Poifahia plačana « ieoIotM
Leto X, St. 152
Ljubljana, sreda 3. julija 1929
( -
Cena 2 Din
UpravaiUv«) Uubttuu, Pretentava tf M Telefon it. 3122, JI23, »124. JI2S, 312*. Inseratnl oddelek: Unfokjan« Prešerno*
obča 4 Te letoo 6t 2402. Podružnica Maribor i Utikundmr« cest
it (3. TeJet«® fc «56
Podrurolca Celje > Koceoova olica it I.
Telefon it 100 Satani pri mit 6efc aarvodifc; Ljubljani it i 1 -8-42; Praha 6Uk> 78.180; VViea Nr. 105^41.
Priprave za krst kraljeviča Pavla
Krst se bo vršil koncem julija na Bledu - Vlada pripravlja obsežno amnestijo - Kraljevičevo krstno ime bo vzeto iz slovenske zgodovine
Beograd, 2. julija, p. Na dvoru se vr-še velike priprave za krstne svečanosti, ki se bodo vršile na Bleda koncem julija. Pri krstu kraljeviča Pavla bo zastopal kuma, princa Yorškega, angleški poslanik v Beogradu g. Kennard. Vlado bodo predstavljali predsednik ministrskega sveta general Zivkovič, minister vojske in mornarice general Had-žič in minister pravde dr. Srskič.
Beograd, 2. jul. č. V ministrstvu pravde se vrše priprave za ukaz o amnestiji, ki bo objavljen povodom rojstva tretjega kraljeviča. Amnestija bo obsegala poleg drugih deliktov tudi kazniva dejanja po zakonu o tisku, zlasti ona, ki so izvirala iz prejšnje politične borbe. Amnestirane bodo tudi privatne uvrede in klevete, ki jih je rodila pretirana politična in stran* karska borba. S tem naj se definitivno IU kvidirajo vsi strankarski in politični boji pred 6. januarjem.
Amnestija, za katero zbirajo v ministrstvu pravde vse potrebne podatke, pa bo seveda obsegala poleg tiskovnih tudi celo vrsto drugih deliktov in bo, kakor zatrjujejo v poučenih krogih, sploh iako obsežna.
Beograd, 2. julija. Današnja »Politika« objavlja na. uvodnem mestu s slikami iz kraljevskega doma članek »Iz dobe slovenske samostojnosti«. V članku je kratka rekapitulacija o vrstnem redu prvih slovensikih vojvod in knezov do Ljudevita Posavskega 1. 818.
| S tem letom so tudi Slovenci izgub'li svojo samostojnost, dokler niso postali po ujedinjenju in osvobojenju tisoč let kasneje državni narod kraljevine SHS. Tu se navajaj imena Valjuka. Boruta, Gorazda, hutimira, Vofkuna. Imka, Pribislava. Setr.ka n Stojimira. Informativni člančič ima nasledrojo opombo uredništva:
Po rojstvu tretjega kraljeviča je bilo Dostavljeno vprašanje, kakšno ime naj dobi pri krstu. Ker je prvi kraljev sin in prestolonasledm k dobil ime po svojem starem očetu Petru I Osvoboditelju, drugi kraljev sin do prvem hrvatskem kralju Tomislavu, se z več strani opozarja, da bi se moralo tretjemu sinu dati ime kake osebnosti iz slovenske zgodovine. Zato ne bo brez interesa, ako podamo kratko zgodovino slovenskega naroda v dobi njegove samostojnosti, ko so zgodovinski viri zabeležili nekoliko znatnejših imen pomembnejših mož med Slovenci.
Čestitke državnih poglavarjev
Beograd, 2. julija, p. Poleg neštetih drugih čestitk, ki jih je prejelo ministrstvo zunanjih del povodom rojstva tretjega kraljeviča, so prispele dvo u tudi čestitke angleškega kralja Jurija, 'tali-janskega kralja Viktorja Emanuela in predsednika francoske republike Dou-merguea.
Civiinosodni postopek odobren
Delo in nadaljnji program Vrhovnega zakonodajnega sveta Seje bodo trajale do 11. t. m.
Beograd, 2. julija p. Današnja seja Vrhovnega zakonodajnega sveta je trajala od pol 4. do pol 7. Razpravljala je o načrtu zakona o civilnosodnem postopku. Razprava je bila danes zaključena in zakonski načrt sprejet v celoti.
Prihodnja seja Vrhovnega zakonodajnega sveta bo jutri popoldne ob običajnem času. Na dnevnem redu je načrt zakona o
kontroli poljedelskih pridelkov, namenjenih za izvoz.
Po dobljenih informacijah bodo trajale seje Vrhovnega zakonodajnega sveta do 11. julija, nakar bodo odložene do jeseni. Po že določenem programu mora VZS do 11. julija proučiti in sprejeti načrte gozdnega zakona, zakona o pogozdovanju in o katastrskem čistem dohodku.
Neposredni državni davki v juniju
Skupna vsota znaša 118 milijonov — Jesenski meseci bodo vrgli mnogo več — Znamke za plačevanje uslužbenskega
davka
Beograd, 2. julija, p. Po podatkih generalne direkcije neposrednih davkov je državna blagajna v prošlem mesecu prejela na neposrednih davkih 118,452 tisoč 571 Din.
Ta vsota je malo manjša od zneska, ki so ga vrgli neposredni davki od istih davčnih osnov v juniju lanskega leta. Razliko si je treba tolmačiti z določbami novega zakona o neposrednih davkih, ki prinaša zlasti kmetovalcem raznovrstne ugodnosti. Poprej so morali tudi kmetovalci plačevati zemljiški davek četrtletno, po novem zakonu pa zapade zemljarina v dveh letnih obrokih: 15. avgusta in 15. novembra. Novi za-
kon je namreč upošteval okolnost, da imajo kmetovalci ob teh dveh terminih še največ gotovine na razipolago in da jim bo z novo preureditvijo znatno olajšano plačevanje zemljiškega davka. Odtod gornja razlika, ki pa se bo kasneje izravnala.
Beograd, 2. julija, p. V smislu novega zakona o neposrednih davkih je generalna direkcija neposrednih davkov izdelala načrt posebnih znamk, s katerimi se bo v bodoče plačeval uslužben-ski davek zasebnih nameščencev. Znamke izdeluje državna markarnica v Beogradu. Plačevanje s temi znamkami bo obvezno od 1. oktobra dalje.
Prestolni govor vangleski zbornici
Vlada že proučuje obnovitev diplomatskih stikov s sovjetsko Rusijo - Skrb Macdonalda za brezposelne in za ogrožene panoge narodnega gospodarstva - Možnost izpraznitve Porenja
London, 2. julija, s. Prestolni govor, ki ga je danes pri otvoritvi parlamenta prečital v gornji zbornici lord-kan-celar, pričenja z izrazom upanja, da bo kralj popolnoma okreval in z zahvalo za sočustvovanje, ki mu je bilo izkazano za časa njegove dolge resne bolezni. Nato nadaljuje: Moji odnošaji do tujih držav so tudi dalje prijateljski. Neodvisni finančni strokovnjaki, ki so bih imenovani za sestavo predlogov za popolno in končnoveljavno rešitev nemškega reparacijskega problema, so izdelali soglasno poročilo, ki ga trenutno proučuje moja vlada v svrho priprave za konferenco zastopnikov vlad. k: pridejo v pošte v. Ureditev tega problema bo omogočila zasedbenim državam izpraznitev Porenja.
S poslanikom Zedinjenih držav so se pričeli razgovori o vprašanju razorožitve na morju. Moja vlada ima resno upanje, da bo mogla v sodelovanja z mojimi vladami v dominijonih, z vlado Indije in z vladami tujih držav zagotoviti čimprejšnje znižanje oboroževanja na vsem svetu. Moja vlada meni, da je sedaj prišel čas. da se mednarodne diference urede pravnim potom.
Moja vlada proučuje pogoje, s katerimi bi se mogli vzpostaviti diplomatski odnošaji med mojo vlado ter unijo sovjetskih republik ter je pričela izmenjavo misli z mojimi vladami v dominijonih in z vlado v Indiji.
Dalje povdarja prestolni govor, da bo eno glavnih prizadevanj vlade pobijati še vedno trajajoče zlo brezposelnosti. Za izboljšanje transportnih sredstev in za pospešitev propadajoče izvozne industrije in prekomorskega izseljevanja se pripravljajo načrti. Vlada raz-
pravlja o vprašanju reorganizacije premogovne industrije, zlasti vprašanje delovnih ur. Tozadevni predlogi bodo stavljeni v primernem času. Tako. se bo uvedla preiskava glede po ožan v železni, jekleni in bombažni industriji, da bi se našla sredstva za izboljšanje njihovega stališča na svetovnem trgu. Tudi za izpremembo in konsolidacijo obstoječe tvorniške zakonodaje in za izvedbo v VVashmgtonu leta 1929. sklenjenih obveznosti bodo stavljeni predlogi. Prestolni govor sporoča di'ie da bo vlada preiskala zakonodajo glede prodaje in dobave alkoholnih pijač. Stavljen bo predlog glede ukrepov, da se odpravi položaj, kakor je bil ustvarjen z zakonom iz leta 1927. glede sporov med industrijo in strokovnimi organizacijami.
Končno razpravlja prestolni govor o razširjeni volilni pravici, ki je stopila v veljavo pri zadnjih volitvah in ki je položila v roke celokupnega naroda tesno odgovornost za varstvo blagostanja naroda kot plod konstitucijona!r:e demokracije. Govor povdarja, di namerava vlada proučiti izkustva pri zadnjih volitvah.
London, 2. julija, s. Pri utemelieva-nju predloga za odgovor na prestolni govor je poslanec delavske stranke Smeli v spodnji zbornici med drugim izvajal: V veliko zadoščenje nam je. da se kaže možnost umaknitve angleških čet iz Porenja in da se narodu", s katerim živimo že deset let v miru. vrne vroče ljubljeno ozemlje, ki je zvezano tako tesno z nemško zgodovino. Ako se bo izpolnil ta ideal se oo to tukaj pozdravilo z istim zadovo'jstvom, kakor v Nemčiji.
Pred poravnavo spornih vprašanj med Anglijo in Ameriko
Sestanek Macdonalda in Hooverja bo posvečen pomorski razorožitvi — Vzpostavili se bodo tesnejši stiki med obema državama
Inoseaishno 40 Din.
UrednKtrot
LiabOm, Kmfllev* aKc* S. Tefcfoa fta*
3122. 3123, 3124, 3125 ta 3126. Maribor: Atotasaocfaov« oesta 14. TeMoa
Št 440.
Me: Koceoova M. t Tet dom tterr. 190. KokopM m m vračajo. - Odaoi po tarifo.
Ljubljana, 2. julija.
Na Vidovdan so vzbujali širom vse Nemčije spomine na oni zgodovinski dan, ko sta podpisala nemška delegata, takratni kancler Miiller-Franken in ju-stični minister dr. Bdi versailiesko mirovno pogodbo. Vršile so se ob tej priliki razne žalne manifestacije in spominske prireditve. Nemška vlada je izdala ne baš dobro stiliziran manifest na nemški narod, v katerem izreka v imenu nemškega ljudstva ob 10 letnici podpisa versailleske pogodbe protest proti trditvi, da je Nemčija edina povzročiteljica svetovne vojne. Nemški narod ima prav, da prireja ob 10 letnici svojega ponižanja žalne manifestacije in nihče nima pravice, mu to oporekati. Toda žalne manifestacije so dobile tendenco, ki je v celi Evropi napravila mučen vtis in zato je treba o njih tudi kritično spregovoriti.
Glavni prireditelji manifestacij širom vse Nemčije so bili nam predobro znani nemški nacijonalci, nekdanji glavni hujskači na svetovno morijo. Z načinom, kako so priredili ti možje versailleske žalne manifestacije, so pokazali, da se še prav nič niso izmodrili po vseh bridkih izkušnjah od 1. 1918 sem in da so ostali še vedno stari nepoboljšljivi šovinisti. S svojim nastopom so storili nemškemu narodu vse preje, kakor dobro uslugo. Z bučnimi nastopi, v katerih so rohneli proti »sramotnemu ver-sailleskemu diktatu in podjarmljenju nemškega naroda« ter grozili, da »prehaja nemška potrpežljivost že svoje meje,« so vzbudili resne pomisleke o iskrenosti in dobri volji nemškega ljudstva popraviti posledice pred- in medvojne politike, celo pri onih redkih ljudeh, ki so morda mislili, da bi bilo mogoče versaillske določbe formulirati tudi na kak drug način.
Poraženemu je že po starem izreku dovoljeno, da se pritožuje zaradi poraza in hladi zadobljene rane s protesti. Protest in grožnja sta pa dve reči. Tega gospodje nemški nacijonalci niso upoštevali, ko so med igranjem Fride-rikus Rex marša in prepevanjem starega korala »Gospod reši nas iz suženjstva« polagali prisege:
»Na dan 10 letnice podpisa versailleske pogodbe prisegamo in izjavljamo, da ne bomo nikdar priznali in se sprijaznili z nasiljem, ki je bilo iz nas iztisnilo priznanje, da je nemški narod kriv svetovne vojne. Pač pa trdimo in verujemo, da niso niti Nemčija, niti nemška vlada, niti cesar Wilhelm II. zakrivili svetovne vojne in da je ostal svetel ščit nemške vojske tako neoma-deževan po podpisu premirja, kakor je bil tisto uro, ko so prvič hitele nemške čete na meje ogrožene domovine. Borili smo se in se bomo še za revizijo versaiilleskega diktata in za vzpostavitev Nemčije v starih mejah. Zato odrekamo vsako tlako našim bivšim sovražnikom in zahtevamo povrnitev vseh starih, sedaj nam odvzetih gospodarskih in političnih pravic. Dokler bo Nemčija v okovih versailleskega diktata, ne bo svetovni mir osiguran!«
S to prisego in izrečenimi grožnjami se nemški nacijonalci niso baš pokazali skromne. Uverjeni naj bodo. da se narodi, ki so stavili svoje podpise pod versailiesko listino, zavoljo njih prav malo razburjajo. Ako se hoče tem možem patetičnih govorov in rožljanja z zarjavelimi sabljami nove vojne, potem se jim očividno hoče tudi novega Ver-saillesa. Prepričani smo, da zdravi instinkt nemškega naroda ne bo več podlegel brezvestnežem, ki so ga že enkrat pognali v pogubo.
Na nas pa je, da odločno zavrnemo poskus teh danes tako širokoustnih mož, valiti krivdo za izbruh svetovne vojne na nenemške narode, in jim odločno odrekamo za tak poskus vsako legitimacijo. Ce je že dobri nemški narod tako pozabljiv, da se ne spominja več na to, da so bili baš možje, ki vodijo danes glavno borbo proti posledicam poraza v svetovni vojni, oni, ki so ga pahnili v nesrečo, pa se tega dejstva še prav dobro spominjajo drugi narodi.
Govorniki, ki so se za 10 letnico versailleske pogodbe tako napihovali na žalnih manifestacijah in obsojali nas, ki smo se osvobodili za ceno neprecenljivih človeških žrtev, da smo zasužnjili nemški narod in pogazili vsa človeška in naturna prava, so bili baš oni možje, ki so delili še v letu 1916 našo in naših zaveznikov zemljo. Morda so ti možje že pozabili na čase, ko so risali preko naših ozemelj meje bodočega zmagovitega pruskega imperija in sestavljali mirovne pogoje, ki bi jih naložili nam in našim zaveznikom. Napram tem pogojem so versailleski pogoji le nujno osiguranje pred novimi siičnimi poskusi germanskih imperialističnih šovinistov. Taisti možje so bili tudi, ki so dajali senilni črnožolti diplomaciji na cesarskem Dunaju pobudo in pogum, da je poskusila s potezo mečeve ostrine za vedno rešiti in odstraniti s potoki krvi in v dimu požarov jugoslovensko vprašanje. Morda so voditelji nemških na-cijonalcev sedaj že na .vse to pozabili,
Roparski umor v Istri
Pazin, 2. jul. č. V Alotovumu so našli ka= rabinjeri v nekem studencu truplo nežna' nega moškega. Sodna komisija je ugotovi* la na truplu več globokih ran prizadejanih z nožem in s topim predmetom. Pozneje so ugotovili, da gre za nekega Blaža Anto* novica, posestnika iz okolice Motovuma Sum umora je padel na nekega Tkalčiča, ki je bil aretiran. Pri njem so našli večjo vsoto denarja in več pisem, naslovljenih na razne ljudi v Jugoslaviji. Priče so iz» povedale, da so videle umorjenega Anto» novica pred dnevi v družbi Tkaičiča, ko sta se vračala s sejma. Antonovič je pro« dal več glav živine in je imel pri sebi več* jO vsoto denarja, ki pa je pri umorjenem niso našli. Domnevajo, da je Tkalčič naj« prej umoril Antonoviča in ga nato oropal ter mislil pobegniti v Jugoslavijo.
ali pa zavedno govore neresnico in varajo nemški narod še vedno tako, kot so ga pred leti. Pri tem pa se naj zavedajo, da opravljajo zelo nehvaležen posel, ker je zgodovina že dovolj dokazala, kje je iskati pravih krivcev vojne in v koliki meri so nemški politiki in cesar Wilhelm zakrivili tragični razvoj usodnih julijskih dni leta 1914.
Nam je samo žal, da moramo v desetem letu po podpisu mirovne pogodbe v Versaillesu ugotoviti tako žalostna dejstva, kakor je bil način prireditev žalnih manifestacij v Nemčiji. Želimo prav iskreno, da bi nemški narod, ki je moral zavoljo povzročiteljev teh dejstev že dovolj pretrpeti n3 posledicah znamenite »jeklene kopelji,« še pravočasno izpregledal in vrgel te junake velikih besed v ropotarnico ter odkrito brez pridržkov prožil roko ostalim narodom, ki hočejo samo miru in osiguranje napredka celokupne človeške civilizacije.
Priprave za delno izenačenje uradniških plač
Beograd, 2. julija p. V ministrstvu pravde je bila sestavljena komisija, ki ima nalog, da na podlagi uradniškega zakona, zakona o ustrojstvu vojske. zakona o sodnikih in zakona o notranji upravi izdela za--konski načrt o izenačenju prejemkov, sodnikov, oficirjev in uradnikov ministrstva notranjih del.
čim bo komisija sestavila načrt tega zakona, ga predloži ministrskemu svetu, da ga prouči in odobri.
Povratek naše delegacije iz Barcelone
Beograd, 2 julija p. Delegacija, ki je- v imenu ministrstva za trgovino in industrijo prisostvovala otvoritvi našega paviljona na mednarodni razstavi v Barceloni, se povrne v Beograd 5 t. m.
Obiski pri ministrih
Beograd, 2. julija č. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je sprejel dopoldne našega poslanika v Angori Tičo Popoviča. Poslanik je poročal o svojem delu v Angori in o uspehih, ki jih je dosegel na tem mestu.
Opoldne ie zunanjega ministra Marinko-viča posetil francoski poslanik Dard in ostal pri njem kake pol ure.
Predsednik vlade general Peter 2ivkovič je danes sprejel svojega referenta v Vrhovnem zakonodajnem svetu dr. Ninka Pe-riča.
Obiski inozemskih zdravnikov
Zagreb, 2. julija, n. Meseca septembra bo poeetilo našo državo 120 češkoslovaških zdravnikov. Istočasno je najavljen tudi po-eet večje skupine nemških in madžarskih zdravnikov, tako da jih bo prišlo skupno okrog 300.
London, 2. julija d. »Sunday Express< poroča, da bo odpotoval angleški ministrski predsednik Macdonald najbrž že avgusta meseca v Washington. Tu se bo sestal s predsednikom Hooverjem in kanadskim predsednikom Makenzem Kingom.
Na tem sestanku bodo omenieni trije predsedniki razpravljali pred vsem o vprašanju vpostavitve čim tesnejšia stikov med Zedinjenimi državami in Anglijo ter o po-
Praga, 2. julija d. Včeraj je prekinilo češkoslovaško ministrstvo za promet železniški promet na progi Hidas-Nemeti. Kot vzrok prekinitve navaja aretacijo češokslo-vaškega železniškega uradnika Vincencija Pecha, ki ie 28. junija opravljal na obmejni postaji v Hidas-Nemetiju posle blagajnika in železniškega zastopnika. Aretirani Pech je sedel v mali kolodvorski re-stvraciji, kjer je pristopil k njemu neki neznanec, mu vtaknil v žep pismo in nato odšel. Pech je nato vstal, izvlekel iz žepa pismo in ga hotel prečitati. V tistem hipu so stopili k njemu madžarski policijski agenti in ga aretirali zaradi suma špijona-že. Aretiranega železniškega uradnika so kriminalni organi takoi odpeljali v neznano smer in ni mogel niti izročiti blagajne svojemu namestniku. Ta posel je opravil re-stavrater, ki pa so ga madžarske oblasti tudi zaprle za 2A ur. Češkoslovaško zu-nanje ministrstvo je naročilo poslaniku v Budimpešti, naj takoj vloži odločen protest proti postopanju madžarskih policijskih organov in zahteva izpustitev aretiranega Pecha o kojego aretaciji so bile češkoslovaške železniške oblasti obveščene šele po češkoslovaških obmejnih železniških in carinskih organih. To postopanje je popolnoma v nasprotju z dogovorom med Madžarsko in Češkoslovaško, po katerem je dolžna vsaka država o priliki aretacije kakega tujega uradnika, ki vrši službo na obmejnih postajah, takoj obvestiti zunanje ministrstvo druge države.
Med češkoslovaškimi železničarji na progi HidaS-Nemeti-Košice vlada velikansko razburjenje in se ljudje brani'o vršiti nadaljnjo prekomejno prometna službo, ker se boje. da bi Jih dolete'a slična usoda, kakor brez vsakega vzroka aretiranega pecha.
Prekinjenje prometa na progi Miškoljc-Košice je zelo občutna škoda za madžarski tujski promet, ker se po tej progi vozijo madžarski izletniki na Tatro.
Praga, 2. julija h. Češkoslovaško železniško ministrstvo javlja, da ie bil z ozi-rom na aretacijo češkoslovaškega železniškega uradnika Pecha danes opoldne ustavljen ves promet na progi Košice-Miškoljc-Budimpešta. Razburjenje na Slovaškem,
morskem razorožitvenem vprašanju. Glavni predmet razprav pa bo pred vsem določitev datuma in kraja sklicanja pomorske razorožitvene konference, za katero naiav-Ijajo dobro informirani angleški krogi, da namerava angleška admiraliteta demilitariziran voino mornariška oporišča v Karibskem morju in zmanjšati število lahkih kri-žark kojih gradnja je bila odobrena v preteklem proračunskem letu.
kakor tudi v oficijelni javnosti v Pragi ie velikansko.
Čsl. glasovi o incidentu
Praga, 2. julija, g. Glede aretacije češkoslovaškega uradnika Peche na madžarski obmejni postaji Hidas-Nemeti izjavljajo v praškem zunanjem ministrstvu, da je ta are tacija klasičen primer zavlačevanja, kajti češkoslovaške oblasti o nji niso bile prej obveščene. Za sedaj je dobil češkoslovaški poslanik v Budimpešti nalog, nai zadevo natančno preišče. Med Madžarsko in Češkoslovaško železniško upravo obstoji dogovor, po katerem se morajo odpoklicati oni železniški nameščenci, ki bi postali zaradi svojega delovanja eni ali drugi državi neprimerni. Madžarske oblasti se sklicuje-na to, da je bil Pecha zasačen pri dejanju. Vendar pa o tem uradnim praškim krogom ni nič znanega. Češki listi izražajo domnevo, da ie Pecha nasedel agentu-provoka-terju. Direkcija čsl. železnic v Košicah ie takoj poslala v Hidas-Nemeti namestnika direktorja Sekyro, kateremu pa ni uspelo ugotoviti zakaj je bil Pecha aretiran in od-gnan. Aretacije ni izvršila madžarska obmejna straža ali državna policija, temveč vojaške oblasti. Aretirani Pecha ie bil pre-. peljan v vojaško prokuraturo v Miškovcu. Od češkosloA-aške strani je preiskava te zadeve poverjena državni policiii v Koši-cari. Češki večerni listi pišejo v zelo raz-burljiverp tonu ter zahtevajo ostre repre-salije proti Madžarski. Pecha ie bil šele 14 dni na obmeini postaji. Češkoslovaški železničarji v Hidas-Nemeti izjavljajo, da Pecha ni imel nobene prilike za špiionažo.
Letalci »Numancije« prispeli v Španijo
Gibraltar, 2. julija s. Angleška letalska ladja maitica »Aigtec je davi z letalci »Numancije« na krovu prsispeJa v Gibraltar, od kodar so takoj odpotovali z brzoviafoam v Madrid.
