdelila med siromake, ki se jim ti posmehuje? in jih pretepaš. Potem pojdem in postanem sama beračica. Prosila bom Konfucija, da sprejme to mojo žrtev in se te usmili, da postaneš drug človek.*
Pekla je in storila.
Ko je mandarin zvedel, da je žena odšla, mu je bilo hudo. Zakaj ljubil jo je. Rahlo je rekel sinu:
«Resnično, Tam-ču-li, tega nisi prav storil. Mama je odšla.*
Sin pa se ni žalostil. Še smejal se je. Ali ne dolgo. Začelo ga je nekaj skrbeti. Nečesa je pogrešal. Čutil je, da mame ni in da nima miru. Hodil je iz sobe v kuhinjo, iz kuhinje na vrt, z vrta na cesto ... Gledal je v daljavo ... Mame ni bilo nikjer ...
»Si morda bolan?* je vprašal pri neki priliki oče mandarin sina ves v skrbeh.
Sin je povesil glavo. Ustnice so mu drgetale.
»Kdaj pride mama?* je zajecljul in zajokal.
»Iskati sem jo dal*, je rekel mandarin in lnulo mu je bilo. »Pa še ne vem, ali so jo našli.*
Sin je pomislil: »Ako bi jo bili našli, bi oče že vedel. Niso je našli.*
(n tiho je rekel sam pri sebi:
pravljica.)
»Sam pojdem in jo poiščem. Odpuščanja jo poprosim in priden bom, samo da se vrne.*
In še nekaj se mu je v srcu pojavilo pri tej misli, nekaj kakor jeza, in govorilo:
»Oče je kriv. Zakaj ni dovolil mami, da bi me svarila?*
Stresel je z glavo: »Proč. izkušnjaveel* *
Tiho, na skrivaj je odšel z. doma. Prišel je v gozd. Tam v grmu je pel slavček. Tam-ču-liju se je zdelo, kakor bi pel pesem o materi, lepo, sladko, božajoče. Prisluhnil je. Slavček je pel:
Mati, ti si kakor sonce, kakor luna liha, jasna, kakor zvezda migljajoča, detece pozdravljajoča, božajoča, poljubljajoča, o lihi noči osa bedeča, mati, roža pravljično coeteča . .. Kdor ima te, ne pozna te, ko te ni — ose prekasna je zavest pekoča.
Mati, ti si dragocenost nekupljioa, nenadomestljiva, ti vsakdanja nevsakdanjost.
Mati, ii si kakor sonce, greješ, svetiš, božaš, žrtev tvoja, Ijubao tvoja osem je nepojmljiva, osem nedosegljiva.
Mati, ti si kakor zvezda o tihi noči vsa bedeča, , za mladike svoje osa skrbeča, mati, roža pravljično coeteča ■..»
Slavček je za trenutek utihnil, kakor da ubira nove strune. Tam-ču-li ga je poprosil:
»Slavček, daj, odleti, poišči mi mojo mamico, ki je nekam odšla!*
Slavček pa je odgovoril:
»Rad bi, Tam-ču-li. Rad bi, ali glej, ne morem!*
»Zakaj ne moreš?* je vprašal Tam-ču-li.
»Niso mi še zrastle peruti, glej*, je rekel slavček in razprostrl peruti. »Porezal si mi jih in niso še zrastle.*
Tam-ču-lija je prvič zabolelo, ko je videl slavčkove porezane peruti. Spoznal je, da ni prav ravnal. In zopet se mu je nekaj v srcu oglasilo:
»Vidiš, oče pa te je zagovarjal.*
Tam-ču-lija je nekaj zgrabilo kakor jeza in stisnil je pest, in kdo ve, kaj bi izpregovorila njegova usta, ako bi slavček zopet ne bil zapel in ponovil svoje pesmi o materi:
Mati, ii si kakor zvezda o tihi noči osa bedeča, za mladike svoje vsa skrbeča, mati, roža pravljično coeteča.*
Tam-ču-li je stresel z glavo, solze so mu stopile v oči in rekel je odporno:
»Proč od mene, izkušnjaveel*
In bilo je, kakor govori Konfucij: Prvi kes za greh, ki zavestno zagrize v srcu, je kakor luč k svetlobi.
Tam-ču-li je zajokal. Šel je dalje. Tako jokajočega je srečal berač. Ustrašil se ga je in se mu hotel ogniti, zakaj spoznal je mandarinovega sina in nerad bi bil občutil bič. Ali Tam-ču-li ga je poklical, ko ga je zagledal:
»Ne hodi od mene, ne ogiblji se me. Vem, krivičen sem bil in žal mi je. Na, vzemi to mojo suknjo, vzemi te moje čevlje!*
Slekel je suknjo in sezul čevlje, du se je berač čudil. A ko mu je oboje dal, berač ni vedel, kaj bi rekel. V njegovih očeh sta se zaiskrila zahvala in blagoslov, ko je rekel:
«Naj te, Tam-ču-li, blagoslovijo bogovi, da najdeš, kar iščeš.*
rt
Tako gredoč je Tam-č.u-li prišel globoko v gozd. Naenkrat je zaslišal, kako nekdo za grmom vzdihuje:
»Oh, kako boli, kdo je, ki mi pomore, kdo je, ki mi izdere trn, ki se je zasadil v mojo nogo?*
Tam-ču-li je stopil za grm. Zagledal je velikega tigra. Videl je, kako je dvigal nogo, v kateri mu je tičal velik trn.
»Počakaj,* je rekel Tam-ču-li, »izdrl ti ga bom!*
Prijel je tigrovo nogo in izdrl trn. Tiger, ves hvaležen, je obliznil roko Tam-ču-liju in rekel:
»Hvala ti, Tam-ču-li, za tvoje dobro delo. Če me boš kdaj potreboval, samo pokliči ine!»
Rekel je in se vrnil v goščavo.
Ko je Tam-ču-li tako iskal svojo mamo, je srečal tri jezdece.
«Poglej mladega Kitajca*, je rekel eden izmed jezdecev. «Vzemimo ga in odpeljimo k našemu gospodarju. Potreben mu bo.»
Rekel je, zagrabil Tam-ču-lija in ga posadil k sebi na konja. Vsi trije jezdeci so s Tam-ču-li jem odjezdili h gospodarju Ču-bu-habi.
Ko je drugo jutro Ču-bu-haba poklical k sebi Tam-ču-lija, ga je pregledal in mu zapovedal:
«Imam velik travnik. Na tem travniku je velika čreda krav. Ena izmed krav ima srebrne rogove. Pojdi in pomolzi kravo s srebrnimi rogovi. Ali nikomur ne smeš dati njenega mleka piti, zakaj to mleko pijem samo jaz. Gorje ti, če to storiš in daš komu le eno kapljico. Poznal bom, in kaznovan boš.*
Tam-ču-li je vzel golido in šel na travnik. Dolgo je iskal kravo s srebrnimi rogovi, zakaj velika je bila čreda. Pomolzel jo je in nesel mleko gospodarju.
Ko je tako šel po cesti, glej, je tam ob robu ceste stala beračica. Vsa zgu-bančena je bila, vsa ubožna in slaba. Zaprosila je:
»Fantiček, prosim, daj mi požirek mleka! Hudo sem lačna in trudnul*
»Oh, ne smem*, je rekel Tam-ču-li. »Ču-bu-haba bi me pretepel.*
»Usmili se rae>, je milo prosila bera-eica in dvignila roke.
Tam-ču-li se je spomnil svoje mamice in zabolelo ga je v srcu. Dal je, da sc je napila mleka.
Ko je prinesel Tam-ču-li golido z mlekom domov, ga je Ču-bu-haba vprašal:
«Kje je požirek, ki manjka?*
»Tam na cesti je stala beračica*, je rekel Tam-ču-li in trepetal. »Tako ubož-na in lačna je bila. Prosila je. Nisem se mogel premagati. Napojil sem jo!*
Ču-bu-haba je vzel bič in pretepel Tnm-ču-lija.
Drugo jutro je moral Tam-ču-li zopet , na travnik, da pomolze kravo s srebrnimi rogovi. Zopet mu je Ču-bu-haba zabičal, da ne sme dati niti kapljice mleka nikomur. Ali zopet je stala tani ob cesti beračica. Zopet ga je prosila. Ni mogel odreči. Tako ga je Ču-bu-haba zopet pretepel še huje kakor prvič.
Tretje jutro je rekel Ču-bu-haba Tam-ču-liju:
»Če danes komu mleko daš, te ubijem!*
Tam-ču-li se je vračal s travnika. V rokah je držal polno golido sladkega mleka. Ves je trepetal. Zakaj tudi danes je stala tam ob cesti beračica. Že od daleč je iztegovala roke in milo prosila:
«Pomagaj mi, usmili se me, zakaj umrla bom, če ne dobim malo mleka! Strašno sem lačna!*
Tam-ču-li ni vedel, kaj bi storil. Ali beračica se mu je v srce smilila, zakaj bila je res vsa onemogla in vsa izsušena od lakote. In spomnil se je svoje mamice. Dal ji je mleka in rekel:
«Vzemi in pij, kolikor hočeš. Kaj mi mar življenje! Izgubil sem svojo drago mamico, razžalil sem jo, da je odšla. Iščem jo in nikjer je ne najdem. Zapadel sem gospodarju, ki mu moram služiti. Ubil me bo, ker sem prelomil njegov ukaz. Zaslužil sem, naj me ubije. Samo prosim te, pojdi k mojemu očetu, mandarinu, in mu reci, da sem umrl. Da sem umrl zato. ker sem razžalostil svojo mamico.*
Tedaj je beračica odkrila svoj obraz in se vzravnala. In v njenem milem, nežnem obrazu je Tam-ču-li spoznal svojo mamico. Zavriskal je, jo objel in se razjokal na njenih prsih. Nato je zbežal na travnik, ujel iskrega konja, posadil mamico poleg sebe in oddirjal proti očetovemu domu.
Ču-bu-haba je čakal. Tam-ču-liju ni bilo od nikoder.
«Da bi se predrznil in bi bil zbežal®, je godrnjal in čakal.
Ker pa Tam-ču-lija le ni bilo od nikoder, sonce je pa že stalo na poldnevu, je šel pogledat, kje tiči. Ni ga našel. Tedaj je spoznal, da mu je v resnici ušel. Poslal je za njim svoje tri jezdece. Zabičil jim je, da morajo Tam-ču-liju privesti živega ali mrtvega.
Bliskovito so drevili trije jezdeci zn Tam-ču-lijem. Od daleč so ga zagledali, kako jezdi na iskrem konju in ima ma-tel’ pri sebi.
»Dober plen bosta oba našemu gospodarju*, so rekli in še izpodbodli svoje konje... Malo še, in zagrabili ju bodo.
Tedaj pa se je Tam-ču-li spomnil, kaj mu je naročil tiger.
Zaklical je z močnim glasom:
»Tiger, tiger, kje si?»
In glej, zdajci je skočil mogočen tiger iz hoste. Zakadil se je v jezdece, jih naskočil in raztrgal..
L. Bajer:
ropeler »Ikarosa*, novega potniškega letala družbe «Elve», se je začel polagoma vrteti. Ivan Goreč, mlad pilot, čigar delovanje pri letalu je tako novo kakor »Ikaros* sam, se loteva svojega dela.
Z zanesljivimi kretnjami ravna Ivan Goreč svoj stroj skozi sveži jutrnji zrak. Kolika radost je zanj to premetavanje med nebom in zemljo, med življenjem in smrtjo! Več ko pol leta je bil Ivan Goreč brez dela, vzlic svojemu dobremu znanju in sijajnim izpričevalom. To je bila huda preizkušnja za njega, ki je moral skrbeti za staro, ohromelo mater. Srečno naključje mu je pomoglo k družbi «Elvi» in po poizkusni dobi so ga pridelili k «Ika-rosu*.
V	globino zre. Tam doli se leskečejo travniki v jutrnji rosi, strehe in stolpe mesta je pogoltnila rastoča daljava. Srebrni trak reke spremlja let ptiča velikana. Vijoličaste sence noči še pokrivajo vrhove. Vrhove velikane s snežnimi čepicami pušča pod seboj kakor pritlikavce in leti ponosno čeznje ...
Ivan Goreč se potihem smehlja. Nekje tam doli sedi stara mamica v svojem visokem naslanjaču in gleda proti nebu ... Gotovo sklepa svoje od bolezni pobledele, slabotne, roke k tihi molitvi, roke, s katerimi ga je ob slovesu tako nekako čudno pobožala in mu napravila križ na čelo... Na eni teh rok se sveti poročni prstan ...
Z bajno lahkoto pobira stroj rastoče višine. Zvezdama pošilja po radiu poročila o lepem vremenu. Res, prava igrača je takle let v solnčni poplavi. N treh urah bo letalo na italijanskem letališču ...
V	potniški kabini je zdaj bolj živo. Začetna plašnost je minila.
Tomaž, monter pri radiu, sedi zdaj poleg Ivana in z zanimanjem opazuje zanesljive kretnje mladega pilota. Nenadno se strese vzravnana postava Ivana Gorca. Na pol zadušen krik: «Za Boga! Kaj je bilo to?»
«Kaj pa?* zakriči Tomaž ves prebledel.
«Roka ... roka ... tu na volanu ... na moji roki... a ni je več ... Ali sem slep? Ali sem zblaznel?*
Tam-ču-li se je z mamico srečen vrnil k očetu. Tisto s tigrom je bilo, kakor govori Konfucij: Vsako dobro delo, ki je storjeno iz srca. dobi prej ali slej svoje plačilo.
Tam-ču-li je bil odslej priden in Nesel deček in mami ga ni bilo treba nikoli več posvariti.
Ropot propelerja požira besede. Tomaž vidi prav za prav samo pilotov strah, hipoma prebledelo lice... Vidi. da leti letalo zdaj nekoliko preveč navzdol. Ne — že ga Ivan Goreč zasuče spet kvišku ... že je zopet na svoji poti.
In zdaj spet! «Moj Bog — stoj pri meni!* Bled kakor smrt strmi pilot predse, zre na svojo roko, ki krčevito stiska volan, ravna.. . ne, saj to je tisto, da ne ravna ... zakaj na njej leži druga roka... bleda, žilastu, z drobnim poročnim prstanom ...
In v tej brezmočni, beli roki prikazni je zdaj — Ivan to čuti -— usoda letala, ki ga nekaj počasi, prav počasi odriva z njegovi poti.. .
Monterjev in drugih uslužbencev sc loteva nemir. Kaj se godi? Kaj je danes s pilotom? Saj morajo vendar preleteti Alpe — a letalo se hipoma začne pripogibati ... Kakor da hoče pristati... Strogo je prepovedano vsako izpraševanje pilota... Ali je morda kaj zapazil? Kaj je to? Stroj je vendar v najlepšem redu, vreme lepo ... radio ne javlja nobene ovire letanja... Kaj Se je zgodilo s pilotom?
Obraz Ivana Gorca je kakor okame nela maska. Njegova moč, njegova volja — kakor da sta ugasnili... Suče volan ... suče, a volan se ne gane ... Tista druga roka, tista slabotna, bleda roka z drobnim poročnim prstanom jc močnejša ko njegova. Ne more je ovla-dati. .. Pilot napne vse sile in poizkuša usmeriti letalo naravnost čez gore ... toda letalo se obrača neprestano v stran ... ovinek je zmera j bol j oster ... ožji... letalo stremi k tlom ... nek je tam spodaj bo treba prisiljeno pristati.
Zdaj so tudi že potniki opazili izpre-membo. Nemir, strah, obup ... Kakor požar po eksploziji preskakuje grozotno vprašanje od potnika na potnika: »Kaj je? Kaj se godi?*...
Posadka, izšolana v strogi disciplini, izkuša pomiriti čim dalje večjo paniko. V resnici pa nihče izmed njih ne ve, ka j se prav zu prav dogaja, kaj se je zgodilo z «Ikarosom»... Ponosni, čudoviti ptič, ki je še pravkar letel tako varno po zraku, se opoteka v nezanesljivih vijugali ... meri v globino ... doli v skalovje, v prepad ...
Tarnanje, molitve, glasno jokanje... Letalo se nagne čisto naprej, kakor bi
Delo pijanca
so hotelo postaviti na glavo... to že ni več let — to je padanje!
«Moj Rog, pomagaj!*
Posadka se trudi, da bi preplašene ljudi privezala na sedeže. Nekateri se odločno branijo — zahtevajo padala., hočejo skočiti iz letala .. .
«Moj Bog, pomagaj!* To je edino, kar prihaja iz duše izmučenega pilota. Le kam — kam padamo? On — stroj — ljudje — ki so se mu popolnoma zaupali... Od skal obdan, z divjim prepadom pod seboj — trpi pilot neizrečene muke. Tu vendar ni mogoče pristati! Tu se je mogoče samo razbiti v skalnem koritu gorske bistrice... In zakaj ?
Gugajo se med strmimi stenami... vsak hip se lahko zlomi krilo na njih... Nihče se več ne upa niti pogledati skozi okno... niti se ganiti... zdi se, kakor da je ves «lkaros» prenehal dihati... omamljen od groze, strt od slutnje smrti.
Toda kakor po čudežu se razklenejo gore. Preleteli so — sami ne morejo tega verjeti — brez poškodbe skalno sotesko ... Ivan Goreč vidi pred seboj široko dolino z lepim cvetočim travnikom, po katerem teče potoček. Tu — da, tu bi se dalo pristati... On sam — to se seveda samo po sebi razume — je letel danes poslednjič... poslednjič v življenju je bil pilot... Kaj neki poreče, ko ga povprašajo, zakaj je krenil s predpisane poti?
Medtem se je spustil Ikaros v vijugah navzdol... že se je dotaknil tal ... prisiljeni pristanek se je docela posrečil!
