VESTNIK 2'Hmtm]))m)innimimimiimmnimut)Htmnm)m)tit Poštni urad 9020 Cetovec = E Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt š E tzhaja v Cetovcu = = Erscheinungsort Ktagenfurt E Posamezni izvod 3 šitinge = mesečna naročnina 12 šitingov E P. b. b. ^ § n roiimninntmtiimtinuimiimmmmmmtimimttimtmnimtiE LETNtK XXX). CELOVEC, PETEK, 30. JULtJ 1976 ŠTEV. 31 (1772! PORAST MOČ! !N VPUVA vetikonemškega nacionatnega šovinizma v Avstriji pomeni nevarnost za ohranitev miru v Evropi Ob 35. obtetnici vstaje stovenskega naroda so biie prejšnji teden v števiinih krajih Siovenije spominske prireditve in svečanosti, na ka-terih so se spominjati dogodkov med zadnjo vojno, ko je fašizem tudi stovenski narod obsodi! na smrt. Predvsem pa je spomin ve)ja) junaškemu uporu, ko se je stovensko tjudstvo skupaj z vsemi jugosiovan-skimi narodi in svobodoijubnimi narodi Evrope v nepopisnem junaštvu uprto nasitju ter si z nadčtoveškimi napori izbojevaio svobodo. Osrednja prireditev je bita v Dražgošah, kjer so odkriti spomenik zgodovinski dražgoški bitki, „ki je imeta izredno vetik pomen in ne-precentjive postedice za razvoj narodnoosvoboditnega boja na Sto-venskem, neposredno v tistem času pa ztasti za usodo stovenskega tjudstva ne samo Gorenjske ampak tudi stovenske Štajerske in Koroške'. Tako je v slavnostnem govoru poudaril predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, ki je najprej spomnil, kako so nacisti takoj po okupaciji Jugoslavije z množičnim izseljevanjem na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem začeli uresničevati velikonemške nacionalistične cilje. Dokončno uresničitev teh ciljev je preprečila vstaja slovenskega ljudstva, ki je s svojim junaškim bojem razbito sloves o nepremagljivosti nemške vojske. Takrat je bila legendarna bitka v Dražgošah po svojem obsegu in trajanju edinstvena bitka v tistem času v okupirani Evropi. Predsednik Kraigher je obširno spregovoril tudi k najnovejšemu položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, ki je nastal po izglasovanju protimanjšinskih zakonov, „ki pomenijo poskus revizije državne pogodbe in enostranski diktat večine". Dejal je, da je vso javnost v Sloveniji in Jugoslaviji zajel val ogorčenja in protestov, pa tudi izrazov podpore boju obeh manjšin. ..Če smo danes priče neizbežnemu postabšanju odnosov med Ju-gostavijo in Avstrijo, je temu krivo oživtjanje vetikonemškega nacio-natnega šovinizma v Avstriji, ztasti "a Koroškem in Štajerskem, ter stat-"o popuščanje pritiskom teh sit," je Poudaril predsednik Kraigher. „Go-tovo ni naključje, da te sile oživljajo prav v Avstriji, zlasti na Koro-Skem in Štajerskem, medtem ko se Oa tleh ZR Nemčije in drugje v nemško govorečem delu Evrope z njimi oplajajo le še ostanki nacistične desnice. Naj prav ob tej priložnosti posebej poudarim porast moči 'n vpliva velikonemškega nacionalnega šovinizma v Avstriji, torej sil, k' so svoj zgodovinski poraz doživele v drugi svetovni vojni in ki ^oradi svoje družbene prirode težijo k reviziji državne pogodbe ter nasprotujejo zboljševanju odnosov med našima državama. Zato ni od-več, gg ^ spomnimo, kako je av-*Mjski vetikonemški nacionatni šo-vintzem posebno na Koroškem in Štajerskem bit nerazdvojno pove-*°n z nacizmom, kako je teta stu- žit pripravam na okupacijo in eks-ptoatacijo Baikana, o čemer obstojajo danes števitni dokumenti o de-!u tako imenovanih raziskovainih centrov v Cetovcu, Gradcu in na Dunaju v času tik pred drugo svetovno vojno. Ni čuda, da taki ljudje niso hoteli in da nočejo izpustiti iz rok arhivska in druga zgodovinska gradiva, ki bi jih morali po obstoječih sporazumih že zdavnaj izročiti Jugoslaviji." Ko je govoril o današnjem oživljanju neonacistične dejavnosti na Koroškem, je predsednik Kraigher naglasil: „0 ponovnem oživtjanju teh sit iz nedavne pretektosti pričajo tako imenovana ,brambovska' zborovanja ob naši meji, skupaj s prosiuiimi pripadniki SS enot in dru- ge kampanje Heimatdiensta, v katerem so organizirani tudi direktni nasiedniki nacistične pretektosti. Njihovo kampanjo tako imenovanega .prastrahu' jemijejo žat ceio ugtedne avstrijske poiitične osebnosti kot izhodišče svoje poiitike. Dejstvo, da so jugostovanske oborožene site kot dei sit antihitter-jevske koaticije osvobodite izpod nacizma tudi posamezne dete današnje Avstrije, se skuša prikazati kot invazijo okupatorjev. Pri tem seveda motčijo o tem, kdo je na tej narodnostni meji stoietja posegat po tujem ozemtju in imovini ter kdo je v zadnji vojni bit napadaiec in okupator." „Takšna fikcija in oživljanje v