Madžari iščejo sporov s češkoslovaško
Izzivalna aretacija čsl. železničnega uradnika — Madžarska policija se poslužuje svojih starih trikov
Dr. Žerjav kot voditelj vsenarodne jugoslovenske politike
Stvaralački genij nije dopustio Gre* goru Žerjavu, da ide utarenim putevi« ma. Javni radnik providencijalnih oso= bina još kao omladinac shvača celi zna* čaj dolaska Petra Karadjordjeviča na prestol Srbije i prvo u svom užem za* vičaju do velikih dana oslobodjenja i ujedinjenja, a po tome na čelom pros stranstvu naše nacije posta j.e jedan od najvažnijih in najboljih neimara veli« ke otadžbine.
Nemajuči nikada ni vremena, ni že« lje, ni misli za sebe, uvek sav predan velikoj ideji stvaranja velike otadžbi« ne i sretnog naroda, karaktera katon« skoga in poštenja kao sunce čisto, eru« dicije najsvestranije i najintenzivnije, duha kritičkog i uzvišenijeg i prostra« nijeg od Prisanka i Triglava, radinosti neumorne, borac bez straha i koleba« nja, a srca punog pretenzija i ljubavi za sav svoj plemeniti jugoslovenski narod i vere u njegovu snagu i dobru zvezdu vodilju, bio je predestiniran, da vodi generacije.
Malo je reči za Gregora Žerjava, da je bio političar. Njegov rad je nadvisi« vao daleko krug dnevne politike i onda, kada ona nije sičušna. Javni radnik na čelom području narodnog života i na« rodne duhovne i materijalne kulture, išao je za dalekim ciljevima, za čije iz« vršenje treba i više nego jedna gene« racija ali je njegovem duhu i kratak život njegovog trošnog tela dostajao, da vidi osiguran uspeh u radu, koji če nastaviti njegovi saradnici i sledbenici.
Njegov se veliki duh nije zadovolja* vao sitnim i efemernim solucijama. Njemu ne bi dolikovala borba za stva« ranje malene otadžbine, nesposobne, da obuhvati celi narod i da dade do« bra rešenja za sve probleme narodnog života. Koncilijantan u taktici i asimi« lirajuči se u metodama rada svakda* šnjim prilikama, nije poznavao kom* promisa a još manje uzmicanja u prin* cipima. Njega nije zadovoliavala bor* ba za fragmente otadžbine na osnova* ma federalističkim, ni borba za suro* gate otadžbine na osnovama konfesi« jonalnim. On je stvarao veliku otadž« binu i Slovenčevu i Hrvatovu i Srbino« Vu.
Gregor Žerjav bio je i suviše skro* man, da zauzme mesto i formalnoga vodje svenarodne jugoslovenske fron* te, na koje je imao puno pravo, ali to ga nije moglo nikada sprečiti u tome, da svoju punu snagu unese u svoje političke radhje i da najviše doprinese uspehu ideje.
Misao jugoslovenska je na sigurnom putu. Gregor Žerjav je mogao umreti siguran, da njegova misao poginuti ne* če i mogao je reči za sebe
»Exegi monumentum aere peren*
nius.«	Dr Svetislav Popovič.
Češka cvetka na grob dr. Žerjava
t V praških »Narodnih Listih« objav* lja g. Jan Hajšman, znani češki publi* čist toplo občuteno priznanje delu dr. Žerjava v borbi zoper Avstrijo za ustanovitev Jugoslavije in Češkoslova* ške. Ker je bil g. Hajšman sam eden izmed agilnih članov čsl. mafije in kot tak stalno v stikih z jugoslovenskimi voditelji protiavstrijskega pokreta, ima ta članek tem večji pomen. »Nar. Listy« pišejo:
Češki politiki, ki so delali doma za časa vojne, splošno poznajo dr. Gre* gorja Žerjava, čeprav je bil takrat v ozadju; dobro vedo, da je ravno nje* gov duh bil za vsemi izjavami češke in jugoslovenske delegacije in da je koncem koncev nekompromisna in enotna politična linija slovanske polu tike na Dunaju za časa vojne delo in zasluga skromnega dr. Gregorja Žer> java. Dr. Žerjav je malokdaj pisal o svoj°m delu med vojno, zato je tem pomembnejše pismo, ki mi ga je bil poslal leta 1924. za češke liste.
Dr. Žerjavov članek nosi naslov »Vernost za varnost« ter se glasi:
»Ko sem jeseni leta 1916. po dveletnem »aporu in konfiniranju šel v Gmunden na vojaški nabor, sem bil seveda takoj »taug* lich«, dasi sem bil poprej za vedno super* arbitriran in se mi je v toku zelo mučnih doživljajev v raznih ječah moja bolezen le poslabšala. Čim sem s transportom vo» jakov 17. pešpolka prispel v Judenburg, me je komisija takoj proglasila, da sem sposoben za grupo A.
Naravno, da mi ni bilo baš milo iti na fronto za Avstrijo. Že iz Gmundena smo s pomočjo dr. Brezigarja začeli zvezo z antantno informacijsko službo o vojaškem in ekonomskem stanju Avstrije. To delo se je imelo nadaljevati. Začel sem takoj marodirati in sreča je hotela, da sem v Judenburgu prišel v roko sanitetnemu ofi* cirju Čehu.
Ne da bi spregovorila le eno besedo, me je razumel in se odločil mi pomagati. Imel j« pogum odrediti, da grem jaz, ki sem bil pravkar spoznan sposobnim za fronto, na ponoven pregled v Leoben. Tako me je rešil. Naibrž mi je rešil življenje, kajti jaz ne bi bil izdržal fizičnih težav na fronti.
Vseksko me je ta mož zadolžil prav iz« datno. Rešen sem bil po njegovi inicijativi vojaške službe. Skril sem se pred novo in* ternaci-jo v Gradec. Se bolj utrjen v brat* skih čustvih za jugos1ovensko=če.ško ko* operacijo, sem le premišljal kako bi se organizirala skupna fronta, notranja fronta proti Avstriji.
Kmalu nato sem bil pri gg. dr. Kramaru
in dr. Šamalu v Pragi. Preselil sem se na Dunaj kot zveza med Zagrebom in Prago, za organizacijo naše informacijske službe v korist Antante in za popolno solidarnost nastopa jugoslovenskega in češkega parla* mentarnega zastopstva na Dunaju. To delo se je lepo posrečilo in so se od jeseni 1917 do oktobra 1918 vrstili siloviti udarci naše notranje fronte proti Avstriji. V govorih in izjavah naših parlamentarcev, v razkri* vanju grozodejstev avstrijske soldateske, v silovitih atakah v avstroogrskih delegaci« jah povodom ruskega poloma, v prirejanju skupnih manifestacij Čehov, Poljakov, Ju* goslovenov, povsod se je poznalo naše si* stematično skupno delo.
V toku tega napora mi je najlepši spo* min, da mi je bilo čast o božiču sestaviti depeše, s katerimi sta si voditelja češkega in jugoslovenskega narodnega zastopstva pred vso Evropo obljubila za veke »V^r* nost za varnost«. Skromni in nepozabni če« ški sanftetski oficir, ko me je rešil in mi omogočil delati za našo idejo, se je tega gesla dtžal že leta 1916. Delo, ki mi ga je omogočil, je bila revanža in »vernost« za njegovo »varnost«.
Beograd, 25. oktobra 1924.
Dr. Gregor Žerjav.«
K temu pismu, dodaja gosp. Hajš* man poročilo o žalosti, ki jo je v Pra* gi izzvala vest o smrti dr. Žerjava: »Niti vedel nisem, da ima pokojnik v Pragi toliko znancev in prijateljev. Na vest o njegovi smrti- me je cela vrsta politikov in drugih uglednih oseb spraševala, kako da se je moglo zgoditi, da je smrt tako nenadoma po* kosila tako mladega, delavnega in vztrajnega človeka. Vsi so žalostno povešali glave: »Najžalostneje je pri tem to, da izginja toliko pomembnih mož, ki zanje sploh ni nadomestila.« Vsem politikom je bilo znano, da je bil dr. Žerjav utelešenje boja in dela za ujedinjenje jugoslovenskega naro« da in vsem so prišli na misel težki ča* si avstrijskega režima, proti kateremu se je jugoslovenska mladina neustra« šeno vrgla v boj. Pokojnik je bil pred* stavnik složnega in zvestega sodelova* nja Čehov in Jugoslovenov, predstav« nik dela, ki je končno privedlo do zru* šitve habsburške velesile. Vsakdo se je spomnil onih težkih ča^ov pred enajstimi leti in zmagoslavja, ki jim je sledilo, vsakdo pa je tudi dodal, da so zasluge dr. Žerjava v tej stvari ne« precenljive, zato ie njegova smrt tež« ka, pretežka izguba.«
Žalni gostje
Ko je počivala krsta s truplom Gregorja Žerjava v balkonski divorani Kazine, je bila v sosedni dvorani razpoložena žalna knjiga, v katero so se vpisovali zastopniki raznih oblastev in organizacij, ki so se prišli poklonit ma-nom velikega pokojnika in so se udeležili v nedeljo pogreba. Vpisali so se med drugimi:
dr. Zdolšeik za mesto Brežice,
dr. Žarko MAletič za mmistrst. Sum in rudnikov,
inž. Vimko Stergar v zastopstvu minisitra Sum
ta rudnikov, Ivan Lončar za mestno občino Tržič, Ciril Pire za mestno obfiino Kranj, Janko Sajovic za Nar. čitalnico v Kranju, Franc Peček »a Sokola v Mirni, Kenda za podr. Vodnikove družbe v Mirni, Božidar Betriani za nar. društva v Kočevju, I. Novak za Sokola v Trebnjem, I. Oberanel za Sokola v Sodražioi, Bvigen Ivane za občino Sodražico, Janko Vozel] za nar. napredno Trebnje, Josip Kovačič za podružnico CMD v Trebnjem, Ivan Rus in Fran Vigele za CMD in oboževa-
telie pokojnika v Loškem potoku, dr. Fran Win.discher za Zbornico TOI, ta trg. društvo »Merkur« in za Centralo industrijskih kotriporacij v Beogradu, Milan Lah za mestno občino Lož, Fran Tavčar za občino Rakek, M. Martelanc za »Ženski svet«, Slavo Kušar za občino, Sokola ta NSZ v Zagorju dr. Pavle Pestotnik za Sokola I, inž. Stanko Mačkovšek za osrednji odbor CMD, Val. Fortič za gosp. društvo za vodmatsM okraj Loj®e Hofbauer za konzorcij Nar. doma v Hrastniku,
diir. Zmago Ziernfeld ta direkcijo Sum, Vladimir Demšar za Sokola io pokojnikov* prijatelje v Železnikih, Dra.gotin Laipajne, Jože Vončina ta Vinko Demšar za pokojnikove prijatelje v Zireh, župan WerH, Zumer ta Ivane za o-bčino in pokojnikove prijatelje v Cerknici, dr. M. Obersnel in obč. taj. Potrato za Sokola
na Jesenicah, Jos. Hacin za Sokola v Dobu, M. Bulovec za prometno društvo v Begunjah, Franc Mežek ra vasi Slatna Ln Begunje, Milko Krapeš ta Ivan Štrukelj za Zvezo obrtnih zadrug,
Julka Sabothy ta MirnT Pire za Kolo JugosT. se-
sfer v Kranju, Ivan BricelJ ta Ivan Anžič za občino Dobrunje, Ognje slav Finci Tiger za občino Šmartno pri Lit® Adamič za pev. dr. »Zvon« v Šmartnem p. L., Kunstelj za Sokola in pev. društvo v Litiji, I. Kladnik in T. Verbič za Sokola v Semicf, Dobovšek in DrmeilJ za Sokola v Boštanju, A. Gnus, A. Dolinšek, M. Zafcč in Draksler ra potojniiikove prijatelje iz Dola - Hrastnika, inž. Ver bič za Sokola ta Zvon v Trbovljah, Volovšek za prost. gas. društvo Trbovlje II, dr. Romih za obč. sve<t Krško, dr. Kadra za napredne organizacije v Kamniku, F. Draksler in I. Pirnait sa Sokola v Borovnici, Marija Sičeva za šentjakobsko žensko CMD v Ljubljani,
prof. A. Sič za Šentjakobsko moško CMD r
LJubljani,
Mattkota za Jiugosl. Matico v LJubljani, Simon Pogača* za gasilno društvo Bled, Josip Turk za Jugosl gasilsko zvezo, Anton Litoozar za šentjakobsko gosp. n«pr. dr., Cerar za gasilsko župo Kamnik, Fr. Reitz za gasilsko župo Novo mesto, Matej Hubad za konservatorij in Glasbeno Matico,
Stanko Virant sa Jusrost. novinarsko udruženj«, KaijzelJ za starešinstvo JSS, Ivan Bo rta č za LjublJ. vefcsejeoi
tal. Otaiul ki Ek Adamič ta tnvotL otttor.
občino,
Fran Kavčič za gostilničarsko zadrugo, i Mirko Polič za Nar. gledališč« v Ljubljani, Zaivršan in Skalar za kvartet Ol. Matice, ho Sancta za Kmetijsko družbo, D. Sancin za ASK Primork, notar Tavzes, Miroslav Puppis in lol. nadz. Punčuh za Sokola io Jugosl. Matico Goi. Logatec,
Fr. Košir in Zupančič z* Sokola io nadjonaliste
v Preserju, univ. prof. Biiimovič ca Rusko Matico, Žnideršič. Poljanec ta Furlao za Sokola v Cr-nonrilfu,
g. Betetto, Jerman ta Drenovec n Udr. gied
igralcev,
R. Ltadtner n CMD n pokojnikov« prijatelje
v Radečah, Ivo Kregar za Sokola ta CMD na Je žici, Joško Svetlin ta A. Srtrauss za pokojnikov« prijatelje v Koroški Beli ta Ja verniku, Blaž Jeriček za Sokola ta pokojnikov« prijatelje
v Rajhenburgn, Maša Gromova za Kolo juaoaJ. sester in Vk
Klub Primork, Jakob BajžeJj za Sokote v Stražašču, Avg. Pra,protnik za Avto^diub Ljubljana, dr. Andrej Kuhar za notarsko zbornico, Joško Ron®ador za Sokola v St. Judu ob J. i., dr. Iv. Orel za žensko učiteljišče, Fran Lajovic za pokojnikove prijatelje l* litij'
skega okraja, Seme za korporaciijo Vodrnat-Mosrte, Rud. Saksida, Lovto PiSman, Ivan Mihe Kič ta
Ivan Košaik za društvo obrtnikov. Oiblak za društvo nižjih mesitnih uslužbencev, Ivan Preko rš-ek za Nar. Odbrano v Olju, prof. Mra vijak za Cefljsta dom, dr. Juro Hrašovec za Jujjosi. Matico v Celjn, dr. Kalan za mestno občino Celje, Rasto Pustoslemšek za Vodnikovo družbo;' dr. V. Knaflič za LNP ta SK Slovan, dir. Fettich ta prof. Mravldak za Tiskjovno drugo. Delniško tiskarno, »Radogoja«, »Do movino« ta »Naše srce«, dr. De Gleda za občino Bled, Boris Cerne za pokojnikove prijatelj« h Radovljice,
dir. Rape za Aeroklub Naš« krila,
M. Kuha deva »a Kolo Jugosl. sester r Mostah,
dr. I. Ži rov nik za odvetniško zbornico in Zvezo
rezervnih oficirjev, Al. Potočnik za napredno drufitvo n drvorsiH okraj,
vdš. insp. Spindler ta Mozetič za finančno direkcijo,
notar Ježek za pokojnikov* prijatelj« ta konjiškega okraja, dir. I. Pučnik za pokojnikov« prijatelj« r Slov.
Bistrici,
dr. Pivko, dr. Kuteovec ta V. SpindUer n ZKD
v Mariboru.
Dalje so se vipfeaffl: bivS poslanrfrf tovariši dr. Žerjava dr. Srdjan Budisavljevič, dr. Svetislav Popovi«, dT. H. Krizman, dr. P. Grisogono, V. Vilder, Ju raj Demetrovič, Sava KosanoviC, Dušan Ivančevič, hnan PucelJ, dr. LJrudevit Piv. ko, S. Kalemfoer ta dr. M. Kos.tič; zastopniki občine Višnje gore. Sokola ta sokolske župe Noa-o mesto, Sotola Unec-Rakek, Sokola Tržič, gasil. društev Kamnik ta Tržič, občine Gorenji Logatec, Sokola St. Vid nad Ljubljano, CMD okolica Celje, Sokola Bit d, sod. svet. Kajetan Pre-merstein M.
Kakor navedeno, so to le Imena onih zastopnikov uradov in konporacij iz cele Slovenije, ki so se vpisali v razpoložene pole. Oseb, ki so se vpisale v žalne pole, pripravljene za privatnike, in ki so se tudi večinoma udeležile pogreba, žal ne moremo objaviti, ker jih je bPzu 10.000. Ravno tako nam je nemogoče navesti imena vseh zavednih mož in žen iz Ljubljane in vse naše domovine, ki so s svojo udeležbo pri pogrebu počastili spomin pokojnega dr. Žerjava.
Izrazi sožalja
Armijski komandant general Dokil, Novi Sad:
Novi Sad. Molim, da primite najdublje sa-
učešee za izgubl.jenim roditeljem. _ Marika i D jura Dokic, djeneral.
Nekdanji predsednik Češkega Svaia v dunajskem parlamentu in bivši minister CSK nar. poslanec František Stanžk, Praga: Praga.. Globoko me je pretresla vest o smrti dr. Žerjava, velezaslužnega sodelavca in posvetovalca v usodnih vojnih časih. Dr. Žerjav je delal prave čudeže na polju bratskega sodelovanja Čehov in Jugoslovanov sa osvoboditev. Njegov spomin ostane med nami blagoslovljen. Sprejmite Vi in rodbina moje globoko sožalje.
Inl. Dim. Kneievi«, direktor drl Seleznie, Ljubljana:
»Izvolite primiti i tumačiti užaloščeni po-rodici moje i moje žene iskreno i duboko saučešče gubitkom gosp. ministra dr. Gregora Žerjava, koga smo i kao čovjeka i kao pobornika pr^Jnjaka najsvetlijfeg idealnog jugoslavenstva visoko cenili.«
Predsednik bivše HSS dr. Vladko Maček: Zagreb. Spriječen d oči na sprovod našeg neprežaljenog druga dr. Gregora Žerjava izvoli primiti i izručiti tugujuči obitelji duboko saučešče moje i mojih drugova. — Dr. Vladko Maček.
Dr. Ivan Novak, kr. javni beleinik in bivši obl. poslanec: Čakovee. Molim Te, da budeš tumačem mog najiskrenijeg saučešča u tuzi svih pri-godom smrti najneumornijeg trudbenika na polju naše narodne njive, prigodom smrti prijatelja, s kojim je bila slast saradjivati u najnapetijim časovima našeg narodnog života u cilju podignuča zavjetne naše jugoslovenski misli, za koju smo zajedno i od-lučno istupali u »Glasu Slovenaca, Hrvata i Srba«. Vječna mu slava! — Ivan Novak.
Dr. Vladimir Sibar, vieekonznl na Reki: Reka. Prilikom smrti dr. Gregorja Žerjava prosim, da sprejmete moje iskreno sožalje ter ga sporočite tudi družini blagopo-kojnega. — Dr. Vladimir Ribar.
Bivši poslanee dr. Sekula Drljerič: Zemun. Duboko potresen glasom o smrti našega dragoga i dobroga d t-. Žerjava, molim te, da primiš i kolegama isporučiš moje najiskrenije saučešče. — Dr. Sekula Drlje-vid.
Publicist Nemanja Pavlovič: Beograd. Kot srp6ki politik, ki sem vedno zahajal v Slovenijo in spoznal ~omen dr. Gregorja Žerjava, Vas prosim, da izvolite sporočiti njegovi rodbini in dobrim prijateljem izjavo moje globoke tuge. — Nemanja Pavlovič, publicist
Mr. ph. Fedor Gradišnik, Celje: Celje. Globoko me je potrla vest o smrti velikega borca nepozabnega dr. Žerjava. Vam in cenjeni pokojnikovi rodbini globoko sožalje. _ Gradišnik,
Dr. Vilk« Manrer, noter v Kočevja:
Ljubljana, Leonišče. Sprejmite naše najgloblje, iskreno sožalje ob nenadomestni izgubi vodje. — Dr. Vilko Maurer e soprogo.
Dr. Jo Ške Lebar, načelnik odseka poštne direkcije v Ljubljani:
Globoko sočustvujem z Vami, ker vem, da ste s smrtjo našega nad vse spoštovanega gosp. dr. Žerjava izgubili najboljšega prijatelja. Prosim Vas, da tolmačite pokojnikovim otrokom in sorodnikom moje najgloblje sožalje. — Dr. Joško Lebar.
Sokolsko društvo, Varaidin:
Varaždin. Povodom smrti velikog nacijo-nalnog borca izvolite primiti izraz dubokog saučešča. — Sokolsko društvo, Varaždin.
Jovan M. Joranovič, bivši poslanik in nar. poslanee, Beograd:
»Molim Vas, da sa drugovima primite iskrene simpatije u težkim časovima, koje gubitkom dr. Žerjava Vas snalaze. Gubitak njegov to je veliki gubitak za državu, koja je iznad 6vega voleo i za koju je mnogo radio pa i preko svojih moči. Neka mu je laka zemlja i večita uspomen današnjim i budučim naraštajima.«
Poobl. minister in poslanik SHS ▼ Pragi dr Gregur Angjelinovič:
»Dragi Alberte, na nesreči, koja je zade-sila obitelj i sve prijatelje pokojnog Gregora, primi kao njegov najintimniji saradnik i moje iskreno saučešče. Zajednički rad za
vrijeme rata i n prvim danima izgradi
države vezivati če nerazdvojno nas nekte šnje saradnike, tako, da mogu druge razli biti samo sitnica prema vezi zajedničke b be za oetvarenje ideala, u koje i danas r pokoljebljivo vjerujemo vjerom mladiča!«
Univ. proL dr. Boris Zarnik, Zagreb;
Dragi tovariš! Bilo je v »Peklu«, kak smo imenovali 6obo v podzemlju maribe skega Narodnega doma, ko sem z drugii slišal prvi od Gregorjevih emisarjev - ak demičarjev: samoizobrazba in iz naroda narod, delo in zopet nevstrašeno vztraji delo. Da ni žerjav nič drugega naredil, k kor samo to, da je s svojim poletom dvig-tolike sedanje vredne inteligente v njihov mladih letih, ko so najbolj sprejemljivi vse dobro in lepo, trebalo bi mu v srcu i roda postaviti in ohraniti trajen spomin, on je narod zadolžil še z drugimi ogromn šimi deli. In ravno v najlepših letih je mo oditi! In ni nadomestila ravno sedaj, ko mi zdi, da bi omladina ravno potrebova novega Žerjava! Izvoli sprejeti najiskrem še izraze sožalja ob izgubi našega narodi radikalnega očeta. Tvoj Zarnik.
Načelnik dr. 0. Pirkmajer, predsednik komisije za reformo notr. uprave:
Prosim, da sprejmete izraze najglobok«-šega sočutja ob težki izgubi, ki je zadela j-gosloveneko misel. Slava njegovemu spr minu!
Pričetek kongresa gledaliških igralcev
Prisrčen sprejem gostov iz Hrvatske in Slovenije — Humori-
stična generalna vaja
v situaciji in ji je odgovoril: »Nič, nič, go spa, to je bila le generalna vaja za pravi
Beograd, 2. Julija p. Danes so se pričele v Beogradu impozantne svečanosti jugoslo-venskih gledaliških 'gralcev kot uvod v jubilejni kongres Udruženja gledaliških igralcev kraljevine SHS. Na programu je cela vrsta umetn. nastopov beograjskih, ljubljanskih in zagrebških gledaliških igralcev in pevcev, na kongresu samem pa se bodo obravnavala važna stanovska in socijalna vprašanja.
2e sprejem zunanjih gostov Je pokazal, da je aranžma cele prireditve v dobrih rokah. Delegati posameznih sekcij udruženja so prispeli v prestolnico deloma že včeraj, večinoma pa danes. S posebnim vlakom je prispelo davi ob 9.16 nad 250 delegatov in udeležencev iz Zagreba, Ljubljane in Maribora. Slovenske igralce vodi predsednik ljubljanske sekcije g. Betetto. Sprejem zagrebških in ljubljanskih gostov na beograjski postaji je bil nad vse presrčen. Poleg beograjskih članov Udruženja so bili navzoči tudi delegati iz Skoplja, Sarajeva, Novega Sada itd., ki so prispeli že včeraj, razen tega pa so pričakovala naše gledališke umetnike pevska društva Obilic Ka-ragjorgje, Marinkovič, deputacije raznih kulturnih organizacij, vojaška godba in ogromna množica občinstva.
Pred prihodom pričakovanih gostov iz Zagreba in iz Slovenije je prišlo na kolodvoru do komičnega incidenta. Ko je privozil na postajo zagrebški brzovlak, so bili vsi mnenja, da je to že oni vlak, ki pripelje pričakovane delegate. Vojaška godba je ob prihodu vlaka intonirala »Hej Slovani'-, Branislav Nušič pa je v spremstvu nekaterih predstavnikov Udruženja pohitel k vlaku, da pozdravi goste s slavnostnim nagovorom. Iz vlaka pa je izstopila samo prvakinja beograjske drame ga. Stokič, ki j<; takoj spoznala situacijo in smehljaje pristopila k Nu-šiču ter se mu zahvalila za nepričakovano lep sprejem. Tudi Nušič se je hitro znašel
6prejem, da vidimo, kako bo funkcijoniralo.« Občinstvo se je iz srca nasmejalo, a e tem večjim navdušenjem pozdravljalo goste, ko je kmalu nato privozil posebni vlak, iz katerega eo izstopili delegati iz Hrvatske in Slavonije.