Ivan Goreč si briše pot s čela, obraz mu je mrtvaško bled... Zdajci se že bliža Tomaž in za njim teče monter, zardel v obraz, in kriči: »Hitro — hitro! Vsi ven! Izpraznite letalo! Nekje nekaj gori... čutim bencin... eksplozija grozi...»
V desetih minutah je letalo izpraznjeno. Bil je že zadnji čas. Že preska-
kujejo tu pa tam iskrice... se spajajo v plamen ... v ognjen steber . ..
Ivan Goreč stoji kakor omamljen pred to poplavo dogodkov. Vse te roke, ki mu hvaležno stiskajo njegovo in se mu vroče zahvaljujejo za življenje... vse te besede, ki jih ljudje hripavo šepetajo, in od bližine smrti prestrašene oči... «Vi edini ste slutili... kaj se godi... vi edini ste to čutili... zato ste v sili pristali... kako ste le mogli to vedeti?*...
Ali naj jim vse pove? Prizna, da je bil on sam igrača neke višje sile? Ali naj jim pripoveduje o materini roki... ki jo je tako jasno videl?... Ne! Nikakor! Rajši molči...
*
Dva dni pozneje je prejel po radiu z doma sporočilo, ki ga je dohitelo šele v Rimu...
Tisto jutro, vse zalilo s soncem, je umrla njegova mati. Njena duša je odletela k soncu. In na svoji poti je rešila svojega otroka ...
II.-J. Magog:
Ploha — ena tistih kratkih in silovitih poletnih ploh — je z velikimi kapljami bičala šipe čnvajniške hišice, postavljene sredi neznatnega vrtička ob železniški progi.
Onstran poti je majhen, odkrit avto. za silo zavarovan pod košatim drevjem, melanholično čakal jasnice.
Njegova vodnica, mlada, elegantna gospa, je vedrila pri čuvajki in se ji za gostoljubnost odkupila z ljubeznivo zgovornostjo, ki se je zanimala za najmanjše podrobnosti skromne notranjščine.
Gostiteljica, ki ni bila vajena sprejemati tako lepih posetov, je nekam plašno postavila na povoščeno namizno platno najmanj razpokano izmed svojih porcelanastih skodelic, vlila vanjo nekakšnega čaja in prinesla slad-kornico, kruha in surovega masla. Ob pripravljanju te preproste južine so imele njene od gospodinjskega in vrtnega dela zgarane roke mnogo posla; gibale so se sem in tja pred očmi tujke, ki jih je opazovala s čudno pozornostjo.
Čuvajeva žena je nosila namreč na nabreklem prstu leve roke prekrasen prstan z mnogožarnim diamantom, ki bi ga v takih okoliščinah ne bil nihče pričakoval. Toda videti je bilo, da sicer še zelo mlada in dokaj čedna ču-vajka ni prezirala koketnosti.
— Krasen prstan imate, gospa, je nenadoma rekla popotnica.
Izgovorila je te besede, kakor da hoče z njimi napraviti veselje ženski, ki ji je bila tako prijazno postregla. Vendar je njen glas zvenel nekam čudno in njen pogled se je nenavadno pozorno pomudil na pohvaljenem dragulju. Odtod se je vzpel ta pogled do obraza čuvajke, ki je od ponosa zardela.
— Moj mož mi ga je dal za poroko, je zaupala tuji gospe. Čudno, kajne!... Toda vedel je, da sem si ga tako želela!... Tak prstan je zelo drag.
V preprosti ničemurnosti je iztegnila roko, da bi tujka prstan lahko občudovala bolj od blizu.
— Da, je odgovorila dama nepričakovano resno, ta prstan je čisto gotovo zelo mnogo stal.
Odvrnila je oči, popila požirek čaja, si iznova pričela ogledovati stanovanje, se zazrla skozi ozko okno na tračnice in naglo vprašala:
— Gospa, ali ste bili že kdaj priča kakšni železniški nesreči?
čuvnjka je odkimala.
— Ena se je tu res zgodila, nekaj mesecev pred mojo poroko. 'Poda jaz takrat nisem bila zraven, je odgovorila.
Ali je bil vaš mož tistikrat že tu? je na videz čisto mirno vprašala dama.
— Seveda ... saj je on prvi postregel ranjencem. Dosti jih je baje bilo.
— Res, dosti jih je bilo, je šepetala tujka in bolestno gubančila čelo. Jaz sem bila tudi med njimi.
Čuvajka jo je vsa zavzeta pogledala.
— Vi tudi med njimi? Ali ste bili ranjeni?
Neznanka je zaprla oči, brezdvomno doživljajoč spet strašne vizije o nenadni nezgodi in bolečine, ki so ji sledile. Nato je spet razprla veke in se z žalostnim pogledom dotaknila čuvajke.
— Da, je potrdila, pri tisti nesreči sem izgubila levo roko.
Z isto kretnjo kakor ravnokar čuvajeva žena, ki je tako rada pustila, rla je tujka občudovala prekrasni diamant, je zdaj ta iztegnila orokavičeno levico, ki je bila tako popolno izdelana, da bi nihče ne mogel opaziti, da je umetna.
— Iz kavčuka je, je razložila z malo trpkim glasom. Ona druga, moja prava, živa roka, se je resnično izgubila... ker je niso na noben način mogli najti... Gospa, poizkusite si samo predočevati to strahoto: nenaden sunek, onesvestitev, padec v temo, potem prebujenje sredi stokanju, osvestenje v bolečino... s krvavo štulo namesto roke.
Mehanično je položila na oči svojo edino živo roko.
— Umrla nisem, je nadaljevala z daljnim glasom. Kirurgi so me rešili... izgubila pa sem roko... in z njo prstane, ki sem jih nosila na njej... Zlasti eden je ...
Vnovič je njen pogled zdrknil na odiamanteno in tresočo se roko prestrašene čuvajke.
— Oh, saj mi ni nič žal zanj, je nadaljevala tujka. Toda če bi njega ni' bilo, bi morda še imela roko... Kaj me pa (ako gledate, gospa? To je vendar enostavno. Zdi se, da sem bila, ko so me našli, zakopana pod ostanki vugo-na... Samo levica, kateri je bila odtrgana roka, je molela izpod ruševin ... Niso je našli več... Morda sunek... ali pa tat, da se je laže polastil prstanov... lega mu pač ne morem odpu-
stiti. Ali bi se ne bil mogel zadovoljiti z diamanti in meni pustiti roko...
Mar je videla, kako se je v očeh preplašene čuvajke polagoma jedrila stru-ivota? Končala je z drobnim nasmeškom?
— En nasvet, gospa ... Gotovo kate-rikrat potujete? Pustite takrat prstan doma. Vidite, lahko bi tudi vam prinesel nesrečo.
Dež je ponehal. Sončni žarek se je prelomil v šipi in padel na tlak iz rdečih ploščic. Tujka je izpraznila skodelico do dna in se dvignila, smejoč se mladi ženi.
— Sem vas prestrašila, kajne? Ne bila bi vam smela pripovedovati te strahote... Ali vam vaš mož ni nič pravil o tem?
Izčrpana od razburjenja je čuvajka obupno zmajala z glavo.
— Ne? je dejala posetnica še vedno z nasmehom. No, dobro, mu boste zdaj lahko povedali zgodbo o moji roki... Pa saj mu je najbrže že znana, ker je stregel ranjencem .. . Zbogom, gospa! Zelo prijazni ste bili, da ste me zavarovali pred ploho.
Odprla je torbico, vzela iz nje drobno denarnico in se nekam obotavljala.
S splnšeno kretnjo je čuvajka odklonila darilo.
— Ne, ne... ui potreba... Nočem nič, je mukoma zamrmrala.
Toda tujka je le vztrajala in ji šiloma stisnila v roko bankovec.
— Da, da ... Hočem, da se boste spominjali mojega poseta. Kupili si boste kaj... morda še en prstan, ker jih imate tako radi.
Po teh besedah je neznanka odšla. Mlada žena ni več imela moči, da bi jo pospremila.
Čiila je, kako se je avto odpeljal. Nato se je sesedla na stol, strahoma gledala na prstan iu ga s tresočimi si' prsti zaman izkušala sneti...
*
Ko se je vrnil mož, je vstala, vsa bleda.
— Peter, je zajecljala, kje si vzel ta prstan? Neka dama je prišla... neka dama z odtrgano roko... In ga je videla... Ali ruzumeš?
Mislil je, da je znorela. Nalahno je je stisnil k sebi in jo počasi vse izprašal. Povedala mu ji' o posetu, o gospeli jih spominih na katastrofo — potem o sumnjah.
Zdajci se je usmiljeno in obenem ogorčeno nasmehnil:
— O, neumnica... neumnica!... Ali si mislila, da je to gospenji obroček? Mar se ti zdim zmožen takega dejanja?... Saj je ta prstan vendar ponarejen, ubožiea moja. Kur pojdi z njim k draguljarju, pa ti bo povedal .. . Nisem bil dovolj bogat, da bi ti bil kupil pravega...
— Res? je vprašala s tresočim se glasom.
Potem se je na prstan, ki jo je bil pripravil v tak strašen strah, ozrla z malce razočaranim pogledom ...
Prevedel P. K.
F. Shntllord:
e pozabi, tla moraš biti ob sedmih doma. Če zamudiš le minuto, jih boš dobil, kakor še nikoli. Ali si me razumel?«
cSem, mama.»
Šel je iz male kuhinje, odhitel po hodniku, stopil na prag in zaprl vrata za seboj.
»Prostost!*
Vrgel je glavo nazaj in veselo zakli-eal. Potem je začel oponašati šume letala, motorja in parnika. Nato je obstal in začel premišljati, kaj naj zdaj stori. Iznenada se je spomnil. Seveda — tista železna ograja!
Pohitel je po cesti in zavil v ozko ulico, ki je bila slabo tlakovana in polna mlakiiž. Skakal je iz mlakuže v mlakužo in ko je prišel do drugega konca ulice, je bil moker do kolen.
Tu je stala zapuščena hiša. Vrt pred njo je bil majhen, poln odpadkov in smeti. Obdan je bil z železnim plotom iz koničastih palic. Velike luknje so zevale med posameznimi palicami, in od tistih, ki so še ostale, je bila le še ena nepokvarjena.
Nekaj ur prej je porabil obilo časa s tem, da je palico razmajal. S kosom stekla je ostrgal omet z nje. Toda sredi delu je moral nehati in iti domov.
Steklo je spet našel in se iznova lotil dela. Večkrat je odnehal in poizkusil, koliko trdno se palica še drži v ograji.
Naposled se mu je le posrečilo, da jo je oprezno izpulil.
Odtlej je palica iz ograje nehala biti palica v ograji in je postala kopje. Prijel ga je in ga naperil, kakor bi ga hotel vreči za nevidnim sovražnikom.
Zdelo se mu je, da je indijanski stezosledec. Ozka ulica je postala zanj steza skozi pragozd.
Po prstih je šel nazaj. Niti vejica ni počila pod njegovimi nogami. Preden je zagazil z nogami v kakšno lužo, je s kopjem premeril njeno globino.
Potem se je vrnil v svojo domačo vas. Bila je vsa polna bojevnikov, ki so se plazili okoli, kakor bi bili pozve-dovali za sovražnikom. Sedel je na kamen in si položil kopje čez kolena. Nato so imeli vsi skupaj bojni posvet.
Mimo njih je šel prižigalec luči. Indijanec je velel svojim vojščakom, naj se umaknejo v skrivališča. Sam se je brezglasno plazil za skrivnostnim tujcem in izrabil vsako mogoče varstvo.
Ko je prižigalec obstal pod prvo svetilko, se je Indijanec skril za grm in začel prežati s kopjem nanj.
Možak je dejal: »Kaj pa je spet to? Hitro izgini!«
S slovesnim dostojanstvom je Indijanec pobesil svoje kopje in pustil neprijaznega tujca, tla je šel dalje svojo pot.
Miačilo se je, a Indijanec sredi svojih pustolovščin tega še opazil ni. Umazana ulica mu je bila najprej širna ledina, potem gorska steza in nazadnje gosta džungla.
Čez ledino je dirjal na divjem konju in mahal s kopjem nad glavo. Utrujen je potem zavil na strmo gorsko stezo in kopje mu je pri tem služilo namesto palice. Potem je prišel v džunglo, blodil po njej in ubijal s svojim kopjem leve in tigre.
Zdaj ga je pot privetllu na glavno cesto. Tako je prišel v tujo tleželo. Saj ga je obkoljeval čisto drugačen svet kakor prej.
Pt> pločnikih je bilo vse polno imenitnih ljudi. Trgovine so bile vse razsvetljene in v izložbah so imele same dragocene in lepe reči. Avtomobili so švigali po široki cesti. Električni prometni signali so se svetili v vseh mavričnih barvah.
Deček je trdno držal svoje kopje v rokah. Zdaj je bil res pri čisto neznani, nevarni pustolovščini. Če se bo preveč približal kakšnemu človeku, ga bodo sovražniki prijeli.
Deset minut se je zvijal med ljudmi in se ni nikogar dotaknil. Potem pa se je primerila nesreča. Debela ženska v kožuhovinastem plašču se je nepričakovano obrnila iu se zadela v njegov komolec.
Mrko je pogledal.
Da ga je ujela ženska, to je bilo res poniževalno.
Vendar pa se je še lahko umaknil iu prizor se je izpremenil.
Zdaj se je odprl prepad na drugi strani pločnika in rob je postal ozek nasip, ki ga je moral preskočiti. Če zgreši korak, se utegne zvaliti v brezno. V smrt.
Doživel je nekaj vznemirljivih trenutkov, kajti medtem ko se je trudil, da bi varno preskočil nasip, se je njegovo kopje nekam zapletlo in je izgubil ravnotežje.
Padal je stotine in stotine metrov globoko. Toda na dnu je bila reka in ta mu je rešila življenje. Prišel je na površje. Krčevito držeč kopje je splaval k bregu.
V	tem trenutku je šum iz resničnosti udaril v kraje njegove domišljije.
Ta šum je prihajal od razbitega stekla. Ozrl se je.
Kakšnih trideset metrov od njega je bila trgovina nekega draguljarja. Skok iz i/ložbe. Neznan človek je tekel čez pločnik proti avtomobilu.
Avto se je premaknil, neznanec je skočil vanj in zaloputnil vrata za sabo.
Množice so obstale in gledale ta prizor kakor okamenele. Draguljar je pritekel iz trgovine.
»Ustavite avtob je kričal. «Ustavite avto!«
Na robu pločnika je stal deček in odpiral usta na stežaj. Tudi on je bil ves zmeden.
Toda iznenada se je zbudilo življenje v njem. Nekaj je bilo v njegovi roki. Železna palica. Dvignil jo je in pomeril kakor bi bil imel resnično kopje. Potem jo je zagnal z vso močjo v avto, ki je zdrevil mimo njega. Spet se je začulo žvenketanje stekla. Kopje je zadelo šoferja. Avto se je zamajal in zaril na pločnik. Ljudje so se razbežali.
Šofer se je zavedel. Kri mu je curljala z glave. Obrnil je avto, da bi prišel spet na cesto. Tedaj pa je prav pred njim obstal neki taksi. Nalašč se je zaletel s sprednjim kolesi vanj.
Šofer taksija je skočil na cesto. Prišel je draguljar in potem policija.
V	nekaj minutah je bil vlomilec premagan in vklenjen. Draguljar je dobil vrnjene svoje dragocenosti.
Trgovec si je z roko otrl čelo, potem pa se je iznenada nečesa spomnil.
«Kje pa je tisti deček? Nagrado zasluži! Zlomek, kako je bil pogumen in spreten! Kje pa je?»
«Kje je?« so ponavljali za njim ljudje, ki so se zbrali.
Toda otrok je izginil. Najmanj pol kilometra daleč je že bil in hitel je kakor veter, ker je opazil uro, ki ga je spomnila, da mora biti v desetih minutah doma, drugače jih bo dobil, kakor jih ni dobil še nikoli...


t
Nikolaj Vasilij Rakitni:
a
Ded Ivan Delata je bil, kakor se pravi, krnet v Srednji reki. Gospod ga je oblagodaril z imetjem in otroki. Vse, kar je imel, si je pridobil s trudom in varčnostjo. Toda kakor je bil tudi vesten /a delo, tako je bil popustljiv proti sebi. Ni se bril, niti ob velikih praznikih si id oblekel praž-uje obleke, ki je v shrambi nabirala prah, ni trpel zapete srajce, široki pas mu je bil zmeraj zavlečen na eno stran, pipa mu je neprestano visela iz ust. Baba Stajka ni samo enkrat rekla: «Z odprtimi očmi bom umrla, da bom morda svojega moža kdaj videla takega, kakršni so drugi ljudje.* A ded Ivan ji je odgovarjal: «Vsakdo ima kako napako, naj imam tudi jaz svojo.® In res, bil je sicer blag mož, nežen oče in dober gospodar. Tri hčere je bil omožil, dal je vsaki nekaj dote, a ostalo premoženje je hranil za edinca Stojana. Ko je umrla baba Stajka, je bilo Stojanu komaj sedemnajst let. Velika hiša je bila kakor osamela. Od časa do časa so prihajale hčere, da so počistile, oprale, toda dom ima vse polno potreb, ki jih more zadovoljiti samo gospodinja. In ded Ivan je sklenil, da oženi sina, četudi še ni bil dorasel. Spočetka je šlo vse prav in dobro. Nevesta je bila poslušna in izvedena, Stojan je prevzemal očetovo delo z gorečnostjo, ki je razveseljevalo starčevo srce. In starec mu je zaupal, prepustil mu je gospodarstvo. Stojan je začel zapovedovati, hodil je na sejme, prodajal in kupoval. Dva poroda, ki sta prišla naglo drug za drugim, sta prinesla v hišo več skrbi, toda tudi svetlejših nad. Stojan je dorasel v moža, toda dedu Ivanu ni ugajalo, da je sin začel zanemarjati poljsko delo, da se je zvečer pogosto pozno vračal domov in nazadnje vsakokrat dodobra pijan.
