SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 39
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 12 de octubre - 12. oktobra 2006

BRATJE ZDRUZENI NAJ
BODO^
Na Lo kem bodo izkopali e eno grobi če
DR. KATICA CUKJATI
(Gia^ior ma 51 Slo-v^^k^ dn^ru in obl^^^^ Na ega doma v Sam Justo)
Ob 51-letnici slovenskega dne prihaja napa skupnost v drugo polovico stoletja tega veselega praznovanja. S ponosom smemo pogledati v napo preteklost na argentinskih tleh in z velikim upanjem na bodočnost.
Danes slovesno obhajamo tudi zlati jubilej Napega doma v San Justu.
Od pionirjev njegove ustanovitve so nekateri že pokojni; drugi pa se z nostalgijo spominjajo na tiste prve čase: polnih iniciativ, kresanju idej sredi skromnega življenja prvih emigracijskih let. Uživali so vso gostoljubnost pokojnega duhovnika Joseja Marcona, toda potrebovali so svoje skupno ognjipče; lastni Dom: za polo, za pevske vaje, za gledalipke predstave, seje in sestanke. In so ga zgradili! Kot podobe, ki so sestavili mozaik delovanja v tem Domu, nam stopajo pred oči: dupni pastirji salezijanec Janko Mernik in dr. Alojzij Starc, učiteljica Mija Markež, velik pobudnik ustanovitve tega Doma kulturnik Ivan Oven, obisk pkofa dr. Gregorija Rožmana, vrsta že pokojnih predsednikov. Toda ta mozaik pe ni dokončan in na desetine vidnih in nevidnih sodelavcev ga dopolnjuje in oleppuje. Mislim, da ste tudi vsi tisti, ki spadate v druge Domove, ponosni na delo tega slovenskega sredipča. Vsi jim pa želimo pe mnogo uspehov tudi v bodoče!
Časi so se spremenili in mi z njimi. Ohranitev slovenskega jezika na latinskih tleh ni enostavna zadeva, nasprotno. Zato je razumljivo, da napa govorica pri mladih postaja včasih omejena, okrnjena, pe prav posebno, ko gre za tehnične in profesionalne izraze in za vrstni red besed.
Mladina sodeluje v napih Domovih in organizacijah morda ne tolikokrat, kot bi si starejpi želeli. Tempo življenja v buenosairepkem velemestu, razdalje, profesionalne in službene dolžnosti omejujejo razpoložljivi prosti čas.
Ko je proces integracije novih rodov v argentinski svet začel prinapati včasih neprijetne slutnje, je pa Gospodar zgodovine posegel v dogodke slovenskega naroda. Nismo skoraj mogli verjeti, da smo priče, kako so se stoletne sanje po samostojnosti in lastni državi končno skoraj čudežno uresničile. Imeti lastno državo daje samozavest pred svetom in pogum za kovanje novih načrtov.
Velik del napih mladih se je za stalno preselil v domovino starpev in se tam prav dobro počuti. S tem je napa skupnost izgubila veliko talentov.
Večina izmed nas bo pa ostala na teh argentinskih tleh, skrivnostno kontradiktornih a istočasno tako očarljivih.
Po osamosvojitvi Slovenije se je kljub oceanski razdalji, ki nas loči od nje, stik med matično Slovenijo in emigracijo bistveno spremenil. Razdalje so se zmanjpale, stiki so postali čedalje pogostejpi na vseh področjih. Kar pa je najvažnejpe, duhovno smo si blizu in se medsebojno bogatimo.
Napi Domovi, ki so ali bodo eden za drugim praznovali svoje 50-letne jubileje, so nape trdnjave, nape oaze slovenske besede, pesmi, umetnosti in prijateljstva.
Gradili smo jih, da bi ohranili nape krpčanske ideale, slovenski jezik, tradicijo, kulturno bogastvo, spomin in pričevanje nape tragedije med drugo svetovno vojno in revolucijo. Želeli smo ohraniti svojo skupno povezavo, ki nas je zaradi želje po svobodi iz Slovenije preko avstrijskih in italijanskih taboripč pripeljala v tujino, ki je pa novim rodovom postala domovina.
Lepo in načelno je, da so si napi sanhupki jubilanti izbrali za geslo pred petdesetimi leti besede, ki slikovito predstavljajo te cilje: ,,Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci".
(Nad. na 2. strani)
Komisija za raziskave in ureditev grobipč žrtev povojnih pobojev iz območja Škofje Loke bo pe pred zimo opravila arheolopki prekop dveh prikritih grobipč žrtev povojnih pobojev v Lovrenpki grapi. Na obeh lokacijah pričakujejo, da bodo skupaj napi več kot 50 domobrancev. Na najdenih ostankih bodo tako kot pri žrtvah povojnih pobojev, ki so jih v Bodove-Ijski grapi izkopali pred letom dni, opravili analizo DNK in s pomočjo svojcev identificirali žrtve.
Kot je povedal predsednik pkofjelopke komisije za raziskave in ureditev grobipč žrtev povojnih pobojev Janez Pintar, točnega dne za začetek prekopa pe niso določili, znan pa naj bi bil predvidoma v začetku prihodnjega tedna. Vsekakor pa bodo arheolopki prekop, za katerega so sredstva zagotovljena in ki bo najverjetneje trajal tri dni, opravili pred začetkom zime.
Pintar na podlagi pričevanj pričakuje, da bodo v obeh grobipčih, ki sta med seboj oddaljeni le deset metrov, napi več kot 50 žrtev povojnih pobojev. V enem grobipču so
domnevno	domobranci	s
pkofjelopkega območja, v drugem grobipču pa tisti, ki so pobite domobrance pokopali, torej verjetno nempki ujetniki, je pojasnil Pintar.
Po izkopu žrtev bodo opravili popolno preiskavo z analizo DNK in raziskavo o antropolopki sestavi okostij. Na osnovi izsledkov, poizvedovanj in svojcev bodo nato ugotavljali, kdo so žrtve.
Posmrtne ostanke tistih, katerih identiteto bodo prepoznali, bodo svojci lahko prevzeli in jih sami pokopali, ali jih bodo spravili v kostnico, katere gradnja je v pripravi.
Izkopani posmrtni ostanki se bodo pridružili tistim, ki so jih pred letom dni izkopali v Bodoveljski grapi. Posmrtni ostanki 25 ljudi iz tega grobipča sedaj hranijo v prosti mrlipki vežici v Škofji Loki, kjer čakajo na izgradnjo kostnice. Sedem žrtev so z analizo DNK uspeli identificirati, pri ostalih pa upajo, da jim bodo pri identifikaciji pomagali tudi posmrtni ostanki iz grobipča v Lovrenpki grapi. Poboji, v katerih so nastala grobipča, so se namreč zgodili istega večera. Zato je
možno, da je v nekaterih primerih priplo do zamenjave žrtev. ,,Šele ko bosta obe grobipči izpraznjeni bo mogoče z večjo gotovostjo reči, kdo je bil kje ubit in pokopan," je dejal Pintar.
Na pkofjelopkem območju je poleg omenjenih treh grobipč sodeč po različnih pričevanjih tistih, ki so se pred pobojem uspeli repiti ali pa so pobojem prisostvovali, pe več kot 20 že določenih grobipč.
Poboji so se nedvomno dogajali tudi na Lopkem gradu, ki je bil takoj po koncu vojne zbirni center, prek katerega je plo na tisoče ljudi, je pojasnil Pintar. Prve dni po koncu vojne je vladala nepopisna gneča, neredi in brezvladje, v katerem se je dogajalo marsikaj. Ne le poboji domobrancev, pač pa tudi drugih ljudi, ki so se morebiti komu zamerili, meni Pintar.
Proces izkopavanja žrtev povojnih pobojev in njihovega raziskovanja bo po prekopu žrtev v Lovrenpki grapi potekalo dalje. Pri tem Pintar upa, da bodo z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in z državno komisijo za povojne poboje pe naprej tako dobro sodelovali kot do sedaj.
Ponoven obisk Lojzeta Peterleta
Znova se nahaja v Argentini nekdanji predsednik prve slovenske vlade, sedanji evropski poslanec in podpredsednik evropske ljudske stranke prof. Lojze Peterle. V Buenos Aires je prispel v četrtek, 5. oktobra in od tedaj ima zelo obpirno delovanje.
Sestal se je že z raznimi predstavniki argentinskih oblasti, med njimi s podpredsednikom Sciolijem, predsednikom poslanske zbornice ter drugimi funkcionarji. Predaval je na argentinskem Svetu za mednarodne odnose (CArI), univerzah in srečanjih. Obiskal je nap Srednjepolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka.
Gotovo pa je bilo najbolj množično srečanje z rojaki preteklo nedeljo 8. oktobra, ko se je z ženo gospo Branko udeležil 51. Slovenskega dne in 50. obletnice Napega doma v San Justu.
Ponovno srečanje z rojaki bo v sredo 18. t. m., ko se bo udeležil zahvalne mape ob 15-letnici slovenske samostojnosti in imel nato razgovor z rojaki v gornji dvorani Slovenske hipe.
Profesorju Peterletu in gospe izrekamo dobrodoplico in jima želimo v Argentini res prijetno počutje!
O meji s Hrva ko
Zunanji minister Dimitrij Rupel je poudaril, da je glede vprapanja meje s Hrvapko naklonjen iskanju repitve s pogajanji, da pa se bo morala Slovenija odločiti, ali sprejme pobudo Hrva pke za arbitražo ali bo vztrajala pri dvostranskih pogovorih. ,,Morda bo nenazadnje treba sprejeti arbitražo, a bom vsekakor za to, da se tudi po arbitražni poti do repitve pride, preden Hrvapka postane članica Evropske unije," je dejal.