V imenu beograjskih kolegov in vsega beograjskega meščanstva jih je pozdravil Branislav Nušič z daljšim govorom, v katerem je izražal zadovoljstvo vsega Beograda, da lahko pozdravi v svoji sredi umetnike žive besede in najuspešnejše razširjevalce in prerpagatorje ideje narodnega edinstva. Zahvalila sta se mu predsednik zagrebške sekcije Josip Maričič in tajnik ljubljanska sekcije Drenovec, ki je izjavil, da prinaša pozdrave one lepe Slovenije, v koje osrčju se je baš te dni narodil tretji jugoslovenski kraljevič.
Po medsebojnem pozdravljanju in se« znanjevanju se je formirala pred kole dvorom ogromna povorka z vojaško god« bo in pevskimi društvi na čelu. Povorka je krenila skozi mesto pred beograjsko Na« rodno gledališče, kjer so pevski zbori in zbori vseh treh državnih oper pod vod« stvom dirigenta beograiske opere g. Bre« zovška zapeli državno himno.
Udeleženci so nato krenili najprej v ka« toliško, nato v pravoslavno cerkev, kjer so se vršile zadršnice za umrlimi tovariši. Po maši so se gostje podali v odkazane jim hotele, nakar so si ogledali mesto in nje« gove zanimivosti. Opoldne se je vršil skup« ni obeu p-i Kolarcu. Zvečer je zagrebška opera vprizorila opero Nikolaj Šubic Zrinj« ski«, ki je uspela nad vse pričakovanje. Predstavi so p-risosfrvovaK predstavniki vJa« de, zastonniki uradov in oblastev ter naj« odličnejša beograjska družba. Jutri dopol« dne prične zasedanje kongresa, ki ga bo otvoril predsednik udruženja Boža Niko« lič.
V Vojvodini aretirani komunisti
Veliki Bečkerek, 2. jul. p. Policija je za« ključila preiskavo, ki jo je vodila proti ko« munistom. Policija je aretirala 20 komuni« stov, 17 Nemcev in Madžarov in 3 Srbe. Med aretiranci sta tudi uradnika Okrož« nega urada za zavarovanje delavcev Jova Trajkovič in Radivoj Davidovic, ki sta se s posebno vnemo vrgla na razmnoževanje in razširjanje prevratnih letakov. Aretira« ni komunisti bodo izročeni Državnemu so« dišču za zaščito države v Beogradu.
Velika tramvajska nesreča v Zagrebu
Zagreb, 2. julija n. Danes popoldne okrog pol 6. se je pripetila na Maksimir-ski cesti velika nesreča, koje žrtev je postala 12-letna deklica, ki bo svojo neprevidnost bržkone morala plačati z življenjem. Najbolj tragično na celi stvari pa je to, da doslej niti ne vedo, kdo je, niti kje so njeni starši, ker je dekle v nezavesti in so ostale vse poizvedbe zaman. Deklica je hotela prekoračiti cesto in ni opazila prihajajočega tramvaja, tako da se je zaletela naravnost pod kolesa. Voznik ie tramvaj takoi ustavil, vendar pa je bilo že prepozno. Deklici je odrezalo desno nogo pod kolenom, razen tega pa je dobila tudi druge težke notranje poškodbe. Nezavestno so prepeljali v bolnico, kjer so ji morali nogo amputirati. Policija je izvršila na licu mesta preiskavo ter po izpovedbah očividcev ugotovila, da ne zadene voznika tramvaja nikaka krivda, marveč da je nesrečo zakrivila deklica vsled svoje lastne neprevidnosti.
Zelje bosanskih rudarjev
Beograd, Z jul. p. Danes se je oglasila deputacija rudarjev iz državnih rudnikov v Bosni pri ministru za šume in rudnike inž. Radojeviču. Dcputacijo sta vodila no« vinar Dragiša Lapčevid in tajnik Delavske zbornice v Sarajevu Jovan Jakšič.
Deputacija je prosiia ministra, naj bi ministrstvo obnovilo tarifne pogodbe, ki so bile zaključene med rudarji in ministr« stvom za šume in rudnike. Deputacija je dalje prosila, da se rudarjem prizna po« kojnina že po 30 letih zavarovane dobe in ne še Ie po 35 letih, kakor predvideva na* črt zakona o rudarskem zavarovanju.
Končno je deputacija sporočila še druge predloge in želje, ki se nanašajo na speci« jalna vprašanja rudarskega delavstva v državnih rudnikih v Bosni in Hercegovini.
Minister za šume in rudnike je odgovo« ril deputaciji, da bo nekaterim zahtevam rudarjev lahko takoj ugodil, dočim bo za ostale imenoval anketno komisijo, ki naj preišče položaj rudarjev in prouči njihove želje ter nato poroča ministrstvu. Na pod« agi rezultatov te ankete bo minister nato zavzel svoje stališče tudi do ostalih vpra« šanj.
Novi hrvatski klerikalni dnevnik
Zagreb, 2. julija č. Danes ie izšla prva številka novega katoliškega lista »Hrvatska straža«. Naslov lista je okrašen z okraski starega hrvatskega misala. List prinaša med drugimi poročili tudi kratko refleksijo o delu in uspehih pok. dr. Gregorja Žerjava ln iivali njegovo izredno delavnost in predanost idealom. V ostalem se članek naslanja na podatke ljubljanskega »Slovenca«, je pa spisan v dostoineišem tonu.
Profesorski kongres odgoden
Beograd, 2. julija č. Centralna uprava profesorskega udruženja je odgodila za 7. t. m. sklicani kongres Udruženja do decembra. Odgoditev motivira s tem. da je sedaj na dnevnem redu zakon o srednjih šolah, ki baš najbolj zanima profesorje in ki g?, je treba dobro proučiti.
Smrt bivšega avstrijskega podkanclerja
Bregenz, 2. jul. a. Bivši avstrijski pod« kancelar poslanec dr. Jodok Fink je sno« či ob 21. uri umrl.
Bolni nemški politiki
Berlin, 2. jul. g. Državni kancelar Miil« ler je odpotoval danes na lečenje žolča in jeter v Mergentheim. Vrnil se bo v Berlin 11. avgusta, na dan proslave sprejema wei« marske ustave. Dr. Stresemann bo odpo« toval na oddih v Baden*Baden. Državnega kancelarja bo zastopal državni obrambni minister Groner, ki pa tudi ne bo dolgo ostal v Berlinu, ker-je bolan na žolču. Za njim bo prevzel predsedstvo vlade gospo« darski minister dr. Curtius.
Počitnice čsl. parlamenta
Praga. 2. JvliiJa g. Pariatnemt \t odšed na t»-
čitniice, ne da bi rešil celo vrsto predlogov, kot ziako-neki načrt o uvedbi zlate vatole io izplačilu dol®ov držfl.vmih papirjev.
Oropani policijski predsednik
Budimpešta, 2. jul. g. V jezuitski hiši Manesa. ki je namenjena posvetnim ose« bam za izvrševanje duhovnih vaj je bil iz« vršen drzen vlom. Neznan vlomilec je orc* pal imovino in zlato uro policijskega pred« sednika Eperriessyja. ki je bil v samostanu na verskih vajah. Storilec je odnesel tud! njegovo obleko ter jo v bližini poslopja zavrgel.
Ameriško oboroževanje
Washington, 2. julija d. Ameriško vojno ministrstvo je podpisalo pogodbo s Fordom sa zgraditev 152 novih vcjaških letal.
Hmeljski trg
Zatec, 2. Julija h. Še veSj« povpraševanje, cene pa vendarle samo 700 do 800 Kč. Nekateri okraiji trpijo zelo zaradi mrčesa. HmeSj zelo mnogo on uspešno škropijo s tobačnim sokom. Mami uspešna so draga zlasiti umetna sredstva.
Naši kraji in ljudje
Slavje celjskih legionarjev na Ljubnem
Zbralo se je 29. junija na Ljubnem 52 legijonarjev (od skupno 88) iz raznih krajev Slovenije, da proslavijo 10-Ietnico udeležbe koroških osvobojevalnih bojev.
Pri vhodu v trg Ljubno so postavili domačini v pozdrav legiionarjem velik slavolok, kjer je ob navzočnosti občinskega odbora in mnogoštevilnega občinstva iz Gornje Savinjske doline imel zastopnik občine podžupan g. Josip Tesovnik presrčen nagovor na došle legijonarje in jim izrekel iskreno dobrodošlico, za katero sta se v Imenu legijonarjev zahvalila bivši komandant legije Mafcso Detiček in legijonar Leopold Šparhakl.
Legijonar Martin Sem je po končanih pozdravnih govorih povabil tovariše in dp-ile goste na okusno pripravljeni slavnostni prostor pred svojo gostilno, kjer se je vr-lilo pod staro lipo spominsko zbcrovanje legijonarjev. Vodil je zborovanje legijonar dr. Ervin Mejak, ki se je ob otvoritvi zborovanja spominjal umrlega tovariša Jakoba Budna in padlih koroških borcev ter prečital pozdravna pisma in brzojavke večjega števila odsotnih tovarišev. Zbor je sklenil odposlati vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in kraljevemu domu ter g. ministru vojne in mornarice, nadalje brzojavne pozdrave g. velikemu županu gen. Naumoviču kot bivšemu komandantu na Koroškem in g. polk. Kosntiču kot komandantu 39. pp., ob katerega strani se je celjska legija udeležila 28. maja 1919. bojev za Črno. Nato je legijonar dr. Mejak v daljšem spominskem govoru orisal življenje in trpljenje Slovencev, Hrvatov in Srbov skozi vsa stoletja do ujedinjenja vseh treh plemen, potek koroških osvobojevalnih bojev in posebej zgodovino celjske legije dobrovoljcev.
Po končanem spominskem govoru se je razpravljalo o eventualni ustanovitvi Zveze jugoslovenskih koroških bojevnikov, ki bi imela namen zastopati materijalne interese bojevnikov (dobrovoljstvo, vprašanje lavnih in privatnih služb), skrbeti za medsebojne ožje stike istih, zavzemati v javnosti svoje stališče v vseh vprašanjih, ti-čočih se neodrešene Koroške, in gojiti družabnost med bojevniki. Po daljši debati so bili na predlog tov. Šparhakla pooblaščeni Celjani, da stopijo v stik z drugimi merodajnimi faktorji, da se ugotovi njih mnenje glede ustanovitve take organizacije.
Dveurno zborovanje, ki se je mršilo v navdušenem razpoloženju ki ga je še dvignila med zborovanjem došla vest, da se je našemu vladarju rodil tretji sin, je poteklo stvarno in v zadovoljstvo vseh.
Mnogobrojno občinstvo je med tem napolnilo veselični prostor, kjer smo legijo-narji obujali v prijetni družbi domačinov spomine na prelepe čase leta 1919., ko smo, prisegajoči zvestobo narodu, v svetem navdušenju za komaj rojeno Jugoslavijo hiteli prostovoljno na branik naše ožje domovine. Padla je pri tej priliki marsikaka pikra opazka na rovaš naših lažnih patri-Jotov. Morda bo še prilika, da dobijo pa-trijoti tega kova zaslužen odgovor.
Legijonarska proslava na Ljubnem je pokazala, kako koristne so tam nacijonalne prireditve, zlasti zaradi tega, ker je s tem dana prilika, da pridemo v najožji stik z našim dobrim ljudstvom na deželi.
Savinjsko pismo
Št. Peter, 1. julija
Naše prodne njive ja že stiskala suša, vendar smo dobili še pravočasno toliko dežja, da ga je že preveč in da je Savinja s pritoki grozeče naraščala. Letina dobro obeta. Ce ne bo kake uime, bo na jesen v izobilju tudi jabolk in češpelj.
Dočim tožijo naši tovariši v inozemstvu, da pritiskajo na hmelj z vso silo uši in se grozeče širi peronospora, smo mi s hmeljem letos še dosti zadovoljni. Pred tednom je še mrgolelo uši tudi po naših hmelj-nikih, danes so domalega izginile. Njim oči-vidno ne diši naša roža. Savinjski hmelj se je pač vrgel prav po Savinjčanih: Raščen je, malo trpek, a v bistvu prav žlahten. Stare in prav mlade nasade je prijelo pri tleh do pol metra visoko malo peronospo-re. Pomotoma se je pisalo v svet kar o skrčenih panogah kar nam lahko samo škoduje. Upamo, da nas bo lepo vrme in priznana odpornost naše sorte obvarovala pred zlimi posledicami. Da bi pri teh cenah kdo škropil, se ne more pričakovati. Zadnji ostanki lanske letine se kupujejo po 5 do 10 Din. V 2alcu in Niirnbergu so po večini prodali vskladiščene zaloge na pomlad do 15 Din. Najslabše so se odrezali s Strasbourgom,odkoder so pred dnevi dobili le 2 in pol Din za kg in tako se splošno modruje, da so šli Savinjčani samo enkrat v Strasbourg na božjo pot . . .
Pri izbiri novega odbora Hmeljarskega društva smo imeli očividno srečno roko. Širši kakor tudi ožji odbor sta že imela seje. Sklepala sta najprej o hmeljarskem listu. Dočim ima peščica čebelarjev, imajo gostilničarji in vse gospodarske panoge svoja glasila, smo iskali hmeljarji za svoje težnje drugod strehe. »Kmetovalec« redko izide, »Naše gorice« so v dolini malo poznane. Iz leta v leto je rastla želja po lastnem strokovnem glasilu. List je zamišljen kot tednik; v času glavne sezone od 15. avgusta do 15. septembra pa bo izhajal trikrat na teden ali celo dnevno, kar bi bilo vsekakor na mestu, da se popolnoma preneha beganje hmeljarjev z netočnimi vestmi in bo vsak hmeljar dnevno informiran o položaju. Stal bo letno do 60 Din, ki jih bo vsak hmeljar rad odrinil, saj bo imel v teh težkih časih v listu odkritega prijatelja. Poleg strokovnih člankov domačih in tujih strokovnjakov ter naših izkušenih hmeljarjev bo prinašal list točna poročila o stanju rastline drugod in o položaju na svetovnih tržiščih. Uredništvo je obljubil brezplačno znan slovenski pisatelj.
Kot drugo prav tako perečo točko so obravnavali vprašanje obveznega signiranja. Čeprav uvidi večina hmeljarjev potrebo obvezne znamke, so vplivni činitelji še vedno z vsemi močmi na delu. da obrezuspe-šijo dosego našega zastavljenega cilja. Sklenilo se je, da se pred odločitvijo zaprosijo naši trije strokovnjaki 'nženjerji Teržan, Sadar in Dolinar za Izčrpno utemeljitev svojih naziranj o tem vprašanju. Mislim pa, da se je to vprašanje dovolj premlelo po časopisju in raznih anketah. Spominjam samo na tisto izjavo ki so jo dali lani pri zadnji anketi v Beogradu složno odposlanci naših trgovcev in bivšega odbora Hmelarjskega društva: »Dokler Nemčija ne uvede obveznega signiranja, odklanjamo mi vsako odgovornost.« Nemški državni svet je med tem že sprejel zakon. Ko ga sprejme še državni zbor, sodim, da bodo umolknili tudi naši nasprot-
Z velike gasilske slavnostl v LJubljani
Zgornja slika predstavlja častne goste pri svečani blagoslovitvi avtomotorne brizgalne ljubljanskih gasilcev in motorne brizgalne barjanskega gasilskega društva. Poleg kanonika dr. Opeke komandant dravske divizije general Sava Tripkovič, mestni župan dr. Dinko Puc, kumica gospa Olga Pucova, starosta JGZ Josip Turk in kum Joško Hubad. Spodaj prizor ob blagoslovitvi.
niki obveznega signiranja.
Nad vse zanimiv je način, kako so se otepavali nasprotniki. Najprej so zagnali hrup, da se Čehi bridko kesajo obveznega signiranja. Ko so videli točno črno na belem, da smo jih ujeli, so se zatekli k Nemčiji. Ko se jim maje ta ugovor, že nravijo: kar je v Nemčiji dobro, je za nas slabo. Ko jim dokažemo, da se tudi tu motijo, jim preostanejo še vedno Francija, Poljska, Belgija in nazadnje še Avstrija. Saj vendar nismo otroci' Prepričan sem, da bodo naši hmeljarji s temi zaščitniki našega vira blagostanja prav temeljito pometli.
Ni pa nam Savinjčanom le za materijalne brige. To trdijo le zeleni zavlstniki, ki so nam pred leti šteli jurije v žepih. Hudo nas boli, huje kakor vsa hmeljska kriza, da spravljajo našo solidno dolino v slab glas čudni dogodki ,ki se vrstijo v eni sami fari. Komaj smo preboleli Žalosten dogodek, da se je obesil dober mladenič samo zato, ker so ga preganjali kot nezakonskega očeta, že je treščila bedna nezakonska mati svojega novorojenčka v steno. Nihče ni odobraval trde sodbe porotnikov, ko se vendar ve, da je največ nosečih žensk, posebno v zadnjih mesecih, nenormalnih. da ne govorimo o duševnem stanju ob porodu samem. Če se pridruži še stalen strah pred ljudsko sodbo, potem si menda lahko predstavljamo, kakšno Je duševno stanje take ženske. Kakšno je to Javno mnenje, ki tira človeka v zločin, dokazuje zgovorno zadnji najžalostnejšl primer. Nezakonsko mater obidejo v tej fari porodni krči in nesrečnica se zateče pod kozolec. Farno mnenje ji ne pusti niti kozolca. Sinu božjemu so pustili vsaj hlev, nezakonska mati ne zasluži niti kozolca. Javno mnenje jo je naložilo na cizo in jo vrglo sredi vasi na prašno cesto kakor vrečo premoga. V gluhi noči veka nesrečna mati In prosi pomoči. Preden pride pomoč, že zajoka novorojenček v prahu sredi ceste. Ljudje so vstali iz spanja in prihiteli s svetilikami gledat. Mislite, da jo je kdo sprejel pod streho ali dal žejni materi požirek vode. ali se usmilil vsaj nedolžnega blatnega čr-vička. da bi ga okopal ali zavil v cunjo! Ne, nihče se ni ganil! Ko je zagrozil zbu-jeni občinski sluga celo s kaljenjem ncčne-ga miru. je nekdo šel po orožnike in babico. Šele strogost zakona je strla farno mnenje, da je bila prepeljana na vozu proti domu. Med potom se ie šele našel pogumen Samaritan. kovač Peter, ki le razpihal žerjavico in je tam. kjer se mehča že'ezo, skuhal skodelico čaja trpeči materi. Paz-žari sicer kovaški ogenj trdo mrtvo železo, ugašajočega življentia oa ni mogel rešiti. Izkrvavela ie porodnica sredi ljudi, sredi doline, kier ie od zdravnika do zdravnika dober lučaj. Kdo ie bil kriv smrti nezakonske matere? Kdo bo sodil?
Pred štirimi meseci smo imeli mlsiion, cerkev je bila tudi ob delavnikih po'na. Zvečer se sliši iz vseh hiš rožni venec. Kako pa, da ni krščanskih del usmilienia? Krist je rekel tistim, ki so hoteli pred 1900 leti kamnati žensko, ki je grešila: »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen!«
Ali so danes drugačni nauki?
Janko Kač.
Ste»-a slovenska jrost«!infmost iTumira
Slovenci smo bili nekdaj na glasu, da smo radi sprejeli tujca pod streho in ga tudi nismo pustili lačnega od hiše. Vojna in povojne prilike so zatrle v nas tudi to lepo lastnost, kar je tem bolj čudno, ker govorimo in beremo vsak dan več o tujskem prometu in vemo, da je mnogim narodom baš tujski promet lep vir dohodkov in blagostanja. Slovenska zemlja ima toliko lepot in toliko zdravega zraka, vrhu tega pa glede na tuje valute tako ceneno prehrano, da bi mogla postati pravi eldo-rado tujskega prometa. Zal, so naši ljudje z izjemo nekaj letovišč še zelo konservativni.
Iskal sem te dni mirnega počitniškega kotička tam okrog Domžal. Zdravnik mi je nujno priporočil par tednov absolutnega miru, spremembo zraka in gibanja v prosti naravi. Otroke sem poslal k svojim sorodnikom in sva ostala sama z ženo, ki je tudi potrebna oddiha po mnogih letih trdih gospodinjskih skrbi. Nisem baš preveč založen z denarjem, da bi si mogel privoščiti kako gorenjsko letovišče. Skromen, kakor sem, bi se zadovoljil tudi s preprostim ležiščem in navadno domačo krano, torej nič luksuza. Kolikor nisem utegnil sam ob-lezti poedinih vasi, sem se obrnil do svojih tovarišev učiteljev, da so še oni iskali in mi svetovali, kje bi se kaj dobilo. Toda ves moj in njihov trud je bil zaman. Povsod isti stereotipni odgovori: »Nimamo, se ne ukarjamo s takimi rečmi.«
In si mislim danes: Ti, ki bi rad streho in hrano za pošteno plačilo in si domač, pošten človek, sam z ženo, torej nikomur v napoto, je ne dobiš niti v tucatu krajev, ki
Popolnoma novo!
ljubljenec kinopnbllke, nepozabni pi
Ram o ii Hovarro
Danes premijera! Is velefllma „Starl Heidelberg" T filma senzacij In pustolovščin kot pomorščak
Pod vzhodnim solncem
Mladini neprimerno!
Predstave ob 4, pol 6, pol 8 ln • url
ELITNI KINO MATICA
TELt FO m 2124.
Kulturni
Lfuibllfanska drama v prihodnji sezoni
fs razgovora z ravnateljem drame g. Pavlom Goliom.
Dobila sva se tik pred odhodom g. Golie na počitnice in prešla takoj in medias res:
_ Ali ste že pripravili repertoami načrt ta prihodnjo sezono?
—	V splošnih obrisih smo ga izdelali prav te dni, — je odvrnil g. ravnatelj Golia. — Smer, ki jo zastopamo, ostane neizpreme-njena; že nekaj let se gibljemo na liniji, ki je dovolj znana vsem, ki se količkaj zanimajo za slovensko dramo. Vsakoletni naš repertoami načrt obstoji iz nekaj temeljnih del, ki dajejo obeležje vsemu našemu stremljenju. Poleg teh uprizarjamo še celo vrsto komadov, ki imajo edini namen, da zvabijo v gledališče neko število novih ljudi. Nemara s takimi lahkimi komadi včaei prekoračimo splošni pravec, a nikar ne mislite, da nam zaradi tega naša umetniška vest kaj očita. Tako delajo vsa gledališča na svetu. Mirno lahko trdim, da naš repertoar glede kakovosti ne zaostaja za repertoarjem prvih gledališč v Evropi.
_ Kaj nameravate dati v prihodnji sezoni?
—	Naj omenim najprej temeljna dela nove sezone: Novi Shakespearjev komad »Kakor vam je všee«, potem Goethejev >Faust<,
pregled
Ibsenori Strahovi«, Balzaeov »Mercodet« in Strindbergova >Kronbraut«. Izmed Rusov pride na vrsto klasična komedija Gribojedo-va »Gore ot uma« in še vedno učinkovita repertoarna igra Baretinskega »Karijera Nablockega«. Skušali bomo tudi ponoviti v nekoliko izpremenjeni zasedbi Gogoljevega >Revizorja«, ki smo ga dajali v sezoni 1321 —1922.
—	A slovenski in sploh jugoslovenski avtorji?
_ Tudi ti bodo, kaj pa da, zastopani, zlasti če dobimo med sezono kako dobro slovensko dramatsko novost, ki si jo vsi tako želimo. Za sedaj se študira možnost, da bi se postavila na oder Grumova nagrajena drama »Dogodek v mestu Gogi«. Po vsej verjetnosti se bo uprizorila tudi ta ali ona drama srbskega pisatelja VI. Velmarja-Jankoviea. Hrvate bo zastopal Begovičev »Pustolov pred vratima«. Da pa bo slovanski jug kompleten, nameravamo uprizoriti še bolgarski komad, in sicer komedijo Kostova »Golje-manov«, ki je imela drugod lepe uspehe.
—	In še kaj iz drugih literatur, kaj ne?
—	Brez dvoma, toda o tem še nimamo dokončnega sklepa. Naročili smo dramatska dela Krnita Hamsnna in Benaventa; tu bomo po vsej verjetnosti kaj izbrali.
—	Ali bodo v ansamblu kakšne izpre-membe?
—	Za sedaj nobenih. Naše stremljenje je,
da ga počasi izpopolnimo z igralci drugih slovenskih odrov. Za običajni naraščaj n; skrbi; vsako leto se nam ponujajo mladi ljudje, ki čutijo v sebi igralsko žilico in voljo, da prevzamejo vse težave in radosti tega poklica. Za tako izgubo, kot smo jo utrpeli z g. Zvonimirjeni Rogozom, pa seveda nimamo kritja in baš pri izbiri del za repertoar, ko je treba prevdariti tudi možnosti dobre zasedbe, čutimo, kaj to pomeni, da g. Rogoza ni več v Ljubljani.