«Sin,» mu je nekoč dejal starec, »kakor si zdaj začel, se ne bo dobro končalo. Glej, kakor se to pravi, jaz bom jutri zatisnil oči. To imetje pričakuje od tebe, da rediš ženo in otroke, da ti je trud v veselje in da se zadovoljiš s tem, kar je v hiši. Kadar se ti hoče piti, kaj ne stoji sodček v kleti? Ko si izmučen od dela, pij, toda tu, v hiši! lako ti povem iu dobro si zapomni — težko se nabere, a naglo se razbrska.®
Stojan se je sramoval zaradi očetovih besed, se vzdržal nekaj časa, a je nazadnje zopet izostajal z doma. Bil je dober, krotek človek, toda šibke volje, ni se mogel ustavljati izkušnja-vam, ne se odreči prijateljem. Kadarkoli je stopil v krčmo in Izpraznil prvo čašo, mu je vedno neka j zapovedovalo: «Vlivuj še, vlivaj!* In je seveda ubo-gul, da se je napil do nezavesti. Njegova žena, kakor je bila potrpežljiva,
ga je karala, a Stojan jo je hotel natepsti. Starec jo je rešil.
«Poslušaj, sin,® mu je rekel ta, »rad bi pregledal račune. Prepustil sem ti bil gospodarstvo. V tvoje dobro sem to napravil, a ni bilo dobro, jaz in snaha se ugonabljava z delom, ti pa pohajkuješ. Daj, da vidim, koliko denarja si prihranil! Toliko ovac si prodal, in sira in volne in telet in lesa.*
«Kaj, denar? Od koder je prišel, tja .je tudi šel. Na, vzemi gu!» je rekel Stojan, ko se je opotekel, izvlekel izza pasa mošnjo in jo vrgel očetu pod noge.
Ded Ivan je bil globoko zadet, obšla ga je žalost.
»Greli sem storil. Mladiču bi ne bil smel zaupati denarja. Ta te je pokvaril. Toda ne boš ga več videl. Kakor sem doslej pazil na dom, bom pazil tudi poslej. Da se mi ne drzneš in se česa ne dotakneš! Zasluži si prej, potem zapravljaj!*
Po tem dogodku se je Stojan za nekaj časa iztreznil, se oprijel dela, toda se od očeta ni upal zahtevati denarja. Ded Ivan je sum hodil v mesto, prodajal, kar je bilo za prodaj, in hranil denar. Stojan je z muko prenašal to ponižanje pred samim seboj, pred družino iu pred vaščani. Začel je iznova zahajati v krčmo iu se opijati. Ded Ivan je z ogorčenjem spoznal, da mu je sin izgubljen, in je zamahnil z roko, nobene več mu ni rekel, le čudil se je, kje jemlje denar. Toda nekega večera ga je poklical krčmar Ciko in mu dejal:
«Ded Ivan, tvoj Stojan se je zelo zadolžil pri meni. Ne morem ga več čakati. Ako ne plača, ga bom tožil.®
Ded Ivan bi se bil skoraj zgrudil.
«Komur si dajal, tega terjaj! Za Stojana ne plačam niti počenega groša. Ali je mar skrbel za dom? Zapravljal je! Toži ga za zapravljivost!*
Ko se je starec vrnil domov, je rekel snahi:
«Ta sin me spravi še v grob. Zalus-kul bo vse kar sem s tolikim trudom in tuko dolgo zbiral. Na upanje pije. Se mu bo že primrazilo, ko bo videl posledice!®
Nekega poletnega večera se je ded Ivan vrnil z njive, kjer je prekopava! turščico. Zjutraj je bil tudi Stojan z ženo in otroki prišel na polje, toda je nato odšel in se ves dan'ni več prikazal. Ko je ded Ivan izpregel vole sredi dvorišča, je stopil proti hiši. Toda kq-muj je dospel do stopnic in stopil v vežo, je zaječal, kakor da ga je kdo zabodel z nožem, se opotekel in omahnil do stene. Snaha, ki je bila pravkar pobrala z voza otroke iu orodje, je preplašena pritekla.
«Kaj vam je, oče?*
»Ugonobil me je, snaha, pokopal me je! Obral me je! Vse je pobral, vse-e ... Vidiš, vidiš, snaha!®
Snaha je videla, da je hišni prag dvignjen, pod vrati je zijala široka, dolga luknja.
»Izsledil me je, ta ničprida*, je javkal starec. »Videl me je, prekleti, kje skrivam denar...®
Prišli so sosedi in tolažili starca, češ da tega morda ni storil sin.
»On, on! Da mi izgine, da ga več ne vidijo moje oči. Oh, pokopal me je, umoril me je!...»
Zvedeli so, kako je ded Ivan shranjeval denar pod prag. Izvrtal je s svedrom luknjo, vsul skozi njo denar, jo zgoraj zabil s klinom, ki ga je nato odrezal in izravnal s pragom. Pet lukenj je bil napolnil z denarjem. Zdaj je našel prag razcepljen v polenca.
Od tistega dne se sin ni več vrnil. Bil je nekam pobegnil, nihče več ni slišal o njem, ne ga videl. Starec tega v resnici ni prenesel. Umrl je zgodaj v jeseni, prej pa je še utegnil prepisati posestvo na snahino ime.
Prevedel Franc Bevk.
Wilhelm Auffermann:
HftTVA TOČKA
tl
«Vse v življenju je kakor zobato kolo), je začel govoriti prvo uro. »Zgodovina je zobato kolo zemlje. Preteklost potrebuje prihodnosti. Naše življenje, sedanjost, je samo mrtva točka v teku svetovnih doživljajev. Zob segu v zob. Tudi vi ste zobje.*
Mi pa smo se potihcm režali. Kajti pri besedi »mrtva točka* je dvignil svoj suhi kazalec iu podzavestno pokazal na lastno čelo. »Mrtva točka!* je šepnil nekdo. «Mrtva točka!* je resno ponovil profesor. Vsi so se smejali. «Mrtva točka!*
Samo tisti, ki se ga je to najbolj tikalo, menda ni opazil, da se iz njega norčujemo. In s to prvo dobroto je izgubil veljavo, moč nad nami. Kolikor se je trudil v zgodovinski tiri z Grki, Perzi in Rimci, nič bolje ni bilo. In vsak
poiiavljalec, ki je prišel v naš razred, je bil že pri prvi zgodovinski uri prav tako nemiren kakor mi. Klepetal je, obračal glavo in se norčeval,, če je »mrtva točka* za trenutek obrnila hrbet, da bi zapisala kakšno letnico na tablo. Če je ukazal, naj mirujemo, če je kričal nad nami kakor rimski vojskovodja nad svojimi vojaki, mi smrkavci se nismo poboljšali.
Pri konferencah so mu dovolj pogosto drugi profesorji dostikrat pravili, da z njim in našimi uspehi v njegovih predmetih niso prav zadovoljni. Ravnatelj je tako rekel... In ko nam je šolski sluga to novico prinesel še gorko, smo bili trdno prepričani, da pojde «mrtva točka* kmalu v pokoj, sam od sebe ali pa na ukaz. Toda vzlic visoki starosti ni hotel o pokoju nič slišati.
Vsako leto je poizkušal valiti težki kamen z novimi močmi v h rib. Predober, premil je bil z nami. Vsakega svojega učenca je zaklenil v svoje srce in ga imel res rad. Ni znal biti strog z nikomer. In še eno slabost je imela »mrtva točka*: to je bila njegova brezmejna ljubezen do sina edinca, ki se je boril na fronti. Saj smo bili sredi velike vojne. In način, kako je skrivaj izražal to ljubezen, je bil nov povod, da smo se iz njega norčevali. Vselej je deset minut pred koncem lire vzel iz listnice porumenel kos papirja, da bi poplačal našo pazljivost. Bila je kratka zgodba o človeški ljubezni in človeški zvestobi, ki jo je njegov sin malo pred vojno objavil v nekem majhnem listu. In nikoli ni ob tretjem zvonjenju prišel čez tretji stolpec in je moral z vzdihom nehati sredi besed. S težkim srcem je potem zapustil razred z obljubo, da bo naslednjo uro prebral zgodbo do konca. Toda tako daleč ni nikoli prišel.
Učili smo se že tridesetletno vojno, poznali smo turško obleganje Dunaja in odpad čeških dežel, toda konca zgodbice o človeški ljubezni in človeški zvestobi še zmerom nismo poznali. Zmerom se je bal, da smo začetek pozabili, in zato je vselej začel vso zgodbo iznova. In vselej je zvonec napravil prehiter konec njegovemu branju. Dokler ni postal kos papirja že ves ogoljen in razcefran. Tam, kjer je bil preganjen, se je začel trgati. Potem je dal nalepiti zgodbo na platno, ne da bi bil mislil na na drugo stran, kjer se je nadaljevala. Če smo ga začeli prositi, naj nam zgodbo vendar do konca’ prebere, je tako dolgo zavlačeval čas, da je zazvonilo. Niti slutil ni, da že vemo to, kar nam je izkušal skrbno prikriti. In veselili smo se njegove nerodne zadrege.
V potu svojega obraza
Potem pa je le prišel iznenada dan, ko smo zvedeli konec. Tako čudno je bilo vse. «Mrtva točka je molčala, ko smo najbolj tulili in razgrajali. Da je vzrok njegovi slabosti to pot neizmerna pobitost, nismo niti slutili. Zato smo bili silno presenečeni, ko ob zvonjenju ni nehal brati, ampak je iz spomina nadaljeval povest. Počasi, s težkim glasom je sam ustvarjal. Oči so se mu iskrile. Vse je bilo tiho kakor v cerkvi. Konec zgodbe o človeški ljubezni in človeški zvestobi je bil lep.
Ganjeni smo sedeli v klopeh. Prvič v življenju nas je bilo resnično sram.
Hotel nam je še nekaj reči, pa id mogel. Davil se je. Jecljal je. »Nikogar nimam več na svetu, da bi mu zgodbo povedal. Moj sin je padel.*
Globok, nenaden drget v tišini. Tudi mi smo se davili. Sedeli smo v klopeh
—	pet in dvajset smrkavcev nas je bilo
—	pred svojim profesorjem. In jokali smo z njim. S profesorjem, ki je imel sina, junaka. Nejasna slutnja tega, kar je še izven sveta in zgodovine, nam je zbujala grozo v dušah. Drugi dan smo prišli v nedeljskih oblekah, a našega profesorja ni bilo. Prosil je za upokojitev. Njegovi prošnji so še tisti dan ustregli.
BoJ
odoca zracno-
pomorslcl^ojna
Na j novejši razvoj aeronavtike.
Zadnje čase beremo neprestano o novem oboroževanju. Zlasti gleda večina obmorskih držav, da poveča svojo mornarico, prav tako pa tudi letalstvo. Kakor torej kaže, je zavladalo splošno prepričanje, da bosta te dve vrsti orožja odločili bodočo vojno. In če poleg drugega še poslušamo novice o najnovejših izumih pri ladjah in letalih, o blaznih brzinah, ki jih razvijajo motorji, in o daljavah, ki jih dosezajo topovske krogle, bi lahko podlegli iz-kušnjavi, da napišemo roman v slogu NVellsovih.
Poinorsko-letalske izkušnje so od svetovne vojne res neverjetno napredovale. Tu tehnični napredek je tudi ustvaril
potrebo po raznih neogibnih pomožni! sredstvih, kakršna so ladje za prevo? letal, križarke s katapulti za spuščanji letal itd.
Ker zahteva vsako novo napadalne sredstvo hkrati tudi obrambna sredstva je bilo treba zgornje dele ladij utrditi da bi bile varne pred bombami z letal izpopolniti je bilo treba krmila, da sc postale ladje pri obrambi okretnejše, in obnoviti je bilo treba obrambo proti letalom s posebnimi topovi, ki so nenavadno precizni. Nujna posledica vsega tega pa je bila seveda tudi popolna iz-prememba pomorske strategije in taktike. Seveda je ta izprememba v mno-gočem odvisna od geografskih potreb posameznih držav.
Dve šoli.
Imamo šolo, ki l>i jo lahko imenovali klasično in ki ima svoje glavne zagovornike v francoski admiraliteti. Njeno strateško teorijo preizkušajo v vseh mornaricah. Po tej teoriji je namen vsake pomorske vojne in vojne mornarice težnja za \ ladan jem nad morjem, /ato je treba čim p rej poskrbeti, da se razplete odločilna in uničevalna pomorska bitka. To pomeni, da so podmornice in velike ladje glavne sile boja. Podmornice pa so v zadnji dobi zelo obtežile plovbo. Zato so se morale v svetovni vojni ladje skoraj povsod skrivati v svojih lukah. Klasiki pomorske strategije ne zanikujejo pomena letalstva v vojni, pripisujejo mu pa v glavnem le nalogo, da onemogoči varnost ladij v vojnih pristaniščih. Letala naj bi po njihovem mnenju prisilila vojne i ladje, da pridejo na odprto morje in se zapletejo v odločilno bitko, kjer naj bi seveda letala po svoji moči tudi pomagala.
Druga šola pa meni, da je treba do skrajnosti izrabiti premoč lahkih in gibčnih vojnih pripomočkov, kakor so letala. Najboljši način, da se uniči sovražnikova mornarica, je popolno po-rušenje pomorskih oporišč, kjerkoli so že. Letala naj bi napadala tudi skladišča, obmorske baterije, razna zavetišča in vse, kar daje vojnim ladjam kolikor toliko zavetja. Ko bodo oporišča razbita, sovražnikova mornarica ne bo imela skrivališča, in ker se dolgo ne bo mogla obdržati izven oporišča, jo bo nasprotnik lahko prej ali slej uničil.
Vloga letalstva.
Ali bodo v sedanjem stanju tehnike letala mogla prileteti do vseh sovražnikovih ladijskih oporišč? Italijanski poveljnik Lioravanzo pravi, da je pomen pomorskega letalstva tem večji, čim manjše in čim bolj omejeno je področje njegovega delovanja. V svoji knjigi «Integralna pomorska vojna* meri očitno na razmere v Sredozemskem morju in hkrati namiguje na sredstva za hitro akcijo in prevzem vodilnega položaja na tem morju.
Preden se je razvilo letalstvo, je mogla močnejša mornarica prisiliti slabšo, da se je umaknila v svoja zaprta oporišča in da se je zadovoljila z izpadi manjših enot. Na drugi strani pa je mogla biti slabša mornarica skoraj varna v oporiščih, če so imela oporišča dobre obrambne topove. Vse to dandanes ne drži več, če ima nasprotnik močno letalstvo. Nevarnost, ki je nastala s prihodom letal, prinaša potrebo, da se tuja letala uničijo, z drugimi besedami: potrebno je uvesti tudi letalske boje. Nočemo opisovati možnosti razvoja takšnega bojevanja, ker bi bilo potem res treba pisati po VVellsovo, reči pa moramo, da bo imel spopad v zraku toliko odločilnejši pomen, čim bližja bodo izhodišča za letala, in da zmagala tista strun, ki bo imela lepšo priložnost za pristajanje letal in za njih hitri vzlet. Prav zaradi tega države hitro grade ma-
ličile ladje zn letala. Gradi jih Francija, gradi jih Italija, gradi jih Anglija.
Brez ozira na teorije klasikov in modernistov mi ne bomo omenjali eventualnih nasprotnikov na tem morju v bodoči vojni, a ugane jih lahko vsakdo. Utrditev otoka Pantelarije med Evropo in Afriko je najlepša priča, kdo se na Sredozemskem morju trenutno počuti preslabega in kdo računa, da se mora na bodočo pomorsko vojno pripraviti vzlic vsem paktom.
Pomen podmornic.
Toda kakor bi se že razvijal boj med sovražnimi mornaricami, naj bo že na odprtem morju ali pa v obliki napada na pomorska oporišča, nedvomno je nekaj: hkrati bo vsaka sila izkušala uničevati tudi sovražnikova prometna sredstva. To se pravi, da bodo trpele vse obale s svojim zaledjem vred.
Podmornica je mornarice prisilila, da morajo biti do skrajnosti previdne. Postala in ostala je najučinkovitejše in najhujše bojno sredstvo proti premikajočim se ladjam. Podmornica je Se učinkovitejša v morju, ki je od vseh strani omejeno in razmerno majhno, kakršno je prav Sredozemsko. Če ima sovražnik daleč svoja oporišča in če sta njegova mornarica in letalstvo odvisna od teh oporišč, postane podmornica še nevarnejša, ker prisili sovražnika, da ima mnogo oporišč in da se z ladjami mnogo giblje.
Za obrambo proti podmornicam so že marsikaj preizkusili. Zaščitne mreže proti torpedom se niso preveč izkazale, ker ladje bolj ovirajo kakor branijo. Letala že nekoliko pomagajo, ker podmornice hitro opazijo in jih lahko tudi uničijo. Za najboljše sredstvo proti njim pa smatrajo za zdaj tako imenovane bojne čolne, ki podmornice s svojimi napadi izmučijo, sami pa niso v nevarnosti, da bi jih zadel torpedo, saj so zgrajeni na tak način, da se skoraj na mestu obrnejo za 180°.
Prometne zveze.
Bodoča pomorska vojna bo morala biti do skrajnosti dinamična. Mornarica bo morala sekati pomorske proge sovražnika, letalstvo pa bo uničevalo pomorska oporišča, ki so prave trdnjave.