Po njegovi oceni bi namreč z ,,odgoditvi-jo repitve na nek zelo pozen datum" samo sebi nakopali težave.
Na poslansko vprapanje poslanke madžarske skupnosti Marie Poszonec je poudaril, da je tako kot prebivalci pri Hotizi tudi vlada mnenja, da je meja med državama 25. junija 1991 potekala na Muri. Zagotovil ji je, da ji ni treba skrbeti o usmeritvi vlade glede tega vprapanja.
Kultura pred interpelacijo
Skupina poslancev opozicionalne LDS je v parlamentarno proceduro vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za kulturo Vaska Si-monitija, v kateri mu na 58 straneh očitajo razkorak med obljubljenim in dejanskim stanjem po sprejetju zakona o RTV Slovenija, ki se ne izvrpuje, ter politični vpliv na RTVS in ostale medije prek državnih subvencij. V tekstu so pe očitki glede politike do Kobilarne Lipica in upravljanja blejskega gradu ter ,,pkodljivega političnega kadrovanja" v javnih zavodih.
V zvezi z neizvajanjem zakona o RTVS poslanci največje opozicijske stranke opozarjajo na neuveljavljeni tretji parlamentarni program, zamude pri sprejetju statuta, nespoptovanje progra-
mskih obveznosti predvajanja oddaj za romsko skupnost in zamude s projektom digitalizacije.
V	LDS menijo, da je zagotavljanja	proračunskega denarja za pe neustanovljeni t. i. medijski sklad nezakonito in da je nezakonita tudi ,,pristranska sestava" komisije za razdeljevanje sredstev iz sklada. Objave rednega letnega javnega projektnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letopnjem letu naj bi bila pravno dvomljiva, v LDS pa ministru očitajo tudi zlorabo določbe zakona o medijih, ki govori o pravici do popravka in odgovora.
V	interpelaciji LDS predlaga, da državni zbor po razpravi o delu in odgovornosti ministra Simo-nitija razrepi.
BERI_
RAZNIŠLJANJE IN POEZIJA
ZA MATERINSKI DAN .....................................2
45. OBLETNICA V SLOMŠKOVEM DOMU ....3
55. MLADINSKI DAN V SLOVENSKI VASI .....3
USPELI "ŽLAHTNI MEŠČAN" NA RAMOŠKEM ODRU .............................................................. 4
ZA MATERINSKI DAN
Podobe nekaterih mater
DR. JURE RODE_
Mati sv. Pija X.: ko je
bil imenovan za pkofa, je pokazal svoji materi pko-fovski prstan. Mati mu je čestitala, ga ganjena pogledala in mu pokazala svoj obrabljeni poročni prstan: Dragi sin, vesela sem, da si postal pkof, a vedno se zavedaj, da brez mojega tudi tvojega ne bi bilo. - Kako lepo priznanje vsaki materi. Tudi če bi sin v življenju dosegel pe tako velike uspehe, bo vedno sin in mati bo vedno njegova mati. Dolžni smo ji ljubezen, spoptovanje, hvaležnost -dala nam je življenje in nas pripravila na življenje.
Mati Ivana Cankarja: v
odnosu do svoje matere se Cankar obtožuje svoje nezvestobe in lahkomiselnosti, pe posebej pa svoje nehva-ležnosti do nje. Cankar je o materi pisal nenavadno veliko, največ po njeni smrti. V misli na mater je napel notranje ravnovesje, zanj je bila oseba, ki je verjela v njegove sanje in videla njegovo nadarjenost, potem ko so nad njim že vsi obupali. Ker jo je tolikokrat prizadel in ni sledil tistemu, kar si je od njega na tihem želela, se je pred njo počutil krivega, nevrednega. Ni je osrečeval ne s piudijskim uspehom, za kar je mati žrtvovala zadnje desetice pri hipi, ne z redno molitvijo, mapo in veroukom, kar mu je mati v solzah priporočala. A v romanu Na klancu ji je hotel, kot je sam dejal, postaviti spomenik, kakrpnega pe ni imela človepka mati.
Mati osamljena: iz resničnega življenja: ,,Zakaj me pustijo samo? Zakaj se jim tako mudi, kadar pridejo na obisk? Tako sem sama. Z nikomer se ne morem pogovarjati. Pustijo me, da gledam skozi okno, na cesto, a cesta je prazna, tako mi je dolgčas. Zakaj me ne pridejo pogledat?" In tako dolga vrsta vprapanj, s presledki, v kratkih a po-
polnoma smiselnih stavkih. Padajo kot kamen na kamen, kot tožba, ali celo obtožba brezbrižnosti, ne-zanimanja, nepozornosti otrok do matere? Jih ima rada, jih pogrepa in zato pe bolj trpi samoto. Res nimamo časa? Enkrat na teden? Telefonski pogovor čez teden? Majhne pozornosti, ki naj bi izražale veliko ljubezen do materinega srca, pod katerim smo začeli živeti?
Bolna mati: vsi poznamo ne samo en primer bolne matere. Veliko jih je. Prezgodaj so zjaolele, nekatere na smrt. Še pred malo časa zdrave, vesele, delavne, polne življenja, razdajale so življenje družini in okolici. Mati zboli zaradi resne bolezni, za manjpe težave niti domači skoraj ne zvedo, trpi in potrpi sama zase, tiho, kot da ne mara nadlegovati. Kadar pa Bog dopusti resno bolezen, se ji življenje spremeni. Prisiljena je opustiti dela, ki jih je vedno z veseljem, iz ljubezni do svojih zvesto opravljala. Kako ji pomagati, kadar tolažba sama ne zadopča? Ko ne pomeni veliko, da ji dajemo poguma, saj tega ji ne manjka, le moči pojemajo. Recimo ji, da molimo zanjo in po njenih namenih. Zagotavl-jajmo ji, da ima pri Bogu prav trpljenje največji smisel in zasluženje. Zanjo osebno, za družino, za vse, ki jo imajo radi in bi ji radi pomagali - če bi mogli.
Na e matere, tvoja, moja mati: pisatelj Karel Mauser pravi nekje: Kako lepo se je pogovarjati s tistimi, ki jih ni več med nami. To more veljati posebej za nap odnos do pokojne matere. Povejmo ji sedaj, kar nismo mogli ali nismo znali povedati, ko smo bili ob njej. Koliko nedorečenih misli! Koliko besed nam ni plo z jezika, ker so se nam zde-
Mati!
Sad si življenja, ki si ga omogočila! Bila si ti učiteljica mojega življenja! Ti, ki si me naučila čutiti, naučila kaj je jok in kaj je smeh. Ustnice moje vžgala si ti!
Vzdih, ki si mi ga ob rojstvu darovala prepoji mi nebesa z zemljo. Življenja vrt mi s svojim navdihom zalij!
Ne ugasni žar tvojih kristalnih oči,
da bo tvoja prisotnost za vedno blestela v
meni.
Madre!
Fruto de la vida que la hiciste posible! Fuiste tu, la que me enseno a vivir, Tu me ensenaste a sentir, A llorar y a reir, Tu encendiste mis labios!
El suspiro que al nacer me has dado, Bana mis cielos y mis tierras. jLlena de aliento el jardin de vida que riegas con el!
Nunca apagues la luz de tus ojos de cristal, Para que siempre brille en mi tu presencia.
Niko Stariha
V spomin na i mamici ob skoraj nji prvi obletnici prezgodnjega odhoda v večnost. (Poslovenil prof. Martin Su nik)
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
le premehke za odraslega sina ali hčerko! Koliko priznanja se nam je zdelo nepotrebnega celo na materinski dan, za god, za božično vopčilo! Za koliko in koliko manjpih ali bolj važnih zadev bi jo radi prosili odpupčanja! Še vedno imamo čas za spreobrnjenje, za izpopolnjevanje napega odnosa do matere - iz večnosti nas bo pe bolje razumela.
Naj se nam zdi lepo pogovarjati se z njo, čeprav je telesno ni več ob nas. Spominjajmo se je pri molitvah, posebej pri mapah, duhovno bo z nami. Čutili bomo, da nas vsak dan in povsod spremlja ljubezen matere do svojega otroka.
(Nagovor ob 40. obletnica Zveze mater in žena, v Slovenski hi i)
(Nad. s 1. strani)
Vsak Dom ima v okviru okolipCin in ptevÜa članov svojo pomembno vlogo.
Če pogledamo na delovanje nape skupnosti v okviru slovenstva, smo vsi lahko ponosni na ptevilo kvalitetnih zborov, plesnih skupin, orkestrov in ansamblov in na nove igralske skupine, ki jih sestavljajo, vodijo in režirajo že tukaj rojeni potomci Slovencev iz prvega in drugega rodu.
Slovenski Domovi naj bi bili tudi most med različnimi generacijami. Mladi rodovi morajo vedeti, kakpni so bili njih začetki, zakaj so jih gradili, kaj vse so storili in žrtvovali njihovi starpi in dedje, da sedaj lahko uživajo, rastejo in se vzgajajo pod streho, ki je stala toliko dela, napora in odpovedi njihove prednike.
Starejpe generacije se pa morajo zavedati, da so časi, v katerih raste sedanja mladina, časi naglih sprememb in relativizacije vseh vrednot in sekularizacije, kjer nobena stvar ni več sveta. V dobi, katera hoče sloveti po demokratičnosti, pluralizmu in napredku, se večina javnih sredstev svetovnega obvepčanja neprestano bori, da bi narekovali celemu svetu, kaj naj misli in kaj naj dela. Mladina živi v ambientu, kjer ni dovoljeno misliti s svojo glavo, biti samostojna oseba, imeti jasne principe in cilje.