—	Kakšen je sicer položaj v drami?
—	Odkar je vodstvo teatra v rokah g, Otona Zupančiča, je drama veliko pridobila, zakaj g. upravnik kot dolgoletni dramaturg dobro pozna vse naše .križe in težave: kot izkušen, objektiven mož z globokim pogledom na vsa teaterska vprašanja je v morebitnih sporih arbiter, ki uživa zaupanje. Zato lahko rečem, da je bila minula sezona doba mirnega in solidnega dela, kakor bodo — kar se trdno nadejam — tudi prihodnje pod sedanjim vodstvom.
—	Kako pa gostovanja?
—	Skušali jih bomo kolikor moči gojiti; pričakujemo, da nas v teku prihodnje sezone poseti beograjska drama. Sami bomo nastopali v Celju in gostovali tudi v Mariboru.
—	In Vaša ideja o osrednjem slovenskem gledališču?
G. Golia se je nasmehnil:
—	Še živi in se mi ne zdi tako hudo nevarna kot so jo nekateri razumeli. Toda vse ob svojem času. Mislim, da samo en' milijon Slovencev lahko da rekrutno maso za
si jih obletel. Kako šele če bi imel otroke in bi moledoval, naj ti kaj izpregledajo pri ceni. Niti za par tednov ne moreš med te ljudi, ki si jim po krvi brat, ki ne maraš od njih ničesar zastonj. Dvajset let že delaš za narod, mu vzgajaš naraščaj in ga z naporom vseh svojih duševnih in telesnih sil vračaš narodu kot koristne in poštene delavce. Zdaj pa, ko te je to delo utrudilo, ne najdeš niti za pošteno plačilo gostoljub-ne strehe, pod katero bi se vsaj za silo odpočil in okrepil za nadaljnje delo. Grenko mi je ob tej misli hlapca Jerneja . . .
—az—
Smrt pod kolesi lokomotive
Celje, 2. julija
Komaj dober mesec je ootekel od zadnje krvave nesreče pri drugem železniškem mostu na Bregu pri Celju, ko se je smrtno ponesrečila neka služkinja iz Svetine, v celjski okolici, že je včeraj razburila okoliško prebivalstvo nova strašna vest o smrti viničarja Vincenca Podbrežnika iz Zagrada pri Celju.
V soboto ponoči ob 23.40 uri sta našla dva železniška uslužbenca na kolodvoru v Štorah pri km 338.8 sredi drugega tira mrtvega moškega srednjih let, ki je ležal med tračnicami ves razmesarjen v veliki i ilaki krvi. Takoj sta o nesreči obvestila dežurnega uradnika, ta pa oroiniško postajo v Štorah. Orožniki so nemudoma prihiteli na mesto nesreče in s pomočjo železniških uslužbencev ugotovili, da je nesrečneža povozil nočni mariborski tovorni vlak ki je peljal skozi postajo v Štorah ob 22.35. Iz raznih papirjev, ki so jih našli pri ponesrečencu, so orožniki ugotovili, da je mrtvec viničar Vincenc Podbrežnik. Po končanem ogledu in zapisniku je bilo razmesarjeno truplo prepeljano v nedeljo zjutraj ob 8. v pokopališko mrtvašnico v Te-harjih.
Doslej oblastem še ni bilo mogoče ugotoviti, ali gre v tem primeru za nesrečo ali za prostovoljno smrt. Preiskava se nadaljuje. Na tračnicah so se še drugi dan poznali razločni krvavi sledovi, ki so kazali, kako daleč je vlak vlekel truplo od mesta, kjer ga je zgrabil in povozil.
Uboj z 19 ranami
Žalostna slika podivjanosti pod vplivom alkohola.
V gostilni na Brdu v ljubljanski okolici sta majskega večera popivala obdolženca Janez Prezelj in Tine Starovašnik oba delavca z Brda. V njuni družbi je bilo še 6 drugih fantov, pri sosednli mizi pa je pil delavec Tone Babnik z dvema tovarišema. Bil je vinjen in je začel izzivati fante. Udaril .ie končno Edvarda Prezlja po obrazu. Ivan Prezelj se je za brata zavzel in že tedaj je Babnik zagrozil, da ga mora dobiti v roke. Nekaj časa so se vsi skupaj prerivali po gostilni. Naposled je gostilničar, ki je bil pač najbolj preudaren, spravil ostale fante iz hiše, a Babnika je obdržal še kake pol ure, sluteč, da mu preti nevarnost.
Fantje so bili odšli okoli dveh ponoči proti domu. Stopali so v dveh gručah oddaljeni kakih 50 korakov druga od druge. Ko je prekoračila prva gruča most preko Grada-ščice, se je začulo preklinjanje in kričanje Babnika, ki je že prihitel grozeč za fanti in se bližal s trikljem in nožem. Fantje so se razbežali. Nesrečno naključje pa je takrat dovedlo po cesti Karla Avguština. Babnik je naletel nanj in ga nahrulil, naj steče. Avguštin se je ustavil. Tedaj pa Je prihitel nazaj Janez Preželi in Babnik je navalil nanj. Zamahnil je proti niemu s trikljem in ga zadel na tilnik, da je padel. Na tleh je Prezlja še sunil narkrat z nožem. Med rvanjem je bil Predeli spodaj in je zagrabil za Babnikov nož. Pričel je tovariše klicati na pomoč <n priskočila sta Tine Starovašnik ter Karol Avguštin in napadla Babnika s količi. Naposled ie Prezelj prekotalil Babnika pod ^e. Babnik je prosil. naj ga zdai le puste, ker da je že dobil zadosti. A fantie so ga še tolkli, dokler se ni oglasil Ivan Samotarčan. ki ima tam blizu hišo. Vzbudi>o ga je vpitje in pričel je kričati nad fanti.
Babnik ie dobi! 19 poškodb, med katerimi le bila ena posebno huda. Če bi bila v bližini takojšnja zdravniška pomoč, bi Babnik še okreval a tako je umrl zaradi iz-krvavitve. Preiskava je ugotovila, da je imel rajnki prerezano za svinčnik debelo ži-
res dober teater; razcepljenost bo zmerom škodovala kvalitetnemu razvoju.
Maksim Gorkij je začel izdajati v Moskvi novo revijo »Naši dostoženija«. Revija izhaja vsak drugi mesec v precej močnem obsegu. V prvem zvezku je Gorkij priobčil svoje vtiske iz Zakavkazja, znani vodja »Krasina* prof. Samojlovič pa spomine na reševanje Nobilove ekspedicije. Časopis ima obsežno kroniko napredka na polju znanosti, industrije, poljedelstva, kulture in umetnosti.
l751etnico moskovske univerze nameravajo slaviti tudi Rusi v emigraciji. V Parizu se je osnoval jubilejni odbor, ki bo izdal poseben zbornik in organiziral v vseh me-sith, kjer so danes ruske kolonije, proslavo tega pomenljivega datuma v zgodovini ruske kulture. Dan proslave bo določen naknadno.
»Misao«, znani beograjski mesečnik, je izdala 223./24. zvezek; najzanimivejši je Članek dr. Baruha o novejšem španskem romanu, pesnica Desanka Maksimovič pa začenja doljšo študijo o Devici Orleanski. Pravnike bo zanimala kratka razprava dr. Gjor-gje Tasiča sKoji su zakoni ostali u važnosti posle proklamacije . od 6. januar ja 1929*. Beletri«tična vsebina je obilna (med -lru-gfm d< ela Nika Bartuloviča, drama B. Jev-tiča »Dečko na snu« in lirika), vrhu tega zavzemajo velik del številke socijalni, umetnostni, glasbeni in književni pregled ter razni manjši članki.
lo na desnem stegnu (aretira femoralis) in je izdihnil v četrt ure.
Včeraj se je pred ljubljanskim deželnim sodiščem vršila razprava. Vsi obdolženci so tajili svojo krivdo in se zagovarjali, da so se morali braniti, ker je bil rajnki nasilnež in da je rane lahko zadobi! pri rva-nju, ko so mu skušali vzeti nož. Neizpodbitno pa je, da so zaklali Babnika z njegovim lastnim nožem.
Več prič je potrdilo, da je Babnik res prihitel s trikljem in nožem nad fante. Ker se ni moglo dognati, kdo izmed obdolžencev je povzročil usodno rano, so bili obsojeni glavni udeleženci zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Fantje to bili doslej na dobrem glasu in sodišče je upoštevalo izredno milost ter obsodilo Janeza Prezlja na 5 mesecev, Tineta Sta rova šnika na 8 mesecev in Karla Avguština na 6 mesecev težke ječe.
Lnmiere Rhoda ln Rholuxe
plinolnčni papir
Vam da kopije v barvi kot si jo Vi želite z uprav umetniškim sijajem. Zahtevajte cenik !
DROGERIJA GREGORIČ - Ljubljana Prešernova 5.
Nad 61.000 kg črešenj je Ljubljana pohrustala v juniju
Nekaj zanimivosti z ljubljanskega trga.
Ljubljana, 2. julija Letošnjo leto je za zgodnje sadje zelenjavo in sočivje zelo ugodno. V tem pogledu je letos ena najboljših letin v povojnem času. Ljubljanski trg je bil v juniju in je še sedaj dobro založen s črešnjami, gozdnimi sadeži, zelenjavo in deloma so-čivjem. Iz krajev izven Slovenije prihaja sedaj na trg le kaka redkost in specijali-teta. Uvoz sadja iz Italije pa je ponehal. Kvaliteta sadja in zelenjave ie prvovrstna.
Pred kakimi desetimi dnevi ie dovoz domačih črešenj dosegel vrhunec, sedaj je zaradi dežja znatno manjši. Zadnji dež je že črešnjam škodoval, začele so pokati, postajati črvive in gniti. Po podatkih mestnega dohodarstvenega urada je bilo junija pripeljanih v Ljubljano na trg 61.123 kg domačih črešenj. Na mitnicah so pobirali za črešnje mestno vžitnino po 20 par za kg ter so kontrolni organi dnevno beležili dovoz.
Na mitnici na Poljanah je bil največji, tam so pregledali 26.897 kg črešenj, pripeljanih iz krajev okoli Sostrega, Sv. Lenarta, Črešnjic, Javorja, Janč. Mitnico na glavnem kolodvoru je pasiralo 19.206 kg črešenj. Te so dovažali v velikem delu iz Štajerske pa tudi iz Hrvatske, zlasti iz Brčkega. ki je menda največje tržišče s črešnjami v državi. Tudi dolenjska mitnica je pregledala veliko množino (10.568 kg). Te so bile večinoma z Orljega, iz drugih dolenjskih krajev in iz Bele Krajine. Zaloška mitnica je imela 3465 kg črešenj, ostale mitnice proti Gorenjski in zapadu so revidirale prav male kvantitete tega domačega zgodnjega sadja.
Cene domačini črešnjam so bile različne. Sedaj jih ponujajo na trgu po 4 do 6 Din kg, prodajajo pa se prav lepe in zdrave štajerske črešnje tudi po 6 do 8 Din kg. Kupujejo jih posebno za vkuhanje.
Na trg so bile letos prinešene ogromne množine rdečih jagod. Konsum v juniiu ie znašal približno 8000 do 10.000 kg. Prvotne cene so bile 8 Din pozneje 6 in končno 5 Din za liter.
Nepričakovano dosti .ie vsak dan lepih borovnic. Cena je stalna, 2 Din za liter. Konzumiranih je bilo do 10.000 kg v jimi-ju. Ljubljančani še premalo poznajo vrednost borovnic, ki so tudi prikladne za konzerviranje.
Letina za krompir bo letos prav dobra. Zadnji dež je na rast krompirja vpliva! ugodno. Sprva so kmetice ponujale novi krompir po 5 Din, a danes ga že prodajajo po 3 Din. Uvoz goriškega krompirja je pojenjal. Kar ga je na trgu, ga prodajajo po 4 do 5 Din kg. Stari krompir ie izginil.
Domačega stročjega fižola je na trgu še prav malo. Cene 7—8 Din. Večja množina prihaja iz Hrvatske in ga prodajajo po 9— 10 Din. Ustavljen je uvoz stročjega fižola iz Italije.
Domačega graha je istotako malo, a tudi povpraševanje po njem je manjše ko lani. Cene: stročji grah 3—4 Din kg, luščeni grah 8 Din liter.
Vsak dan je na trgu velikanska množina lepe glavnate solate. Ljubljana sedaj deloma zalaga s salato in zelenjavo nekatere kraje na Gorenjskem (kakor Bled. Jesenice, Mojstrano, Kranjsko goro in Bohinj). Vendar letos še ni . izvoz trnovske in krakovske zelenjadi v te kraje dosegel vrhunca. Cene: glavnata salata 3—4 Din kg, štrucnata 3—4 Din kg. ledenka 3—4 Din kg.
Za kumare se še ni pričela prava sezona. Na trgu je pač večja množina trnovskih in krakovskih, cene po 6 do 8 Din kg. V kratkem prično dovažati kmetje iz Škofje Loke in okolice svoj pridelek, ki je najboljši.
Za zaključek še zanimiv račun, koliko so I.iubljančani potrošili za črešnje. Če vzamemo povprečno ceno, 7 Din za ksr. so Ljubljančani ootrošili za žlahtni sočni c^d 427.861 Din. Da so le dobro tekni'e!
, Schnlz Univerza I" tehtnica
}e najbolj« varuh VaSejra blaea In denarja Zahtevnj te hrezobvemo p o n o d b o ali počet rasfopnifca J U O O S C H U L Z. d. t om. zavezo v Ljubljani.
HMNHMmnminMui
Kdor si ne zna pomagati iz gmotnih skrbi,
temu svetujemo, da naj takoj stopi v Zadružno hranilnico r. z. z o. z. na Sv. Petra cesti 19 in si naj kupi srečko drž. razr. loterije. 5 mesecev srečnih nad In veliko možnosti na visok dobitek je vredno malenkostnega zneska za srečko.
Naše srečke se dobijo foidl v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici, v ekspozituri »Jutra« na Celovški cesti ter v podružnicah »Jutra« v Celju in v Mariboru.
Domače vesti
*	Kraljeva zahvala velikemu županu v
LJubljani. Veliki župan ljubljanske oblasti je povodom radostnega dogodka v kraljevskem domu brzojavno sporočil na Najvišje mesto najiskrenejše čestitike in izraze globoke udanosti celokupnega prebivalstva ljubljanske oblasti. Na to je prejel veliki župan naslednjo brzojavko: »Velikom županu ljubljanske oblasti Ljubljana. Kraljica i Ja blagodarimo Vama i dragom sta-novništvu područne Vam oblasti na upu-čenim lepim željama, čestitci i izrazima odanosti i vernosti prilikom rodienja Na-šeg ljubljenog sina i šaljemo Svoj pozdrav. Aleksandar.«
*	Družabno potovanje v Pariz. Kakor smo že javili, bo odhod skupine iz Ljubljane dne 12. t. m. z brzovlakom ob 20.36. Načrt potovanja s sedemdnevnim bivanjem v Parizu in pogoji so znani. Za par udeležencev ali udeleženk (potovanja se bo udeležilo tudi več gospa in gospodičen) bi bilo še mesta, ako se prijavijo do najkasneje 5. t. m. opoldne in pošljejo svoje potne liste zaradi inozemskih vizumov do 8. t. m. na tajništvo našega uredništva.
*	Diplomiran Je bil 27. junija na dunajski visoki šoli za svetovno trgovino g. Arrigo Avanzini iz Vevč. Čestitamo!
*	Jnženjerski diplomski Izpit Na politehniki v Varšavi je z odličnim uspehom napravil inženjerski diplomski izpit g. Drago Skerlavaj, sin sodnega viš. pis. oficijala g. Josipa Skerlavaia v Ljubljani. Čestitamo!
*	Osebne vesti s pošte. Postavljeni: za zvaničnika 3. skupine dnevničar Josip Kobilica pri M. ter teh. sekciji v Ljubljani; za služitelja 2. skup. dnev. Zofija Bračun v Brežicah; za pogodbene poštarje: Dragica Herzer v Legradu, Josipina Mrak v Veliki Loki,-Stana Fabiani- v Jarenini, Marija Rupčič v Dragatušu, in Franja Burger v Dolu pri Ljubljani. — Premeščeni: pb. ur. III/3 Marija Posti iz Dobrovnika v Prekmurju v Beltince, Justina Marušič iz Podnarta v Kranj in Kristina Kos iz Tržiča v Boh. Bistrici; pb. ur II/4, Ana Vernik z Maribora 2 na Ljubljano 1; pb. ur. II/5 Marija Hafner z Ljubljane 1 v Rogaško Slatino; zvan. 1. skup. Andrej Abram z Rakeka k III. ter. teh. sekc. v Ljubljani; zvan. 2. skup. Vinko Borštnar z Maribora 2 na Bled 1; zvan. 3. skup. Fr. Traven od III. teh. sekc. na Rakek; služ. 2. skup. Katica Habjan iz Trbovelj v Laško; Ant. Primožič z Bleda 1 v Kranj in Fr. Bevk iz Medvod k Sv. Janezu ob Boh. jezeru. — Poroke: zvan. 1. skup. And. Knaflič na Bledu 1 s Franšiko Vidic in Vincenc Kernc na Maribor 1 z Ferico Bauman. — Izpite za pogodbene poštarje so napravili: Jos. Ferenček, Amon - Ambrožič. Maksima En-gelman, Draga Metaln, Marija Mihelič in Marija Barbič.
*	Profesorski kongres v Velikem Bečke-reku Je odložen do septembra. — Predsednik ljubljanske sekcije.
*	Zagrebški nadškof odpotoval v Prago. Z dunajskim brzovlakom je včeraj odpotoval v Prago zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, da se udeleži svetovaclavskih svečanosti.
*	Osebna vest. Avstrijski gen. konzul v Ljubljani g. dr. Hermann Pleinert se je v četrtek 27. junija poročil z gospo Olgo Polakovo, vdovo polkovnika, roj. Hra-nilovifi pl. Cvetašin. Novoporočencema želimo obilo sreče!
*	Poroka. Na praznik sv. Petra in Pavla »e je poročil v župni cerkvi Sv. Ivana v Zagrebu g. Branko Horvatinovič z gospi-cc Slavico Plausteinerjevo iz Sv. Jurija ob južni železnici. Bilo srečno.
*	Domžale za meščansko šolo. Mnogo-Članska deputacija industrijskega trga Domžale se je včeraj dopoldne zglasila pri ljubljanskem velikem županu dr. Franu Vodopivcu ter pri prosvetnem šefu dr. Dragotiira Lončarju. Deputacija je intervenirala za ustanovitev meščanske šole v Domžalah.
*	V počastitev spomina pok. dr. Žerjava
Je daroval »Domovini« g. dipl. mere. Ev-gen Lovšin 2000 Din.
*	Družbi sv. Cirila In Metoda je darovala tvrdka Anton Res iz Zagreba 1000 Din v počaščenje pok. g. dr. Gregorja Žerjava. Iskrena hvala!
*	Namesto cvetja na grob dr. Gregorju Žerjavu so poslali našemu uredništvu g. Ivan Mohorič, tajnik Zbornice TOI, in gospa Alba 200 Din za dijaško kuhinjo »Domovine«, neimenovani pa 100 Din.
*	Namesto venca na grob velikemu Ju-goslovenu dr. Gregorju Žerjavu, prijatelju svojega pokojnega moža, je darovala ga. Marica Humerjeva, gostilničarka v Pod-brezju, 100 Din Družbi sv. Cirila in Metoda.
*	Ciril Metodov kres naj zažgo 'C. M. podružnice na predvečer godu sv. Cirila in Metoda (4. t. m.) po vseh vrhovih naše domovine. Rodoljubi, spomnite se pri tej
priliki tudi naše šolske obrambne družbe!
*	Smrtna kosa. V ljubljanski splošni bolnici je umrl v lepi starosti po dolgem trpljenju g. Franc K a n d a r e. zasebni uradnik. Pogreb pokojnika bo danes 3. t. m. ob pol 15 k Sv Križu. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Podpora za orlovski Izlet v Prago. Pod naslovom »za poučno potovanje in ogled vzornih posestev in ustanov v ČSR« je ljub Ijanski oblastni komisar dr. Natlačen nakazal iz poljedelskega kredita oblastnega pro računa Jugoslov. Orlovski zvezi za izlet na orlovske svečanosti v Pragi podporo 10.000 Din.
*	Ameriška Jahta v šibeniškem pristanišču. V ponedeljek dopoldne je prispela v šibeniško pristanišče luksuzna ameriška jahta »Yolanda« s 54 člani posadke In 8 uglednimi ameriškimi potniki, med njimi tudi lastnik jahte Američan Nicolas Brown. Potniki so se takoj po prihodu izkrcali ter si ogledali vse zgodovinske znamenitosti mesta, a popoldne so se podali k slapom Krke. Včeraj je jahta zopet odplula dalje.
*	Državni upokojenci, pozor! Društvo upokojenih javnin nameščencev za Slovenijo v Ljubljani je v juniju poslalo večini še neorganiziranih upokojencev poziv na pristop. Pozivu se je odzvalo že lepo število, vendar jih še precej pogrešamo. Zamudniki naj čim prej prijavijo pristop. Tisti, ki še niso dobili poziva, naj se obrnejo na društvo, ki jim ga takoj pošlje s položnico. Revizija uradniškega zakona je pred durmi Z njo bo tudi rešeno vprašanje pokojnin. Neuspehe naj si pripiše vsak neorganiziranec sam sebi.
Kino Ideal Kino Ideal iJCaivanija ica^njenih
Ljudske cene 2-- 4*- in 6 Din
*	Pozor pred sleparji. Borza dela v Ljubljani nam sporoča: Po rudarskih revirjih Slovenije se dele nekaki »Aufnahmeschei-ni< za sprejem naših rudarjev v Holandi-jo. Zahteva se zanje celo taksa po 20 Din. Vse je falzificirano in ne more biti preko javne borze dela v Ljubljani, njene podružnice v Mariboru ter ekspozituri v Celju in Murski Soboti kakor tudi ne preko oblastnega izseljeniškega urada nihče pooblaščen za nejemanje slovenskih delavcev v inozemstvo. Javna borza dela v Ljubljani je baš v konkretnih stikih z merodajnimi činitelji v Franciji in Holandiji v vprašanju zaposlitve slovenskega delavstva tam in bo, ko zadeva godno dozori, uradno pozvala, kako in kaki delavci naj se borzam dela prijavijo za zaposlitev v inozemstvu. Zaradi tega naj bo iavnost pozorna na sleparske agente, naj jim ne naseda in naj jih naznani prvi orožniški postaji.
*	Koprivnišk! starokatolikl si bodo zgradili lastno cerkev. Služba božja hrvatske starokatoliške cerkve v Koprivnici se je opravljala doslej v telovadni dvorani državne osnovne šole. Ker pa je prosvetni minister nedavno odredil, da mora hrvatska starokatoliška župnija v Koprivnici v najkrajšem času odstraniti improvizirani oltar iz dvorane, so ostali verniki te cerkve brez lokalov za bogoslužje. Zaradi tega je hrvatska starokatoliška župnija sv. Cirila in Metoda sklicala skupščino, na kateri je bila soglasno sklenjena zgradba starokatoliške cerkve v Koprivnici po načrtu, ki ie že izdelan. Župnija bo prosila za brezplačni stavbni prostor.
*	Revizija cen v kopaliških hotelih. Naša turistična propaganda se bori z mnogimi ovirami, ki odvračajo tujce od naših lepih krajev. Med temi ovirami je tudi neprimerno postopanje mnogih naših hotelov in letovišč napram tujim gostom. Pritožbe proti hotelom v posameznih kopališčih in letoviščih so se v zadnjem času tako pomnožile, da je začutilo tudi ministrstvo trgovine in industrije dolžnost, da v tem pogledu intervenira. Ministrstvo je svoje-časno poslalo velikim županom v Karlov-cu, Splitu in Dubrovniku pozive, naj ti izvrše revizijo cen v hotelih; istočasno je ministrstvo velikemu županu v Splitu dodelilo svojega inšpektorja, kateremu je naročilo, da skupno z zastopniki primor-sko-hotelskih zvez izvrši reviziio hotelov. Ker pritožbe proti posameznim hotelom, zlasti glede na cene in nezadostno prehrano, niso ponehale, je ministrstvo sedaj svoj poziv ponovilo in ukazalo velikim
Če poleti ne morete iti na oddih,
boste vendar prišli do svežih tnočd, ako za juižino ali predkosilce dodaste mleku 2—3 žJiifice
OVOMAimiE
županom v Karlovcu, Splitu In Dubrovniku, da morajo vsak mesec predložiti poročila o pritožbah, ki prispejo proti posameznim hotelom. Ministrstvo je izdalo velikim županom nalog, da cene zadrže na dosedanji višini in da pazijo na to, da se tujcem ne bi zaračunavale višje cene kakor domačim gostom. Vsak primer izkoriščanja tujih gostov bo strogo kaznovan.