Med vojno so se reševale prometne zvezo na ta način, da so se v dolgi vrsti zbrale večje množine tovornih ladij, ki jih je spremljalo mnogo lahkih bojnih enot. Toda to sredstvo dandanes ni več dobro, ker so topovi bojnih ladij toliko izpopolnjeni, da izstrelek, ki leti poševno proti premikajoči se skupini, zanesljivo zadene na precej kilometrov vsaj eno ladjo. Boljšega načina obrambe pa države na Sredozemskem morju še nimajo, kakor so dokazali pomorski manevri vseh prizadetih velesii.
Vprašanje izkrcavanja čet.
Nobena država ni premagana, dokler niso zlomljene njene moči na kopnem, čeprav izgubi vsako moč in vpliv na morju. Zato mora mornarica čisto ali pa vsaj delno pomagati vojski na kopnem, če imata obe sprti državi skupno
kopno mejo. Če skupne kopne meje ni, je njena dolžnost, da izkrcava vojsko. Pomožno delo mornarice v vojni na kopnem je lahko raznovrstno: bombardiranje, razdiranje železniških in brzojavnih zvez, nenadni napadi na obalna središča in splošno ogrožanje sovražnikove odporne moči. Toda osnovna operacija ostane izkrcavanje čet.
Izkrcavanje je zmerom bilo iu bo zelo nevarno brez ozira na tehnična sredstva. Če je obramba le malo delavna, je izkrcavanje skoraj nemogoče. Recimo, da mornarica zagospodari nad morjem, čeprav je to zelo težavno, vendar pa ostane vprašanje začetne faze: kako naj se vojska zagrize v kopnino in zgradi tam oporišče za izkrcavanje samo s pomočjo ladijskih topov, ki so izpostavljeni vsem muhavostim morja? Zgodovina pozna več takšnih poizkusov, ki so se po večini ponesrečili, kakor poizkus izkrcanja čet v Dardanelah. Izkrcavanje v Solunu, Mezopotamiji, Palestini in v zadnjem času na kitajski obali se je posrečilo le zaradi tega, ker je bil nasprotnik neprimerno slabši od napadalca. Pogoj za uspeh je v vseh primerih presenečenje. Toda ali so pri sedanjem razvoju radia in letalstva taka presenečenja — upoštevajmo približno enakost moči obeh strank! — sploh še mogoča? Kakor hitro se pokaže v daljavi letalstvo, je poveljstvo na kopnini takoj obveščeno in lahko zasleduje gibanje nasprotnika na morju. Ko ugotovi, kje se misli sovražnik izkrcati, lahko takoj tam zbere hitra obrambna sredstva: tanke, motorizirane enote in letala bombnike. Razen tega mora napadalec računati s tem, da bo obramba razpolagala morda tudi z bojnimi ladjami in podmornicami, a ker so bojne ladje in podmornice nesorazmerno hitrejše od tovornih ladij, na katerih se bodo nahajale čete, je še zmerom mogoče pripraviti tudi pomorskoobrambni napad na te ladje. Kadar so imeli v preteklosti takšne spopade, so se vselej pri približno enakih močeh končali s katastrofo za napadalca.
Blokada.
Ostane še vprašanje blokade. Res, moderna tehnika ima sredstva, ki so bila neznana v preteklosti, ko je morala bili blokada učinkovita, da je dosegla svoj namen. Dandanes ima mornarica hitre enote, letalstvo in radio, kar omogoča tudi blokado na daljavo. Razen tega se lahko velike ploskve morja za-pro s pomorskimi minami, kakor se je to med svetovno vojno dogajalo zlasti v Severnem morju. Toda nobene države ni mogoče docela blokirati, če ni obkrožena tudi s kopnine. V vsakem primeru je blokada pasivna oblika vojne in kot takšna ne more prinesti odločilnih uspehov. Še več, moči države, ki blokado izvaja, veže bolj kakor pa moči države, ki je blokirana. Zato more in sme biti blokada samo pomožno vojno sredstvo. Letalstvo menja tudi na tem področju položaj nasprotnikov. Dobro letalstvo blokirane države lahko onemogoči vsa prizadevanja nasprotnika. 7.
Dandanes beremo mnogo, a slabo.
Ali /nate brati? Kako hitro in kako spretno? Učenjaki to že lahko dož.enejo z novo pripravo, ki so jo nalašč zato izumili. Če odkrijejo kakšne napake, imajo spet drug aparat, s katerim vas teh napak odvadijo.
Sodeč po času, ki je bralcu potreben, da prebere eno stran in da jo tudi razume, zna samo vsak četrti človek prav brati. Poizkusi, ki so jih napravili s tremi tisoči Američanov, kažejo, da znajo Američani tudi v starosti komaj tako dobro brati kakor učenci višjih razredov ljudskih šol.
Ta ugotovitev je zelo porazna glede na to, da moramo ljudje stopati v koraku s časom in vsak dan več brati. Listi, ki jih berejo v družinah, so se od leta 1900. pomnožili za 170%. Pisalni stroji in druge trgovske priprave (diktafoni itd.) silijo uradnike v pisarnah, da morajo brati petkrat toliko, kakor so nekoč. Tudi srednješolci berejo petkrat več kakor v začetku tega stoletja. Še nikoli ni bilo tako potrebno pravilno branje kakor zdaj, ne samo zaradi zabave, ampak tudi zaradi praktičnih koristi.
Aparati za merjenje.
Aparati so odkrili, zakaj berejo nekateri ljudje bolje kakor drugi. Normalne oči se premikajo po vrstah v seriji kratkih gibov in zastajajo na posameznih besedah ali na skupinah besedi. Če ste dober bralec, se bodo vaše oči ustavile pri branju stavka z. desetimi besedami približno osemkrat. Pri
slabih bralcih se ustavijo do petnajstkrat in se časih še vračajo, da bi ujele še enkrat to, kar so že videle, namesto da bi šle dalje. Poizkusi, ki so to dognali, so bili zelo dragi. Nekateri so stali do 4000 dolarjev.
Najnovejši aparat za odkrivanje sposobnosti za branje lahko v petih minutah dožcne, v katero vrsto bralcev spadate. V bistvu je precizen kinematografski uparat. Tehta okoli 14 kilogramov in napravi v sekuijdi 50 do 75 posnetkov na filmu, ki je dolg trideset metrov. Vsaka sličica stane poprečno 6 dinarjev. Na teh posnetkih lahko natanko vidite vse gibe svojih oči.
Pri poizkusih gleda bralec tiskan tekst, ki je v aparatu. Ko bere, padajo na njegove oči svetlobni žarki, ki se odbijajo in padajo na premikajoči se film. Posledica tega je registriranje gibov obeh očes v obliki stopničastih krivulj. Vsaka vodoravna črta ustreza gibu, ki ga napravi oko v stran, vsaka navpična pa premoru. Tako je mogoče takoj ugotoviti, kolikokrat se. je oko ustavilo pri branju ene vrstice in kolikokrat se je vrnilo nazaj. Čas, ki je potreben, da človek prebere eno vrsto, sc določi z. merjenjem zabeleženih gibov. Da se dokaže, ali je bralec tudi res bral in da ni preskakoval vrst, mu zastavijo po branju deset vprašanj, ki se nanašajo na prebrani tekst.
Ti poizkusi kažejo, da je vredno biti dober bralec. V neki skupini pisarniških uslužbencev je bil na primer najslabše plačani stenograf tudi najslabši bralec. Prebrati je znal samo 273 besed \ mi-
nuti. Najboljši stenograf jih je bral 461, pisarniški ravnatelj pa 600. Pokazalo se je tudi, da so bili inteligentni dijaki, ki so v šolah zmerom padali, slabi bralci.
'Zdravilo za slabo branje.
Poizkusi so dokazali, da človek lahko ozdravi od slabega branja. Aparat, ki mu je naloga, da nauči ljudi dobrega branja, se imenuje metronoskop. Ta aparat prisili oči, da berejo, kakor je treba. Čez vodoravno odprtino v zabojčku pred bralčevimi očmi se premika ozek papir s tiskanim tekstom. Vzdolž odprtine so od leve proti desni tri odprtine, ki se izmenoma odpirajo, da se more videti z očmi zmerom samo tretjina vrste. Na ta način so oči prisiljene, da «drže tempo*. Nazaj se ne morejo vračati, ker poklopec pokriva vse, kar bi bile morale že prebrati, z isto brzino, kakor se kaže nov tekst. Tempo aparata se lahko poljubno pospešuje, kolikor hitreje zna bralec že brati.
Ta aparat imajo že v mnogih ameriških šolah in mnogim slabim dijakom je že pomagal, da so se naučili pravilno brati. V posebne tečaje za branje, ki jih imajo v vseh večjih mestih, pa ne prihajajo samo dijaki, ampak tudi ljudje, ki imajo že svoje poklice. Nedavno je prišel v tak tečaj predsednik upravnega odbora ene največjih bank in povedal, da ga zelo moti, ker porabi za branje borznih in trgovskih poročil dvakrat toliko časa kakor njegovi tovariši. Nekaj lekcij z metronoskopom, in «bil je ozdravljen*.
u
Dalmatinska viteška igra
iz starodavnih časov
Alkarji o kdo jih bogatih oblačilih gredo po vojvodo. Spredaj oba oprodi vojvode.
Alka je izmed najstarejših jugoslovanskih viteških iger. Z njo prazmijejo Sinjčani spomin na dan, ko so leta /7/5. pregnali Turke ne samo iz svojega rodnega mesta Sinja, ampak z ose dalmatinske obale.
Narodni običaji imajo nekaj posebnega na sebi. Kjerkoli naletimo nanje, povsod se nas čudno dojmijo. Zakaj razodevajo nam bolj ko vse drugo čud in značaj naroda. Tak starodaven običaj je tudi alka, dalmatinska viteška igra, ki jo praznujejo Sinjčani še dandanes vsako leto na Veliki Šmaren v slikovitem jadranskem mestecu Sinja z. velikim sijajem in po vseli pravilih, po katerih se verno ravnajo že stoletja in stoletja.
Prvo poročilo o alki, ki se nam je ohranilo, izvira od nekega Francoza. Leta 1720. je poslala francoska vlada posredovalca po imenu Poulleta v Ca-rigrad. Tedanji bosenski vezir Ahmed Melik paša mu je pripravil v Sarajevu slovesen sprejem in je priredil njemu na čast alko, ki je, kakor nam Poullet pripoveduje, že takrat slonela na starodavnem izročilu.
Kakor je Poullet pred 200 leti to slovesnost popisal, tako jo praznujejo v Sinju še danes tu dan. Z enakim navdušenjem kakor takrat jo vse še dandanes gleda. V sijajnih oblačilih, oboroženi s ščiti in meči, gredo oprode alkarjev na slavnostni dan v slovesnem sprevodu po svoje «vite/.e», jezdeč v spremstvu na svojih bogato osedlanih konjih na slavnostni prostor. Slavnostna oblačila, orožje, ščiti, sulice in srebrna konjska oprava so dragocena rodbinska last, ki se je vsa ta stoletja v alkarskih družinah dedovala od roda do rodu.
Oproda s ščitom.
visoko razpeta vrv. Na tej vrvi visi velika pladnjasta plošča, ki ima na sredi okroglo odprtino. Na zadnji strani je zataknjena v to odprtino kratka cevka. Alkarji jezdijo drug za drugim v divjem diru po cesti in izkušajo vsak
s svojo sulico pogoditi luknjo na plošči.
Siujski alkarji so nekakšen red. Samo sinovi dednopravnih rodbin smejo biti člani tega reda. Število članov je natanko določeno, ni jih več ko tri in
Slavnostni prostor je dolga cesta, čez. katero je nekako poltretji meter
Nastop alkarjev pod alko (plošča na orni, ki je razpela povprek čez cesto)
s sulicami in ščiti.
štirideset. Sumu kadar kateri alkar umre, sme biti nov elan i/. katere teli upravičenih rodbin namesto njega sprejet v red. Na čelu alkarjev je «vojvoda», ki se pa sam ne udeležuje tega boja. Ta ima svojega pribočnika, svojega praporščaka in dva čuvarja prapora. Zmagovalec v boju prejme kraljevsko nagrado v znesku 5000 din. ki jo je ustanovil pokojni kralj Aleksander.
Leta 1818. je bil prišel avstrijski cesar Franc I. v deželo, ki jo je, potem ko je bil Napoleon premagan, spet dobila Avstrija. V Sinja so priredili njemu na čast alko. Cesar je bil tako navdušen od tega, kar je videl, da je snel s prsta dragocen briljantni prstan in ga rial za nagrado zmagovalcu. Tu prstan hrani še zdaj rodbina Tripalo, potomka tedanjega zmagovalca. Leta 1838. je gledal takratni saški kralj Friderik Avgust to alko. Tudi on je v laskavih besedah pohvalil viteško umetnost Dalmatincev. Zadnji je bil I. 1954. pokojni kralj Aleksander I. gost sinj-skih alkarjev.
Dalmatinska lepotica. Starec i v. krušne Dalmacije.
Osebni strainik alkarja.
Večer ob našem morju.
CNSERAN
PIRENEJEV
Valencija. Pred orali stolnice se še zdaj opravlja vodna sodba
Javen vodnjak d mestu Ibiza. Vodo zajemajo o glinaste vrče, ki so še zmeraj takšni, kakršne so uporabljali nekoč Veničani.
Barcelona. «Plaza Cataluna■», o ozadju poslopje telefonske družbe. Ribiško predmestje Ibize La Pena, ki je zgrajeno na pečinah tik ob morju.
Dogodki španske državljanske vojne so spet spomnili svet na deželo onkraj Pirenejev, ki je živela zadnja leta \ pokojnem miru in se zato svet ni bog-'c kuj menil zanjo. Pirenejsko pogorje je bilo še do nedavna neprestopnu meja. ki je ločila Španijo od Evrope, zdaj pa ni za letala nobena oviru in bombniki so seznanili Špance z vsemi grozotami modernega vojskovanja.
Nedaleč od Pirenejev je ob obali modrega Sredozemskega morju Barcelona, trgovsko središče iberskega polotoka, ki se zdi človeku zaradi velikega trgovskega prometa svetovno mesto. «Plaza Cataluna* z dvema podzemnima železnicama, z. dvonadstropnimi tramvaji in avtobusi je glavna prometna žila mesta in od nje se odcepljajo široka večerna izprali«jališča k pnstanišču, kjer kaže velik spomenik pol v novi svet.
Španija je dežela nasprotij. To vidimo pošebno jasno v Valenciji. Ob pročelju častitljive stolnice je še zmerom vsak teden »vodna sodba«, pri kateri rešujejo po stari navadi spore zaradi uporabe namakalnih prekopov. Nekuj korakov naprej na «Plazi Castellar* se pa dvigajo proti nebu moderni nebotičniki.
španska sredozemska obala je en sam vrt. Blizu Valencijc so prostrani nasadi oranž, riževa polja in olivni gaji. ki zgovorno pričajo o rodovitnosti le zemlje. Lose nahajamo blizu Ali-caut«, kjer jo nujvečji palmov gozd \ Evropi. Če hodi tujec po tej tropični pokrajini, misli, da je v afriški oazi. Alieantc, ki je približno tako velik kakor naša Ljubljana, je s svojimi širokimi palmovimi drevoredi ob luki in s trdnjavo na griču izhodišče nekate-
lili puroplovnili zvez s severno Afriko in z Baleari.
Molorka je največji balearski otok in je s svojilni vedno se menjajočimi naravnimi krasotami pravi zemeljski raj. Pokojne zalive, v katerih odseva modrina neba, obkrožajo hribi, porasli s smrekovimi gozdovi, in zmeraj zelena pokrajina priča o rodovitnosti otoka. Glavno mesto Palma je čisto na koncu širokega zaliva. Njeno velikansko stolnico, ki se blešči v soncu kakor zlato, vidi potnik, ki se vozi v luko, že od daleč. Nekoliko vstran leži otok Ibiza, katerega glavno mesto istega imena se dviga bleščeče belo iz valov Sredozemskega morja. Mesto, ki ga obdaja trdno obzidje, stoji na griču. Vijugasta cesta vodi navkreber k stolnici, najvišji točki otoka, od koder je prelep razgled po zelenem otoku. Kockaste bele kmečke hiše leže raztresene in luhka vozila na dveh kolesih z oslovsko vprego dovažajo pridelke otoka v mesto. Ob nedeljah se vozijo kmečke družine na teh vozilih v mesto Ibizo; kmetice nosijo pisana oblačila in naglavne rute ter lepo izdelane zlate verižice in se lepo zjemujo z bujno zeleno okolico.
Otok Ibiza je že prastaru kulturna zemlja. Že stari Feničani so ga poznali, kar dokazujejo izkopine iz tiste dobe. Pozneje so zgradili ondi maverski kralji svoje pulače in mošeje, in Ibiza je bila dolgo ena najnevarnejših arabskih trdnjav v Sredozemskem morju. Sele v 13. stoletju je uspelo neki odpravi, ki je bila poslana iz Barcelone, da jo je zavzela. Do 19. stoletja se je moral otok braniti pred morskimi razbojniki. Tudi sedanja vojna temu otoku ni prizanesla.	P.