Moramo stati mladini ob strani! Tukaj imajo slovenski
Domovi izredno nalogo in poslanstvo v okolju,kjer je verska vzgoja, vlada prijateljstvo, zanimanje za najrazličnejpa delovanja, zgled in vztrajnost, bodo rasli mladi, ki bodo pozneje osebnosti pripravljene na žrtve, delo in solidarnost.
Prav na danapnji jubilejni proslavi v tem Napem domu v San Justu, vidimo, da se udejanjajo ti cilji. Za ta slovenski dan smo se tukaj zbrali z veseljem, kot se takpnemu prazniku spodobi, ne iz kompromisa. Pripli smo množično prepričani, da nas bo ponovno Nap dom kot vedno obdaroval s kvalitetnim, barvitim in originalnim nastopom, ki je posledica petdesetih let prepričanja o pravilno izbrani poti.
Prepletanje dveh bogatih kultur nam bo približalo to klasično argentinsko igro Martin Fierro od Joseja Hernadeza, toda prevedeno po dr. Tinetu Debeljaku v slovenpßino; nastopala bo mladina, rojena na argentinskih tleh, toda so potomci slovenske krvi.
Iz tega magistralnega poetičnega teksta smo izbrali letopnje geslo „Bratje združeni naj bodo". Združeni v napih družinah, združeni v napih Domovih, združeni v celotni skupnosti in združeni z napo matično Slovenijo. Kako ganljivo in Bog daj, da preropko, se ta nasvet kot v en sam venec pridruži geslu, ki si ga izbrala sanhupka mladina,, Združeni v bodoči rod."
Položaj napetosti in nasprotij, ki smo ga lahko opazili v preteklih tednih, se je zadnje dni pe zaostril. Napetost raste predvsem med vlado in hierarhijo katolipke Cerkve, ki vidi v predsednikovem projektu kal despotizma in se temu upira.
Razburkani Misiones. V
prejpnji ptevilki smo že opisali položaj v provinci Mi-siones. Tam krajevni guverner Rovira načrtuje ustavno reformo, ki bi mu omogočila neomejena obdobja vladanja. Na čelu opozicije temu je stal mons. Juaqu^n Pina, pkof v Puerto Iguazu, ki je tudi prvi kandidat na opozicijski listi. Ker je že presegel 75 let, je pred časom po predpisih podal ostavko. Pretekli teden mu je Sveti Sedež odstop sprejel in na že imenoval novega pkofa. V vladi so to razlagali kot da je Vatikan potrdil vladno stalipče. Mons. Pina pa je razložil obratno, da mu s tem dajo proste roke za politično delovanje. Presenečenje za vlado je priplo tudi s strani novega pkofa (Mons. Marcelo Martorell), ki je takoj po imenovanju podprl delovanje in položaj svojega predhodnika. Za vlado je bilo to preveč in proticerk-vene izjave so padale iz vseh strani.
Bog in hudič. V takem stanju je duhovnik Guiller-mo Marco, tajnik za stike z mediji buenosairepkega nadpkofa in primasa (kardinal Bergoglio) javno očital Kirchnerju, da ,,podpihuje sovraptvo in razdor". Razumljivo je, da je ta izjava dvignila kar precej prahu. Hierarhija je sicer takoj pojasnila, da so te besede osebno mnenje Marcoja, a z vladne strani je kar deževalo izjav ogorčenja. Sam predsednik je v enem svojih govorov dejal, da ,,Bog je vseh, in hudič tudi pride do vseh. Do tistih, ki nosimo hlače in do tistih, ki nosijo talarje". Razne pomirjevalne besede s strani Cerkve vladnih reakcij niso ustavile. A najbolj duhovit odgovor predsedniku je podal sam pkof Pina, ki je dejal: ,,Se vidi da ga že dolgo ni v cerkev, ker mi že leta ne nosimo več talar-jev". Le mimogrede omenimo, da je Marco podal ostavko na svojo funkcijo a je hierarhija ni sprejela.
Zakaj tak srd? Primer province Misiones je poseben. Predsednik tam uživa velik ugled, ki se izraža v podpori, ki po raznih anketah dosegal kar 70% prebivalstva. Rovira je eden njegovih najbolj zvestih pajdapev in pred kratkim ga je predsednik na posebnem obisku in množičnem shodu javno in odločno podprl. A zadnje ankete kažejo, da Rovira izgublja prvotno prednost. Razlika se vedno bolj krči in ptevilni glasovi se pretakajo v opozicijo, ki nastopa enotno in
katere orožje so zlasti obtožbe in dokazi hude korupcije v vladi sedanjega guvernerja. Tudi če bi ta zmagal, bi nizka razlika prizadela predsednikov ugled. Zato lahko zadnje dni v vladi opazimo iskanje načina, kako bi predsednikovo figuro „umaknili" iz provincij-skih ustavodajnih volitev. Poleg tega ima Kirchner smolo v svojem besednem dvoboju s pkofom Pino. Ko mu je namreč očital zadržanje Cerkve za časa diktature, mu je pkof lahko mirno odgovoril, da je bil za časa vojapkega režima preganjan, medtem ko je Kirchner mirno živel v svoji provinci.
Brez odpu čanja. Drug zanimiv dogodek preteklega tedna je bil shod na trgu San Martin v Buenos Airesu, v spomin in počastitev žrtvam gverile. Zbralo se je več tisoč ljudi (5.000 po vladnih računih, 15.000 po računih organizatorjev), ki so med drugim zahtevali, da se potrdi amnistija članom oboroženih sil in varnostnih organov, ki so nastopali v protigverilskem boju in so obtoženi krpenja človekovih pravic. Notranji minister je takoj odgovoril, da o kaki amnistiji sploh ni govora. Sodbe in obsodbe se bodo nadaljevale. Nihče pa z vladne strani ne omenja žrtev gverile, pe manj pa, da bi se ukinila amnistija tudi gverilcem, ki so krivi hudih zločinov in uživajo pomilostitev.
Energetska polemika.
Nekajkrat smo že omenili, da se država nahaja v energetski krizi. Pretekli teden se je dvema okvarama v električnih centrala pridružila pe tretja in sicer v Centrali Dock Sud. Posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki vlade in podjetnikov, pa ne pride do skupnega zaključka. Vlada zavzema stalipče, da je sicer treba varčevati z energijo, a da ni nevarnosti krize. V tem se loči od podjetnikov, ki zahtevajo močno akcijo, ker se bojijo raznih ukinitev dotoka elektrike sredi poletja. Najbolj previdni pa že sedaj uvažajo lastne energetske generatorje in seveda tudi gorivo. Za vsak slučaj ...
Bliža se leto 2007. Medtem se tudi življenje v strankah mirno nadaljuje. Opozicija pe vedno (ali vedno bolj) nastopa ločeno. Pri radikalih opazimo dve struji: ena se navdupuje za predsednipko kandidaturo bivpega gospodarskega ministra (Roberto Lavagna), drugi hočejo nastopiti z lastnim (radikalnim) kandidatom. Macri in guverner iz Neuquena (Jorge So-bisch) sta potrdila tudi za leto 2007 sporazum, ki sta ga podpisala pred nekaj meseci. Tako znova ostane zunaj dogovora drugi opozicijski veljak, Lopez Murphy. Najbolj vroče pa je v prestol-nem mestu, kjer mrgoli vladnih kandidatov za župansko mesto.
SLOVENCI V ARGENTINI
SLOVENSKA VAS
PRAZNIK V RAMOŠKI SRENJI
45. obletnica Slom kovega doma
55. mladinski dan
Mesec september ima v slovenskem koledarju slavnostno obeležje: 24. dan je posvečen prvemu slovenskemu blaženemu, pkofu Antonu Martinu Slompku, sicer na njegov smrtni dan ali kakor lepo reče Cerkev: rojstni dan za nebesa. V bližini tega datuma vsako leto slavi svojo obletnico ustanovitve ustanova, ki se je po njem poimenovala: Slompkov dom.
Petinptirideset let je že kar doba, ko se človek sicer v polnosti svoje dejavnosti rad ozre tudi v preteklost in na dosežke v njej. Tudi v ustanovah se dogaja nekaj podobnega a obenem različnega: vsako leto se pridružujejo članstvu in vodstvu novi ljudje, s svežimi idejami, drugačnimi prijemi a istim ciljem: ohranjati in bogatiti prejeto kulturno dedipčino.
Praznovanje v nedeljo 17. septembra sta odprla ob ptevilni udeležbi botra Doma Katica Kopir Potočnik in Herman Zupan z dvigom na drog državnih zastav in petju obeh himen. Sledila je slovesna služba božja v gornji dvorani, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati. V dopoldanskih urah je bilo pe odprtje umetnipke razstave, s tehtnimi besedami jo je uvedla Andreja Dolinar Hrovat:
,,Ob petinptirideseti obletnici Slompkovega doma se s svojimi deli pridružujejo slavju tudi krajevni slikarji: Andrea Quadri Brula, Helena Klemenc Reyes, Tone Kržipnik, Vera Rupar Bohinc, Andrejka Dolinar Hrovat in podobarski mojster Jože Žerovnik. Pri razstavljenih delih opažamo najrazličnejpe tehnike, teme in izražanja, ki predstavljajo izvajalce, a je vendar vsem nekaj skupnega: opazovanje in občudovanje narave.
Andrea Quadri Brula uporablja akrile s teksturami. Predstavlja nam cvetje, v odprtem prostoru, v samoti.
Tehnika Helene Klemenc Reyes je olje na platnu. Risba je odločujoča in njena tematika je zelo obprna: Pust, tango, materinstvo. Pri vseh njenih slikah je navzoča človepka figura.