*	Ameriška pisma Je odpiraL Zagrebška policija ie aretirala nameščenca pošte 2. na glavnem kolodvoru v Zagrebu nekega Stjepana Samovoisko, ki je osumljen, da je odpiral pisma, poslana iz Amerike v Zagreb, ter kradel iz njih dolarje. Pri preiskavi so našli pri njem 2 komada po dva dolarja, 1 srebrni dolar, več peset in 10 nemških mark.
*	Najboljša zveza Ljubljana - Gorica. Potniki, ki hočejo priti najhitreje v Gorico, naj se poslužijo jutranjega osebnega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.45 in prihaja. i v Postojno ob 7.20; iz Postojne odhaja avtobus proti Gorici ob 7.25, kamor pride ob 9.40. Obratno vozi avtobus iz Gorice ob 19., prihaja v Postojno ob 21. kjer ima takoj zvezo na večerni brzovlak. Podrobnejše informacije daje »Putnik« v Ljubljani.
*	Gorazdov učni zavod se le na željo mnogih staršev lani zopet otvoril. Zavod ie po svojih izbornih učnih uspehih slovel dolgo vrsto let. Natančnejše v današnjem oglasu.	887
*	KAŠELJ. PREHLAD. HRIPAVOST. PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen Dobiva se v lekarnah.	357
*	Tombola prostovoljnega gasilnega dru-štva v Krški vasi se bo vršila 14. t. m.
*	Obledele oMeke barva v različnih barvah In plisira tovarna Jos. Relch.
(t ! iuhliane
Sv. maša zadušnica po pokojnem gospodu
dr. Gregorju Žerjavu
ministru t pok.
se bo darovala v četrtek 4. t. rtu ob pol 9. dopoldne v župni cerkvi sv. Janeza v Trnovem.
u— Zahvalna brzojavka NJ. Vel. kralja In kraljice županu dr. Pucu. Župan g. dr. Puc je prejel na svoji dve brzoj. čestitki Nj. V. kralju in kraljici povodom rojstva tretjega kraljevskega sinu naslednjo brzojavko: »Županu dr. Dinku Pucu. Ljubljana — Bled 1. VII. Kraljica i ja blagodarimo na upučenoj čestitci i lepim željama. Aleksandar.«
u— Avstrijski generalni konzul dr. H. Pleinert je nastopil tritedenski dopust, s katerega se bo vrnil okrog 20. t. m.
u— Mesto venca na grob dr. Žerjavu sta poklonila direktor drž. železnic v Subotici dr. Borko in njegova soproga dijaški kuhinji »Domovini« 500 Din. Ravnotako je daroval dij. kuhinji »Domovini« v počastitev spomina dr. Žerjava g. notar Tavzes v Logatcu 200 Din.
u— Odhod ljubljanskih počitniških kolo-nij. Pred Mestnim domom so se včeraj zjutraj zbrali učenci mestnih osnovni.! šol, ki so poslani na počitnice v Velesovo, od-nosno na Trato v Poljanski dolini. Počitniško kolonijo v Velesovem je organiziral socijalnopolitični urad mestnega magistrata. Kolonija šteje 40 dečkov, ki ostanejo Pod nadzorstvom uradnika g. Sedeja mesec dni na deželi. Dečki so se odpeljali v Velesovo z mestnim avtobusom. Učence je pred Mestnim domom pozdravil v imenu občine obč. svet. g. Anton Likozar, ki je kolonijo tudi spremil do Velesova. Rdeči križ je organiziral drugo kolonijo, ki šteje 30 otrok. Izpred Mestnega doma iih je odpeljal na Trato v Poljanski dolini avtobus Državnega higijenskega zavoda. Dečke so pozdravili člani odbora Rdečega križa: predsednik dr. Fettich, odbornica ga. Min-ka Kroftova, blagajnik g. Mleinik in tajnik g. Malnerič, ki bo tudi nadziral kolonijo. Obe koloniji ostaneta pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Otroci so se pred odhodom tudi tehtali.
Ceraj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem danes, dne 3. Julija, otvoril svoj moderno urejeni
zobni atelje
v Ljubljani, Gosposvetska 4/1, desno.
Sprejemam od pol 9. do pol. 13. in od 14. do pol 18. ure. Na željo sprejemam tudli izven navedenih ur. Z odličnim spoštovan/jem
BEVC JOŠKO.
u— Sokolsko društvo v Stopanji vasi bo
priredilo v nedeljo 7. t. m. javno telovadbo ob priliki otvoritve novega letnega telo-vadišča v Štepanji vasi poleg gostilne br. Franceta Kregarja (pri Čerinu). Po telovadbi velika narodna veselica z bogatim srečolovom in sodelovanjem godbe Sokola I. Ugodna avtobusna zveza izpred Marijinega trga do telovadišča. Ljubljančani, prijatelji našega Sokola, pridite vsi 894 u— Prihodnji prijateljski sestanek Društva finančnih konceptnih uradnikov bo na vrtni zabavi Zveze državnih nameščencev v hotelu Tivoli v soboto 6. tm.
u— Mestno kopališče v Mednem se bo otvorllo danes v sredo 3. L m. dopoldne. Cene so naslednje: Kabina za 3urno vpo-rabo 3 Din, kabina za vsako nadaijno 2 Din, garderobna omarica za odrasle 2 Din, garderobna omarica za otroke 1 Din. — Vstopnine ni.
u— V mestni klavnici (prosta stolnica) se bo v četrtek 4. t. m. ob 15. prodajalo svinjsko meso.
u— Drobiž Iz policijske kronike. Ker je bilo prvega v mesecu, je prijavljenih več tatvin denarja. Policiji je bilo od ponedeljka na torek prijavljenih pet tatvin in večje sleparstvo. Pet ponočnjakov je prijavljenih
zaradi kaljenja nočnega miru. Policiji so dalje prijavljeni: 1 primer telesne poškodbe, 1 primer nevarne vožnje in ogražanja osebne varnosti, 1 cestni karambol, neki mladenič zaradi nedostojnega vedenja v pijanosti in 7 voznikov zaradi cestno policijskih in avtomobilskih predpisov. Aretiran je bil neki mlad ponočnjak.
u— Tatvine denarja. Lojze M. je prišel v gostilno pri »Deteljici« v Florjanski uli-c\ Bilo je okoli 13. Naročil je brizganec ter nato pri mizi zaspal. Ko se je prebudil, je opazil, da mu je izginila iz žepa denarnica s 340 Din gotovine kakor tudi nekateri dokumenti. Tat je neznan. Ni pa tudi izključeno, da je Lojze denarnico kje drugje izgubil ali pozabil. — Kunarju v Ljubljanskem dvoru Mirku Ukmariu je neznan tat izmakni] iz njegove nezaklenjene spalne sobe 100 Din in še druge stvari v vrednosti 200 Din.
u— Tatvina plahte In drugI predmetov. Za Bežigradom stanujoča trgovska sotrud-nica Živka Kasteličeva je prijavila stražniku, da ii ie v ponedeljek ob 18. neznan človek pred glavnim kolodvorom v bližini postajališča cestne železnice v trenutku, ko je imela opravka na kolodvoru, izmaknil 6 m široko in 6 m dolgo dežno plahto, vredno 800 Din. — Mizarskemu mojstru Alojziju Petrovčiču je neznan tat odnesel z nove stavbe mestne hiše na Poljanski cesti 16 okenskih medeninastih zavarovalk. vrednih 130 Din.
u— Znani psihografolog iz Vojvodine Winterry se nahaja samo še par dni v Ljubljani in sprejema obiske v hotelu Slon«. Analiza rokopisa, preteklost, seda. njost, bodočnost. Dela znanstveno po sistemu prof. E. Kietschmera.	891 u— Ugoden nakup perila: moško perilo delavsko in finejše vrste, cefir. popelin prodaja na drobno pod tovarniško ceno, tovarna perila »Triglav«, Kolodvorska ulica 8, nasproti hotela Štrukelj. 859 u— Žalne obleke In plašče, moderne vedno v zalogi pri tvrdki F. Lukič. Stritarjeva ulica. 81
Iz Maribora
a— Kongres poštnih maturantov. Na Vidov dan se je vršil v mariborskem Narodnem domu kongres maturantskega društva poštnih in brzojavnih uradnikov v Jugoslaviji, katerega so se poleg domačinov udeležili v lepem številu tudi gostje iz Hrvatske, Dalmacije in Vojvodine. Kongres je pokazal, da živi med našimi uradniki še vedno duh za napredek stroke, kateri so se posvetili in katero oskrbujejo ne samo v mislih nase in svojo eksistenco marveč v globoki zavesti, da so se izobraževali zato, da koristijo skupnosti in delajo za blaginjo svojega naroda.
a— Maturanti mariborske trgovske akademije prirede drevi ob 19.30 v parku koncert. Svirala bo železničarska godba. V slučaju slabega vremena se bo vršil koncert v četrtek.
a— Izpiti za rezervne podporočnike na inž. podoficirski šoli v Mariboru. Pretekli petek so bili na mariborski inž. podoficirski šoji končani, izpiti za rezervne podporočnike, ki so se pričeli. dne 16. junija pod predsedstvom polkovnika g. Božidarja Put-nikoviča. Izpite je polagalo 190 dijakov, katerim je priredilo vodstvo šole v slovo oprostilni večer s sodelovanjem vojaške godbe, ki se je prav kmalu razvil v pre-srčno manifestacijo vdanosti napram domovini in kraljevskemu domu. Izrečena je bila tudi napitnica novorojenemu kraljeviču Pavlu. Ob sviranju godbe je trajalo kolo npzno v noč. V nedeljo so se dijaki odpeljali zop.et na svoje domove. Na kolodvoru so se poslovili od njih vsi oficirji šole s komandantom na čelu in vojaško godbo, navzočega pa je bilo tudi precej občinstva.
a— Gojenci graškega arheološkega Instituta so se mudili te dni pod vodstvom našega rojaka univ. prof. dr. Valterja Šmi-da v Mariboru, da si ogledajo razne zgodovinske zanimivosti mesta in okolice. Na kolodvoru so pozdravili goste iz Avstrije odborniki mariborskega Zgodovinskega in muzejskega društva. Gostje so odšli najprej v muzej, kjer so se zanimali zlasti za arheološki oddelek, nato pa so si ogledali še grad in stolno cerkev. Iz mesta so se potem odpeljali v avtobusu, ki ga je dala brezplačno na razpolago mestna občina, v Poštelo, kjer se nahajajo ostanki prastare keltske trdnjave in kjer je dr. Šmid še tik pred vojno vodi! izkopnine.
a— Odhod dekliške počitniške kolonije v Bakarac. Dekljce. ki so bile izbrane za počitniško kolonijo v Bakarcu, naj se zberejo danes ob 15.30 na drugi dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici odkoder bo potem skupen odhod na kolodvor.
a— Turneja »Perunašev« po Jugoslaviji in Avstriji. Včeraj ob 3. zjutraj sta krenili 2 skupini kolesarskega kluba »Perun« s kolesi na turnejo po Jugoslaviji m Avstriji. Ena skupina bo absolvirala 1000 km dolgo progo po Jugoslaviji in je krenila v s;meri proti Zagrebu. V tej skupini je tudi M letni Bruno Faninger. Druga skupina »Perunašev« pa se je podala na 2000 km dolgo turnejo okrog Avstrije in je odšla iz Maribora v smeri proti Čelovcu. Obe turneji fi-nansira tvrdka »VVaffenrad Steyer«, ki je dala na razpolgo tudi svoja kolesa.
a— Ustanovitev orožniške postaje na Tez"u. S 1. julijem je pričela na Teznu zopet poslovati orožniška postaja, ki je bila marca 1927. ukinjena. Njen delokrog je precej obsežen in ji pripadajo občine Tez-no, Pobrežje, Raz vanje. Sv. Miklavž, Do-goše in ZrkoVci. Z zopetno ustanovitvijo te orožniške postaje v neposredni mariborski okolici je izpolnjena iskrena želja vsega prebivalstva. ,
a— Spreiem v artilierijsko-podoficirsko šolo v Mariboru. Dne 1. oktobra bo spreie. tih v artiljerijsko-podoficirsko šolo v Mariboru 200 gojencev iz meščanstva in stalnega kadra. Podrobni pogoii se dobe pri vseh vojnih okrožjih, srezih. na občinah in žandarmerijskih postajah.
a— Kap Je zadela v ponedeljek vlako-vodjo v pokoju Ludovika Slugo, starega 68 let. Pogreb bo danes popoldne iz mrtvašnice v Studencih. Blag mu spomin!
a— Ponarejen 100 dinarski bankovec so izsledili v našem mestu. Policija je uvedla preiskavo, da dožene, odkod je prišel bankovec v Maribor.
j Kino Ljubljanski dvori |
Izpoved vojnega kurata
Igo Sym! Pretresljivo!
| Ob 4., % na 7.. !48.. g. TeJ 17m I
a— Vrat si Je prerezal z britvijo v ponedeljek zvečer v Šikolah pri Pragerskem 35-letni posestnik Ivan Vuk. Kaj ga je pognalo v obup, ni znano. Zadnje dni so ga videli zelo potrtega. Težko ranjenega je mariborski rešilni oddelek prepeljai v bolnico, kjer se bori- s smrtjo.
Iz Celja
e— Jadranska Straža v Celju. Prejšnji mesec se je ustanovil tudi v Celju mestni odbor Jadranske Straže. Izvoljeni so bili naslednji gospodje: za predsednika mestni župan dr. Alojz Goričan, za podpredsednika ravnatelj trgovske šole Franc Marinček, za tajnika učitelj M. Gerlanc, za blagajnika davčni upravitelj v pok. J. Blažon. odborniki pa so odvetnik dr. Ernest Kalan, sodnik dr. Jože Bavdek, opat P. Jurak, poštni poduradnik J. Cergol, polkovnik V. Kost'č, odvetnik dr. G. Sernec in trgovec F. Le-skovšek. Nadzorni odbor tvorita gg. ravnatelj Jože Smertnik in polic, nadzornik P. Franca, namestnika sta primarii dr. Raišp in mag. nadsvetnik Ivo Šubic. Idejo JS bo odbor propagiral s predvajanji, filmom in prireditvami.
e— Velikodušna darova. Dijaškemu domu v Celju je daroval neimenovani dobrotnik namesto cvetja na krsto Dlagoookoi-nega ministra v p. g. dr. Gregorja Žerjava 100 Din. — Dijaški kuhinji v Celju je daroval g. dr. Šandor Hrašovec, odvetnik v Šmarju pri Jelšah, 100 Din namesto venca pokojnemu g. Jaki Cimermanu, profesorju v Mariboru.
Šolan creme ali olje
dokazano najboljše m sotačenj«. Dobi se povsod
A. K AN C sinova, drogerija, Ljubljana Židovska ulica 1.
e— Himen. Poročila sta se včeraj popoldne v župni cerkvi sv. Danijela v Celju g. Franc Goričan, hmeljski trgovec iz Žalca, in gdč. Marija Čuševa, posestnikova hči iz Celja. Bilo srečno.
e— Iz Kola Jugoslovenskih sester v Celju. Kolonija Kola jugoslovenskih sester v Celju je v ponedeljek odpotovala v Bakarac na Jadranu. Že peto leto pošilja društvo svoje dečje počitniške kolonije na morje, a se mu doslej še ni nikoli primerilo, da bi odhodu kratkomalo brez vsakega obvestila ali -opravičila manjkaio več prigla-šencev, kakor se je to v ponedeljek pripetilo. To je netaktno in napram društvu, ki je moralo zaradi pomanjkanja prostori odkloniti več prošenj, brezobzirno. Trud, ki ga imajo odbornice s pripravami, se itak nikjer ne poplača. Kako pa pride društvo končno do tega, da trpi še gmotno škodo. Samo pri določenem številu otrok se krijejo režijski stroški. Da se društvo v bodoče proti takim izgubam zavaruje, -prosi vs8 one, ki imajo priglašene fante za drugo kolonijo, da vplačajo dogovorjene zneske do 9 t. m. pri predsednici, kjer so iih priglasili. Kdor do tega časa ne bo plačal, oziroma se vsaj opravičil, bo črtan in bo namesto njega vzet kdo drugi. Druga kolonija dečkov bo odpotovala iz Celia 22. t. m. ob 19.22. Zunanji priglašenci naj pošljejo denar po pošti. Oni, ki žele poslati še svoje hčerke s prvo kolonijo, naj se priglase, ker se bodo zaostale deklice poslale prihodnje dni za odišlimi. Za odpadle dni se stroški odračunajo.
e— Uradne ure na celjskem sreskem poglavarstvu. Včeraj 2. t. m. ie stopil v veljavo pri celjskem sreskem poglavarstvu nov razporednik ur, in sicer se uraduje odslej pri vseh oddelkin poglavarstva v naslednjem času: ob delavnikih od pol 8. do pol 13. in popoldne od 16. do 18. Ob sobotah so uradne ure od pol 8. do pol 14.
e— Umrljivost v Celju. V mesecu juniju je umrlo v Celju vsega skupai 20 oseb. in sicer 5 v mestu, 14 v celjski javni bolnici in 1 v celjski vojaški bolnici.
e— Ukradeno kolo. V ponedeljek popoldne se ie mudil posestnik Anton Hribernik z Babneg.a s svojim kolesom po opravkih v Celju. Okrog pol 17. ure je prišel v Sko-bernetovo gostilno na Ljubljanski cesti in prislonil kolo ob steno v veži ter ga pustil brez nadzorstva. Ko se je hotel kmalu nato odpeljati, je presenečen opazil, da mu je v času oddiha v gostilniški sobi neznan »kolesar« odpeljal kolo. Vse takojšnje poizvedovanje po storilcu je ostalo brezuspešno. Kolo je znamke »Puch«, je črno pleskano, ima ravne ročaje in sivo pnevmatiko ter je vredno 1500 Din.
e— Strašna nesreča v celjski cinkarni.
V ponedeljek popoldne se ie v celjski cinkarni pripetila težka nesreča, katere končni izid še ni znan in zagotovljen. Pri neki peči ie bil zaposlen med drugimi delavci tudi 22 letni Ivan Strmecki. V trenutku, ko je bila peč, ki proizvaja silno vročino, odprta, ie nekemu delavcu, ki je držal v velikih kleščah težko ploščo cinka, cinkova plošča zdrknila iz klešč in padla v peč. V prihodnjem trenutku pa je bruhnil iz peči močan curek razbeljene kovine in oblil nesrečnega Strmeckega po obrazu, prsih in obeh rokah. Fant se je v strašnih bolečinah zgrudil na tla. Takoj je bil prepeljan v celisko javno bolnico, kjer mu je bila nudena potrebna zdravniška pomoč. Strmeckijevo stanje je kritično. Baje je bilo pri nesreči lažje po* poškodovanih še več delavcev.
»
Iz Kranja
r— Vest o štafeti gorenjske sokolske hit pe, ki je ponesla na praznik Petra in Pav« la iz Kranja na Bled v grad Suvobor pis» mene čestitke k radostnemu dogodku, je napravila povsod globok vtis. O štafeti »o poročali beograjski in zagrebški listi ter ljubljanski »Ponedeljek«. Pri tej priliki je izročil upravnik dvora, major Pogačnik, župnemu načelniku br. Francu Ažmanu red1 sv. Save 4. stopnje.
r— Vidovdanska proslava tukajšnjega Sokola se jo na Vidov dan nadaljevala a koncertno»pev9kim večerom v Narodnem domu. Slavnostni nagovor je imel profesor dr. S. Dolar. Večji del programa je izpol« nil pomnoženi Čitalnični orkester. Njego« vt odlična izvedba pod taktirko g. Stanka Završnika je vzbudila velik aplavz. Prvič ■je nastopil tudi pevski kvintet (inž. Cu» kovšek, Plahuta, Valenčič, Toporiš in Vran) s prav ugodnim vtisom. Zaradi smr< ti dr. Žerjava je Sokol odpovedal plesno eabavo.
Iz Hrastnika
h— Kres bo prižrala ob lepem vremenu ▼ četrtek na predvečer slovanskih blago* vestnikov sv. Cirila in Metoda tukajšnja Cirilmetocfova podružnica na Pintarjevih bajerjih.
h— Aretacija treh mladih malopridne» iev. Odkar cveto v vrtu deške šole krasne vrtnice in dozorevajo razne jagode in gro* zdičje, se pojavljajo tu nočno obiski po« balinov, ki prihajajo in odhajajo ponoči iz Trbovelj v službo in iz službe v tukaj« šnjo steklarno. Hišnica se je dolgo trudila, da bi prijela kakega takega nepridiprava, ki dela škodo na lepih nasadih, a zaman. Sedai se je pa vendar posrečilo tukajšnjim orožnikom izslediti imena treh takih 15« letnih malopridnežev iz Trbovelj. Zaslu« ženo kazen bodo prejeli pri sodišču v Laškem.
Iz Trbovelj
t_ Vidov dan. Kakor vsa leta, tako smo tudi letos praznovali Vidov dan slovesno, fclužbe božje, ki jo je opravil duhovni svetnik gosp. Gašparič, so se udeležili predstavniki občine, rudnika, državnih uradov, rez. oficirji, gasilci in številno občinstvo, fcole so praznovale še posebej. Trboveljski Soli sta že v sredo priredili Albrehtovo otroško igrico »Sirota Jerica«. Otroci so igrali jako dobro. Na Vidov dan so priredile vse šole še interne slavnosti z govori, deklamacijami in petjem. Vodenska šola je poleg tega še dala Ribičevo otroško igrico »Vrabci«. Otroci so igrali tako živahno in naravno, da se je občinstvo naravnost čudilo. Meščanska šola je priredila zelo lepo akademijo z govori, deklamacijami, petjem In godbo domačih gojencev in gojenk.
Iz Šoštanja
S— Člani in prijatelji Olepševalnega in tujskoprometnega društva v Šoštanju se vljucfno vabijo na občni zbor, ki bo v če« trtek 4. t. m. ob 20. v dvorani hotela »Union« v Šoštanju.
Iz Kamnika
ka— Nabori v Kamniku so se pričeli v ponedeljek. Okoliški fantje se zadržavajo zelo mirno in ni bilo še nikakih izgredov. Naborniki so po večini močni, dobro raz« ' iti mladeniči.
ka— Medved v Kamniških planinah. Že precej časa se čujejo pritožbe, da kmetom nekdo davi ovce. Provotno se stvari ni po« večalo dovolj pazljivosti in se je trdilo, da bi bil povzročitelj kak volk ali pa po« divjan pes. V petek so našli zopet 4 ovce mrtve in vsi sledovi so kazali, da gre tu za medveda. V nedeljo so se odpravili raz« ni kamniški in okoliški lovci na lov za medvedom, ki je potekel brezuspešno, po« sebno še, ker sta dež in megla znatno ovi« rala pogon. Nekje pri Veliki planini so včeraj našli še toplo ovco, ki je bila za« davljena. Razumljiv je strah posestnikov, ki imajo svojo živinico na planinah, mno* gi so jo že odgnali v dolino domov. Kakor čujemo iz lovskih krogov, bo tekoči teden izšel poziv s strani sreskega poglavarstva na vse kamniške in okoliške lovce, da se udeleže pogona za živaljo, ki je v kratkem času napravila mnogo škode Upamo, da jim bo uspelo ustreliti zver, ki je v ne« dolgem času podavila in požrla skoro 30 ovac.
Šport
Športni drobiž
Mnogo dunajskih nogometnih moštev je prošlo soboto in nedeljo gostovalo v ino» zemstvu. Nicholson je v nedeljo igral v Beogradu proti BSK ter zmagal z 2 : 1 (1 : 0). Ostali rezultati so bili naslednji: Temešvar : Kiniszi 6 : 2 (4 : 0) in 6 : 0 (1 : 0). Kalmar : Austria : Idrotts Klub Kalmar 3 : 1 (0 : 0), Brno : Vienna : Ži« denice 4 : 2 (1 : 2), Gradec : Grazer Šport« klub 2 : 0 (0 : 0). V nedeljo se je vršila propagandna tekma med dvema dunajski* ma moštvoma, in sicer med Sportklubom in FAG Zadnji je bil od prejšnje tekme precej utrujen. Zmagal je Sportklub s 6 : 4 (1 : 2). — V italijanskem prvenstvu se je vršila d.uga odločilna tekma med kandidatima za prvenstvo Torino in Bo» logna. Zmagal je Torino z 1 : 0. Ker so sedaj doseženi uspehi obeh moštev enaki, bo treba še ene odločilne tekme.
Nemška lahkoatletika ima zaznamovati nekaj lepih uspehov. Zadnje dni je posta« vrla tucfi dva svetovna rekorda, in sicer je damska štafeta kluba Eintracht iz Frank«
furta ▼ Mannheimu tekla 4 krat 100 me« trov v času 49 sekund. V Kolnu pa je go» apa Heublein iz Barmena postavila v me« tu krogle za dame z 1221 m nov svetovni rekord. Dalje je bilo postavljenih nekaj novih nemških rekordov. Ga. Gelius iz Monakovega jo izboljšala nemški rekord v teku na 100 m na 12.1, gdč. Becker iz Rrandenburga pa nemški rekord v teku z zaprekami na »0 m na 12.7. Petri iz Han« noverja je izboljšal svoj dosedanji rekord ▼ teku na 10.000 m na 31 : 57.4.