Alicante, del mestnega parka. Ibiza. Cerkev p malem mestecu San
Jose. Nekoč je bila mošeja, ko so gospodovali na otoku še Maori.
staliti zdravniHih, lehama
V I
(\i(\n\ n ša
U/_U \j	JU
d
Težko je, a dostikrat celo nemogoče razločevati stare zdravnike od šarlatanov, alkimistov, astrologov in mazačev. Znanost, astrologija in praznovernost so bili nekdaj tesno združene, mazaštvo je pa bilo nedolžno in podzavestno ali pa sleparsko. O stari zdravniški vedi, o zdravilih, dostikrat čudežnih, o načinu zdravljenja in o zdravniški rekluini bi lahko napisali cele knjige. Zanimivo bi se bilo tudi seznaniti z zdravniško vedo pri preprostih narodih, z zdravniško vedo starih Egipčanov, starih Kitajcev itd. Veliko bi se dalo povedati o vražah, ki so bile včasih tudi nekakšno ljudsko zdravilo. Ali ni bil nekdaj bolnik prepričan, da bo ozdravel, če raztrga in t pogoltne sveto podobico, ali niso zdravili na desettisoče ljudi, okuženih s kugo ali kolero, samo z molitvami?
V vsaki človeški dobi, do kamor sega zgodovina ali pa ustno izročilo, je bilo zdravilstvo razvito, četudi v najprimi-tivnejši obliki. Že stari Egipčani so imeli svoje zdravilstvo. Staro ustno izročilo seveda ne ve nikjer za meje med bajeslovjem in zgodovinsko resnico. Tako so nekdaj verovali, da je bil Herkul, iz rodbine egiptovskih bogov, prvi zdravnik. Tudi Grki so trdili, da izvira njih prvi zdravnik Eskulap od Boga, in že leta 1263. pred Kristusom so se izdujali grški svečeniki za njegove potomce in edine zdravniške strokovnjake. Zbirali so v templjih bolnike, zapisovali na tablice njih bolezni in zdravila, ki so
jim pomagala, votivne tablice pa obešali v templjih. Te zdravniške šole so trajale nekaj stoletij. V eni takšnih šol se je izobrazil proslavljeni in nadarjeni Hipokrat (1.456. pred Kr.), ki je napisal več zdravniških knjig. On je tudi učil, da je treba bolezen opazovati in zdraviti z naravnimi pomočki, njegovi nasledniki so se pa spet oklenili svojih starih filozofičnih nazorov in sistemov.
Kasneje je postala Aleksandrija glavno središče zdravniške vede. Galenus je napisal leta 160. pred Kristusom znanstveno delo o kapi in po njegovi teoriji so se ravnali zdravniki več stoletij. Na splošno so pa bili zdravniki glede bolezni in njih zdravljenja zelo različnega mnenja in je zato do srednjega veka zdravniška veda le malo napredovala, nekaj tudi zato, ker so neugnani Rimljani vznemirjali vso Evropo in ni bilo časa za znanstveni študij. Aleksandrijski zdravniški spisi so bili uničeni in mohumedani so osvojili ne samo Azijo, ampak tudi Evropo. Arabski zdravniki niso prišli dalje kakor grški. V krščanski Evropi so bili edini zdravniki duhovniki in menihi. V 8. stoletju so ustanovili menihi v Salernu zdravniško šolo. V tisti dobi je zaslovelo Salerno zaradi zdravljenja z ostanki svetnikov. V II. stoletju so jeli proučavati stare arabske in grške zdravnike, in salernska šola je zaslovela po vsem svetu. V 13. stolet ju ji je podelil cesar Friderik II. velike pravice, in ko so izumili tiskarstvo, se
.je tudi zdravniška znanost hitro širila. Zdravništvo ni bilo odslej več privilegij menihov. Leta 1525. je nastopil Paracel-sus, ki je zavrgel vse prejšnje metode in uveljavil svojo, ki je T>ila zgrajena na zakonih kemije in prepletena s teologijo, magijo in astrologijo, llarvev je ugotovil leta 1619. krvni obtok, Syden-ham pa leta 1665. vpliv vremena na človeško zdravje.
Lekarništvo je težko ločiti od pojmo zdravništvo, zakaj prvi zdravniki so delali zdravila sami. Pozneje, leta 250. pred Kristusom, se je v Aleksandriji zdravniška veda razcepila in del zdravnikov je jel pripravljati samo zdravila. Od tiste dobe so prepuščali zdravniki pripravo zdravil nekaterim možem, in lekarništvo in zdravništvo sta bila ločena pojma. Prvo knjigo o izdelovanju zdravil je spisal Mantias, učenec slavnega Herofila iz Aleksandrije. Tiste čase so se tudi člani vladarskih rodbin ukvarjali z zdravniško vedo, izpred vsega z izumljanjem zdravil. Med drugimi jo bil tudi Mitradat Eupator (132—162 pr. Kr.), ki je iz strahu, da bi ga ne zastrupili, navadil svoje telo na strupe in zapustil recept za nasprotni strup s 54 sestavinami. Rimski cesarji in njih zdravniki so izumili razna zdravila in spisali več zdravniških knjig. Že tedaj so se zdravila ponarejala; leta 204. pred Kristusom se v knjigah prvič govori o ponarejanju opija.
Karikatura lekarnarke />u bakrorezu Martina Kngelbrechta.
Karikatura lekarnarju po bakrorezu Martina Engelbrechta.
S tem, du so študirali botaniko, so si mnogi, /lasti Plini j, pridobili velikih zaslug za razvoj lekarnarstva. Leta 330. so se pojavili prvi recepti za obliže in mazila. Od leta 160. do 200. so se ukvarjali zdravniki z izdelovanjem lepotilnih pomočkov. Ko je padel Rim, se je napredek lekarništva ustavil in neprestane vojske so ovirale študij. Medtem ko je \ Evropi lekarništvo nazadovalo, se je v Aleksandriji razcvetelo in Arabci so zelo uspešno delovali v lekarništvu in v kemiji. Kalif Almansur je ustanovil leta 754. v Bagdadu prvo javno lekarno. Veliko imen, kakor alkohol in druga, so arabskega izvora. Lekarne so začeli potem ustanavljati tudi drugod. Bilc so pod nadzorstvom, lekarnarji so bili odgovorni za pravilnost zdravil in za njih ceno. V 13. stoletju je ustanovila tudi salernska šola svojo lekarno, ki jo je sama nadzorovala. Lekarnarji in drogi-sti so imeli določene pristojbine. Lekai-ne so se smele ustanavljati samo v določenih mestih in dva najbolj zaslužna moža iz tistega mesta sta jih nadzirala. Za prevaro je bil kaznovan lekarnar, a tudi nadzornik lekarne. Takrat so sc pojavile tudi prve lekarniške knjige. V Franciji so prišli lekarnarji pod nad zorstvo državnih zdravnikov in fakultet šele v 15. stoletju. Tisti čas so bile v Nemčiji lekarne samo trgovine z zdravili. Zdravila so se namreč uvažala iz Italije in v trgovinah so jih samo prodajali. Lekarnarji so 'bili po večini hkrati tudi slaščičarji in magistrat si je pii njih izgovoril določeno množino peciva, ki so mu ga morali dajati brezplačno.
Primitivno zdravništvo je poznal že predzgodovinski človek, kakor dokazujejo stare najdbe. Sumeri, ki so živeli pred 5000 leti v Mezopotamiji, so imeli pristojbenik za kirurgična dela in kazensko pravo, po katerem so zdravnikom, ki jim operacija ni uspela, odsekali obe roki ali pa iztaknili oči. Iz Fgipta je ohranjenih veliko dokazov o starem zdravništvu ne samo na papi-
Pri padarju. (Po izvirniku, ki je o braunschmeignkem muzeju.)
rušil, ampak tudi na mumijah samih. Židje so bili prvi, ki so z Mojzesovim zakonom sprejeli higieno. Stari indijski zdravniki so poznali plastično kirurgijo, znali so napraviti umeten nos in ušesa, preiskovali so seč in poznali sladkorno bolezen. Od Kitajcev smo prevzeli zdravljenje z živim srebrom in cepljenje zoper koze. Grki so bili strokovnjaki v dietetiki in telovadbi, poznali so anatomijo kosti in sklepov. Imeli so sanatorije. Pri Rimljanih in njih učencih je bila zelo razvita kirurgija; imeli so vojaške in civilne bolnišnice.
S preseljevanjem narodov je pa vse zdravilstvo zdrknilo s tedanje razvojne stopnje na čarodejstvo, zagovarjanje, mazaštvo, na zdravljenje z molitvami nad bolnikom in na barbarsko kirurgijo poleg zdravljenja z razbeljenim železom. Po revoluciji je zdravilstvo spet močno napredovalo in 19. stoletje je zmagalo z naravnimi vedami, z narkozo, antisepso (uničenje bacilov), asepso (obvarovanje pred okužen jem), s cepi je-
p _
Jan Steen: Bolna deklica. (Po izvirniku, ki je v Hagu.)
Rembrandt: Ura anatomije.
In moderna doba? Kakor vidimo, ima tudi ona svoje čudodelne zdravnike. Na sliki je grški zdravnik, ki zdravi o Londonu slepe, gluhe in druge bolnike s pokladanjem rok.
Portret lekarnarja iz leta 1620.
* njem, z rentgeniziranjem, elektrizira-njem in odkritjem bakterij-
Če preletimo zgodovino zdravilstva, vidimo, kako napačno je splošno razširjeno mnenje, da smo danes ta dan na visoki razvojni stopnji in da so bili pred nami sami mazači, zakaj tisto ma-zaštvo je bil samo prehoden nazadnjaški pojav. Izmed mnogih panog zdravniške vede naj omenimo samo zdravljenje zob, o katerem misli marsikdo, da je nekaj novega. Nekatere listine govore celo o tem, da je bil v 16. stoletju napravljen prvi zlati zob in podobno. Dejstvo je pa, da so naleteli že pri egiptovskih mumijah iz starejše dobe na znake zdravljenih zob. Zanimivo je tudi, da imajo najstarejše mumije zelo dobro zobovje.
Stari vek je poznal proteze in mostičke. Umetni zobje so imeli izpred vsega namen, da so ljudje z njimi zakrili lepotno hibo, ne pa, da bi z njimi grizli.
V starem veku so kaznovali zločinca s tem, da so mu izdrli prednje zobe, in zato so se ljudje, katerim so izpadli zobje, bali, da bi jih ne imeli za zazna-inenovance. Zobe, ki so bili izpuljeni ali ki so sami izpadli, so prevrtali z zlato žico in jih pritrdili k zdravim. Tako so popravljali zobe Feničani in Egipčani. Popolnejše mostičke so poznali Rimljani in Etruščani. Zakon je določal, da
t'n a najstarejših nemških lekarn iz /5. stoletja.
sinejo biti Judje pokopani z zlatimi zobmi, kar dokazuje, da je bilo takrat dosti zlatih zob. Zobe so že takrat iz-dirali in vsak narod je imel v ta namen posebno orodje. V Delfih so se ohranile svinčene klešče, s katerimi so Grki izdi-rali zobe. Marsikdo se je pa bal boleče operacije in si je dal zob rajši izžgati s kašno jedko snovjo. Seveda so se pri tem poškodovali tuni drugi zobje in dostikrat je bila ožgana tudi koža. In ker zdravniki niso hoteli na tak način iz-dirati zob, so prepuščali to opravilo rajši potujočim šarlatanom. Zoise so izdirali tudi brivci in vojaški ranocelniki. Znano je tudi, da so boleče zobe zagovarjali in blagoslavljali z amuleti in molitvami. Plombiranje zob so poznali stari Maji tisoč let prej, preden je bila odkrita Amerika. Načeti zob so navrtali in ga zadelali s kristalom pirita.
Ker so bili zobje človeku v okras, si je že od nekdaj prizadeval, da bi si jih kolikor mogoče dolgo ohranil in jih je zato skrbno negoval. Rimljanke so žvečile v ta namen zrna mastiksa in so imele celo vrsto tinktur in vod za čiščenje zob. Če vse to ni ohranilo zob, so si dale narediti umetne zobe. V 16. stoletju je začel izdelovati Ambrozij Pare v Franciji umetno zobovje, ki je bilo pritrjeno z žico na druge zobe. V 17. stoletiu je izdeloval Fauchard umetno zobovje v enem kosu iz slonove kosti, delal je pa tudi kovinsko zobovje. Vendar je bilo to umetno zobovje lastniku bolj v lepoto kakor pa v korist. Porcelanske zobe je izumil francoski zdravnik Duchateu leta 1776. Vulkanizacija kavčuka in porcelanski zobje so omogočili, da so si tudi ncimoviti ljudje že
v prvi polovici 19. stoletja dajali delat umetno zobovje.
Zdaj pa še nekaj o zgodovinskih šarlatanih. Najznamenitej.ši med njimi je bil dr. Eisenbart, ki je živel v prvi polovici 18. stoletja. Kakor vsi takšni mazači, se je tudi on potikal po sejmih in zdravil ljudi. Sicer so pa tako potovali vsi takratni zdravniki. Na sejmu si je postavil barako ter je z vpitjem in kričečo reklamo vabil ljudi in hvalil na vse pre-tege svojo umetnost. Za zabavo ljudi je celo najemal šaljivce. Tako je deloval tudi znani grof Gagliostro. Takim šarlatanom se je povsod dobro godilo, ker so jim ljudje radi nasedali. Dr. Eisenbart se je rad ponašal tudi s svojim imenom. Potoval je z velikim sijajem in se predstavljal: ^Spoštovana gospoda, jaz sem slavni doktor Eisenbartl*
še proti koncu 19. stoletja se je pojavil v San Franciscu v Ameriki čudodelni zdravnik, ki se je imenoval «King of pain* (kralj bolezni). Vse bolezni ie zdravil z eno in isto tinkturo, ki je stala pol dolarja in je strašansko dišala, ker je bila v njej kafra. Mož se je pisal Mac Bride ter si je sam nadel doktorski naslov in oglašal, hvaleč svoj balzam, takole: »Odpraviti nameravam vse bolezni in težave ter sestaviti vsa fluida, ki krožijo po človeškem telesu. To dragoceno zdravilo ozdravi kolero, kugo, drisko in krvotok v enem samem dnevu, bolezni v glavi in ušesih v treh minutah, bolečine zoba v eni minuti, bolečine v vratu v desetih minutah, koliko in krče pa v petih minutah.*
Američani so se tepli za to tinkturo. Povsod je paradirala postava dr. Maca Brideja, dolgega in suhega koščenega moža z ostrim profilom v dolgem črnem plašču, z lasuljo, katere lasje so sc usipali na ramena, in s širokim klobukom na glavi. Vozil se je ponosno v šestero-vprežnem vozu po mestu. Voz je bil ves prelepljen z lepaki. Dvanajst godcev Turkov ga je spremljalo. Vsemogočni mazač je sedel visoko na vozu v narejeni pozi. Zvečer se je voz ustavil na vogalu kakšne ulice. Takoj ga je obkolilo na tisoče gledalcev. Na vozu so plapolali japonski lampioni in bengalični ognji. Mazač je fasciniral ljudstvo z dolgoveznim govorom in z mahanjem rok. Za reklamo je zdravil včasih tudi zastonj. Širokoustil se je, da je v Cin-cinnattiju ozdravil hromega človeka, ki je takoj zaplesal, da je v Baltimoru slepec izpregledal in da je v Nev Orleansu na tisoče ljudi obvaroval kolere. In že so se gnetli bolniki okoli njega in lezli na voz. Revežu, ki je tožil, da ga boli zob, je strgal z glave ruto, mu namazal lice z dišečo tinkturo in mu jo tudi brizgnil v nos. Lahko si mislimo, kako je kafra delovala. Nato je mazač vlekel bolnika za nos in za ušesa ter ga zavrtil nekajkrati naokrog, nakar ga je vprašal, kako mu je. Vsak je hitel zatrjevati, da mu je že odleglo, samo da je šel čimprej z voza. Vsi so vriskali in dolarji so se kopičili. Ta šarlatan je imel podružnico v New Yorkn, ekspoziture po vsej Uniji in v San Franciscu velikansko prodajalnico. Vsi listi so bili polni njegove reklame. Samo v San Franciscu je prodal v dveh letih milijon steklenic svojega zdravila. Živel je kakor knez, stanoval v najlepšem hotelu in bil poklicni igrulec v New Yorku. Ko se je pa pregrešil zoper zakon, se je moral preseliti v Kalifornijo.
O praznoverstvu bi se dale napisati debele knjige. Ljudje so bili nekdaj pre-
pričani, da je bolezen božja kazen ali pa hudobni vpliv demonov. Zato so se obračali za pomoč k Bogu in svetnikom. Največje zlo je bilo, da zdravniki niso poznali anatomije, ker niso smeli secirati mrličev. To je trajalo nekako do konca 15. stoletja. V starem in srednjem veku so ljudje n. pr. verovali, da bo njih bolezen ozdravljena, če prespe eno noč v svetišču. V Grčiji je bilo v tej veri nekaj higieničnega. Templji so bili namreč na sončnih in zračnih krajih, največkrat v bližini rudninskih vrelcev. Svečeniki so sc dostikrat ukvarjali z
zdravilstvom. Žensk, ki so imele neozdravljive bolezni, so se branili, da bi njih smrt ne škodovala dobremu glasu svetišča. Za nerodovitne žene so poznali celo vrsto magičnih sredstev. Zdravili so jih zlasti z nadliščkom (mandragoro). Nerodovitnost moških so zdravili z zajčjo ali ovnovo krvjo ali pa s sečem od mule.
še dosti je različnih nasvetov in po-močkov, ki jih pozna proznoverstvo zn zdravljenje vseh mogočih bolezni, a vseh ne moremo niti našteti.