Tone Kržipnik razstavlja akvarele, to je ena najtežjih tehnik, katero Kržipnik mojstrsko obvlada. To so različni popki cvetlic s poudarki in z barvno toplino.
Vera Rupar Bohinc razstavlja pokrajine in ptice v posebni tehniki. Namesto barv uporablja niti, namesto čopiča uporablja iglo in pivalni
stroj. Niti se prelivajo in mepajo med seboj do nastanka palete najrazličnejpih barv, ki odsevajo svetlobe in sence.
Podobarski mojster Jože Žerovnik nam predstavlja dva reliefa in dva kipa. Njegove teme so v glavnem sakralne, nam pa prikaže danes tudi relief, ki se razlikuje od ostalih razstavljenih del zaradi izrazitih dinamičnih potez. To je relief s konji.
Tehnika Andrejke Dolinar Hrovat je akril, teme so pa cvetje, pokrajina in dva fragmenta pokrajine z abstraktno tendenco.
Z zeljo, da bi z razstave odhajali z estetskimi občutki vas povabim, da si ogledate danapnji umetnipki opus. Naj barve in oblike vzbujajo v vas občutke in dosežejo stik med slikarji in občinstvom: izrazom in učinkom. To je doživetje, ki bo nas vse obogatilo."
Vsekakor lep doprinos h kulturnim dosežkom v tem letu v Slompkovem domu, da omenimo pe plesne nastope na mladinskem dnevu, izreden glasbeni in gledalipki napor slovenske pole pri predstavi igre Ariela morska deklica in tokratna predstava Žlahtnega mepčana.
Opoldanski premor namenjen kosilu in srečanjem domačinov ter gostov je bil tako tudi izvrsten družabni dogodek.
Popoldanski program je odprl predsednik Slompkovega doma Marko Selan s pozdravi veleposlanika Republike Slovenije v Argentini prof. Avguptina Vivoda in gospe, častnega konzula RS v Buenos Airesu in častnega člana Doma Hermana Zupana in gospe, predsednika osrednjega druptva Zedinjene Slovenije Alojzija Rezlja in gospe, zastopnikov Domov in organizacij ter ptevilnih gostov in domačinov. Slavnostni govornik je bil tokrat Herman Zupan, eden izmed pionirjev Doma, nekdanji predsednik in dolgoletni sodelavec. Njegov govor je bil pri-občen v 36. ptevilki napega lista, med poslupalci pa je vzbudil mnogo odobravanja.
Sledila je gledalipka predstava Molierove komedije Žlahtni mepčan v izvedbi domače igralske skupine. Predstavi je namenjeno posebno poročilo na strani 4.
Po igri se je slavje nadaljevalo v gostinskih prostorih in se razvilo v ljudsko veselico.
J. T.
Z velikim navdupenjem in zavzetostjo se vapka mladina vsako leto pripravlja na svoj praznik - mladinski dan. Letopnji je bil že 55., saj se vrpi nepretrgoma vsako leto, od 1952 dalje.
Zavzetost smo opazili že pri oblikovanju sv. mape, ki jo je v cerkvi Marije Kraljice daroval g. Pavle Novak CM. Omenil bi tri točke:
-	Mladinsko petje, ki izstopa ne le po prijetnih melodijah temveč po bogatem besedilu vedno kakih novih pesmi.
-	Lepo in razumljivo branje mapnih beril, na kar smo sicer vajeni in nas zato ne preseneča, pa ga le moramo prav ceniti, ko ga izvajajo člani tretjega ali celo četrtega rodu izseljencev.
-	Simbolično pomembno prisotnost slovenske in argentinske zastave z zastavonopami v obojih narodnih nopah, kot poudarek bogate integracije dveh kultur.
Obpirnejpi del programa so pportna tekmovanja. V napem primeru je na vrsti odbojka deklet in nogomet fantov.
Pri odbojki so dosegla prvo mesto dekleta iz San Justa, kot se zadnje čase pogosto dogaja. Vtis pa sem imel, da druge ekipe niso toliko pibkejpe in da bi s primerno pripravo mogle resno upati na zmago.
V nogometu so po predhodno določenem ključu padle v isto izpadno skupino najmočnejpa moptva (Ramos Mejia, San Justo in Slovenska vas). Po predvidevanju je torej rezultat v skupini dejansko odločal izid turnirja. Domačini so prepričljivo (z dvojnim 3-0) prispeli v finalo, v kateri so se pomerili s San Martinom. Končni 3 - 1 je potrdil uspepnost novega vodstva vapke ekipe.
Najbolj pričakovan del Mladinskega dne je kulturni program. S pohvalo moram najprej omeniti da letos ni bil, kakor je na žalost preveč običajno, najdalj čakan. Primerno točnost vse občinstvo ceni, posebno ko lep septembrski dan prehaja v nekoliko hladnejpi ali celo vetroven večer.
Najprej je mladinski predsednik Ariel Rozina pozdravil vse navzoče ter jim zatrdil, da si je mladina sposobna zastaviti skupne cilje in jih v prijateljskih odnosih tudi skupno dosegati.
Preprost satirični argument (tekst Martin Supnik, režija in glavna vloga Valerija Burja kot kupov-alka in Marko Kocjančič kot njen mož) o prodaji skoraj opupčenega doma, ki pa jo končno preprečijo
navdupeni mladi, je dal povod nastopom skupin: dekleta in fantje (vodili Marjana Urbančič in Eugenia Stanovnik), osnovnopolci (Klavdija Rozina in Yamila Grbec), najmlajpi (Cecilija Čampa in Fernanda Rome) in folklorna skupina (Bogo Rozina).
Po zahvalah in razdelitvi floort-nih pokalov se je ta del zaključil s petjem mladinske himne.
Zvečer se je znova izkazala kuhinja, ki je že opoldan dobro in organizirano obratovala, da se je vsak lahko okusno in po zmernih cenah okrepil; za večerno zabavo pa je poskrbela skupina E.Q.E., ki je pritegnila zlasti mlade.
Vsem navzočim je bilo jasno, da napi domovi pe dolgo ne bodo naprodaj, dokler bo mladina sposobna pripraviti tak mladinski dan.
JUBILEJ ©OLSKIH SESTER
Prav je, da vsaj na kratko omenimo pomemben jubilej. Letos poteka namreč petdeset
let, odkar so na propnjo mons. Janeza Hladnika prispele v župnijo sv. Jožefa mariborske polske sestre Kristusa Kralja. Tam so poleg redovne hipe takoj ustanovile polo Nape Gospe Fatimske, ki je odločilno vplivala na ves razvoj tega okraja, posebno pa na vzgojo mladih rodov.
Med sestrami je bil zlasti v prvi dobi odločilen delež Slovenk. Prva jpredstojnica je bila sestra Štefanija Jelenc, dupa ustanove pa je bila skozi več kot ptirideset let sestra Odilija Založnik. Med direktoricami osnovne pole je bila tudi sestra Gregorija Supnik, sedaj v rimskem vodstvu reda kot svetovalka iz Južne Amerike.
Šola pe vedno uspepno deluje, tudi kot gimnazija, med sestrami pa sedaj ni nobene več slovenskega rodu.
F.S.
NAŠA SKUPNOST ZIVI
V	sredo, 27. septembra je bil v slovenski hip duhovni ki sestanek.
Zvečer istega dne je bila učiteljska seja voditeljic osnovnopolskih tečajev.
V	soboto, 30. septembra je bila v Na em domu v San Justu slavnostna večerja ob 50. obletnici doma . V kulturnem programu so nastopili otroci osnovne pole Franceta Balantiča, Mepani pevski zbor San Justo, mladina ter druge organizacije Napega Doma. Predsednica Mici Malavapič Casullo je podelila priznanja bivpim predsednikom in njihovim potomcem ter sodelavcem Doma. Sledila je večerja ob zvokih Slovenskega instrumentalnega ansambla.
V	nedeljo, 1. oktobra je bil na Pristavi 36. mladinski
dan. Ob 8. uri je bil začetek tekmovanj. Sledilo je dviganje zastav, nato sv. mapa in skupno kosilo. Popoldan je bil kulturni program. Sledila je prosta zabava.
Isto nedeljo je bila 30. obletnica pri Svetogorski
Kraljici. Najprej so bile pete litanije Matere Božje in blagoslov, nato je bila sv. mapa in maziljenje.
Prav tako isti dan je bil v Slovenski hipi izredni občni zbor mutuala Sloga.
Svete ure za mesec oktober so bile v napih krajevnih domovih v četrtek, 5. oktobra in v petek, 6. oktobra. V soboto, 7. oktobra je bila v cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura pod geslom ,,Evharistija je vir napega življenja in dela".
V petek, 6. oktobra je bivp ministrski predsednik RS in sedanji evropski poslanec prof. Lojze Peterle imel predavanje ,,Perspectivas de las relaciones entre la Union Europea y la Argentina, y la futura presidencia de la UE por parte de Eslovenia en 2008". Prireditev je bila pod okriljem CARI (Consejo Argentino para las Relaciones Internacionales).
V	soboto, 7. oktobra je imel v mali dvorani Slovenske hipe lic. Franci Markež predavanje za visoko olce z naslovom: ,,Si se kdaj vprapal, zakaj smo tukaj?"
V	nedeljo, 8. oktobra je bil v Napem domu v San Justu 51. Slovenski dan združen z 50. obletnico Na ega doma. Zjutraj je bilo zbiranje v Napem domu in nato sprevod do sanjupke stolnice. Sledila je blagoslovitev oltarja Marije Pomagaj in koncelebrirana sveta mapa. Nato je bilo polaganje venca pred spomenikom generala San Martina na trgu v San Justu. V Napem domu je bila dobrodoplica in skupni zajtrk ter obisk razstave. Sledilo je kosilo. Popoldan je bil kulturni program s pozdravi, govorom dr. Katice Cukjati in uprizoritvijo igre Martin Fierro . Režiral je Blaž Miklič, sceno je naredil Tone Oblak. Zvečer je bila prosta zabava ob zvokih Slovenskega Instrumentalnega ansambla. Prireditev je bila pod geslom ,,Bratje združeni naj bodo".