V	Pragi sta bila postavljena tudi dva nova češkoslovaška rekorda, in sicer v teku na 400 m z zaprekami po Soreku z 58.2 in v skoku v višino po Eperjesu z 1.88.
Hazenska družina zagrebške Concordije jo v Kumanovem igrala proti družini Gradjanskega iz Niša neodločeno s 3 : 3, porazila pa je družino Kumanovskega SK s 14 : 2.
SK Ilirija (Iz tajništva). Seja plenarnega odbor« 9e vrši nocoj ob 20.30 v (Jamskem salonu kavarne Emona. Prosijo s« vsi gg. odborniki, da s« seje točno in zanesljivo udeleže. Načelniki sekcij, blagajnik, gospodar in revizorji nad pripravijo za sejo točna in izčrpna poročila. Tajnik.
SK Ilirija (hazen sekcija). Treningi v tekočem tedtn.u v sredo iti petek. Udeležba na treningih je za vse Slanice strogo obvezna. Odsotnost se bo opravičila samo v res nujnih primerih. V siredo Je oddati v garderobi vso khibovo opremo, ki j« imajo poedine igralke še od zadnjih tekem doma. — Načelnik sekcije.
Semiiinale v Wimbledonu
Vrste tekmovalcev v jmglu gospodov so se dobro zredčile. Od 128 igračev so ostali le Se Štirje.
Nemci vedo zadnje čase mnogo povedati, da sta sigurna finalista Tilden in Borotra in da Je pričakovati zanesljive zunage Tilduia. Mogoče; toda po dosedanjih rezultatih sodeč le vprašanje končnega izida po naši sodbi najmanj še odprto. Coohet kaže, da je spet v formi in da se Tildnn ne bo dal ugnati kar tako; v četrti rundi je bil odpravili Hennesseya 6:1, 6:4. 9:7 in v peti Ho-tendca Tirnmerja 6:4, 7:5, 6:2, torej razmeroma brez napora. Borotra z AUisooom (USA) v 4. kolu ni imel prehudih težav (5:3, 6:1, 4:6, 6:3) in t>udi Lotita (zmagovalca Koželuha v treh se-tili!) je v 5. kolu porazil kar se ii gladko 6:3, 6:3, 6:4. Nasprotno pa se Je Tlldnu mladi Francoz Boussus razmeroma močno upiral (3:6, 7:9, 4:6), a Landry}u (Fr.) se ]e celo posrečilo, da mu je vzel set: 6:4, 2:6, 6:3. 7:5. Austin (Angl.) kot četrti semifrnalist stoji nekoliko izven okvirja; v 4. rundi se je moral težko boriti, da je pustil za seboj rojaka Rki«steya (6:2, 4:6, 5:1. 4:6, 11:9) i« tudi proti Kehrlingu se Je moral v 2. se-tu težko boriti: 6:2, 8:6, 6:3.
V	semifinalu nastopijo tedaj Coohet : Tilden in Borotra : Austin, torej dva Francoza in dva Anglosaksa. Po naši sodbi le prvi mateh odprt, a prej bi skoro stavili na Cocheta, v drugem pa le zimaga Borotre zeta verjetna. Vseka ko bi bile vse tri varijante finala med Cochetom, Ti 1 dnom in Borotro zeta zanimive — če 1« ne bo Austin prekrižal vseh računov!
V	singln dani le Wi!1sova (USA) zmagala nad Mfos Heine (J. Afr.) 6:2. 6:4.
Izvleček iz programov
LJUBLJANA (572 m), ZAGREB (307 m), BEOGRAD (429 m), PRAGA (342 m), BRNO (432 m), VARŠAVA (1411 m). DUNAJ (517 m), BERLIN (418 m), FRANKTURT (390 m). LANGENBERC3 (473 m), STUTTGART (360 m). BUDIMPEŠTA (550 m), LONDON (Daventry 1533 m). RIM (441 m), STOCKHOLM (Motala 1343 m).*
Sreda, 3. iullja
LJUBLJANA 12.30: Reproduoirafla glasba. — 13: Napoved časa, bo-rzne vesti, reproducirana glasba. — 13J0r Poročila i« dnevnikov. — 18: Praviice za deoo. — 18.30: Koncert radio-orke-stra. — 20: Antologija slovenske Krike. — 20.30: Večer radio-k:\-arteta. — 22: Napoved časa in poročila.
Četrtek, 4. Julija
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Reiproducirana glasba. — 19.30: Kres sv. Cirila in Metoda, predava dr. Grivec. — 20: Prenos z vrta restavracije »Union«: lahka glasba. — 22: Napoved časa in poročila.
ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 19.30: Prenos programa iz Prage. — 21.40: Koncert lahke glasbe. — BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba. — 17-25: Popoldanski koncert. — 20.25: Ciganska godba. — 22.20: Koncert orkestra. — PRAGA 19.30: Program iz Brna. — 21: Pevski in klavirski koncert. — 21.30: Violinski koncert. — BRNO 19JO: Ameriški večer. - 21. Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert solistov. — 20: Proslava ameriškega nar. praznika. — Ameriški večer in godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 16: Koncert kvarteta. — 20: Humperdinckova opera »Janko in Metka«. — Godba za ples. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. — 20: Ruska glasba 20.30: Lahka godba. — 31: Sluhoigra. - FRANR-FURT 16-35: Popoldanski koncert. — 2015: Čelo-tooncert s klavirjem. — 21.15: Koncert godalnega orkestra. — LANGENBERG 17.35: Vrtni koncert. — 20: »Hamlet.« — Koncert lahke godbe. - STUTTGART 16.35: Koncert iz Frank-furta. — 20.15: Violinski koncert. — 21: Komedija — 22: Koncert komorne glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: DopoIdansM koncert. — 16: Klavirski koncert. — 17.50: Stare madžarske pesmi ™ ciganska godba. — 21.20: Večerni koncert. — 23: Koncert orkestra br. opere. — LONDON 19.45: Koncert vojaške godbe. — 21.35: Komorna glasba. - 22.36: Plesna godba. - RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Simfoničen koncert. STOCKHOLM 18.30: Reproducirana glasba. -20: Poljuden orkestralen koncert.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani, 2. julija 1929. Višina barometra 308 8 m.
Kraj
Čas
Opazovanja
Ljubljana
Maribor
Zagreb
Beograd
Sarajevo
Dubrovnik
Skopll«
Split
8.
7.
Barom.
760 5
759-4
760-7 7584
759-6 758-9
Teraper.
16
15
16 19
22 23
S
a
V
O! > 80 80 90 80
50 70
Smer vetra in brzina v m tn sek.
mirno E 1
\V 2 SS\V 2
NE 1 E 1
l2
S-
9 3 9 7
10
Padavine
Vrsta
dež det
dež dež
dež
v mm do
7. are
41-4 4-0 10-0 0-4
1-0
Gospodarstvo
Solnce vzhaja ob 4.16, zahaja ob 19.50, luna vzhaja ob 0.36, zahaja ob 1459. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 22.6, najnižja 12.0.
Dunajska vremenska napoved sa sredo: Precej jasno, mogoče lokalne nevihte, toplo.
Sezonsko povišanje železniške tarife za premog
Kakor smo že poročali, je generalna direkcija železnic nedavno izdala rešenje, jk> katerem 6e za dobo od 1. septembra t. 1. do 31. marca prih. leta povišajo izjemne železniške tarife za prevoz premoga in stavbnega materijala (kamenja, apna, opeke, zemlje in peska) za 20 odstotko*. Poleg tega se za omenjeno dobo poviša tudi tarifa za drva. in sicer prav tako za 20 odstotkov, kar je bilo objavljeno že pred meseci. S tem povišanjem tarif namerava prometno ministrstvo 06igurati dovoljno število vagouov za izvoz ter za prevoz sladkorne pese in ostalih poljskih pridelkov v jesenski izvozni seziji ter predpostavlja, da interesenti ne bodo oškodovani, ker si bodo do konca avgusta lahko preskrbeli dovoljne količine.
Ta predpostavka pa ne drži, ker ne obstoja tehnična možnost, da bi si interesenti tekom 2 mesecev nabavili rezervo premoga za 7 mesecev, saj vlada že sedaj precejšnje pomanjkanje vagonov, ne glede na to, da veliki konsumenti, predvsem industrijska podjetja, nimajo potrebnih prostorov za vskladiščenje tako velikih količin premoga in da naši premogovniki niso v stanu v tako velikem obsegu dvigniti produkcijo, da bi v dveh mesecih poleg tekoče potrebe krili še potrebo industrije in privatnega konsuma za dobo 7 zimskih mesecev, v katerih je poraba največja. Udruženje rudar-^ skih podjetnikov kralj. SHS je nedavno na to okolnost opozorilo prometno ministrstvo v posebni predstavki. Prav tako so se že pred meseci lesni industrijci in trgovci p drvmi preko Zbornice za TOI obrnili na pristojna mesta, da se povišanje tarife za drva v jesenski sezoni ne izvede.
Odlok o sezonskem povišanju tarife za premog je v krogih industrije izzval veliko iznenadenje. V Sloveniji se producira dnevno okrog 7000 ton premoga, od katerega pride 6000 ton v promet. Od navedene količine odpade okrog 50 odstotkov za potrebe železnic, 4o odst. za potrebe industrije, 6 odst. za aprovizacijske svrhe in 4 odst. za izvoz. Glavni konsument so torej železnice. Če hoče železniška uprava razbremeniti promet v zimskih mesecih, bi to najenostavnejše izvedla na ta način, da si sama pred početkom izvozne sezije ustvari dovoljne rezerve. S tem bi se že mnogo doseglo, zlasti če pomislimo, da je lani v jesenski seziji baš prevoz premoga za železnice povzročil največji zastoj v 'prometu z ostalim blagom.
V pretekli zimski seziji, t j. od 1. septembra 1928 do 31. marca t 1., so slovenski premogovniki oddali samo industriji 456.930 ton premoga (od tega 57 odst. ali preko 260.000 industriji v Sloveniji). Če bi si pri tehničnih možnostih hotela industrija tekom julija in avgusta nabaviti to količino premoga, ki bi bila potrebna za obratovanje v času izvozne sezije, ko bodo tarife povišane za 20 odst., tedaj bi morali slovenski premogovniki dvigniti produkcijo mesečno za okrog 228.000 ton ali za 114 odstotkov preko maksimalne produkcije, ki je bila z 200.000 tonami dosežena v pretekli zimi. Če pa upoštevamo, da producirajo v poletnih mesecih naši premogovniki okrog 150.000 ton mesečno, tedaj bi pri maksimalni izrabi kapacitete (okrog 200.000 ton) mogli oddati industriji za oskrbo zalog največ 100.000 ton, za ostalh 357.000 ton pa bi morala industrija plačali brez lastne krivde za 20 % povišano prevoznino, kar predstavlja pri povprečnem prevozu 200 km obremenitev od približno 5 milijonov Din. Pri tpm računu pa niso upoštevani tudi ostali konsumenti.
Železniška uprava more torej pri popolnoma izrabljeni kapaciteti slovenskih premogovnikov in predpostavljajoč dovoljno število za prevoz razpoložljivih vagonov zmanjšati prevoz premoga v jesenski izvozni seziji za največ 100.000 ton ali 10.0i)0 vagonov. Ves ta višek pa bi železnice lahko same prevzele za dopolnitev predpisanih šestteden-skih rezervnih zalog. S tem bi bila dosežena maksimalna možna razbremenitev prometa v jesenski seziji brez vsakega povišanja železniške tarife.
= Nabavka novih lokomotiv in vago> nov. Po obvestilu, ki ga je izdalo promet« no ministrstvo se bo stanje voznega parka do jesenske izvozne sezije znatno izbolj* šalo. Pri nemški tvornici Borsig (Berlin) je naročenih 110 novih normalnotirnih loko* motiv, ki jih bo tvornica izročila naši že« lezniški upravi tekom jeseni. Poleg tega bo v tvornici »Star« v kratkem poprav« Ijenih in železniški upravi izročenih 40 lot komotiv. Za ozkotirne proge je v Budim« pešti na račun reparacij naročenih 79 lo* komotiv, od katerih je železniška uprava prejela že 23, ostale pa bo budimpeštan« ska tvornica dobavila v kratkem — Po« pravilo vagonov se je v zadnjem času znatno pospešilo. Na račun reparacij je iz Madžarske naročenih 600 normalnotirnih odprtih vagonov, ki bo^o dobavljeni do konca avgusta, in 200 o«, cotiinih odprtih vagonov. Poleg tega se je 15. marca t. 1. vršila v Berlinu licitacija za dobavo 900 normalnotirnih odprtih in 500 ozkotirnih odprtih vagonov.
= Uradni tečaji za julij. Finančni minister je za julij določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 218 Din. 1 zlata turška lira 247, 1 angl. funt 276.2, 1 dolar 56.85, l kanadski dolar 56.60, 1 nemška mar-pa 13.60. 1 poljski zlat 7.40, 1 avstrijski šiling S—, 1 belga 7.91, 1 madž. pengo 9 92, 100 francoskih frankov 223,100 švic. frankov 1005.70, 100 itak lir 298 50, 100 hol. goldinarjev 2286, 100 rum. lejev 43, 100 bolg. levov 4t. 1(10 rltinskih kron 1516, 100 švedskih kron 1525. 100 norv. kron 1516, 100 španskih pezet 800. 100 grških drahem 74.—, 100 češkosl. kron 168.50.
0T&OŽKE NOGAVICE
lilGOM
Najboljše, najtrdnejše, zato 13	najcenejšel
= Obtok bankovcev je padel pod 5 milijard. Iz izkaza Narodne banke od 22. junija je razvidno, da je obtok bankovcev dosegel tako nizko stanje, kakor še nikoli, odkar ima dinar sedanjo vrednost Dne 22. junija smo imeli v obtoka le še za 4964 milijonov Din bankovcev, dočim je bilo lani najnižje stanje 5123 milijonov milijonov, predlanskim 5257 milijonov (lani kakor predlanskim je bil minimum stanja prav tako 22. junija), L 1926. pa 5406 milijonov. Dalje je iz izkaza razvidno, da je morala Narodna banka oddati za kakih 30 milijonov Din deviz. — Glavne postavke izkaza od 22. junija so (v oklepajih razlike napram 15. juniju): aktiva: kovin, podlaga 291.5 (—20.70), saldo raznih računov 393.4 (— 12.3), posojila 1471.6 (+ 35.7); pasiva: obtok bankovcev 4963.7 (— 62.0), obveznosti napram državi 216.3 (+ 30.3), ostale obveznosti 825.0 (+ 33.9).
= Nemški hmeljski provenjenčni zakon.
Koncem preteklega tedna je nemški minister za prehrano in kmetijstva predložil državni zbornici v razpravo hmeljski provenjenčni zakon, za katerega se zavzemajo tako hmeljarji kakor tudi pivovarne. Sedanji predpisi glede neobveznega signiranja ne zadoščajo več. Ne obstojajo nikake določbe, ki bi onemogočale, da se oznamenovanje odstrani in blago celo pomeša z manj vrednim blagom. Zato naj se po češkoslovaškem vzorcu uvede zaščita oznamenovanja. Uvedbo uradnega signiranja, ki je obvezno za vse producente, prepušča zakon deželnim vladam. Oznamenovani hmelj mora imeti napis- »Deutscher Siegelhopfen« z dodatkom dežele, okoliša, oznamenovalnega okraja in letnico. Pri oznamenovanju se ovoj zapečati in se izstavi uradno potrdilo. Dokler je hmelj v prometu, se oznamenovanje ne sme odstraniti.
= Nakazila v Bolgarsko. Poštna hranilnica s svojimi podružnicami je uvedla direktno bančno zvezo za denarni promet z Bolgarsko. Lastniki ček. računov lahko odrejajo izplačila v Bolgarsko pod istimi pogoji kakor v ostale države. Poštna hraoUuiea opravlja po svojih zvezah izplačila v države na vsem svetu. Podrobnega obvestila daje Poštna hranilnica in njene podružnice.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. t. m. ponudbe glede dobave lesa; do 10. t. m. pa giede dobave 10.000 kg železne pic-<Si viiie (pogoji so na vpogled pri istem od-cMkn.) Prumetuo Kmercijelni odiiiek direkcije državrit železnic v Subotici sprejema <1<> 6 t m. ponudbe {'ede oddaje 500 ) kg starih svinčenih plomb v prelitev, do 8 t. m. glede dobave 30 komadov lesenih čebrov za vodo, do 12. t. m. glede dobave 1500 kg mila za pianje, i:i00 kg nrmlro sode, 6000 komadov metelj in 400 komadov krtač za ribanje. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 18. t. m. pouudbe glede dobave 1 jamskega vit-Ija, 1 sklepala, 2 kožnatih zobatih koles za molor ter glede dobave 2 ročnih jamskih ventilatorjev. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave gonilnih jermenov, železnih nosilcev, 50 metrov balat-jermen ter glede dobave strešne lepenke. Dne 20. t. m. se bo vršila pri upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, ofertalna licitacija gled« dobave svilenega papirja. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.)
Borze
2. julija.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Nekaj več potrebe je bilo v devizah na Curih in Berlin. Deviza na Dunaj je dalje čvrsta. Potrebo v devizah na Dunaj in London je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tečaj Vojne škode ostal prilično stabilen. Za aranžma je notirala 407 — 408, trgovala pa se je samo za kaso po 407. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 850, v Unionbanki po 202, v Jugobaald
po 82, v Srpski po 152 in v Poljodelski po 16; Med industrijskimi papirji se Trbovlje držijo dalje čvrsto ter so bile zaključene kakor včeraj po 470 (brez kupona). V 06talem so bili zaključki v Gutmannu po 208, v Sla-veksu po 100 in v Dubrovački po 500.
Devize in ralnte.
Ljubljana. Amsterdam 22.87, Berlin 13.355 —13.585 (13.57), Bruselj 7.909, Budimpešta 9.9342, Curih 1094.4 _ 1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9932—8.0532 (8.0082), London 275.79 -276.59 (276.19), Newyork 56.845, Pariz 221.77 - 223.77, Praga 168.30-169 (16S.'i0). Tret 298.03.
Zagreb. London 275.79 — 276.59, Notv-vork 56.745 — 56.945, Pariz 221-77 — 223 77, Milan 296.90 — 298.90, Curih 1094.4 _ 1097.4, Berlin 13.552 — 13.582, Dunaj 7.9932 — 8.0232, Praga 168.20 — 169, Budimpešta 9.9192 - 9.9492.
Curih. Zagreb 9.1275. London 25.2025. Newyork 519.75, Pariz 20.33. Milan 27.1925, Berlin 123.82, Dunaj 73.05 Praga 15.385, Bukarešta 3.0825, Budimpešta 90.55, Sofija 3.75, Varšava 58.27.
Dunaj. Beograd 12.4605 — 12.5005, Berlin 169.09 — 169.59, London 34.485 — 34.535, Milan 37-155 — 37-255, Newyork 700.95 do 712.45, Pariz 27.76 — 27.86, Praga 21—21.08, Curib 136.55 — 137.05; dinarji 12.41—12.47.
EfektL
Ljubljana. Celjska 170 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 850 denar, Kreditni zavod 170 den., Vevče 125 den.. Ruše 275 — 285.
Zagreb. Državne vrednote- Vojna škoda aranžma 407 — 408, kasa 407 — 408, za julij 408.5 — 410, za december 423 — 425; bančne vrednote: Praštediona 850 — 852, Union 202 _ 203. Jugo 82 — 83, Ljubljanska kreditna 123 denar. Zemaljska 127 den., Srpska 152 — 153. Poljo 16 — 16.5; industrijske vrednote: Gutmann 207 _ 210, Sla-
veks 100 — 102, Slavonija 165 — 175, Narodna šumska 32 — 40, Šečerana 405 — 410, Ljevaonica 200 _ 210, Brod vagon 140 do 150, Union mlin 170 — 175, Dubrovačlca 495 do 510, Oceanija 190 den.
Beograd. Vojna škoda 406.75 — 407, za avgust 411.5 — 413, za december 423—124, investicijsko 84.25 — 84.75, agrarne 49.5 do 50.5, Narodna banka 7650.
Blagovna tržišča
-f Ljubljanska blagovna borza (2. t m.).
Les: Tendenca nespremenjena. Povpraševanje je za hrastova in bukova drva. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. — Nudili so: pšenico: baško, promptno( si. postaja, plač. v 30 dneh, mlevska tarifa) po 257.5 — 26f\ za julij po 262.5 — 265; koruzo: baško, promptno po 270.5 — 272.5; oves: baški, navadna tarifa, po 275—277-5; moko: »Oizt, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plač. po prejemu, po 365 — 370.
+ Novosadska blagovna borza (2. t m ) Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 29 vagouov pšenice, 11 vagonov koruze in 2 vagona otrobov. — Pšenica: baška 207.50-312.50, baška potiska 210—215, sremska 210—212.50. Koruza: baška, sirera-ska iin banaška 217.50—222.50. Moka: baška »Og« in »Ogg« 302.50—312.50; »2« 2&2.50—292.50; »5« 267.50—277.50; »6« 260—266. Otrobi: sremski in banaški 120—130.
-f Dunajska borza za kmetijske proizvod« (1. t. m.) V skladu s prijaznejšo tendenco oa inozemskih borzah je bilo tudi na dunajski borzi razpoloženje po praznikih nekoliko čvrstejše. Ponudbe madžarske in jugoslovanske pšenice so bile pri višjih cenah. Jugoslo-venska potiska pšenica se je nudila po 1.41 do 1.42 Kč ex šlep Dunaj. Tudi uradni tečaji za inozemsko pšenico so bili povišani. Uradno notirajo: pšenica: domača 32.75 do 33, madžarska potiska 35.75 — 38, iugoslo-venska 34.25 — 34.5; koruza: 31 — 31.5; rž: marchfeldska 28 — 28.5, madžarska 26.25 do 27.
-f Dunajski goveji sejem (1. t m.) Dogon 3189 komadov, od tega 159 iz Jugoslavije in 1504 iz Rumunije. Pri slabem prometu so se vse vrste goveje živine pocenile za 5 — 10 grošev. a kg žive teže notirajo: voli izjem-no 1.95 - 2.10, I. 1.65 _ 1.90, II. 1.45-1.60, III. 1.20 — 1.40, biki 1.35 - 1.60, krave 1.15 do 1.50, slaba živina 0.85 — 1.15.
Lanac nije jači od njegovog najslabijeg članka
l najjači lanoc ie slab ato samo jedan člana k nije čvrst
Prijemnii mole samo onda da radi na potpuno zadovoljstvo svoga vlasnika ako ie svaki pojedini deo od odlič~ nog kvaliteta.
Nnivainiii sostavni deo sva log priiem-nika /esu lampe 20 prijem.
Podmladite l/ai stari prifemni/L
Uiidaite ioi danas PHILIPS
JAIN! WA T T" lampe.
mm
PHILIPS	PHILIPS	PHILIPS
NORMALSERIE VVUNDERSERIE SUPERSERIE
u odiičan prijem
m U PS
TraJHe kod vašeg radio trgovca
Generaino stovarište
Ta Slovenj ju, Dalmacijo, Slavonija. Hrvatska, Bo en a i Hercegovinu: »Nori«« k. d. Zagreb. Gun<lulideva 36
Za Srbiju, Onra Gora, Vaj.
vodina i Srem: Vikine, k- d.. Beorod. KnegLnj« Ljubic« ulic* &
Iz življenja in sveta
Angleški kralj Jurij V.
te že toHko okreval, da se Je te dni lahko vrnil v grad Wlndsor. Povod za povratek Je dala UhH otvoritev angleškega parlamenta. Na poti Je prirejalo prebivalstvo kralju in kraljici navdušene orvadje. Prvi del vožnje sta kralj ta kraljica absolvlrala v avtomobilu, druga del pa v
odprti kočiji.
Paolino ima razbit obraz
Posledice boksarske tekme z Nemcem Schmelmgom — Zgornja ustnica preklana, desno oko malone udrto — Paolino izgubil 10 funtov teže — Borba za svetovno boksarsko prvenstvo
Na kratko smo že poročali o izidu boksarskega mateha med šampijonoma Schmelingom in Paolinom, ki se je vr-6il 27. preteklega meseca na Yankee-stadijonu v Newyorku ob navzočnosti preko 40.000 gledalcev.
Schmeling je zmagal v 9 rundah, Paolino si jih je priboril 3, nadaljnje 3 so ostale neodločene. Gre torej za zmago po točkah, (a da je trajala zadnja run-da samo še 'nekoliko minut, bi* Nemec položil Baska z vso gotovostjo kno-ckout — tako vsaj pišejo uefHŠki listi, ki so naravno vsi iz sebe nad sijajno in za marsikoga skoraj nepričakovano zmago svojega rojaka.