Dr. Ho Shen-Fan:
Kina, ta ogromna dežela z več kakor 450 milijoni prebivalcev in več kakor pettisočletno zgodovino, ki se sedaj tako hrabro bori za svoj obstanek, ima za Evropca mnogo tajinstvenega. Celo vsakdanje reči, tako recimo hrana in pijača, so tam nekaj prav posebnega. Večkrat se vprašujemo, kako je mogoče, da Kitajci vedno jedo samo riž in [lijejo čaj brez sladkorja. In kaj je še čudovitejšega in zvitejšega od sestave kitajskega jezika? Da ga moraš čitati od spodaj navzgor in od desne proti levi! Vse te reči se vidijo tako popolnoma različne od evropskih navad in običajev. In zato se zdi znani rek «Vzhod ostane pač Vzhod in Zapad vselej Zapad* popolnoma upravičen.
Zagonetne Kine ni mogoče primerjati z Evropo ali morda celo ugotoviti, kaj bi tu ali tam bilo boljše ali dragocenejše. Vsaka dežela ima svoje posebne lastnosti. Če pravi ameriški pisatelj Maroki Callender: «Američani in Angleži se ne razlikujejo tako zelo po jeziku kakor po vedenju in običajih*, potem velja to v prenesenem pomenu tem bolj za Vzhod in Zapad. Zelo težko se je med seboj razumeti in vrednotiti. Zakaj ne zdi se samo Kina Evropcu tajinstvena in čudovita, ampak obratno tudi Evropa Kitajcu.
Zato naj takoj navedemo glavni vzrok, ki je obenem tudi ključ za razumevanje pravega duha kitajske države. Je to kitajsko družinsko življenje. Družina je namreč tam mnogo bolj kakor \ Evropi podlaga, na kateri je zgrajen ves življenjski red z vsemi navadami in praznovanji vred. Če hočemo razumeti kitajskega duha, potem zadostuje ime Konfucij. Nauk tega filozofa je globoko vplival na narod, in sicer več kakor tisoč let. Na hitro moremo ta nauk povzeti v štiri glavne točke:
1.	obrezovanje poedinčevega značaja,
2.	pokorščina družini, 3. služba redu in blaginje naroda, 4. pomirjenje sveta. Te štiri točke so popolnoma povezane med seboj, ker imajo svojo utemeljitev in učinkovanje same v sebi. Toda v središču stoji kot najvažnejši člen verige — družina. Da bomo to
razumeli, omenimo naslednji dejstvi: Družina ima mnogo nalog. Ena njenih glavnih in najbitnejših nalog je vzgoja.
Središče za vzgojo otrok so starši, ki morajo izobraziti otroke v dobro vzgojene ljudi in dobre državljane. Po kitajskih nazorih je družina odgovorna za dejanja in nehanja vseh svojih članov. Če je član rodbine napravil kaj imenitnega, se smejo vsi veseliti z njim, če je pa storil komu krivico, potem je Vse sorodstvo deležno njegove krivde in sramote. Iz tega lahko raz-vidimo veliko odgovornost družine in prav tako silen vpliv, ki ga mora imeti na vsakega posameznega svojega člana. Iz Konfucijevih naukov je posneta zapoved, da se mora mladina doma in na tujem spoštljivo pokoriti staršem. Resna in resnicoljubna naj bo. Občutiti mora prekipevajočo ljubezen do vseh ljudi, zlasti do sorodnikov, in prijateljsko mora občevati z vsemi dobrimi.
luko vladu v kitajski družbi najgloblje spoštovanje do staršev. Poleg tega ti in stari starši posebno budno pazijo na to, da uživa vsakokratni rodbinski poglavar največjo čast in paž-njo. Staršev in starih staršev Kitajci ne smejo nagovarjati kar samo z «vi». ( porabljati morajo izraze kakor: častitljivi, visokougledni in podobne. Drugačen nagovor smatrajo za pomanjkljiv način izražanja ali za slabo vzgojo, če ne celo za razžaljenje. Zakaj v Kini si nihče ne želi, da bi no bil star. Saj tam beseda starih nasploh odtehta besedo mladih. Često lahko slišiš, kako narod občuduje mladega moža z besedami: »Mladenič je, misli in razsoja pa že kakor star mož.* Nadaljnja naloga rodbine je nravstveno sodstvo. Ker je rodbina, kakor omenjeno, moralično popolnoma odgovorna za dobro ali slabo vedenje vseh svojih članov, ima njen poglavar naravno pravico, da manjše pregreške oprosti in izpregleda. Težjega primera pa seveda ne obravnava samo družinski poglavar, temveč rodbinski svet ali pa ob posebnih okoliščinah krajevna gosposka. In samo zelo težki prestopki pridejo pred sodnika. Če kdo, recimo,
zagreši tatvino, ne velja to samo za sramoto družine, ampak se tudi vsa soseščina čuti užaljeno v svoji časti. Tu sodniška samopomoč rodbine je tako globoko ukoreninjena, da kaznuje hudodelca večinoma ena zgoraj imenovanih edinic, namreč družinski poglavar, rodbinski svet ali krajevna gosposka, pri čemer vzpodbuda k obsodili vedno izvira iz družine sume. Tu uredba je v preteklosti kaj pogosto vodila do tega, da so mogli posebno velike zločine že v kali udušiti.
Toda rodbina ni samo ustanova, ki vzgaja in sodi, ampak tudi ustanova, ki podpira in pomaga. Tako doseže Kitajec trgovinske uspehe večjidel s pomočjo družine, ki izrabi svoje odnose in zveze, da podpre stremečega člana. Starši skrbe za otroka, dokler je mlad in nezrel. Če se potem vzgojitelji po-
Phot. Ufa
DRAŽENJE MIMOZE:
1.	Mimozin listič nekoliko osmodimo.
2.	Skoraj o trenutku se zapro sosednji lističi.
3.	Občutek bolečine se širi po o sej vejici.
4.	Tudi na odrastku nad osmojenim lističem se začno lističi zapirati.
5.	Medtem je prišel dražljaj že tudi do tretjega odrastka.
starujo, jih mora vzdrževati otrok. Razvil se je torej tako rekoč nekak sistem medsebojnega podpiranja. Če ljubiš svoje starše in si zanje \ se storiti pripravljen, moraš tudi bratom in sestram izkazovati dobrote. »Zakaj vsi ti so korenine enega drevesa.« Pri takih nazorih je torej popolnoma logično, da si vsak dober sin rad naprti podpiranje bratov in sester, zlasti če se njemu samemu dobro godi, bratje in sestre pa morajo živeti iz rok v usta.
Vzemimo na primer družino s petimi ali šestimi sinovi, ki se drug za drugim poroče. Žive pa tudi še nadalje vsi pod eno streho. Vse, kur sinovi pridelajo ali sicer pridobe, je last staršev, ki ualože kapital v zemljišča ali kamorkoli. Zato se jim ni treba bati, da bi morali gledati, da se njih rod-
bina razsipava na različne strani. Če se pa navzlic temu to zgodi, če se sin le mora ločiti od domače hiše, potem njegove obveznosti do staršev vendar trajajo dalje.
Ker družina tako nadzoruje rast in razvoj otroka, je njeno delo dragocena podlaga, za državljansko vzgojo. Rodbina je pravo pozorišče za izobra-žanje političnih voditeljev. Tudi kitajska zgodovina uči, da mnogo pomembnih državnikov in politikov dolguje svojo kariero — vsaj njen početek — materi. Naj omenimo tu samo Sunja-tsena in Čangkajška. Pregovor pravi: «Dobri ministri nastajajo iz ljubečih sinov. Ali: «če človeku nedostaja si-novske ljubezni do staršev, kako je potem mogoče pričakovati od njega zvestobe do vladarju ali do naroda?«
Priredil pk.
ŽIVLJENJE RASTLIN
Filmska industrija, ki je zadnja leta izdelala veliko število kulturnih filmov, je šla na tem področju znanosti zelo daleč. S kulturnim filmom, ki je dobil ime »Čutno življenje rastlin*, je dosegla takšne uspehe, da je njegov ustva-ritelj lahko samozavestno rekel: «Ta film je dokaz, da so rastline prav takšna živa bitja kakor ljudje in živali.
In to je tudi dokazal. V filmu se razločno vidi, kako odgovarjajo rastline na razne vrste dražljajev, kako izražajo svojo bolečino, pa tudi svoje ugodje. Slike kažejo, kako se rastlina zbudi s prihajajočim jutrnim svitom, kako postaja čedalje bolj živa, čim svetinje postaja, in kako se v mraku odpravljajo utrujeni listi počivat. Najbolj fantastičen vtisk, da imajo rastline razvito čutno življenje, nam dajo poizkusi na mimozi, p kateri vsakdo ve, da je nenavadno občutljiva za vsako izpremembo v svoji okolici. Če jo dražimo z električnim tokom, če osmodimo s plame-. nom njen listič, se strah rastline ne pokaže samo na prizadetem kraju, ampak povsod. Mimoza tudi pokaže, kako na-pravimo rastlino neobčutljivo. Denemo jo pod steklen poveznik in poleg nje skledico etra. Poizkus pokaže, kako postane rastlina v prvem trenutku zaradi bližine etra nekako pijana, potem pa otrpne in ostane v tem stanju še nekako pol ure potem, ko smo jo že spet deli na zrak.
Slike pri tem člančiču naj pokažejo, na kakšen način se raziskuje čutno življenje rastlin. Prva vrsta kaže poizkus draženja občutljive Mimosae pudicae. Drobni listič so nekoliko osmodili z ognjem. Skoraj v trenutku se zapro sosednji lističi. Občutek bolečine se širi in povzroči, da se na srednji vejici vsi listi stisnejo. Nato gre občutek še na obe sosednji vejici, kjer učinkuje bolečina prav tako, in prav kmalu je vsa veja s štirimi odrastki zaprta.
Druga vrsta kaže, kako vzraste kakteja. Petoric.a slik kaže odpiranje cveta. Med prvo in peto sliko so minili štirje dnevi.
	
Pilul Ufn
Tt.47.CVIT KAKTEJE V VETIH RAZDOBJIH:
1.	Popek.
2.	Popek se začenja odpirali.
3.	Cvet se odpira.
4.	Razvoj se počasi nadaljuje.
3.	Kakteja se je razcvetela.
ELI DA MILA
|j» ZAKAJ IZGINJA RUSKA OPOZICIJA?
V Rusiji so imeli že pred dvajsetimi leti dve fronti
Če hočemo vsaj malo razumeti dandanašnje dogodke v Rusiji, se moramo vrniti v zgodovino boljševizma do mini v Brestu-Litovskem. Kakšen položaj je bil takrut? Boljševiki so prevzeli oblast v zmagoslavnem pohodu in njih radijske postaje' — bile so med prvimi na svetu — so začele pošiljati v svet pozive na vse narode, naj takoj ustavijo vojno, du se bodo lahko narodi sporazumeli in na novo uredili svet. Ti pozivi so bili v prvi vrsti namenjeni vojakom na bojiščih in delavcem v zaledju, ker je Lenin, ki je zvedel za uspehe štrajkov v Nemčiji in v Avstriji, sklepal, da so razmere zrele za svetovno revolucijo in da jo je treba samo pravilno organizirati.
A revolucija se v bojujočih se državah ni začela. V rovih ruske fronte so ostali avstrijski in nemški vojaki, njim nasproti pa ni bilo nikogar, ker je ruska vojska zaradi revolucijske agi-
tacije razpadla. Ne da bi se bila brigala za svoje vodstvo, je odhajala domov ter puščala Nemcem topove in drugo orožje. Nemškemu imperializmu je bila odprta pot v Rusijo, čeprav Lenin ni maral, da bi šli Nemci po tej poti in du bi s tem uničili plodove ruske revolucije. Zato se je moral za vsako ceno pogajati z imperialističnimi vladami osrednjih sil. Poslal je Joffeja, Kamen jeva in pozneje še Trockegu v Brest-Litovsk, kjer jim je nemški general Hoffmanu sporočil pogoje za mir; odstop Poljske, baltskih dežel, «samo-stojno* Ukrajino in tri milijarde vojne odškodnine.
V boljševiški stranki so ti pogoji zbudili grozo, sovraštvo in presenečenje. Presenečenje je bilo še tem večje, ker je Lenin jasno izjavil^ da je treba ta sramotni mir podpisati. Podpisati zaradi tega, ker boljšega zaenkrat ni mogoče izsiliti. «Držal bo toliko časa,»
je rekel, «da bomo iznova zbrali novo vojsko, ker se nam je stura razbežala!* Proti Leninu je vstala opozicija, ki jo je vodil Buhurin. Za njim so stali Radek, Uricki, Bubnov, Jofe, Džerdžin-ski in drugi. Ta opozicija je začela v Petrogradu izdajati dnevnik «Komu-nist». V njem je javno obdolževala Lenina, da je izdal proletarsko idejo, in je javno propagirala revolucijsko vojno pod vsakim pogojem, čeprav bi padla tudi Petrograd in Moskva. «Ne smemo sprejeti sramotnega imperialističnega miru,* je pisal ta list, «ampak se moramo boriti za končno zmago svetovne revolucije! Sicer nas pa Nemčija ne bo napadla, ker bi se v revolucijski vojni zaradi naše agitacije tudi njena vojska razkrojila.® Trockij je branil stališče, da ni treba podpisati miru, ampak da mora Rusija sporočiti svetu, da demobilizira vojake in da se neče vojskovati. Z eno besedo —
proti osrednjim silam je treba prirediti samo nekakšno politično demonstracijo.
Petrograd, nad katerim je gospodoval Buharin, je zahteval brezpogojno revolucijsko vojno. Še dalje je šlo moskovsko vodstvo stranke, ki je izdalo 20. februarja 1918. v redakciji Lomo-vu, Patjakova, Urickega in Bubnova svojo posebno resolucijo. V njej Lenina naravnost primerja /. ukrajinskimi izdajalci in trdi, da ne bo sprejelo njegovega stališča niti za ceno razbitja stranke, ker je «v interesu mednarodne revolucije potrebno žrtvovati celo sovjete*.
Lenin ni ukazal, naj se ti razkolniki izključijo iz. stranke, ali pa da bi jih bil dal izgnati oziroma postreliti. Mirno se je z njimi prepiral v listih in je s svojo logiko razbil vse njihove argumente drugega za drugim. Dejal je: «Prav za prav ima vsak član stranke pravico, da ne soglaša z menoj, čeprav za ceno razbijanja stranke.* In pojasnil je: «Če bi v Nemčiji že imeli revolucijo in če bi šlo za to, da v obupni borbi pobijemo nemški imperializem v interesu zmage nemške revolucije, bi bilo sovjete res treba žrtvovati. Kajti revolucija v Nemčiji bi bila mnogo pomembnejša od naše. Toda zaenkrat revolucije v Nemčiji še ni. Zori, toda dozorela še ni. Žrtvovati sebe v takem trenutku bi pa pomenilo pomagati nemškim imperialistom, ker bi takrat dosegli samo nekaj: upropastili bi svojo revolucijo.* V «Pravdi» je zapisal: «Vi govorite o izdajanju Poljske In baltskih pokrajin nemškemu imperializmu. Kaj je več, če gledamo teoretsko: pravice narodov do samoodločitve ali socializem? Zmerom socializem! Ali je potrebno zaradi gazenja pravic narodov do samoodločitve prepustiti sovjete udarcem imperializma v trenutku, ko je on še močan, mi pa zelo slabi? Ne, ni potrebno. To je buržuj-ska, ne pa socialistična politika.*
Medtem so Nemci čedalje bolj napredovali. Čedalje bolj so se bližali Petrogradu. Lenin je sklical izreden kongres stranke, premagal na njem svoje nasprotnike in jim vrgel v obraz, da so ruski kmetje izglasovali mir za vsako ceno, Buharin pa hoče vojno. Ko je Buharin vprašal, kdaj in kako so kmetje glasovali, je ironično odvrnil, da so glasovali s petami, ko so se razbežali s fronte. Tedaj je imel svoj znameniti govor, v katerem je dejal: «Gledano z zgodovinskega in svetovnega stališča, je prav nedvomno, da bi bila končna zmaga naše revolucije breznadna, če bi ostala osamljena in če bi ne bilo revolucijskih gibanj tudi v ostalem svetu.* Namignil je na to, da bodo morali Rusi zdaj podpisati še sramotnejši mir, ker so Nemci odkrili njih slabost. Na seji izvršilnega odbora je zahteval, da se takoj sprejme mir in da se podpišejo tudi najsramot-nejši pogoji, ali pa da lx> on odložil vsa svoja mesta v stranki.
Stranka se mu je pokorila. Čez nekaj mesecev je prišel zlom osrednjih
sil in mir iz Bresta-Litovskega je ostal samo kos papirja. Tedaj so šele vsi uvideli, da je imel Lenin prav. Njegov vpliv je postal neomejen. In kaj je storil s svojimi nasprotniki, ki so ga še malo prej proglašali za izdajalcu proletarske revolucije? Vse je pritegnil k delu in jim zaupal najvišja mesta. Njegova taktika je bila ta, da se je obkrožil z opozicijci in da je na ta način nadzoroval svoje delo iu mišljenje. «Ta človek je umrl in ni vedel, da je bil diktator*, je rekel o njem Ra-dek.
Kako je Stalin premagal Trockega.
Po Leninovi smrti leta 1924. položaj Rusije ni bil prav rožnat. Država je bila zaradi državljanske vojne do dna izčrpana, svetovna revolucija se je izgubljala v megli in voditelji so naposled postali prepričani, da bo ostala njih revolucija osamljena bog ve kako dolgo.
Leninova vdova Krupskaja je izročila Polit-biroju stranke politično oporoko umrlega vodje, v kateri je on, kolikor se tiče osebnih vprašanj, govoril samo o dvojici ljudi iz stranke. Tam je bilo napisano:
«Stalin ima kot glavni tajnik stranke veliko moč, in nisem prepričan, da bi jo znal zmerom oprezno uporabljati. Trockij ni samo nenavadno sposoben človek; več, osebno je najbrže najsposobnejši človek sedanjega osrednjega odbora in ima veliko dozo zaupanja v samega sebe, pa tudi nagnjenje, da podcenjuje tudi čisto formalna dela. Ta različnost dvojice najsposobnejših voditeljev bi utegnila nekega dne tudi proti njuni volji privesti do razcepa v stranki.