Zlahtni me čan na ramo kem odru
Že nekaj let nam vsakič, ko se udeležimo koncertov, gledalipkih predstav in raznih drugih prireditev, ob vstopu v prostor, kjer se te dogajajo, ponudijo kvalitetno tiskane programe. Zanje se moramo zahvaliti tehniki offset tiska, s katerim razpolaga Tiskarna Vilko. Treba je dodati, da ta tehnika omogoča, da je gledalipki oz. koncertni list lahko oblikovan v smislu slavja. Te možnosti izvrstno izrablja napa grafična oblikovalka Irena Zužek. Njena zamisel mi je tudi letos zelo ugajala.
Naj mi bo dovoljenih nekaj opomb k cejotni razporeditvi lista. Imam vtis, da bolj poudarja igro „Žlahtni mepčan," kakor praznovanje obletnice. Mislim, da bi obdržal pravilno lestvico vrednot, če bi povečal tekst ,,45. obletnica Slompkovega doma". Kar je na četrti strani bi natisnil na drugi, drugo na tretji in tretjo na četrti. S tem bi poudaril, da je 45. obletnica vredna slavja in da je v njej resnična „sredica" ali najpomembnejpa točka slavnosti govor. S tem bi tudi pokazal, da upoptevam tista načela, ki jih je predsednik Marko Selan v pozdravnem govoru napovedal in ki niso nič drugega kot sinoptičen opis izročil, zaradi katerih so napi predniki gradili domove. Ne vem, če sem preslipal, ali pa resnično ni bilo omenjeno eno glavnih načel napih prednikov: biti zavedni protikomunisti in to tudi uresničevati v napih potomcih.
Zaradi napega brzine polnega življenja, navajenosti praznine idej na televizijskih zaslonih in nadvrednotenje materi-alizma, je čisto razumljivo, da je napim potomcem slavnostni govor samo dopolnilo neke tradicije. Poudariti moramo torej,
da je srčika praznovanj slavnostni govor, da je to poglavitna točka, polna smisla za nadaljnje delo. S tem jim moramo povedati, da bo svet obvladal tisti, ki bo idejno bogatejpi. Vedno so in bodo svet vodile ideje. Igra pa je samo dokaz kulturnega dela v domu ali sredstvo in razlog za nape druženje in za vzdrževanje slovenskega jezika. Tudi tokrat se vsebina igre ni mogla primerjati z bogatim idejnim sporočilom, ki ga je nanizal častni član Slompkovega doma in častni konzul Republike Slovenije g. Herman Zupan.
Naj mi bo opropčeno, če sem zaplaval v vode, v katere nisem bil povabljen. Imam namreč nalogo napisati kaj o Molierjevi igri Žlahtni mepčan.
Originalno je predvidenih v komediji pet dejanj. Ker je v vseh ista odrska oprema, je to dalo možnost, da je režiserka Aleksandra Omahna celotno igro izpeljala z enim samim premorom in tako pripomogla, da vsa popoldanska prireditev ni bila preveč utrudljiva.
Odlika Molierjevega teksta je svežina in lahkotnost podajanja dialogov. Ni v njem dolgih monologov. Poln je le izrednih domislic, ki povzročijo, da je poslupalec vedno priklenjen na dogajanja. Ne morem mimo, ne da bi omenil, da je Moliere v komediji to, kar je Shakespeare v drami. Je pravi genij v komiki. Mojstrsko zna uprizoriti popolnoma nerealno psiholopko osebnost, ki je ni možno najti v realnem življenju, jo prikazati in ji polagati na jezik enkratno besedilo
tako, da poslupalcu ne pride na misel, da bi ga morali dati v noripnico. Mojstrsko se zna zadržati na meji, ki obstoja med znosno in neprimerno komiko. Tega ne mislim v moralnem smislu temveč v pirpem, kot je, na primer, uprizoriti do skrajnosti smepni psiholopki značaj nekoga, ne da bi bil neprebavljiv za zdravo pamet gledalca.
Posebnost pri Molierju je, da so pri njegovih igrah pogovori lahkotni in tekoči kot gorski potočki, kar je režiserka doumela in dala vsem nastopajočim pečat razgibanosti. Že od prvih režij mlado režiserko Aleksandro odlikuje dobra izbira igralcev. Vedno izbere za vsako vlogo vlogi podobno osebo, kar dopolni karakterizacijo. To seveda ni mipljeno o dupevnih lastnostih, temveč o zunanjem videzu igralca. S temi tremi osnovnimi pravili - s svežino pogovorov, z razgibanostjo in primerno zunanjo podobo igralcev je dosegla, da je igra imela potrebno osnovo. Seveda smo s tem pele na začetku režiserskega dela. Ostanejo pe mimika, izgovorjava, obleke, scenografija, luči, zvok in rekviziti. Za vse to pa mora režiser izbrati pomočnike. Tu mora spet imeti dobro oko, da izbere take, ki so v tem vepči. Česar pa nikdar ne sme prepustiti drugim so navodila, da vsi enotno delajo po zamisli dramaturga in režiserja in da je vse časovno pravilno: scenografija, obleke, lasulje, pminke in ostali rekviziti. Za to režiserko delo je Aleksandra zaslužila pohvalo, ki jo je publika izrazila z burnim aplavzom ob koncu predstave.
K pravilni izgovorjavi je kot lektorica pripomogla gospa Olga Omahna. Tudi njej je treba čestitati, saj je vedno bolj vidno, kako važno je to delo zaradi nape izkoreninjenosti.
Tonski tehnik Matjaž Ribnikar in Tomaž Ahlin, ki mu je bil za pomočnika, sta imela na skrbi brezžične mikrofone in ozvočenje glasbenih vložkov. V prvih prizorih, predvsem pri učitelju glasbe, ki ga je mojstrsko podal Polde Malalan, je bilo ozvočenje prepibko. Morda je bila napaka v tem, da zvočniki niso bili pravilno postavljeni. Ko so se jim približali igralci z mikrofoni, so nastali neprijetni pumi, katere so odstranili z zmanjpanjem jačine, kar pa je bilo v pkodo poslupalcem v zadnjem delu dvorane. Pri Turkih in na koncu igre je bila glasba premočna in je prekrila duhovito komično arabpčino.
Andrea Quadri Brula je imela na skrbi ustvariti odrski prostor za uprizoritev. Čeprav je tokrat bila scena manj obpirna, ker je obsegala le zadnjo steno odra, moram priznati, da je bila zelo bogato izdelana. Toda njena barvitost me bolj spominja na feničansko palačo, kakor na kakega ,,Luisa". Toda to je moj okus. Moram ji priznati velik napredek pri izdelavi scene. Pri delu so ji pomagali: Claudio Selan, Karel Pregelj, Janko Znidar ič in Edi Cestnik.
Za luči je skrbel Dani Cestnik. Osvetljava je bila primerna, sicer pa režiserka od njega ni zahtevala kaj izrednega, kakor tudi ne od odrskega tehnika, ki je letos bil Andrej Kastelic.
Šepetalki sta bili Karla Malovrh Jako in Andreja Skerlj.
Kako važno je njuno delo v tej ali katerikoli igri, lahko presodijo le igralci.
Maske je tokrat ustvarila Veronika Malovrh. Treba ji je priznati pravilno maskiranje. Bleda karakterizacija ženskih obrazov je bila v popolnem slogu s časom, v katerem se je lepota sodila po belih popudranih obrazih in močnih parfumih, ne samo pri ženskah, tudi pri mopkih.
V veliko pomoč režiserki je bil prav gotovo Marcelo Brula. Skupaj z Marto Selan Brula, Danijem Cestnikom in Nani Su ter ič Rezelj, je imel na skrbi glasbo. Pevci Aleks Cestnik, Marjana Modic Cestnik in Pavel Brula so dobro izvedli glasbene vložke, ki jih je spisal prav za to igro znani komponist Jean Babtiste Lully. To mi je pojasnil Marcelo Brula. Vedel sem, da je Molierjeva komedija ,,Skapinove zvijače" spevoigra, nisem pa vedel, da je tudi ta, saj ima 32 glasbenih vložkov, od katerih so zelo dovrpeno izvedli dva.
Kdor sledi gledalipkemu udejstvovanju v napi skupnosti, je prav gotovo opazil, da se je od „Slehernika" naprej nekaj spremenilo. Sedaj se obleke ne najemajo več, vsaka igralska
ZVESTI SINOVI DVEH DOEOVW

T ^
I t


. i;*



f
družina izdeluje svoje. Pri vsem tem pa ima posebno zaslugo Marcelo Brula, ki je izoblikoval kroje za Slehernika, Biserni diadem, za Arielo, malo morsko deklico in za Žlahtnega mepčana. Vedno so bili pravilni in mu moramo čestitati za njegovo požrtvovalno delo. Niso pa bile vse lasulje primerne času. Ker vem, kako draga je najemnina lasulj, posebno tako bogatih in v tolikem ptevilu, jim tega ne smemo pteti kot napako. Pri pivanju so pomagale: Andrejka Vombergar Štrfiček, Malka Grabnar, Minka Stefe, Andreja Brula Cestnik, Miri Zakraj ek, Vera Bohinc, Tonči Koželnik Malalan in Erika Ribnikar.