Do 10. runde se je Paolino še nekam držal in mestoma se je zdelo, da si pribori s tem matehem pravico do bližnjega boja s Sharkeyem, ko pojde že za odločitev, kdo je sedaj prvak vseh prvakov na polju sukanja pesti. Toda potem je začel vidno slabeti pod učinkom strahovitih udarcev,' ki mu jih je Nemec pomeril v prejšnjih rundah v glavo in naravnost v obraz. Boril se je njalo ne slep od krvi, ki mu je tekla čez oči, in samo še zaradi upanja, da se mu bo posrečil morda vendarle kakšen slučajen odločilen udarec po nasprotniku, ki je bil pa do konca svež in prožno na straži pred takšnimi nepomerjenimi udarci.
Borba je bila divja, ena najbolj divjih, kar jih pozna zgodovina tega športa. Najbolje jo ilustrira
Paolinovo stanje po matehu, kakor ga opisujejo poročila iz Amerike:
Njegov obraz je popolnoma skažen, oči tako zatekle, da jih skoraj ni videti, zadnjo ustnico ima na levi strani presekano in ob levi očesni veki široko horizontalno rano. V sedmi rundi mu je vtaknil Schmeling palec rokavice v desno oko, tako da ni s tem očesom nič videl. Ob koncu 15. runde ga je Nemec zgrabil z obema rokama, da ni padel na tla. A po bitki je tehtal celih 10 funtov manj nego bi moral.
Ta opis daje prav dobro sliko o tem, kar se je vršilo na omenjenem prostoru ringa po znamenjih za spopad in ob huronskem tuljenju krvoločne množice, ki je to gnusno-smešno in za 20. stoletje nad vse sramotno borbo opazovala.
Publika je divjaško protestirala v vsakem trenutku, kadar se je hotel boj nekoliko omiliti! Značilna za to, kako današnji svet pojmuje športno udej-stvovanje, je tudi vest iz Španije, kako so tam sprejeli poraz svojega rojaka. Madridski poročevalci se niso upali naravnost povedati, da je Paolino propadel, da se ne bi ogorčili njegovi bližji rojaki Baski, a v neki gostilni je prišlo do pretepa, ko je vstopil nekdo in povedal navzočim resnico. Naj še omenimo, da so oddajali na stadionu med borfoo brezžična poročila o njenem potekanju v nemškem jeziku na valovni dolžini 39.12 m, tako da so lahko tudi v Evropi zasledovali vse njene faze.
Oba šampijona.
Rekli smo že, da ni vsakdo pričakoval Schmelingove zmage, saj ima zmagovalec v primeru s premagancem dokaj neznatno boksarsko karijero za seboj. Njegov skoraj edini omembe vrednejši nasprotnik je bil doslej Itadijan
Bonaglia, katerega je pobil v sedmih rundah, dočim je Paolino Uzendun premagal svoječasno najboljše evropske boksarje Phila, Scotta, Humbecka in dr., 1. 1927. Hansena in Heeneya v Ameriki in pozneje von Poratha, Hartwella in Jacka Renaulta. Paolino šteje danes 30 let, tehta 87 kg in je visok 179 cm, Max Schmeling je za celih 6 let mlajši, tehta 2 kg manj, a je višji za 5 cm.
Kdo bo svetovni mojster?
Kakor smo že omenili, se bo vršil sedaj med Schmelingom in Sharkeyem še en boj, ki bo določil definitivnega konkurenta Jacku Dempseyu za naslov svetovnega mojstra. Kakor znano, hoče Dempsey po vsej sili zavzeti tisto mesto, ki ga je imel pred svojima porazoma napram Tunneyu. To mesto si upa priboriti na matehu, ki se bo vršil februarja prihodnjega leta v Miamiju (Florida) in za katerega se vršijo že velikanske priprave. Za kaj pametnejšega Američani pač ne izdajajo radi svojih milijonov. Kakor poročajo, pa je Paolino sklenil, da se bo še vedno potegoval za naslov svetovnega prvaka. Čez dva meseca se hoče ponovno spoprijeti s sedanjim zmagovalcem.
Hoover preveč dela
Če smemo verjeti ameriškim listom, ni bilo v washintonski Beli hiši še nu koli tako delavnega moža, kakor je predsednik Hoover. Še nihče ga ni vi« del zvečer zunaj Bele hiše. Zjutraj vstaja že ob 7., potelovadi malo, kak« sne pol ali tri četrt ure, popije na vrtu kavo in je nekoliko pred 9. že v svoji delovni sobi. Skopa ura za obed, nato spet na delo. Ob 18. se da masirati. Če ima goste, ostane kratko uro med njimi, nato študira. Do 20. ima pri se« bi tipkarico, ki ji od časa do časa kaj narekuje. Ob 21. se poda v postelj in prebira kakšen detektivski roman, dokler ne zaspi. Tako mu potekajo dnevi in drug je podoben drugemu.
Boj z namišljenim zmajem
V bolgarskem mestecu Braki se je vršil pred kratkim svojevrsten proces. Več seljakov iz tega okrožja je zače« lo razširjati vest, da biva v bližnjih gorah zmaj, ki čuva ogromen zaklad. Samo zlata da je za 8 vagonov in dra* guljev za 20 skrinj. Kdor bi se hotel polastiti tega zaklada, bi moral zmaja seveda ubiti. Dosti jih je bilo, ki so se jim sline pocedile po teh bogastvih in kmalu se je znašla cela akcijska dru* žba, ki naj bi eksploatirala zmajeve zaklade in na čelo družbi je stopil ne« ki penzijonirani polkovnik, ki naj bi se z zmajem tudi boril.
Začele so se na tihem velike pripra* ve, polkovnik si je nabavil celo plin* sko masko, da bi ga čuvala strupene* ga reptilovega diha. Tedaj, v zadnjem trenutku, je padla vsa stvar v vodo. Polkovnikova žena je slučajno našla možev testament, v katerem je dolo« čil, kako naj razpolagajo za slučaj nje* gove smrti z njegovim deležem na za* kladu. Vsa preplašena je stekla k svo* jemu bratu, da bi ji moža pregovoril, naj se ne podaja v tako strašne ne* varnosti. Brat je šel na policijo, poli* cija je odredila preiskavo in preiskava je ugotovila, da si je vso stvar izmisli* la družba ljudi, ki bi radi prišli do de* narja na račun ljudske lahkovernosti.
Izumitelji zmajevih zakladov so si bili že vsi priskrbeli potne liste, da bi v primernem trenutku izginili čez me* jo. No, izginili so samo za zidove jet* nišnice. Naivnega polkovnika pa so oprostili — seveda jih je pa moral tu* di slišati, kolikor mu jih je šlo.
Krst prvega vatikanskega državljana
Nedavno smo poročali, da se je ro* dil v novi papeški državi nekemu slu* žabniku sin. Sedaj javljajo podrob* nosti o njegovem krstu. Oče prvega državljana je delavec v vatikanskih vr* tovih. Sina bodo krstili v cerkvi v. Pe* tra, krstni obred bo opravil kardinal, novorojenčku pa bosta za botra pa* než in italijanski kralj. Kot taka bo* sta tudi zabeležena v krstno knjigo.
Najmlajši državljan Vatikana bo krščen na sedem imen. Glasila se bo* do: Pij, Viktor. Peter. Benito, Salva* tor in Marii. Pi' no papežu Piju XI., Viktor po italiianskem kralju, Peter po kardinalu Gasparriiu, sonodpisni* ku pogodbe z Rimom, Benito po Mus* soliniju, ki je soustvaril lateranski sporazum, Salvator po svojem očetu in Marij po svoji materi Mariii. De* ček bo "ozneje gotovo užival kakšno študijsko ustanovo vatikanske države in rimske vlade.
Slovnica je za buržuje
»Komsomolskaia Pravda«, glasilo ruske komunistične mladine, je otvo* rila kampanjo proti — slovnici. V ne* ki dolgi razpravi dokazuje, da je ta nesrečna slovnica samo pripomoček vladajočih kast za zatiranje proletari* iata. ki mu učenie slovniških pravil krade dragoceni čas. Učenje slovnice pa ovira mladini nrostost in ji ubija tvorno silo. Baje propagira sam pro* svetni komisar Lunačarski idejo, naj bi mladino vzgajali brez slovnice.
General Dawes in repor-terji
General Dawes, novi ameriški po* slanik na angleškem dvoru, je na gla* t su kot ne posebno prijazen človek. Ko je nedavno zasedel svoje novo mesto, je krožila po ameriških listih anekdo* ta, ki je zanj tipična.
General je stal pred Belo hišo in okoli njega trop reporterjev, ki ga je bombardiral s točo najrazličnejših vprašanj. Toda Dawes se je že čutil diplomata in ni vedel ničesar, prav ni* česar, niti o reparacijah, niti o raz* orožitvi, čeprav sta bili ti dve stvari tako tesno spojeni z njegovim imeno* vanjem. Končno se je opogumil eden izmed sitnežev:
»General, povejte, nam, ali vzamete
Če bi ženske vedele...
kako se Jim prilega res ženska obleka, ne bi nikoli v oblačilni modi posnemale moških.
Ženske in. veslarski šport
V WeybrMg« se J® YrSHa te dni veslaška tekma med tamošnjta ženski« veslarskfm ktabom ln skupino pariškega kluba »Acad&nla«. Zmagale so Angležinje, id Jih kaže naša slika.
s seboj na Angleško zalogo svilenih hlač dokolenk?«
Takšne hlače so, kakor znano, za di* plomate na angleškem dvoru še vedno običajne.
Dawes je malce pomislil, nato se je razjezil:
»Hočete diplomatski odgovor ali resnico?« Odvrnili so mu soglasno: »Resnico!«
»Tedaj,« in Dawes je vzel svojo ne* ločljivo čedro iz ust, »da boste vedeli: to vas nič ne briga.«
Zasmejal se je. Drugega dne pa so časniki navdušeno poročali, kakšne resnice in v kakšni obliki jih zna po* vedati novi ameriški poslanik pri an* gleški vladi.
V petdesetih minutah
Franc Molnar, znani madžarski dramatik, je dovršil novo komedijo enode-janko, ki se ji glavno dejanje odigra v petdeestih oziroma v štiridesetih minutah. Imenuje se »Ena, dve, tri.. .« in je nje vsebina sledeča:
Neki velebamkir se odpravlja na potovanje v Švico, kjer ga čakata žena in hči. Vse je že pripravljeno, ko vstopi hčerka njegovega ameriškega poslovnega prijatelja, ki je prišla na počitnice k njemu, in mu sporoči, da se je zaljubila v nekega šoferja in se ž njim tudi pravkar poročila. Bankir ima samo še 50 minut časa do odhoda vlaka in vendar mora prej to zadevo še urediti. Zakona ne more razbiti, mora pa najti primeren izhod iz te grenke situacije. In tako prične s sanacijo v hitrem tempu, kakršen je mogoč samo v naši dobi. Nekoliko minut pozneje je že dosegel, da je šoferja posinovil star grof in mu dal zveneče ime. V naslednjih dvajsetih minu-
tah je postal mladi grof Član predsedstva več velikih podjetij in na njegov račun je naloženih 50.000 dolarjev. Še deset minut in s spretnim manevrom si bankir teh 50.000 spet zasluži. Sanacija je končana, bankir jeva tajnica naznani: »Še deset minut do odhoda vlaka.« Bankir si obriše znojno čelo in vzdihne: »Neverjetno, s kakšnimi malenkostmi kradejo človeku dragoceni čas!« Tu se odpravi na postajo in komedija je končana.
20. dete — smrt matere
Na porodniški kliniki v Lincu je h. dni umrla žena mesarskega mojstra Marija Obermayerjeva. Rodila je dvajseto dete in je pri tem dobila vnetje trebušne mrene. Od dvajsetih otrok, ki jih je rodila, jih živi enajst, devet jih je pa umrlo. Novorojenček živi in je zdrav. Avstrijski zvezni predsednik Miklas je naslovil na mater, ko je še živela, priznalno pismo in ji je poslal zraven dar republike Av* strije.
Habibulah pred svetovnim sodiščem
Madžarski rgovec Adrijan Kampos, ki si je v Afganistanu napravil ihilijo* ne ip jih je izgubil ob Habibulahovem nastopu, je vložil na svetovno sodišče v Haagu tožbo proti afganistanskemu samozvancu. Zahteva, naj mu ta pla* ča 600.000 pengov odškodnine.
Papir iz slame
Kakor poročajo iz Harkova (Ukra* jina), se je posrečilo papirni tovarni Paninkova po večletnih poskusih iz* delati paoir ' slamne celuloze, ki ne zaostaja baje prav nič za papirjem iz lesne "•'•'lože.
Zahvala.
Podipisani se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu
»Ljudska samopomoč6* t Mariboru
za takoj izplačano znatno podporo v pripadajoči meri po smrti moje soproge gospe Ane Komnpara in priporočam to človekoljubno društvo vsakomur v takojšnji pristop.
Maribor, dne 1. julija 1929.	Mana« Kompara.
Jla mnogotitojne $eCfr
aaših klijentov objavljamo vsako sredo zahvalnice o Figolu.
P. n.
lekarna dr. S E M G L I č. Dubrovnik 2
Moram se Vam srčno zahvaliti za Vaše preizkušeno zdravilo Fisrol. ki ea ie preizkusilo že veliko število budi in tudi iaz. Naročil sem 3 steklenice in 2 Dorabil in se twav iz-borno počutim. Ko oorabim še to tretjo, bom še več naročal. Mora bolezen ie traiala oreko 6 let. Sedai Vas še enkrat Dozdravliam in osta-iam z odličnim spoštovanjem
JOSIP LAŽ AR.
Proporci 'l. ianiia 1923.
Razen za gori navedeno bolezen Je Figol sigurno zdravilo pri neurejenih prebavilih. t. J. želodcu in črevab ter ž njimi v zvezi bolezni ledvic. Jeter, glavobola, brezspanda in hemeroidov. Figol proizvaja in razpošilja proti povzetju
lekarna dr. Semellč v Dubrovniku 2.
Cena: 3 steklenicam 105 Din, 8 stekl 245 Din. i poskusili steklenica 40 Din.
Za slikanje sob itd.
se priporoča cenjenemu občinstvu
Adolf Zelnik,
sobni in dekorativni slikar Ljubljana, Ižanska cesta 26.
PROPENI ??!!!!
čudotvorni kozmetik um za
GOSPODE!!!!
lOOO - če zahvalnih
IEUBEJAN??!!
najbolj dovršeno setosmelno zaščitno sredstvo za
dami:
Čuva mladost in zakonsko srečo. Naiiv ernejšd iniitims v . . . Zahtevajte PROSPEKTE protf prilogi znamke za odgovor.
! ! 1 Dajemo zastopstva ti!
»PRODOR GAN« Tuzla (Bosna)
88 !2	pošt. pcet. 39.
Občin* LJubljana Mestni oogrtDiu uvod
Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče in brat, gospod
Franc Kandare
zasebni uradnik
dlne 2. juJiija t. I. po dolgem, mučnem trpSjenjiu boiguvdano preminul Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 3. juliija 1929, ob pol 3. uri pcp. izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušinica se bo darovala v četrtek 4. t m. ob 7. uri v farni ceHkvi oo. frančišikainov
Ljubljana, dne 2. julija 1929.
Emil, finančni inšpektor, dr. Frsnjo, odvetnik, dr. Albin, odvetnik,
sinovi.
Hermrna Ferlinz roj. Kandare. hčerka, in v«e ostalo sorodstvo.
:ENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino. za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
W j -	fTJi	fW&Tfl	jTn
da «« mu pot/;« po pomit tiamlcv att GaGe drugo informacij o ticoco me tnalih oglasov naj priteii * mnarnGah a ctcei* n« &o prejel odgovora / ^ £^WWW
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
Učenca
močnega in zdravega, Poltenih staršev, 6 primerno iolako Izobrazbo, lepo P1-"1-vo, n« pod 15 let starega, prejme t trgovino Ignac AndrašiS, Kranj. 23278
Več dobrih zidarjev
sprejmem za delo pod streho pri zgradbi nove šole r Novem mestu.	5RK94
Učenca
t dobro Šolsko izobrazbo »prejme takoj t trgovino * Mešanim blagom K. Bevc — Guštanj.	231^9
Kontoristinja
mlaj? a moS (20-24 let)_ -zmožna nemške in italijanske korespondence, dobi takoj službo na deželi. Plača 1000 Din, s prehrano v hiši Ponudbe s priloženo si: ko na oglasi oddelek »Jutra« pod »Skrbna«.	23284
Učenca
a potrebno šolsko Irobraz-bo In dobro vzgojo, iz bolj-ie hiše, sprejmem takoj v trgovino mešane stroke v mestu na Štajerskem. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« po-d »Učenec 450«.
Zobotehnik
perfekten v zlatu in kavčuku, dobi z avgustom s.i septembrom mesto v večjem trgu Slovenije. — Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega dela in referenc na ' oglasni oddelek »Jutra« pod »Zobotehnik«.
£3300
Nagrado dobi
tleti, Mor mi preskrbi službe hipnega ali trgovskega, sluge, evet. T tovarni ali 73 "-pomoč ca vrtn. Naslov v o-lasnem Oddelku -Jutra.
23272
Tekač
prHen in pošten dobi službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra;. 23295
Začetnico
t trsrovr-ko Silo, veSSo^ per-teV-r.&o aenišClne, eirojspis ja In ftenografijev ^zaupljivo račuffaričo sprejmem.' — Ponudbe na -oglas. oddelek ».Tutra« pod šifro »Jako«. Priložiti je prepis zaključnega spričevala.	23309
Frizerko in brivskega pomočnika
dobro izurjena sprejme takoj brivski salon* za dame !n gospode J. G-enipec — Ljubi	Ihmajska re=fa
«t. 81.	23298
Vajenca
pprejmem - za fotografsko obrt. Naslov v oglasnem eddelku »Jutra«. 23317
Mesar, pomočnika
v prekajevanju dobro iz-*<3banega sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« nod »Mesarija 24«.
23324
Dekleta
H znajo lepo Stepati pprej-mem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28318
Elektrotehnik
M bi opravljal tudi posel kurjača, oziroma se hotel
priučiti za kurjača, dobi stalno službo pri J. Pogačniku, Ljubljana, Kralja Pena trg 8/1.	23334
Praktikantinjo
x znanjem srbohrvaščine fprejmem v pisarno — za ča* prakse brezplačno. Ponudbe pod šifro »Kapaciteta« na oglasni oddelek »Jutra«.	23325
Tehnika
absolventa v i* i s stirojne šole, začetnika, iščemo za takoj. Prednost z znanjem nemščine. Podrobne pismene ponudbe z navedbo plače na: »Konstrukter« d. d., Zagreb, Berislavičeva 18. s	28349
Strojepisko
e perfektnim znanjem slov. in nemške stenografije išče za takojšen nastop obla-čiLnica »Ilirija.« v Ljubljani 23333
Brivski pomočnik
mlajši, dober brivec, ee takoj spre ime. Rožič, Šiška 23263
Pekovski vajenec
pošten, zdrav in zanee!jiv; dobi tako; merto v sredini mesta. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 23261
Šivilje
spreta« in v perilu izučene, z daljšo prakso, sprejmem za entlanje in ažur v stalno službo takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 23260
Učenko
z najmanj dvorazredno meščansko šolsko izobrazbo sprejme tvrdka M. T5-čar, Ljubljana, Selenburgo-va ulica.	23234
Več zidarjev
dobrih, sprejme r 'delo:
Gradbeno podjetje Miroslav Zupan. Ljubljana, Vošnjakova ulica 6.
23323
Iščem deklico
k en in polletnem fantka, zmožno ne/toliko kuhe, ki hi opravljala hišna dela. — Naslov y ogl. odd. »Jutra«.
23209
Pletiljo
samostojno, ki razume tudi kombinacijo vzorcev, sprejmem. — Ponudbe i navedbo prakse in plače na oglasni oddelefc »Jutra« pod značko »Pletilja«.	23169
Čevljar, pomočnika
dobro izveibanega, zmožnega tudi šivani h del — sprejme, takoj Anton Brecelj.
čevijarsSj mojster v Ljubljani, Gajeva ulica štev. 3.
23164
2 cirkularista
z večletno prakse, kakor tudi več na žagi vajenih delavcev In delavk sprejmem takoj. Ponudbe pod značko »Meeto stalno« na oglasni oddelek »Jutra«:------- 23157
Vajenko
dobro risarko, za fotografsko obrt takej s p r ej m e
Futo Staut, Kolodvorska 18 ' 23148
Kovaški pomočnik
doher delavec, e podkovsk« šolo, dobi službo s 1. julijem. Anton Gregi, kovaški mojster v Celju. 23134
Vajenca
poštenega in krepkega sprejme pod ugodnimi pogoji parna pekarna J os. Lavtiža-r, Kranjska'gora.	23132
Učenca
na triletno učno dobo, s hrano opoldne sprejme trgovina z železnino v Ljubljani. —
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23114
Prodajalke
spretne in dobro izurjene v
pleteninskl ali manufaktur-ni stroki in
kontoristinje
vešče vseh pisarniških del eprejmem. Samo prvovrstni moči naj vpošljejo ponudbe z navedbo zahtev do 15. t. m. ua na--lov: »Ika«. tovarna pletenin in trikotaže v Kranju. "	23343
Več natakaric
za soboto, 6. julija i S 5» hotel »Tivoli«.	23353
Postrežnico
pridno in pošteno, za cel
dan iščem z-a takoj. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	23346
30 delavcev
samskega stanu, proti urni in akordnl plači, s prostim stanovanjem sprejme takej Tovarna cementa v Mojstrani, Gorenjsko.	22942
Spretne prodajalke
pcpolnoma verzirane v galanterijski in modni stroki, sprejme takoj tvrdka Anton Adamič, Kranj. 23343-a

Zastopnika
sprejmemo takoj pod prav
ugodnimi pogoji. Ne zahtevamo predznanja- v stroki. 2100—2500 Din mesečni zaslužek. »Delmond«, Ljubljana, Mtkložičeva c. 14.
23352

Christoiov zasebni učni zavod
v LJubljani, ki obhaja letos 251etnico "svojega obstanka, vpisuje za bodoče šolsko leto celi mesec julij vsak dan na Domobranski cesti 7. Vpisnina 10 Din, šolnina nizka, revni in pridni gojenci imajo popust. — Zavod preskrbuje službe.
23316
Akademik poučuje
matematiko in francoščino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod' ;Stud. t<>hn,« 23310
Učiteljica
prevzame za prihodnje šolsko leto deco ene družiBe v Ljubljani r vzgojo in pouk; Na oglasni oddelek »Jutra« pod »I. M.« 22700
Prva oblast, koncesijonlraoa
šoferska šola
C »mernik.. Ljubljanv (4ugQ-avto). Dunajska cesta 36. Telefon 2236 Btrokovnjaškl teoretični potlk ta ptfakeiS. ne vožnje na različnih modernih avton*ob'ilih, S pri-četkom vsakega prvega 254
Gorazdov učni zavod
preje Girtnerjev tečaj pri-ori« s poukom sredi meseca septembra. Stenografija in strojepisje se poučuje po najnovejši metodi. Honorar zelo zmeren. Osebni pri?l4-si dne 3., 4., o. julija popoldne od 2. do 5.. ure. Ciril Metodova nI, 19., T. nadstr., levo (poleg cerkve sv. Jožefa). Pismeni priglasi do 15. septembra pod naslovom: T. <3ora®d, Bled 2, vila Rodica. 20262
li iifi A
H'4
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
70.
»Evo je! Živio!« je nenadoma zaklical eden izmed dečkov. In res! Preplašeni obraz Minke, ki se je bila od strahu skrila, se je oprezno pokazal iz njene ladjicc. Ko /e videla, da je vse varno, je ob glasnem vrišču paglavcev prilezla iz nje.
Kuharica
srednjih let, išče solidno mesto, kot gospodinja. .— najraje pri samskem gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jjitra«. -23326
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, želi mesto v Špecerijski trgovini — najraje v Ljubljani. Gre 2 meseca brezplačno — le za hrano in stanovanje. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
.23293
Mizarski pomočnik
z večletno prakrt. ieli pre-meniti službo za. stalno v ■boljšo poKišt-enp delavnico Ponudbe na oglas, oddelek -»Jutra« pod »Sposoben«.
..... 23291
Deklica
stara 14 tat, s 3 razredi
meščanske šole, ee želi izučiti v manufakturni ali modni trgovini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
23271
Varuhinja
starejša, ieli čez dan za-poslenja k otrokom od 2—5
let. Nafilov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23287
Absolventinja
drž. trg. šole ieli name-ščenja. Gre tudi nekaj časa za praktikantinjo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna 30«. -	23330
Prvovrstna šivilja
za obleke bi šla na dom šivat, najraje za nekaj ča«a na deželo, po izjemno nizki eeni. Izurjena je tudi v šivanju perila. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
23333
Trgovski pomočnik
mlad, vešč mešane stroke, želi premeniti službo v mesto ali na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prodajalec 1555«.