Lenin je videl daleč čez svoj grob. Pozneje, tik pred smrtjo, je še dodal v svoji politični oporoki:
«Stalin je preveč grob, in čeprav je ta napaka med nami komunisti morda znosna, postane vendar neznosna pri funkciji glavnega tajnika. Zato predlagam, da se najde pot, po kateri bi se Stalin umaknil s tega mesta. Ta navidezna malenkost utegne biti nekega dne odločilna.*
O Trockem je še dodal, da «njegova neboljševiška preteklost ni slučajna*.
Ko je Stalin prebral to oporoko, je takoj odstopil kot glavni tajnik, a je bil ponovno izbran za to mesto na pritisk Zinovjeva in Katnenjeva, ki ju je dal potem sam spraviti s poti.
Po Leninovi smrti je bil položaj tak, da je bil najmočnejši človek v državi Trockij, z njim pa se je borila za vodstvo skupina okoli Zinovjeva in Kaine-njeva. Stalin nekako ni prihajal v poštev. Dokler je še Lenin živel, se ni mogel preveč izkazati, ker je bilo njegovo mesto čisto upravno in ne politično. Zinovjev in Kamenjev sta mislila, da bosta dobila v njem orodje proti Trockemu, pa sta kmalu uvidela svojo zmoto, ker je njun predlog, du bi bil Trockij izključen iz Polit-biroja, onemogočil prav Stalin, ki je v Trockem videl protiutež za skupino Zinov-
jev-Kamenjev. Stalin je začel na ta način voditi lastno politiko, katere posledice so te tri zvezde Rusije opazile prepozno.
Te zakulisne borbe so se vodile hkratu z reševanjem vprašanja, kako bi Rusija živela brez upanja na svetovno revolucijo. To vprašanje je postalo kamen spotike in je bilo v resnici nadaljevanje problema, ki se je začel v Brestu-Litovskem. Toda bilo je nadaljevanje brez Lenina. Edinega, ki je znal voditelje krotiti, ni bilo več. Za rešitev tega vprašanja so nastale tri skupine, ki so se med seboj borile do konca leta 1926. V levem bloku, ki ga je Vodil Trockij, so se zbrali Zinovjev, Kamenjev, Sokolnikov, Radek iu Leninova vdova Krupskaja. Desnico je vodil Buharin, a v njej so bili od stare garde boljševikov Rikov, Tomskij in Kalinjin. Center je predstavljal Stalin. Okoli njega starih borcev ni bilo, pač pa si je pridobil kopico manjših, dotlej skoraj nepomembnih voditeljev, ki so zaslutili, da utegne v tem boju priti tudi njih dan. Seveda z njimi Stalin v centralnem odboru stranke ni mogel uspevati, ker so bili tu brez besede in se je zato ves čas borbe naslanjal na desnico. Pogosto se je kar istovetil z njo. V prepirih je puščal glavno besedo Buharinu, sam pa je vselej priskočil na pomoč šele v zadnjem trenutku, ko je bilo treba nasprotnika pobiti. Ko se bo s pomočjo desnice otresel Trockega in bo namesto levičarjev spravil v centralni odbor svoje ljudi, ki so bili dotlej vsi še toliko kakor brez imena, bo že vedel, kaj naj stori z desnico. In tega Buharin ni niti slutil!
Kakšen je bil ideološki položaj Trockega? Trockij je bil prepričan, da je zmaga socializma v eni sami državi nesmiselna. To svoje prepričanje je podkrepil z mnogimi citati iz Lenina in Engelsa, zato je zahteval,' nuj se država hitro industrializira, čeprav bo to povzročilo odpor kmečkih mas, ki se bodo od vladajoče stranke le še bolj oddaljile. Z industrializacijo je hotel pridobiti dovolj sredstev za svetovno revolucijo, ki je bila še zmerom njegov cilj. Zmaga socializma v eni sumi državi je bila po njegovem mnenju fašizem ali bolje nacionalni socializem, ne pa boljševizem.
Sam Stalin je napisal leta 1924.: «Za končno zmago socializma, za organizacijo socialistične produkcije prizadevanja ene same države — zlasti tako poljedelske države kakor je Rusija — niso zadostna, zato je potrebno prizadevanje delavstva večjega števila vodilnih držav.* Z drugimi besedami pomeni to isto, kar je zagovarjal Trockij. Podobno, a še bolj izrazito je napisal Stalin tudi prav pred kratkim v tistem svojem znamenitem odgovoru delavcu, ki ga je vprašal, kam je prav za prav usmerjena nova ruska politika. Tudi tu je še enkrat prinesel na dan vprašanje o prvenstveni potrebi svetovne revolucije. Toda to svoje nekdanje in sedanje stališče je on sam proglasil v
tob°v\e . n°tro«,.^
" /,■—-P
Kalodont-ova ustna voda čudovito osvejuje
Tudi če pogledate v ogledalo in vidite, da so Vaši zobje beli in lepi, je že mogoče, da zobni kamen na njihovi notranji strani vrši svoje uničevalno delo. Ce hočete imeti ne samo bele, temveč tudi zobe brez zobnega kamna, tedaj uporabljajte Sargov Kalodont! To je v Jugoslaviji edina zobna krema, ki z učinkovitim sulforicin-oleatom in rednim čiščenjem odstrani zobni kamen.
SARGDV
KALODONT
Proti zobnemu kamnu
borbi s Trockim za zgrešeno in je takrat poizkušal dokazati, da je Lenin razumel pod končno zmago socializma položaj, v katerem socializem ne bo več ogrožen z intervencionističnimi vojnami kapitalističnih držav. Za tako zmago je treba seveda uničiti kapital v odločujočih državah, a gospodarska izgraditev socializma je mogoča tudi v eni sami državi. «Naša država more biti temelj svetovne revolucije samo kot država, ki gradi socializem, a kako ga boste gradili, če boste pri tem govorili, da ga ni mogoče graditi brez svetovne revolucije?« je napisal v tistih časih.
Bistva svetovne revolucije se Stalin ni nikoli odrekel, kakor pri nas marsikdo misli, samo vselej je v svojih bojih uporabil taktiko, ki se mu je zdela primerna za odstranitev ljudi, ki so imeli v stranki kaj veljave. In kako je svojo vijugasto pot zagovarjal? Po neuspehih v povojnem revolucionarnem času je hotel priti do istega cilja po drugi poti. Svetovnemu delavstvu
se je hotel prikupiti in si ga pridobiti z zgledom, kako bo zgrajena socialistična družba v Rusiji. Leninovo dediščino je hotel povesti še dalje, kakor si je to sum Lenin zamišljal. Med njim in Trockim ni spora o potrebi svetovne revolucije. Spor je samo zaradi poti, po kateri jo bo mogoče uresničiti. Trockij je smatral Stalinov načrt za iluzijo nerazumljenega Mnrksovega nauka, Stalin pa je videl v intelektualnem racionalizmu Trockega kislino, ki razkraja socializem.
Levičarsko opozicijo je po dveh letih premagala desničarska večina v centralnem odboru stranke. Trockij je po svojem porazu odšel med članstvo stranke. Tu ga je pa čakalo novo presenečenje, ki ni nanj računal. Stranka je narasla od 80.000 članov, kolikor jih je bilo ob revoluciji, na 1,025.000 ob koncu leta 1925. To so bili čisto mladi ljudje in med njimi ni bilo nobenega, ki jih je Trockij vodil v revolucijo le-la 1905., a iz revolucije v letu 1917. jih je bilo prav malo. Hotel je priti
med svoje ljudi, pa je prišel med tujce. Člani so delovali po navodilih svojih tajnikov, ki pa so bili vsi vdani Stalinu, ki se je tu najbolj izkazal kot izvrsten organizator. Vsi skupaj pa sp hoteli ti tajniki živeti v miru, iu kolikor bolj se je kdo izmed njih v družbi dvignil, toliko bolj je hotel svoj položaj izrabiti. Lenin bi bil po takšnem porazu najbrže postavil 'Trockega za predsednika sovjeta narodnih komisarjev, poslušal njegove intelektual-ske kritike in bi po njih nadzoroval in uravnaval svoje delo. A Stalin ni Lenin, in kakor hitro je premagal levičarsko opozicijo tudi v organizacijah, je takoj to levico izključil iz stranke in jo izgnal v Sibirijo. «Da, tovariši, jaz sem grob človek brez kompromisov in tega ne tajim«, je rekel sam na kongresu stranke leta 1926.
Buharinovo desničarsko skupino je likvidiral dve leti pozneje po šestem kongresu komunistične internacionale. Tedaj je še naročil Buharinu, največjemu živemu teoretiku marksizma, glavno
arom barvo iidatnos
Franck
Gretje ^
poročilo na kongresu, a Buharin je govoril o trajnem ustaljenju kapitalizma. V teh besedah je našel Stalin lopato, ki je Buharinu izkopala politični grob. Vrgel mu je v obraz, da trajnega ustalje-nja kapitalizma ne more in ne sme biti, ker bi potem ne bilo več nikakršnih izgledov za revolucijo delavstva, uinpak samo začasno ustaljen je, in kdor tega ne prizna, ne more voditi proletariata, ker se je preveč spustil v oportunizem. Tako so se še enkrat pogreli stari spori med Buharinom in Leninom, kakor vselej, kadar se pri sovjetih komu pripravlja političen grob. Leninov nauk je nezmotljiva norma, o katerem pa sine govoriti in ga prilagajati trenutku le tisti, ki ima oblast v rokah.
Desničarji sicer takrat še niso šli v izgnanstvo kakor leva opozicija, pač pa so morali v ozadju premišljati, kako so se z levo opozicijo drug drugega požirali in kako je za njimi ostal samo Stalin. Tedaj se je na pozorišču pokazala nova skupina, stalinovska, sama imena, med katerimi bi zaman iskali tista, ki jih omenja Krupskaja v spominih na Lenina: Kaganovič, Ord-žonokidze, Nikojan, Molotov, Ždanov, kirov itd. Od starih so ostali samo Ka-linin, Litvinov, Vorošilov in edini, ki je bil zmerom samo vojak revolucije, ne pa njen voditelj — maršal Bljuher (Bliicher). Vsi so pa sami ljudje, ki nikoli niso imeli političnega vpliva. Litvinov je bil edini od današnjih ljudi, ki so sodelovali z Leninom pri ustanovitvi stranke, toda v centralni odbor stranke je bil tudi on sprejet šele nedavno.
Ali ni takrat smatral Lenin nemške revolucije za važnejšo od ruske? Ali ni takrat dovolj jasno izrazil potrebe, da se mora v interesu nemške revolucije žrtvovati tudi sovjetska Rusija? Zavedal se je tega, da je Rusija lahko izhodišče svetovne revolucije, toda da je Nemčija s svojim položajem, industrijo in proletariatom ključ te revolucije. Leta 1930. je začela zoreti nova revolucionarna kriza v Nemčiji in je napredovala zelo hitro. A kaj je takrat delal Stalin? Izvrševal je svojo prvo pjatiljetko in njegova Kominterna je po njegovih navodilih pisala: «Največji sovražnik proletariata je socialni fašizem in proti njemu je treba ustanoviti enotno fronto od spodaj, preko glav voditeljev.« lu pika. Komunistični tisk v Nemčiji je razlival tiskarsko črnilo, delnici so poslušali svoje voditelje, kriza je rasla. Kaj je delal takrat Trockij? Bil je izven meja Rusije, da je lahko govoril, kakor je hotel. Pisal je poslanice na Kominterno in na nemške komuniste: «Parlament brez večine. z nepomirljivimi krili je nazoren in neizpodbiten argument v korist diktature.« Podrl je vse smešne upe, da bo postal hitlerizem ob prihodu na vlado skromna desničarska parlamentarna stranka. Zahteval je takojšnjo zvezo komunistične stranke s socialno demokracijo, da, celo spojitev obeh strank, «ker se morajo v borbi proti fašizmu združiti komunisti ne samo s hudičem, ampak celo z Grešinskim.» A Stalin je na to odgovoril: »Glejte, kam je že prišel Trockij s svojim razrednim izdajstvom! Zdaj zahteva, da se združimo celoi s socialnim fašizmom!*
V Kominterni so bili voditelji prepričani, da v Nemčiji fašizem ne bo mogel storiti istega, kar je storil v Italiji, ker je nemški proletariat preveč številen in preveč zrel, da bi prenesel fašistično vlado. Torej nekaj podobnega, kakor je mislil Buharin leta 1918., ko je bil prepričan, da Nemci ne bodo nadaljevali svojega vdiranja v Rusijo. A nemški fašizem je to storil, še več. Brez vsakega boja je razbil delavske organizacije.
Tedaj je prišel najtežji pretres mednarodnega komunističnega gibanja, pretres, ki je bil mnogo hujši kakor tisti, ki ga je bil povzročil mir v Brestu-Litovskem. Ali poraz revolucije v Nemčiji ni bila izguba, ki bi je ne moglo odtehtati deset Stalinovih pjatiljetk?
«Nedvomno, saj je Lenin slavil zmago revolucije v Nemčiji celo nad obstoj sovjetske Rusije. Kam nas je zavedla Stalinova politika?« so se vpraševali stari boljševiki. «Ali Trockij ni imel prav? Da, to pot je imel prav. Vse prejšnje opozicijske skupine v Rusiji so se združile v enem bloku in priznale vodstvo Trockega. Ustanovile so mrežo ilegalnih organizacij, ki so se zagrizle v sovjetskem organizmu do najvišjih mest.
Program opozicije.
Kakšen je program te opozicije? Zaenkrat ima samo en namen: da podere Stalinovo vlado. Ali bi za to ne bilo dovolj, spraviti samega Stalina s poti? Ne, takšne ideje so prinesli v organizacijo šele agenti-provokaterji, ki jih je poslala tja GPU, in prav ti ljudje so bili pri tistih znanih procesih zadnjih let najbolj zgovorni in so vedeli največ povedati o namenih obtožencev. Ti so tudi največ govorili o atentatih. Če bi bila opozicija hotela, bi Stalin že davno ne bil več živ, saj je dognano, da je bilo v opozicijski grupi vse vodstvo Stalinove osebne straže v Kremlju in celo Stalinov najzvestejši kavkuški politični somišljenik in tovariš jenukidze. Vsi ti ljudje-so iziginili brez sledu, brez sodišč in brez priznanj, stotine so izginile, a organizacija je bila kakor zmaj iz pravljice: če ji odsekaš eno glavo, ji zraseta dve. Rasle in padale so glave v policiji, v industriji, v prometu, \ vojski. Resničen in insceniran teror je utemeljeval in opravičeval preganjanja in obsodbe. Tedaj je Trockij prepovedal nasilje nad posamezniki. Pisal je, da Stu-lin ni samo voditelj, ampak tudi »proizvod* svojega razreda, in da bi njegovo mesto prav tako lahko prevzel Molotov, Vorošilov ali kdo drug in da je ogražanje njegovega življenja torej ne/,misel no, ker bi z n jim režim ne padel.
Toda kako bi se podrl režim, če ni mogoče misliti na organiziranje gibanja množic, saj je imel Stalin iz svoje lx)tjševiške prakse izkušnje, kakršnih ni imela niti carska vlada, in je znal tudi drugače organizirati obrambo kakor car? Poraz režima bi bil najlažji v vojni, za katero se oborožujeta Nemčija in Japonska. Kaj pomeni za trockiste Stalinova vlada? Tzpreobli-
Stalinove zmote v nemškem vprašanju
— kost, ki jo je glodala opozicija.
Ko se je Stalin otresel dolžnosti, da bi se s svojimi nasprotniki prepiral, se je lotil naloge, da uredi socializem v eni sami državi. To, kar vidimo dandanes v sovjetski Rusiji, je posledica danih pogojev in skoraj nedvomno je, da bi bil šel razvoj v isti smeri tudi v primeru, če bi državo vodili trockisti. Morda bi samo razvoja ne bili tako pospešili, kakor je to storil Stalin v svoji neizprosni veri v socializem ene same države. Toda vprašanja obstoja in dograditve Rusije niso glavni problemi, ki so odločili razvoj. Prej je tega kriv mednarodni položaj, čedalje hujša kriza kapitalističnega gospodarstva in konkretno rečeno: Nemčija.
O Davesovem načrtu je rekel Stalin 9. maja 1925:
«Verjeti v to, da bo tako kulturen narod, kakor je nemški, in tako kulturen proletariat, kakor je nemški, pristal na dvojni jarem brez cele vrste resnih poizkusov revolucionarne eksplozije, pomeni verjeti v čudeže.*
V svojih nadaljnjih izjavah je trdil Stalin, da je skorajšnja socialna revolucija v Nemčiji neizbežna. V teni se je čisto strinjal s Trockim. Ne smemo pa pri tej priložnosti pozabiti na prvi udarec, ki je zadel teorijo o svetovni revoluciji mir v Brestu-Litovskem.
ceno, bonapartistično, protirevolucionarno vlado. Lenin je učil, da ,j(' treba take vlade uničevati. Toda kakor hitro so začeli trockisti v Itusiji misliti o bodoči vojni po Leninovih načelih, jih je začel Stalin streljati. Tragedija usode je prav to, da je leninizem dočakal svoje uničevanje v Rusiji v imenu leninizma. Toda vse to* samo po sebi ni v zgodovini nič posebnega, če se spomnimo razvoja drugih revolucij.