Gospoda Jourdaina je dobro uprizoril Lojze Rezelj ml. Dolga vloga je bila najbrž kriva, da mu besedilo ni teklo tako prožno, kot to zahteva Moliere, kljub zvočnemu pripomočku v upesih. Treba pa mu je priznati, da je bil primerna pojava z dobro mimiko.
Gospo Jour-dainovo je upodobila Helena Loboda Oblakova. Dobro znanje vloge ji je omogočilo, da je bil njen nastop doživet in da je z lahkoto oblikovala vlogo pametne žene. Zame je bila pravo odkritje.
Kleonta je
imel na skrbi Marcelo Brula.
Tudi v tej vlogi je bil odličen. Njegovi hitri vstopi, jasna izgovorjava in pravilni premiki so bili dovrpeno izpeljani.
Koviel, Kleontov sluga, je bil Jože Oblak. Njega smo že večkrat videli na odru, toda ne v komičnih vlogah. Čeprav ta ni bila toliko komična, kot je bila prof. Pipkurja v komediji ,,Pri Rdečem jelenu", je le zahtevala nekaj komike, kateri je bil kos.
Lucijo je režiserka ohranila zase in jo tudi v vseh ozirih zadovoljivo izvedla..^
Nikolaje - Silvi Škerlj Zakraj ek, pe nismo videli na odru. Vlogo nagajive kmečke služkinje je odigrala zelo živahno. Skoraj bi rekel malo preveč, ker ni realno, da bi se upala služkinja tako norčevati iz svojega gospodarja, kot je nakazala. Mislim, da bi njen smeh moral biti bolj pritajen in ne tako spropčen. Ta pripomba ji ne jemlje zaslug za sveže in dovrpeno izdelano vlogo.
Štefan Godec je imel na skrbi vlogo grofa Doranta. Njegovo oblikovanje grofove osebnosti je bilo zelo zadovoljivo in upam, da ga bomo pe videli na odru.
Markiza Dorimena je bila Pavlinka Vombergar Paulise. Moram ji čestitati, ker je v tej igri opustila falzet. Da pa je odlična igralka, nam je že znano.
Polde Malalan je bil, kot sem že ^omenil, učitelj petja. Učitelja plesa je imel na skrbi Jože Šmalc. V borjenju je mepčana uril vsem znani Claudio Selan, učitelja filozofije pa nam je predstavil Tone Rode, katerega kot igralca pe nismo poznali. Njihove vloge niso bile zelo dolge, a zaradi tega niso bile nepomembne. Vsi so pripomogli k celotnemu lepemu uspehu.
Podobno vlogo je imel na skrbi Sandi Zužek, ki je podobo krojača dobro izoblikoval. Krojapki vajenci so bili Edi Cestnik, Marjan Zakraj ek, Damijan Re, Marjanka Oblak in Andrejka Loboda. Lakaja pa sta bila Pavel Oblak in Damijan Malalan.
Kot kuharji so, razen Edija Cestnika nastopili isti igralci, ki so v bili v prvem dejanju krojapki vajenci.
Kot Turki so na koncu igre nastopili poleg Tonija Javor ka, Ariela Mazieresa in Fredija Cestnika pe Tone Rode, Claudio Selan, Polde Malalan, Jože Šmalc, Edi Cestnik, Fredi Cestnik, Damijan Re in ^Marjan Zakraj ek. Ti zadnji so tudi imeli dvojno vlogo. Čeprav nisem ptel, koliko Turkov je bilo na odru, si upam trditi, da jih ni bilo deset, ne da bi tu ptel pe muftija, ki ga je imel na skrbi Aleks Cestnik in preoblečena Kleonta in Koviela. Ker zaradi karakterizacije niso bili prepoznavni, sem njihova imena prepisal iz sporeda, da ne bi komu storil krivice.
Novost je bilo tudi sodelovanje pianistke Mirjam Kle-menc. Brez nje bi peti vložki izgubili na kvaliteti.
Koreografinja je bila Mirjam Mehle Javor ek.
Vsem navedenim moramo iskreno čestitati, predvsem pa režiserki, ki je ,,alma mater" ramopke gledalipke skupine - Aleksandri Omahna, saj jo uspepno vodi že četrto leto. Njena mladost je zagotovilo, da bomo pe kljubovali okolju in ustvarjali slovensko gledalipko umetnost kljub dejstvu, da so vsi sodelujoči rojeni v Argentini in nekateri že kot tretja generacija argentinskih Slovencev. Hvala vsem njim za lepo doživetje! Pred ptirimi leti sem napisal kritiko z naslovom „Obetavna novost". Danes lahko zagotovim, da niso več ne novost niti obetavnost. Ramopka gledalipka družina je popolna realnost, ki ima za seboj že nekaj lepih dosežkov.
Miha Gaser.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
OBLETNICI IVANA MRAKA
Ob praznovanju 100-letnice rojstva in 20-letnice smrti slovenskega dramatika Ivana Mraka je v Slovenskem gledalipkem muzeju potekal simpozij, na katerem so sodelovali Denis Poniž, Janez Vrečko, Mojca Kreft, Ivo Svetina, Katja Mihurko Poniž, Peter Kovačič Perpin, Karel Bripnik, Tatjana Rojc, Tanja Tolar in Vladimir Gajpek. Govorci so osvetlili najpomembnejpe prispevke Mrakovega ustvarjanja, pri čemer je bil največji poudarek na njegovem razumevanju tragičnosti.
SMRT ZNANE SLIKARKE
V petek je v Ljubljani v 83. letu starosti za posledicami raka umrla akademska slikarka in ilustratorka Roža Pipčanec. Slikala je krajine in figuralne kompozicije v olju in akvarelu, prp javnosti pa je bila poznana predvsem po ilustracijah otropke literature, pravljic, učbenikov in periodičnega tiska za otroke in mladino.
NOV STADION
Neodvisni županski kandidat Zbora za Ljubljano France Arhar, ki ga podpirajo stranke koalicije sDs, NSi in SLS, se je na novinarski konferenci skupaj z nekdanjim repre-zentantom slovenske nogometne reprezentance Miranom Pavlinom zavzel za ohranitev bežigrajskega stadiona. Arhar meni, da bi bilo potrebno dati obstoječi stadion na razpolago vsem, ki se zanimajo za rekreacijo in amaterske pporte, v Stožicah pa zgraditi nov, večji stadion. Bežigrajski stadion je pomemben objekt, ki je v preteklosti služil različnim kongresom in druženjem. Kot glavni problem Arhar vidi različne interese trenutnih ptirih solastnikov, to je Olimpijskega komiteja, Športnega druptva Olimpija, mesta Ljubljana in podjetja Slovenija ceste. Prav tako meni, da je Ljubljana prerasla stadion, ki je utesnjen v urbano sredipče.
,,PIQUETE" PROTI ROMOM
Krajani Bučne vasi so pretekli ponedeljek ponovno začeli s protestnim shodom oz. zaporo ceste v krožipču vasi. Kot je v imenu krajevne skupnosti Bučna vas pojasnil Silvo Mesojedec, je tudi tokratna zapora ceste posledica neodzivanja ministrstva za okolje in prostor na zahteve krajevne skupnosti po odstranitvi črnih romskih gradenj. Kot je dejal, je nenapovedana zapora zadnja pred lokalnimi volitvami, v primeru nerepitve problema pa bodo kasneje pripravili tedenske zapore. Mesojedec je povedal , da je tudi tokratni protest posledica nerepevanja te problematike s strani ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, ki pe ni pripravil ustreznega odgovora za razrepevanje problema piritve romskega naselja. ,,Dobili smo sicer delni odgovor na nape zahteve po odstranitvi romskih črnih gradenj, ki pa ne zagotavljajo trajne reptve na tem področju", je poudaril Mesojedec.
PO SVETU
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Družabna prireditev Slovenskega planinskega druptva je v soboto zvečer združila v salonu pri Deklevi lepo ptevilo naph rojakov. Poleg ptevilnih dobitkov, srečolova, običajnega vežbanja v streljanju je polno zasedeno dvorano razgibal zlasti ples ob zvokih maloptevilnega, pa bučnega orkestra. Snidenje rojakov je ob takem večeru ponovno pokazalo, da so družabne prireditve potrebne in da se jih rojaki radi udeležujejo.
OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Draga Čaterja in
njegove žene ge. Marije, roj. Sterle so dobili hčerko. Srečnim starpem nape čestitke.
MENDOZA
Umrla je Bajukova mamica ... Dne 30. sept., prav na Gospodov dan in točno ob sedmih zjutraj, ob nap tradicionalni uri angelskega čepčenja, jo je Mati božja pospremila pred večnega sodnika. Srečanje je moralo biti lepo, ker se ji je obraz, ob bolečin zadnjih tednov ves poln trpečih potez, ob zadnjem vzdihljaju ves razjasnil, usta pa se ji zaokrožila v blažen nasmeh.