2S17S
Učenec
ki je dovršil prvi razred meščanske šole, zelo marljiv in pošten, ki ima veselje do trgovine, želi mesta v trgovin' na deželi pri dobrih ljudeh. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje in hrana v hiši«.	22971
Gradbeni tehnik
S dvanajstletno prakso, popolnoma samostojen, išče za takej mesto v Ljubljani ali izven. — Cenj. ponudbe pod »Projektant.« na oglas, oddelek »Jutra«. 22846
Inkasant
pošten in zanesljiv, zmolen Večje kavcije, išče službo samo v Ljubljani. — Ponudbe pod »Inkasant« na Aloma Companv, Ljubljana 23342
Doktor medicine
sa 15 god. prakse preneče
ordinac.iju odn. zdravstvena stanicu na. selo gde ima uslova. Mesto da je zdravo, isti primio bi se opštinskog Tekara. PonuJe na Jugo-mose, Beograd pod »24o«.
23344
Vj*od<im
Otroški voziček
za 390 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
23268
Trgovski pomočnik
19 let «ar, spe«erijske stroke, * odličnim uspehom dovršeno trg. Šolo, išče službo — najraje v Ljubljani ■-. aH kakem -4rugem večjem kraju Zmožen je tudi knjigovodstva in vseh pisarniških del. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad«. 23301
Gospa
vešča vsega gospodinjstva, varčna In fina kuharica — želi mesta .pri samostojnem gospodu samcu aH vdovcu, event. v kakem zavodu na vodilnem mestu. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Varčna gospodinja«.	23268
Natakarica
želi premeniH službo, s 15. julijem ali 1. avgustom —1 samo na Štajerskem. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.	23266
V lesili stroki
izvežbana uradnica, zmožna slov., italijanske in dobro tudi nemške korespondence ter perfektna račuuarira in strojepiska, išče službe pri lesni trgovini. ■ Nastopi takoj. Gre tudi na deželo, j Cenj. ponudbe na oglasni i oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnica lesne stroke«, j ........ 232801
Puhasto perje
razpošiljam po povzetja najmanj 5 kg pf Din 38 kg Izkoristite priliko — dokler traja zalega L. Brozovič, Zagreb. Uica 82. kemična čistilnica perja.	189
Otroško posteljco
čisto, lepo in kompletno prodam za Snd Din. Naslov. pove oglasni odde'ek »Jutra«.	23335
Mesarji klobasarji!
Redka prilika. Radi bolezni in odhoda prodam ves inventar brez odstopnine — skupno z izkuhom in točenjem pijače. Električni pogon. Samo, da se dalje dela. — Pojasnila da;e M. Radej, trgovina, Varaidin.
23336
Vinska veletrgovina
vpeljana, s stalnimi odjemalci. s »Madščnimi in transportnimi sodi raznih velikosti, skupno 2300 hI, kompleten inventar, aparati itd., vse skupaj naprodaj za 160,000 Din. »Posredovalec«, Dalmatinova ulica 11.
23:141
Antikvitete
so nanovo došle v Agen-turno in komisijsko trgovino. Ljubljana, Studento'v*ka ulica 7.	23347
Tovorni avto
27 k. i., i nove pnevmati ko, zelo pripraven z» mesarja, pek« ali eodavičarja, radi opustitve trgovine takoj prodam za 9000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23160
Ročni voziček
štirikolesni, popolnoma nov, močno okovan, nosi 500 do 600 kg, naprodaj. Naslov, v oglasnem oddelku »Jutra«.
23305
Poitiitvv
Spalnica
dobro ohranjena, iz	trdega
lesa, z eno posteljo	poceni
naprodaj. Naslov v	oglas,
oddedku »Jutra«.	23308
Spalnico
s psiho, masivno, javorje-vo, za 3000 Din proda švajgar, Dravlje 74. pošta St. Vid nad Ljubljano.
23314
Več oblek
rabljenih poceni prodam. — Naslov y oglasnem oddelku »Jutra«.	23a«
Meyers Konversati-ons-Lexikon
iz leta 1890, 19 zvezkov, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 22878
Werthelm blagajno
manjBo kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro ohranjena 23«.
23323
Registrir. blagajno
kupim. Ponudbe, na naslov Fried. Ljubljana, Beethovnova 4.	23319
Plahto
rabljeno, veliko ali majhno k ii p i Ivan KaČnik, avto-•promet, Trbovlje. 23327
Drogerija
Al. Florjančič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19 kupuje
vsako množino lepo sušeno
arnika cvetje
po najvišjih dnevnih cenah 117
Starinsko uro
kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Antik«.	23337
Starinsko poste]]
z nočno omarico, dobro ohranjeno kupi Trgovina starin. Ljubljana, Sv. Petra cesta 24.	2S55.5
322
Lepo posestvo
hiša i gospodarskim poslopjem, njive, travniki, goid in vinograd, pol ure od mesta Laško poceni proda Ana Kaušek, Loke št. 271, Trbovlje. 23302
Nadstropno hišo
veliko,« stalno vodno močjo in transmisiijb, veliki prostori za montiranje raznovrstnih strojev, vse v najlepšem stanju, radi družinskih razmer po nizki ceni proda — tudi na obroke Anton Stante, mlin, Polj-čane.	23275
Stanovanje
2 sob, kuhinje in vseh pri-tiklin, v novi hiši oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
23299
Prazno sobico
snažno, c kuhinjo ali prazno sobo s štedilnikom, četudi v podstrešju, iščem s 1. avgust-om. Cenj. ponudbe » navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod mačko »Stanovanje 2228«.
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin oddam takoj zakoncema brei otrok, proti povrni tiri popravljalnih »troSkov. — Rožna dolina, cesta II/9.
23279
Sobo s kuhinjo
in pritiklinami išče miren zakonski par brez otrok za takoj. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Miren 45«.	23269
Dve osebi
sprejmem takoj v bližini kolodvora na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23306
Stanovanje
v novi vili: 3 sobe, kuhinja « pritiklinami, oddam takoj. Isaslov v ogl. odd. »Jutra«.	23225
Stanovanje
S sob. kuhinje in pritiklin iščeta zakonca z odraslo hčerko za takoj »li avgust. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	£3145
Stanovanje v Celju
obstoječe iz kuhinje in 1 do 2 sob, v sredini meeta iščem za septemberski termin. Ponudbe na upravo »Jutra« v Celju pod šifro »Mirna, stranka«.	23010
Stanovanje
1—9 fob. po moinorti * kopalnico išče družina 8 članov za 1. avgmst. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »J. N. 800< 2333S
Gospodarji
v Ljubljani, kateri želijo res mirno in dostojno etran-ko ter imajo S—5 sobe s kuhinjo na razpolago, naj
ponudijo na poštni predal št. 216, Ljubljana 23340
Dve deklici
sprejme za prihodnje šolsko leto v najvestneišo oskrbo učiteljica. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro
»O 40«.
22699
Stanovanje in hrano
za dijaka petošolca II. realne gimnazije v Ljubljani išče notar dr. Stojan, Ljutomer.	22749

Dva gospoda
sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23304
Sobo
ano, s separatnim vliodoiB oddam s 15. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	23283
Kot sostanovalko
sprejmem mlado jrospodič-no s svojo pa-teljmno. Cena 150 Din. Hrenova ul. 18/11.
23285
Prostovoljna javna dražba parcele
na Suhem bajerju, obstoječe iz travnika in nekoliko goid a. tik vojaškega strelišča ob Dolenjski cesti se vrši v nedeljo, dne 7. t. ro. ob 4. uri popoldne na licu mesta. Kupci vabljeni.	20286
Enodružinsko vilo
i vrtom kupim v Ljubljani — Ponudbe na »Večernik«, Maribor; pod šifro »Zdrava lega«. '	2331 ~
DKW motocikll
200, 300 in 000 ccm, na 12 mesečnih dbrokov. Zastopstvo za ljubljansko oblast: Ing. C. R. Lnckmann Ljubljana, Abacljeva c. 10.
8045
Hišo s trgovino
z mešanim blagom zaradi bolezni prodam ali dam v najem pod ugodnimi pogoji, Leži blizu farne cerkve, v . na lesu bogatem kraju. Spretni ljudje sc lalvko hitro napravijo premoženje. Ponudbe na ogl. odd.» Jutra« pod »800«.	23257
Sadni vrt
2999 m', zidana stavba brez ostrešja, hlev, klet, svinjak, na Verdu prodam za 14.000 Din. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poceni 22«.	23149
Motorno kolo
zelo dobro ohranjeno radi oripotovanja za 2600 Din in gkoro novo moško kolo
za 1000 Din proda Nardin in drug; Poljanska cesta 31 23273
Dva krasna lokala
za trgovino oddam taftoj. Poizve se na Bledu, Grajska cesta 14.	23258
Prvovrstna kavarna
na prometnem kraju v ve8 jem rorstu naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 22416
Majhno sobico
z zajtrkom takoj oddam čez počitnice. Na-lov pove oglasni oddelek »Jutra«.
23270
Sobo z vso oskrbo
iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »Spparirana soba«. 23281
Prazno sobo
s posebnim vhodom, v kateri to lahko namesti štedilnik. v bližini domobranske vojašnice poceni oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23297
Sostanovalca
sprejmem takoj h gospodu v separirar.o sobo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
28320
Sostanovalca
sprejmem takoj.. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
23336
Lepo sobo
solnčno, veliko, parketirano in z električno razsvetljavo r centru mesta takoj oddam dvema mirnima gospodičnama. Istotam se dobi na željo tudi hrana, Naslov v oglasnem oddelku Jutra.

oglasi veš n, hudega.
Ciril
se ti;0j'i mami, saj njeb naslov. Nič ne bo vse je že urejeno.
23282
Sostanovalca
sprejmem z vso Oskrbo v Florijanski ulici št. 19/IT.
Sobo
s krasnim razgledom, elektriko in klavirjem, event. zajtrkom oddam na Taboru 5/1, deeno.	2$328
Boljšega
sostanovalca
fprejmem v vso oskrbo. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutri«.	23239
Z gospodično
v sivem plašču, ki je ?'» « svojo prijateljico včeraj po 10. uri dopoldne mimo kavarne »Prešeren« z» Ljubljanico domov, želi gospod »Jjstanfk pod »V Prešernovi ulici oddala pismo«. 23171-a
»201etna«
Dvignite prosim tako.i r>!s-mc.	23311-5
Obrtnik
24 let «tar, želi resnega znanja z gdč. enake starosti. Prednost imajo šivilje. Pozneje tudi ženitev ni izključena Ponudbe z navedbo premoženja, s sliko in polnim naslovom na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »St. 11.111«.	23274
Trgovec
t dobro idočo staro trgovino, r mestu na Štajerskem
(Slovenija) želi izobraženo gospodično ali vdovo, nad 40 let staro, nekoliko premoženja, r&dl osaraljenja in povečanja obrata v kratkem poročiti. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Res mirni idom«. 23290
Učiteljica
velika brinetka. išče ilv-ljenskega druga v starosti 45-50 let. Ima 100.006 Din gotovine in si želi ustvariti lasten dom. ,V poštev pridejo le gospodje s primerno izobrazbo ter situacijo in predvsem poštenim značajem V svrho medsebojnega »poznavanja event. skupno letovišče. Dopis« s polnim nar slovom poa značko »Honi soit qui mal f pense« na oglaeni oddelek »Jutra«.
23131
Oseba
ki Je pomotoma vzela ru-iav damski delnik v nedeljo zvečer v kavarni Union je poznana in se poživlja, da ga vrne istotam pri biagajoič&rki.	83321
Denarnico
z dokumenti na ime Aleksandra Ivanovsksga sem izgubil. — Najditelja prosim, da proti nagradi odda v oglasnem oddelku- »Jutra«.
23313
Veliko plahto
rumenkaste barve, t oriši-tim 70 cm širokim belim robom, mi je dne 1. t. m. pred glavnim kolodvorom vzel vcznlk i vozom sa rfiro in pram konjem. — 100 Din nagrade dam tistemu, ki mi da pravo sled za storilcem. M. Kastelic. Ljubljana, Za gradom št. 3 23350

Pozor, letoviščari'!
Peneion Ribič, Stara Fužina. Bohinjsko jezero — s 16 posteljami, čoln, kopanje v naravi na prostem. Dnevna cena 70 Din. Ivan Razen.	23277
Slovenci
ki potujeta v Crikvenlco
obiščite slovenski pension »Triglav«, kjer bo.-te poceni in prvovrstno postrežem. Štajerska vina in izvrstna kuhinja. — Zgradba nova. elegantne sobe, razgled na morje. Se priporoča restavrater Makso Reš.
23348
4 veverice
letošnje, ljubke, udomačene, proda najvišjemu ponudniku Bradač. Podhosta-Toplice, Dolenjsko. 23156
2 psa bernhardinca
eden star 3 mesece, drugi 1 leto, vsled smrti lastnika takoj naprodaj. Poizve se v trgovini A. Zibert, Kongresni trg.	23311
Motor na bencin
ali nafto, za o—8 k. s., za pogon na jermenico kupim. Ponudbe z nav?dbo cene in opisom na naslov; Sentjan-ški premogovnik And. Ja-kil d. d., Krmelj na Dolenjskem.	23173
Vsled opustitve
obrata prodam popolnoma nerabljen stroj št«v. 8 z »Intarso«, z znatno izgubo. Stroj sem pravkar prejel in je še zapokan. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stroj Intarso«.
231»
d - ^ -^if
Gramofon
popolnoma nov, glasen, primeren za gostilno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2229*
Motor na bencin
ali nafto, v brezhibnem stanju, ta ee« 10—12 k. s., za
pogon na jermenicc kupim. Ponudbe z navedbo cene in opisom motorja na naslov: S^nt.anški premogovnik And. Jakil d. d., Krmelj na Do-
Preklic
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih kjerkoli naredila moja žena. Ljubljana VII. — Josip Slak.	23907
Brezplačen
prospekt
lenjskem.
informacije It filma, a»vo dila aa pot k tliva, nasveti za upeh pri filam,
projekti In predračuni v filmu. Odkupimo dobre filmske ideje. Pišite na-»Kompas«, Beograd, pošt.
231o8pretinac 433.
*
r r i rny »f" 'n
mm ZŠvaco:
164
V krempijih inkvizicije
Zgodovinski roman.
»Talko nam breamadežne Device! Tako nam svete Trojice! Krvi nam Kriščeve! To vpije po krvi!...«
Glave so se ogrevale, oči so se bliskaje, roke so grabile za meče hi bodala, drgečoče ustnice so bruhate grotžnde in psovke. Videti je bOo, da mora priti vtsak trenutek do čisto drugačnega spopada, nego ga je bil zamisli] veliki inHcvizitor. Heroiči so se pripravljali, da z orožgem v rokah udarijo na lljudsitvo!1...
Samo kak nepričakovan povod je mogel odvrniti preteče zllo. In ta poved se je našel. Ta povod je 'bila zala, drobna postavica pritHkavca, ki je stal v svoji krasni obleki za donom Cesarjem. Do današnjega dne ga je videvala vsa Seviija samo v cunjah; mttsogi niso verjeli svojim očem, da je on. Toda nekdo ga je spoznal in vizik3i8cn.il:
wB! Ghico!«
»0 Chico! El Cihico!« se je razneslo okoK in okoK arene. Iai vse oči so se obrnile proti njemu. Začudenje nad malčkovo lepoto, ki se jim je tako nepričakovano razodela, je mahoma utdlušilo v ugdhovih srcih sovraštvo in gnev.
Dogodek s Torerom je bil pozabljen, kakor bi tremi. Kralj sam se je ozrj na pritlikavca in se mu blagovolil nasmehniti. Vse je vzklikalo, vse je zadivljeno upiralo poglede vanj.
Nikoli ne bi bil Chico sanjal, da bo kdaj predmet tolikšne in ■tal:o prijazne pozornosti. In reči moramo, da mu je dobro dela. Ničemur en ni bil baš malo in otročji je bil tudi še, čeprav mu je bilo že dvajset let Kdo bi mu zameril?
iGizdavo se je vzravnal in ponosno oprl ročico na držaj svo-
jega bodala. Toda po glavi mu je rojila samo ena misel:
»Ob, 6e bi bila moja gospica zdaj tu! Ce bi me videla! Ce hi jih slišala!...«
In Juana je bila tam. Chico je nd videl, toda bila je; vse je videla in slišala. Ko je neznani glas zakiical: »El Chico!« ji je srčece vztrepetalo, tako, kakor je nedavno še trepetalo za Pandaillana. Hotela se je vzipeti na prste, da bi bolje videla. Toda bila je pr-majhma jn naj se je vzpenjala še tako, njen pog!ed ni segel do matelka.
Toda Juana je hotela za vsako ceno videli Chica. Tega Chica, o katerem je vse kričalo, kako je zal v svoji obleki. Bilo ji je, kakor da to ni več njen Chico; moral je biti nekdo drugi, motili so se. Vsa nervozna in togotna se je naposled obrnila k sitari Barbari, kfi je bila z ngo, ie vikniJa:
»Tak vzemi me vendar v naročje, da bom videla!...«
In Barbara jo je v svoji osuplosti brez ugovora vzela na roke in si jo posadila na ramo, da je mogla videti preko množice.
Tako je mala Juana zagledali a Chica v vsem njegovem sijaju. Gledala ga je m vse oči, kakor da ga ni še nikoli videla in kakor da to ni tisti Chico, ki ga je poznala izza detinstva.
In vendar je bi on. V ničemer se ni bil iizpremeaiii samo njegova obleka in ponos, ki mu je odseval iz obraza, sta ji bila neznana. A če je bil Chico neizpremenjen in se ji je vendar zdel neznano birflje, tedaj je bilo v mjej sami nekajj izpr omenjenega, ne da bi bila slutiila.
Toda Juana se tega ni zavedala. In ko je videla plemenite dame, kako so zaljubiti eno ogledovale njenega malčka ter ga primerjale z dražesflno lutko, je srdito blisnila z očmi in nehote vzkliknila:
»Ta lutka je moja: Samo moja, nikogar dragega ne!«
In zacepetala je z nožicami, kakor je bila njena navada.
»Oho, gospodična, kaj pa je?« se je vznemirila stara Barbara. »Unesite se vendar, za Boga!«
Toda zalo dete je ni poslušalo. Kakor je prej zahteval starka vzame v naročje, tako je zdaj mahoma zavpila:
»Postavi me že na tla! Nočem jih gledati, teh nesramnr rela bi!«
Komaj je bila Juana na tleh, je krčevito zgrabila spremil, za roko in jo je jela vleči s seboj, ihteč:
»Pojdiva, po;idiiva odtod! Niti minute več ne ostanem! > nočem več videti, ničesar slišati!«
In z brezobzirnostjo, ki je zadela dobro Barbaro v srce, dala:
»Prekleta nag bo tvoja misel da si me vlekla semkaj!«
Barbara se je naposled vendarle ujezila:
»Bes naj plenita take gospodične,« je zagodnrujala, »ki silijo najprej na bikoborbo, nato pa domov, kadaT ie najbolj zanimivo gledati! Zmešalo se ji je, sveta Barbara mi stoj ob strani! Vsa lisasta boni, talko me je obdelala s petami, ko ji nisem ničesar storila!«
Tako se je zgodilo, da mala Juana ni videla konca bikoborbe. Za časa je ostaviila areno, da je ušla spopadiu, ki se je bližal in v katerem bi bila kaj lahko izgubila sivoje mllado življenje.
Chico ni videl Juane. Napad besnosti. ki jo je bila pograbila tako iznenada, mu je ostal neznan. In kdo ve, mali mož je bil dovolj prostodušen, da je morda niti ne bi bil razumel, če bi io bil videl in slišal...
XI.
Živel kralj Carlos;
Bika so bili med tem izpustili.
Oslepljen po solmčni bleščavi, je v prvem trenutku neodločno obstal pred izhodom. Globoko je sopel in se opletal z repom po lakotnicah.
Torero mu je dal časa, da se je razgleda!. Nato mu ie stopil nekaj korakov naproti, dražeč ga s klici in vihtenjem svojega plašče
ZAKAJ
HVALI VSAKDO TA TIHI IN HITRI VOZ?
Ne samo radi njegove nenavadno velike sile - ampak, ker je njegova vožnja tiha in neutrudljiva, kar omogočuje samo motor s 6 cilindri in rocično vreteno s 7 ležaji. Ne samo radi njegovih nenavadno močnih zavor, toda, ker so hidravlične, se same izenačujejo in delulejejo pri vsakem zavstavljanju sigurno in brez zanašanja. In naposledku ne samo radi njegove karoserije, ki se sestoji samo iz enega dela in ki je trdna, prostorna in brezšumna ampak ker ostane po leta in leta dolgem rabljenju sigurnost ista - in neizpremenjen komfort, gibkost in brezšumnost. Iz vsega tega so izrekli avtomobilski strokovnjaki sodbo: Sami Dodge Brothers - ki so do sedaj gradili nenavadno lepe in močne vozove - še nikoli niso do sedaj ustvarili tako hitrega, brezšumnega in tako izdržljivega voza, kod je V^ W I	ravno novi Dodge Brothers Siks.
DODGE BROTHERS
Generalno zastopstvo zfr Jugoslaviju: Avtomobilska radnja VELAUTO Filijala	Sekule Zecevica	Filijala
ZAGREB, Gundulitevai; BEOGRAD, Decanska 23; SKOPLJE, Kej 13. Oktolra 5
Se rezervue djelove za Dodge ima zastopništvo viedno na stovartstu DODGE BROTHEK.S" MOTOR CARS, DIVISION OF CHRYSLER MOTORS, DETROIT. MICHIGAN
SIKS
Večja tovarna usnja na deželi
sprejme več dobrih in pridnih
falcerjev in blanširerjev
Istotam sprejmemo več dobrih in marljivih
usnjarskih pomočnikov
Ponudbe je poslati na ogl. odd. ,Jutra" pod .Stalno zaposlenje". — V ponudbah je navesti, za katero delo je sposoben in kje
je doslej delal	8144
lesenih tekstilnih rolet (dervonitkii) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki
PETER KOBAL Kranj - Slovenija
Tel. interufb. 32
Prešernova ulica 4
polog Frančiškanske cerieve
H. Snttner
4
NaJveSJa zaloga nr, zlatnine 1« sre-broine. Lastna protokoErana tovarna ur v Švici.
Birmanska darila
Birmanske vre za dečke od Din
49.60 naprej Birmanske zapestne are od Din
98.— naprej Srebrne vratne verižice (CoIBens)
od Din 20.— naprej Zlate vrata« verižice (Colliere) od Din 85.— naprej
0. s K. V AGUNET
R
čvrsti in praktični, zelo lahen tek s ležaji na valjce O. & K.
Enostavno in zanesljivo sklopljatije, korita in vsi drugi posamezni deli popolnoma dovršeni.
Stotisoče komadov
v dolgoletnem prometu.
Orenstein i Koppel d. d.
ZAGREB, Samostanska 2/II.
Telefon 50-64.	Telefon 50-64.
V torek, dne 9. t. m., ob 10. dopoldne se proda na prostovoljni dražbi
hiša v Trebnjem
Dolenjsko
izvrstna za trgovino in gositilno.
99
Hermetfc"
I najboljše
steklenice
za konzerviranje sadja dobavlja
„Čehostaklo"
Ljubljana, Komenskega nlica 20
l
C ^
H
Svejkove pustolovščin©
v svetovni vojni razveseljujejo ves svet.
Imamo jih tudi Slovenci v dveh knjigah. IL knjiga, ki popisuje Švejkove doživljaje na potovanju na bojišče za fronto, na fronti, v ruskem vjetništvu in po vojni zopet v Pragi, je pravkar ifšla in velja broš. Din 46__, vezana Din 56.—. Dobiva se v
KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Prešernova ulica 54. aH Maribora Aleksandrova cesta 13.
Parketne deščice Trst je za strope
Bakula
(leseno pletivo) za strope in stene
Strešno lepenko in lesni cement
•los. It. Puh, lijnbljana
Gradaška ulica 22 -- Tel. int. št. 2513 iai w Mii ni mini.....11 mu MmMMMmmmsm
Razpis.
TRG ŽUŽEMBERK razpisuje napravo novegr vodovoda za trg Žužemberk.
Potrebne načrte in ponudbe je vložiti najkasneje do 3t julija 11. pri trškem predstojnišfcvu, katero daje tudi topogledn--vsa pojasnila.
V Žužemberk«, dne 1. julija 1929.
TRSKO FREDSTOJNIŠTVO.
Največja Izbera — najnižje cene najnovejših d vo koles dirkalnih, za ceste ture in damsJriJi, motorjev, malih dvokolti, j za otroke, iaračaiiJi io otroških vozičkov rasnih modelov od najcenejšega do najfinejšega, bnzošvvalnth strojev Central Bobfoin. Pred nakupom omejite si zalogo pri tvndfci Tribuna F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJubljana, Karlovška c. 4. Ceniki kaako.
Pro<Jara na obpoSte.
juGev	
(J m ni po ceni zato pev jta kruh v in pecivo iz nje nenadkriljivci.	
Urejuje Davorin B a vi jen. Izdaja za konzorcij cjutraa Adoli Ribnik ar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aiojzij Novak. Vsi v Ljubljani.