Ne vemo, v kolikšni meri so trockisti v Rusiji prešli od teoretičnega razmišljanja o porazu lastne vlade v vojni do dejanj in koliko so priznana dejanja dela provokaterjev GPU, ki jih je vlada v ogromnem številu poslala v njih vrste. Sicer pa to v glavnem zadeve same ne izpremeni prav nič.
/ato je dandanes za levico vseh smeli recept Trockega slab. Njena rešitev je nasproti v ohranitvi miru za vsako ceno, v ohranitvi redkih demokratičnih držav, ki so še ostale, ker more zaenkrat ostati človek samo v njih človek, vzlic vsem pomanjkljivostim in pogreškam, ki jih imajo. Saj se morajo naposled tudi obstoju teh držav mnogi trockisti zahvaliti, da niso bili postreljeni.	R.
VI dihale
sedaj močneje
fudi Vaša koža sedaj močneje diha. Sedaj je najbolj dovzetna, da se pomladi in osveži. Podprite tedaj njeno hormonsko delovanje s Solea milom in kremo pa boste veseli svežosti svojega obraza.
SOLEA
WliUx in kmncb
'je v denarnici kovanec iz nildja a£i sre&raS.
dragocena sladna sn0v	Skrobovina ah
pove Je kakor majhna ako zrnce Kneip-ana v sebi dragoceno i "a denarnica, ki raga je vse odvisno. oio*n° jedr°. od kate-_ z Kneippove visoko rrri ^ 36 namree kavi
■	m us ,n Polno aromo.
'""eippoval
Križanka
Besede pomenijo:
Vodoravno: I. pokrajina v Aziji; pri vozu potrebna, v politiki nevarna; 11. blebetava ptica; filozof: lil. zdaj v Španiji malo zaposlen; japonsko mesto; IV. pokrajina v Aziji; založba: V. gozd: turška beseda za dvor; grška črka; rada piči; VI. temeljno število: kemični znak: nekdaj so tako imenovali diktatorje; VIL rojstni kraj našega pesnika; ma-
milo: del velikega mesta ob meji Evrope; VIII. žensko ime; del imena afri-škegu mesta; IX. vzklik: mesto v Rusiji; japonsko mesto; X. priprava; XI. kadar; pokrajina v Aziji; XII. trd plod: predlog: zdravnik: XIII. posledica gibanja vode; prijateljica umetnika: moško ime; XIV. zaimek: pokrajina v Italiji in žensko ime; zaimek:	XV. mesec:
vzklik; Župančičeva pesem: je obseval piramide: XVI. pokrajina v Aziji: pokrajina v Španiji; okončina.
Opreden 'greš spabvedno’: Cfl lOfOClOnt'ZObnCl pOStO
\
Navpično: 1. prislov: ruski politik:	zaimek:	2. kamenina; nekdanji
orač; 3. pokrajina v Ameriki; ko se je vozil v nebo, ga ni zeblo: 4. kemični znak; narobe moško ime; 5. posvetilo: iz usnja: 6. vino; vzklik; ni vsakdo, ki se dela; 7. mesto v Palestini; žensko ime; 8. reka v Rusiji; ljubosumen Shakespearejev junak; senčnica; kemični znak; ‘J. heroj: polovica zemlje: žensko ime; 10. predplačilo; zaimek: Mojzesov brat; domače moško ime: II. nimfa; pokrajina v Ameriki; 12. drevo; predlog; japonski politik; 13. lesena vrata v plotu; sveta žival: pokrajina v Angliji (y = j); 14. kraj na aragonski fronti; kemična spojina; 15. začimba: slovenska reka: 16. glasbeni izraz, tudi spremstvo; Pregljeva drama: nevarna bolezen.
Rešitev uganke iz 4. številke
Vodoravno:	koloratura, ukana,
amonit, napoved, Tajo, iridij, Sele, ar, tkalec, ro, il, literatura, ova, ocena, ime, ugoden, na, Am(erika), bizon, Ava, ski, one, Itaka, jok, Nora, aja, arabec, tabela, ir(idij), celina, uteha, ogal, tujec, ribič, kapaciteta, anemona, Aineri-go, čaj, korala, anoda, Akon.
Navpično: Katalonija, orač, omarica, original, loj, te, skarabej, ono, enak, Lim, (in)ri, traminec, čok, Atika, ocet, nos, Ratibor, lukar, iluminacija, as, dereze, Nepal, Anica, Atacama, aj. Unija, ce, up, rog, tabu, Irak, Kosovo, ct, Tino, ave, Adakale, Egon, Neli, Eva, ali, Tod, Adelina, aga, ar.
0 Proti zaprtju
'=£jLeotuniie
Oglas reg. S. br. 323« dne 1° II. 1936.
(i. Ilunter:
Pasji čas
Vrhovni krmar Margil je strupeno pogledal kapitana.
«Flora je dober, čistokrven pes, najboljši ovčar, kar sem jih kdaj videl.®
«Da, da», je rekel trmasto kapitan. «Rajši jo pustite na bregu. Psi, mačke in ženske prinašajo ladji nesrečo. In razen tega je toliko ovčarski pes kakor jaz.»
Margil je v Buenos. Airesu nekoliko pil, in ko se je zjutraj zbudil, je sedel na svojem ležišču in . poleg njega Flora. Ni vedel zanesljivo, ali je on njo privedel na krov ali ona njega. Ime je imela zapisano na ovratniku. Toda moštvo in kapitan je niti čutili niso.
Zdaj je šla z Margilom v njegovo kabino. Nalil si je žganja in rekel Flori, da sta kapitan in drugi krmar navadna mlečnozobca.
Ko je ladjo zapuščala pristanišče, je Flora lajala »zbogom* vlačilnim čolnom.
Škropljenja ni marala in vselej se je skrila v krmarjevo kabino, kadar so začeli pripravljati cevi za umivanje krova. Nekoč jo je mornar poškropil. Smejal se je temu, potem pa je na to pozabil. Toda psi, dečki in sloni imajo dober spomin za ljubeznivosti in žu-litve.
Drugi dan jo je potegnil za rep in jo vprašal, kako ji je bila kopel všeč. Storil je to še enkrat, in Flora je za-
renčala nanj. Brcnil jo je. Zagrabila ga je za nogo in ga vlekla ritensko. Skakal je za njo po eni nogi. Mornarji so se mu smejali. Preklinjal je Floro in se šel pritožit h kapitanu: Flora je nevarna žival in bi jo bilo treba ustreliti.
«Ustrelite jo — dovoljujem vam», mu je rekel kapitan.
Toda Margil je bil velik, težak, močan; imel je strupen jezik in dve trdi pesti. Flora je torej živela.
Za rtom Hatteras so pri razburkanem morju žvenketali lonci in ponve,
L. & C. HARDTMUTHovl
SVINČNIKI
se izdelujejo zdaj v novo osnovani tovarni svinčnikov
L. & C. HARDTMUTH
V ZAGREBU
so torej domač izdelek
Vsakdo,
kdor
prvega
poskusi,
tudi stalno uporablja odlična
HARDTMUTHOVA
PERES*

IN HARDTMUTHOVE radirke
KI SO TUDI DOMAČI IZDELKI
tovarna koh-i-noor svinčnikov
L&C. HARDTMUTH
ZAGREB
štedilnik se je kadil, tla so si* izmikala pod nogami in kuharju so živci kar drgetali, ker si je opekel roko. Zdajci je Flora pomolila glavo v kuhinjo. Kuhar je planil s kuhalnico nanjo. Nekoliko vročih kapljic je zadelo njen nos. Njeno puhanje in otiranje s šapo je kuharja zabavalo, zuto je zlil nanjo polno zajemalko.
Floro je zapeklo. Skočila je na kuharja. Planil je k vratom. Flora mu je zasadila zobe v srajčni ovratnik.
Potem je capljala z ostanki srajce za Margilom. Moral je plačati dolar za novo srajco in dolar za razžalitev kuharja.
Flora jih je slišala, češ da naj se ogiblje prostaških kuhinjskih skledo-lizcev.
Ko je ladja plula proti Aberdeenu, so kapitan in mornarji prisegali, da Flora ne bo nikoli več videla Evrope. Ampak kako se je znebiti? Margil jo je sam krmil, ker se je bal, da bi je kdo ne zastrupil. Pred odkritim napadom so jo varovali njeni zobje. Od Margila se ni ganila niti za korak in vpričo njega se je ni upal nihče dotakniti.
Čez Atlantik je ladjo spremljal hud severnozapadni vihar, tako da je imela posadka dela čez glavo in da nihče ni utegnil misliti na Floro.
Pri Hebridskih otokih se je vihar polegel, nastala je megla. Ladja je drsela po gladki vodi kakor ladja duhov v beli megli.
Zaradi bližine zemlje in ker niso vedeli, kje so, so bili kapitan in častniki na mostiču.
je ležala pred nogami, poskočila, dvignila uhlje, nategnila vrat in gledala predse.
«kaj je. Flora? Čutiš škotsko?*
Skočila je k prednjemu delu ladje.
«Nazaj, gospa! Kapitan je na mostiču in te ne sme videti na prednjem krovu.«
Flora se je počasi vračala, se ustuv-Ijula in lajala.
Iz megle se je oglasila ladijska piščal, najprej hripavo, potem s polnim glasom.
Ko je naša ladja odgovorila z ostrim piskom, je začela Flora begati po krovu. Margil jo je klical. Ustavila se je ter se na pol obrnila. Zažvižgal je in Flora se je počasi vračala.
Margil jo je pobožal in se čudil, kaj ji je neki. Vprašal jo je, ali čuti vre-sje. Začutil je lahen veter ter stopil k ograji, da bi predrl z očmi meglo.
Flora je videla, da je brez nadzorstva in je šla na prednji del. Nič ni pomagalo Margilovo žvižganje. Margil je hitel za njo. Straža jo je hotela ustaviti, Flora pa jo je obšla, pomolila glavo skozi ograjo iti besno zalajala.
Margil jo je prijel za ovratnik ter jo hotel nazaj potegniti. Hipoma pa je osupnil in se zagledal v meglo.
Pustil je psa, se zasukal na peti, del roke k ustom in zakričal proti mostiču:
«Z vso naglico nazaj! Hitro, za Boga, hitro!*
Oglasila so se ostra povelja, krmar je zasukal krmilo. Ladja se je ustavila, se pomikala nazaj in se obračala. Megla se je nenadno dvignila kakor zavesa; breg je bil čisto blizu in na njem se je pasla čreda ovac.
Veramon-ovitek
z 2 tabletama
Ta zavojček zmore odslej vsakdo. Prosimo napravite poizkus in prepričali se boste o naglem učlnkp pri glavobolu, zobobolu In bolečinah zaradi ran.
VERAMON
Cevke z 10 in 20 tabletami.
Ovitek z 2 tabletama
Oglns reg. pod 8. Hr. 25.409 od 4. X. 1937
Ladja se je srečno rešila. Margil je šel pioti krmi. Pri stopnicah k mostiču je srečal kapitana.
ELEKTRO-LUX HLADILNIKI
na električni, plinski in pelrolejski pogon, brez motorja, brez kompresorja in brez tekoče vode, raznih velikosti, posebno konstruirani za gospodinjstvo.
■■■■■ Zastopstvo „TEHNA“, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 25/I. — Telefon 25-80 ■■■
Margil je bil nemiren kakor kapitan in se je držal pri vrutili strojnice, tla bi bil za vsak primer pripravljen. Zrl je v meglo in napeto poslušal, ali ne zasliši signala. Zdajci je Flora, ki mu
Flora je lajala nanje, medtem ko je posadka osupla strmela in napeto pričakovala, ali se bo ladji posrečilo obpluli celo vrsto črnih kleči, ki so molele iz vode.
«tludež, Margil, ta pes nas je rešil.« Margil se je ves srečen nasmejal.
«Ali vam nisem rekel, da je to ovčar?*
Pokažite
„ P r i j a t e I j a " svojim znancem in prijateljem in jih pridobite za naročnike. Za vsakega pridobljenega naročnika dobite
žepo najjAado.
d
u
d
Q
l/
Q
[j
3 n
j
dobite na odplačilo po isti ceni kot za gotovino
v trgovini angleških štofov
tfattfolUc
$QDfyboA.	tež. 32-43 žajpieA.
Ta varstvena znamka
NA STEKLENICI
Odlikovanje.
«L)anes me je pa učitelj pred vsem razredom pohvalil!* pove lonček, ko pride iz šole.
cTako, kaj je pa rekel?* se razveseli mama.
»Dejal je, da smo vsi sku|>aj osli, jaz sem pa največji!*
Pozna jih.
«Torej, dečki: na bregu stoji enajst dečkov, ki se hočejo kopati, todu še-
stini izmed njih je učitelj to prepoveduj. Koliko se jih bo kopalo, Novak?» »Enajst, gospod učitelj.*
Zaspal je.
Peter je v službi pri firmi Stenica & Co. Danes je prišel spet pot ure prepozno v pisarno. Šef ga pokliče: »Kako je to, da ste zamudili?*
«Zaspal sem in se prepozno zbudil.* Teduj ga je šef debelo pogledal.
«Kaj? Doma še tudi spite?*
DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEH
KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO
Sidol
katero vsled kemičnih sestavin vse te predmete
ČISTI, POLIRA, OHRANI, DESI NFICIRA
PAZITE MA VARSTVENO ZNAMKO?
SANATO Rl J ZA ŽIVČNE BOLEZNI
ZAGREB, Zelengaj štev. 37 — Telefon štev. 93-80, 67-46	—
ŠEF-ZDRAVNIK: DR. DJURO VRANEŠIČ
Jedro Kneippove slndnc kave je iz-premenjeno v karameliziran sladiti sladkor, ki hrani in krepi živce. Kneip-pova sladila kava se dobi samo v originalnih paketih s sliko župnika.
Bolniki so povsod. Zato je nujno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Dar mol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne pride v navado. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo D a r m o 1. Dobi se v vseh lekarnah.	Reg. 25.801/37.
Poletna in jesenska zabavna potovanja z S/S „Kraljico Marijo“
3. — 18. julija:
Susak, Kotor, Budva, Catania, Capri, Monte Carlo, Cannes, Bizerta (Tunis), Malta, Dubrovnik, Benetke.
Cene (voznina, kabina in popolna oskrba) od din 4.000- -.
19. julija — 3. avgusta:
Benetke, Split, Pirej (Atene), Bospor, Konstanca, Varna, Istambul, Kotor, Dubrovnik, Benetke.
Cene (voznina, kabina in popolna oskrba) od din 4.000'—.
24. septembra — 14. oktobra:
Benetke, Split, Rhodos, Larnaca (Ciper), Beirut, Haifa, Aleksandrija, Dubrovnik, Benetke.
Cene (voznina, kabina in popolna oskrba) od din 5.000'—.
Za informacije in prospekte se obrnite na
Jugoslovenski Lloyd, Zagreb, Gunduliceva 3 (Telefon 32-51, 32-52. — Brzojavke: Plovidba) ali pa na vodilne potniške agencije.
Informacije za potovanje z ladjami Jugoslovanskega Lloyda daje pisarna Hamburg— Amerika Linie, Ljubljana, Masarykova cesta 12.
OTROŠKE VOZIČKE in igrače, kolesa in
S. REBOLJ & DRUG
ugodnih cenah LJ U B L j AN A
«PrljateIj» izhaja vsakega 5. v mesecu. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina je:	Letno 12 številk revije »Prijatelj* Din 62—.
Ča se plačuje v obrokili, je četrtletna naročnina...................Din Ul'—
polletna naročnina.............' . .	, So-
odgovorni urednik Emil Podkrajšek v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/1. Tel. 21-32. Tisk Delniške tiskarne d. d. Predstavnik: Ivan Ovsenik v Ljubljani.
Vjclsgl IcoJia, Ao (lepa, če jo Aoste ne^oj/oA
Snovi Creme Mouson, ki delujejo v globino, prično dejstvovati v spodnjih kožnih plasteh, in ta racionalni način kožne nege naredi polt mladostno-nežno.
Na milijone žensk vsega sveta je spoznalo koristi, ki jim jih nudi edinstvena sestava te kreme, pa tudi Vam, gospa, bo
CREME MOUSON
kmalu neogibno potrebna za vsakdanjo kožno nego! In za varstvo Vaše kože neprekosljivi
PUDER CREME MOUSON
ki bo dal Vaši koži nežno gladkost in tako zaželeni breskvi podobni nadih. Pri izdelovanju tega pudra so bile izrabljene najnovejše raziskave na polju kozmetike — tako nežen je kakor dih, da se njegova obrambna plast komaj zapazi. Vam se ne bo poznala «napudranost», če boste uporabljali puder Creme Mouson!
Druge Mousonov« pctrebščine za lepotno nego:
Cold Creom M tuson	Igemo črtalo za ustne	Cr^-mo Mouson milo
Igemo $k:n lotion	Igemo lak za nohte	Igemo Shampoo
£<]
Kuverta
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
konfekcijska tvornica družba z o. z.
v Ljubljani
izdeluje kuverte vseh vrst, pisemski papir najmodernejših oblik, vrečice itd.
Tyrševa cesta št. 67
iiiiiiiiimiiiiliiiiiiimiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiimmiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiimilllmii
Telefon
28-07
BOGATO IZBIRO VSAKOVRSTNIH KOLEDARJEV
Vam nudi lahko samo litografija
ČEH, AŽ AR
M Ml
S-jullja.ua, Skuška ulica .it. 0 — ^Jele^on .it. 22—0Lt
ki je vodilna jugoslovanska tovarna koledarjev
*
Od&ttna UicLella.UA- in nitke cene ph&seneiajO Makolah ia.ltepa.jte. o&isk našega, zastopnika, da se phephitate a ph&dnostiA, ako kupite naAau.nost od phouzoajažca.