O pok. gospe, soprogi gimn. ravnatelja in posvetnega inppektorja Marka Bajuka, veljajo v polni meri besede dr. J. Ev. Kreka: ,,Žena je kot sveča, ki gori za druge, dokler ne izgori". Bila je vzorna zakonska družica, vzorna družinska mati, skrbna in dobra babica. Sredipče in glavni delokrog vsega njenega življenja ji je bila žrtev za dom in družino. Za dom je živela in garala, za družino je trpela in se vsa žrtvovala. Pri tem svojih lastnih interesov in koristi nikdar ni poznala, ne iskala ^
ATOMSKI KOREJCI
Državna tiskovna agencija Severne Koreje je svetovno javnost obvestila, da je Pjongjang uspepno izvedel prvi preizkus jedrske bombe. Enako novico so potrdili tudi uradni viri v južnokorejski prestolnici v Seula. Izvedbo preizkusa pa so zaznale tudi potresne opazovalnice na območju Južnega Pacifika. Na ta dogodek so se z obsodbami in napovedmi novih ukrepov odzvale ptevilne države, med njimi Južna Koreja, Japonska in Združene države Amerike. Japonska naj bi na nujnem zasedanju Varnostnega sveta, ki so ga sklicali zaradi poskusa, zahtevala sprejem resolucije z uvedbo dodatnih ukrepov proti Pjongjangu. Finsko predsedstvo Evropske unije je medtem severnokorejski jedrski poskus označilo kot nesprejemljiv, saj ogroža stabilnost na območju in predstavlja resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Predsedujoči Svetu guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo, slovenski veleposlanik na Dunaju Ernest Petrič, pa je že napovedal, da se bo Svet guvernerjev sestal v prihodnjih dneh, o čemer že potekajo dogovori. V Seulu medtem navajajo, da naj bi imela Severna Koreja na zalogi 30 do 40 kilogramov plutonija, kar zadopča za izdelavo sedmih atomskih bomb.
KOSOVO BREZ REŠITVE
Posebni odposlanec Združenih za Kosovo Martti Ahtisaari je izrazil dvom, da je pe možno na pogajanjih doseči reptev za prihodnji status Kosova. Stalipča kosovskih Albancev in Srbov so namreč povsem nasprotna. Pojasnil je, da se je Priptina pri tehničnih vprapanjih v veliki meri izkazala za konstruktivno, Beograd pa je v nasprotju s tem pokazal le malo volje za sprejem kompromisov. Posebni odposlanec Združenih narodov je dal prejpnji teden prvič vedeti, da bi lahko preložil svoj predlog za reptev vprapanja statusa Kosova. Po prvotnih načrtih naj bi svoj predlog podal prihodnji mesec.
V nedeljo 21. oktobra ob vsakem vremenu
SLOVESNA OTVORITEV IN BLAGOSLOVITEV SLOVENSKEGA DOMA V SAN JUSTO
Z naslednjim sporedom:
Ob pol 9. uri v župni cerkvi sv. mapa za vse žive in umrle Slovence iz sanhupke fare.
Takoj po sv. mapi slovesnost otvoritve in blagoslovitve Slovenskega doma, ki je na ulici Irigoyen 2756 (dve kvadri in pol od plaza). Blagoslovitev izvrpi domači dupni pastir č. g. Janko Mernik. Sodeluje domači pevski zbor pod vodstvom g. Zakrajpka. Kumujeta ga. Anica Indiharjeva in g. Vinko Zupanc.
Sledi nastop otrok slovenske pole v San Justo z pesmijo in rajanjem. (Vodi gdč. učit. Angelca Klanj pkova).
Popoldne ob pol 3 uri zanimiva tekma v odbojki za pokal. Po tekmi
VELIKA DRUŽABNA PRIREDITEV
Po vrtu Doma z izredno bogatim srečolovom, nagradnim streljanjem, ter sodelovanjem Harmony Jazz-a in veselih fantov. Za slučaj slabega vremena je nadstrepja dovolj.
Svobodna Slovenija, 11. oktobra 1956 - pt. 41.
SLOVENCI IN ©PORT
JAPONCI IN KITAJCI
Novi japonski premier Šinzo Abe se je srečal s kitajskim kolegom Wen Jiabaom, sestal pa se bo tudi s predsednikom Hu Jintaom. Osrednji temi pogovorov so dvostranska vprapanja ter odziv na namero Severne Koreje, ki je izvedla jedrski poizkus. To je sicer prvo srečanje Japonske in Kitajske na tej ravni po petih letih.
BO ZOPET GORELO?
Egiptovska Muslimanska bratovpčina je obsodila ,,nove danske žalitve" islama, potem ko so svet obkrožili video posnetki, na katerih se mladi člani danske Ljudske stranke norčujejo iz muslimanskega preroka Mohameda. Posnetke so obsodili tudi predstavniki indonezijskih muslimanov in dansko vlado posvarili, naj bo pozorna, saj njihova država deli odgovornost za dejanja državljanov.
PLESNI USPEH
Slovenski plesni par Matej Krajcer in Iwona Golczak je na svetovnem prvenstvu v latinskoameripkih plesih v nempkem Karlsruheju med 86 amaterskimi pari iz 50 držav osvojil četrto mesto. Zmaga in naslov svetovnih prvakov sta pripadla evropskima prvakoma Dancema Petru Stokke-brou in Kristini Juel Stokkebro. Drugi slovenski par Zoran Plohl-Tatjana Lahvinovič se je uvrstil v polfinale in na koncu osvojil deveto mesto.
BRONASTI KARATE
Slovenski karateist Matija Matijevič (Zmaj Ljubljana) je nastopil na zadnji tekmi v sklopu zlate karate lige 2006 in osvojil bronasto odličje. V omenjeni ligi je za bogate nagrade tokrat sodelovalo 378 tekmovalcev iz 24 držav. Ostali slovenski predstavniki - potniki na svetovno prvenstvo - Iva Peternel, Špela Muha, Bor Dereani in Jan Merc niso dosegli vidnejpih uvrstitev.
ZLATI PADALCI NA CILJ
Zadnja letopnja tekma padalcev v skokih na cilj za točke evropskega pokala v pvicarskem Locarnu je vnovič potrdila primat slovenskih padalcev v tej klasični disciplini, ki ima iz leta v leto več tekmovalcev. Zadnjo tekmo so nekoliko presenetljivo, a popolnoma zasluženo dobili padalci druge lepke ekipe Elan (Gorazd Lah, Matej Bečan, Irena Avbelj, Jurij Kozjek in Maja Sajovic). Šeste skupne zmage v zadnjih petih letih so se veselili Roman Karun, Urop Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Domen Vodipek.
HELIOS NEBOGLJEN
Koparkarji v ligi NLB nadaljujejo v ostrem tempu. V Beogradu je bila v ponedeljek odigrana prva tekma četrtega kroga med Partizanom in Heliosom. Domžalčani so izgubili tudi tokrat, ljubljanski dvojec pa bo zavihal rokave v torek. Domžalčani so v četrti tekmi pe tretjič izgubili. Tokrat je bil podobno, kot v prejpnjem krogu za slovenski klub usoden Partizan. Pri Heliosu so samo trije koparkarji dosegli več kot osem točk.
SLOVENCI NAPREDOVALI
Čeprav so 19. septembra, torej natanko mesec dni pred žrebom skupin za evropsko prvenstvo, ki ga bo naslednje leto gostila Španija, z evropskega dela FIBA sporočili, da je slovenska mopka koparkarska reprezentanca uvrpčena v tretji kakovostni boben, je zdaj priplo do spremembe. Izbranci selektorja Alepa Pipana so namreč ,,napredovali" v vipji razred. Pri pregledu pravilnikov FIBA Europe se je namreč izkazalo, da prva točka 17. člena tekmovalnega pravilnika pravi, da je rangiranje reprezentanc, sodelujočih na evropskem prvenstvu, možno le upoptevajoč tekmovanja na napi celini, ne pa, kot so to pri FiBA Europe storili 19. septembra, tudi z rezultati z zadnjega svetovnega prvenstva.
OSEBNE NOVICE
Smrt
V Ramos Mej^ja je umrla ga. Marija Sajovic roj. Skolaris (79); v San Martinu pa g. Janko Telič (53). Naj počivata v miru!
KATASTROFA V DARFURJU
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan v svojem zadnjem poročilu o Darfurju opozarja, da se ta sudanska pokrajina pe bolj približuje katastrofi, narapča pa tudi ptevilo primerov posilstev in nasilja. Annan v poročilu ugotavlja, da majskega mirovnega dogovora ne upoptevajo, sudanske vladne sile kot tudi uporniki in milice pa pe naprej nekaznovano krpijo mednarodno pravo in človekove pravice. Sudan pa je sporočil, da bo vsaka država, ki bo ponudila svoje enote za prihodnje mirovne sile v Darfurju, storila sovražno dejanje.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Dru tvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so e: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Marko Vombergar, Katica Cukjati, Jernej Tomazin, Franci Supiik in Miha Gaser. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino p 100, pri popiljanju po popti pa p 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Umrl Pino Mlakar
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo
Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A ič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
NUTRICIONISTA Carolina L. Šerjak. Licenciada en nutricion - UBA. Planes de alimen-tacion personalizados. Pedir turnos al 4441-6475 o 155-746-9422. cs—goodnutrition@yahoo.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
3. oktobra 2006
V	Novem mestu je v stotem letu starosti v soboto 30 septembra umrl baletni koreograf in plesalec ter pedagog Pino Mlakar.
Mlakar se je rodil 2. marca 1907 v Novem mestu. Plesal je v Zuerichu, Berlinu, Muenchnu, med letoma 1946 in 1960 pa je bil član ljubljanske opere. Plesni poti se je zapisal leta 1927 na Koreografskem inptitutu Rudolfa Labana v Hamburgu, kjer je srečal leto dni mlajpo Mario Luizo Pio Beatrice Scholz, s katero sta več kot 70 let delila življenjsko in umetnipko pot. Baletni par je po neločljivem spoju lastne baletne umetnosti poznala vsa Evropa.
V	času svojega delovanja sta poskrbela za koreo-grafski opus, ki obsega 50 baletov, od katerih je 12 celovečernih. Med temi velja omeniti predvsem baleta Vrag na vasi in Lok, ki sta bila ustvarjena le za dva
plesalca.
Baletnika sta po drugi svetovni vojni uspela postaviti profesionalne temelje ljubljanskega baleta in ustanovila slovensko državno baletno polo. Pino Mlakar je svojo ljubezen do plesa in odra povezal tudi s pedagopkim delom in 25 let kot redni profesor poučeval na Akademiji za gledalipče, radio, film in televizijo v Ljubljani.
V nempčini sta izdala dve knjigi, ki sta pomemben dokument o 300 letih razvoja	evropskega
gledalipkega plesa. Pino Mlakar je v slovenpčini napisal pe knjigi Ples kot umetnost in gledalipče ter Srečne zgodbe bolečina. Za svoje ustvarjanje in prispevek k razvoju slovenskega in svetovnega baleta sta Pia, ki je umrla leta 2000, in Pino Mlakar tako doma kot v tujini prejela ptevilna priznanja, med drugim trikrat Prepernovo nagrado.
URADNE URE
ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter in uprave Svobodne Slovenije so od
Uradne uredniptva
ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo tevajo!
V sredo, 18. oktobra, ob 19. uri v Slovenski hiši
Zahvalna sv. ma a
ob 15. obletnici slovenske neodvisnosti. Prisoten bo prvi predsednik slovenske vlade, prof. Lojze Peterle.
Po ma i srečanje s prof. Peterletom
v gornji dvorani Slovenske hipe.
Vsi prisrčno vabljeni!
NAŠ DOM SAN JUSTO
vabi na ponovitev igre
Martin Fierro
Prevod: dr. Tine Debeljak. Režija: Blaž Miklič Scena: Tone Oblak
Nastopa 90 igralcev.
Sobota, 14. oktobra ob 19.30 v dvorani Na ega doma Pridite. Ne zamudite te priložnosti!
"Z mladimi močmi, vztrajno naprej"
39. PRISTAVSKI DAN
v nedeljo, 22. oktobra
11.15: zbiranje in dviganje zastav
11.30: sv. mapa
13.00: kosilo
18.00: kulturni program
-	slavnostni govornik: prof. Vinko Rode
-	Igra ,,Biserni Diadem" spisal Miha Gaser režija Maruča Zurc Čeč
Prijave za kosilo pri 4627-4935 (druž. Kenda) in pri 4489-1296 (druž. Klemenčič)
Z veseljem vas pričakujemo!
EVRO US dolar
239,6 SIT 190,1 SIT
PORAVNAJTE NAROČNINO!
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Kras II
OBVESTILA
ČETRTEK, 12. oktobra:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena, ob
16.30 v Slovenski hip. Predaval bo Tone Mizerit ,,Ob strupeni poplavi medijev". SOBOTA, 14. oktobra:
Ponovitev igre Martin Fierro, ob 19.30 v Napem domu v San Justo.
NEDELJA, 15. oktobra:
Materinski dan. Družinske proslave po naph Domovih. PONEDELJEK, 16. oktobra:
Srečanje za mladino ki obiskuje 2. letnik srednje pole ali so v tej starosti, v Slompkovem domu. Vodijo g. Pavle Novak, g. Franci Cukjati in sodelavci. SREDA, 18. oktobra:
Zahvalna sv. ma a ob 15. obletnici slovenske neodvisnosti ob 19. v slovenski cerkvi. Prisoten bo prvi predsednik slovenske vlade, prof. Lojze Peterle. Po map srečanje v gornji dvorani Slovenske hipe. ČETRTEK, 19. oktobra:
Zveza žena in materi iz San Martina, lepo vabi na svoj mesečni sestanek. Predaval bo arh. Jure Vombergar o ,,napadu na družino" ob 16. uri v Domu. SOBOTA, 21. oktobra:
Redni pouk na srednje olskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hip
NEDELJA, 22. oktobra: 39. obletnica na Pristavi. SREDA, 25. oktobra:
Učiteljska seja voditeljic, ob 20. uri v Slovenski hi i. SOBOTA, 28. oktobra:
Redni pouk na srednje olskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hip.
SOBOTA, 4. novembra:
Predavanje za visoko olce, ob 20. uri v Slovenski hip.
NEDELJA, 4. novembra:
Zvezni Mladinski dan, v Slompkovem domu.
LIPICA: vas leži na ok. 400 m visoki krapki planoti, 5 km od Sežane in le 1,5 km od italijanske meje. Kraj je znan po kobilarni, kjer rede znane plemenite konje lipicance in je zato zelo obiskan. Turistom nudita sobe in raznovrstno razvedrilo dva hotela: pokrit bazen, igripča za tenis in golf, igralnico (casino). V okolici je tudi več krapkih jam.
Osnova lipicanske pasme je avtohtni krapki konj, ki je slovel že v rimskih časih po moči, hitrosti in zdržljivosti. Leta 1580 je nadvojvoda Karel kupil Lipico in okolipka zemljipča in ustanovil kobilarno, za dunajski dvor. Konje so oplemenitili, med drugim s ppanskim in arabskim konjem. Uredili so travnike, parke, drevorede, postavili hleve in skladipča za krmo. Proti koncu 18. stol je bilo 150 plemenskih kobil. Zaradi vojska so morali konje večkrat umikati, pred Napoleonom kar trikrat na Ogrsko. Med 1. sv. vojno v bližino Dunaja in na Čepko. Po tej vojni je pripa Lipica pod Italijane, ki so kobilarno obnovili z 1 07 konji, ki so jih dobili nazaj. Po kapitulaciji Italije v 2. sv. vojni so Nemci odpeljali konje na Čepko. Preden so jo zasedli Sovjeti, so Američani konje odpeljali na Bavarsko. Od tam so jih izročili nekaj Italiji, druge Avstriji, nekaj so jih pa odpeljali v USA. Leta 1947 se je v Lipico vrnilo le 11 lipicancev. Kobilarno so začeli obnavljati, zbirali so lipicance po Jugoslaviji in z nakupom in izmenjavo začeli z načrtnim rejskim delom. Kobilarna na Dunaju, z znano ppansko jahalno polo, tudi redi konje lipicanskega izvora - in si lasti to ime.
Lipicanci se rodijo kot vranci - črne barve - rjavci ali sivci, med 6. in 10. letom spremene barvo od sive do bele. Značilnost lipicanca je skladna, elegantna zunanjost. Uporaben je za vprego in za jahanje - ppanska jahalna pola. Sposoben je tudi za dresurno jahanje - kar pokaže na tovrstnih predstavah. Konji so tudi na razpolago za turistično jahanje in za jahalno polo.
DIVAČA: 1250 prebivalcev, pro^metno križipče in manjpe gospodarsko sredipče. Na Škrateljnovi hip z jedrom iz 17. stol. se vidi razvoj kmečkega stavbarstva na Krasu. Zanimivi so tudi ostanki zidov proti burji in snežnim zametom. V bližini je manjpe pportno letalipče.
V okolici je več podzemskih jam: Divapka jama, Kačna jama, dostopni le za jamarje in Vilenica, odprta tudi za turiste.
DEKANI: 1280 prebivalcev, sedaj je manjpe industrijsko sredipče, s kovinsko in plastično industrijo. Ime izhaja
iz Villa canum, ker so tu redili lovske pse.
HRASTOVLJE: Majhna vas, znana po romanski cerkvi sv. Trojice, obdana z dobro ohranjenim taborskim obzidjem z obrambnima stolpoma. Cerkev je iz 13. stol. in je grajena iz kamenja. Vsa je poslikana s freskami Janeza iz Kastva - 1490, kar uvrpča Hrastovlje v vrh srednjevepkega slikarstva na Slovenskem. Naslikani so prizori iz Stare in Nove zaveze. Kot izreden dosežek izstopa Mrtvapki ples, ki prikazuje enakost vseh ljudi v smrti: otrok, mladenič, starec, kmet, plemič, pkof, papež ... in njena neizbežnost. V cerkvi je tudi več glagolskih napisov = najstarejpa slovanska pisava.
V 4 km oddaljeni vasi Zanigrad,,^ ki ima sedaj samo pe enega prebivalca, je cerkev sv. Štefana z zanimivimi freskami iz 15. stol.
ŠKOCJANSKE JAME: izhodipčna točka za obisk jam je vas Matavun. Leta 1986 so jih, kot izjemen primer stičnega krasa z največjim znanim podzemskim kanjonom na svetu, vpisali v Seznam svetovne naravne dedipčine pri Unescu.
Jame je ustvarila reka, ki se tudi imenuje Reka. Teče po soteskah in prvič ponikne (ponikati = izginjati pod zemljo, zemeljskim povrpjem) pod prepadno steno vrh katere je vas Škocjan, ki ima sedaj le pe 6 prebivalcev. Reka teče naprej skozi Mohorčičevo jamo in pride spet na dan v Mali dolini, teče skozi korita in se pod naravnim mostom spusti v slapu v Veliko dolino. V mikroklimi teh dolin naletimo na alpske in na sredozemske rastline. Pod steno na severni strani Velike doline je Tomičeva jama, po zahodnem delu pa Reka zopet steče pod zemljo skozi Repki rov pri Schmidovi dvorani. Rečna pot po veličastnem podzemskem kanjonu iz Svetinove in Mülerjeve dvorane se nadaljuje skozi ozki Hankejev kanal po dvoranah z različnimi imeni do sifonskega Mrtvega jezera. Reka se potem po 40 km zopet pojavi v Tržapkem zalivu kot izvir reke Timav.
Okolipki prebivalci so uporabljali jame kot skrivalipča že od kamene dobe naprej. Valvazor je v 17. stol. opisal vhode, naprej pa ni pel. Pogumnejpi obiskovalci so se v spremstvu domačinov spupčali v jame že v začetkih 19. stol., prva vpisna knjiga ima datum 1. 1. 1819, torej pe pred Postojnsko jamo.
Turistična dvoran, ki si ji
pot je omejena le na del podzemeljskih h ogleda ok. 100.000 obiskovalcev na leto.
Zbral in priredil Franci Markež