Avstriji z zločini obremenjenih sil hitlerjevske preteklosti so očitno potrebne samo sham, ki nočejo razumevanja ter prijateljskega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo in ki jim ni pri srcu utrjevanje sil miru v Evropi in v svetu," je dejal predsednik Kraigher. ..Ljudje, ki so v še ne tako oddatjeni pretektosti biti kaj hitro pripravtjeni odreči se Avstriji in demokraciji, ustvarjajo že danes na Koroškem proti manjšini v imenu nekakšne demokratske večine zastraševatno ozračje, v katerem vsakega narodno zavednega Stovenca označujejo kot .ekstremista' in netojatnega avstrijskega državtjana. Ciljem takšnih kampanj so zelo blizu tudi stališča, ki (D%t;e Mg #. strgM?) Jugosiavija vztraja pri svojih staiiščih gtede manjšinskega vprašanja in izpoinjevanja avstrijske državne pogodbe Prejšnji petek je pomočnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFR Jugostavije Nikota Mitičevič pokticat veiepo-sianika repubiike Avstrije v Beogradu dr. Atezandra Otta. tzročit mu je noto jugostovanske vtade, ki ponovno potrjuje statišča, izražena v izjavi zveznega izvršnega sveta z dne 12. juiija 1976 in v spomenici. Kakor znano, je jugostovanska vtada v teh dokumentih ocenita zakon o narodnostnih skupinah in noveiirani zakon o popisu prebivatstva kot kršitev državne pogodbe in poskus njene enostranske revizije. Pri teh statiščih ostaja jugostovanska vtada tudi po nedavnem obisku dr. Witiibatda Pahra v Beogradu, ki je kot osebni odposianec kancierja Kreiskega imet natogo, da jugosiovanskim predstavnikom ..pojasni" podrobnosti najnovejših manjšinskih (ati boije: protimanjšinskih) ukrepov in jih ..prepriča" o pravitnosti in četo vzornosti avstrijske manjšinske potitike. Dr. Pahr, ki bo po vsej verjetnosti tetos jeseni postat novi zunanji minister, je sam prizna) potom svojega postanstva v Beogradu. Ztasti pa zadnja nota jugostovanske vtade dokazuje, da so miniti časi, ko so v svetu verovati tepim izjavam in spreobračanjem besed avstrijskih predstavnikov; danes se potitika Avstrije ocenjuje in ceni te še po dejanjih. Resnico o Avstriji je treba povedati tudi v OZN V okviru proslav ob dnevu vstaje slovenskega naroda je bila zadnjo nedeljo velika prireditev tudi na vrhu Nanosa, kjer so odkrili spomenik junaškemu sinu Primorske — narodnemu heroju Janku Premrlu-Vojku. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj, ki je orisal prispevek primorskih Slovencev v boju proti fašizmu. Spregovoril pa je tudi o zadnjem razvoju manjšinskega vprašanja v Avstriji in v tej zvezi poudaril: „Ko ob današnjem prazniku vstaje slovenskega naroda govorimo o naši zmagi nad fašizmom in o našem razvoju v svobodni in demokratični skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, se moramo spomniti tudi naših ljudi na Koroškem in Gradiščanskem. Od uradne Avstrije in vseh Uprti se bomo statistični smrti Pred brgthi??! je Mg AotHMra vgs, to nede/jo je 5r. /ghob zn p?fbodMjo nede/jo bo 5boci;gM prizorišče izrazite netnš^onacionztiistične in protistofembe hgjsbgšbe prireditve, bgbrŠMC se bodo v p?*ibodMjib meseci/? zvrstiie tzzdz' še v razni/? dragi/? brgjib dvojezičnega ozem/ja. Rot priredite/ji nastopajo znane organizacije, bt se odevajo v p/ašč Mcbe pose/me „borošbe domovinske zvestobe",- pa/cta ade/ežencev je tema primerno izredno pestra in sega od vojakov rajnke gt?stroogrsbc monarhije ter ..obrambni/? borcev" in p/ebiscitnib „zmagova/cev v nemški noči" preko b/it/erjevib so/datov vk/jačno č/a-nov z/očinske 55, astašev in sorodnik /ašističnih skapin vse do pripadnikov današnje avstrijske vojske,- namen vsek tek bojevitih bojevniških srečanj pa je,- načrtno pripraviti ..ozračje" za preštevanje manjšine. Pake in sorodne dejavnosti, ki so naperjene predvsem proti s/ovenskema živ/ja in njegovim pravicam, hkrati pa tadi proti mirnema sožitja in sp/oh proti dc?nobrg-tičnema razvoja v deže/i, so v ostrem nasprotja ne /e s č/enom 7, marveč še posebej tadi s č/enom 9 državne pogodbe. Pristojne ob/asti so bi/e že neštetokrat in ob vsakem primera sproti opozorjene na to očitno kršenje ve/javnih, z mednarodno pogodbo in z astavo prevzetih obveznosti Avstrije. Poda oz/govorni dejavniki so osta/i g/ahi, kakor tadi niso kote/i apoštevati apraviče-nik pomit/ekov in ateme/jenik argamentov tedaj, ko so koroški 5/ovenci in njihovi zavezniki iz vrst večinskega naroda ter /agos/avija kot matična država svari/i pred pos/edicami, ki jih bo najno ime/o vsako popašča-nje nemškonaciona/ističnim in neonacističnim si/am. Po ve/ja še z/asti tadi v zvezi z diktatom o preštevanja, s katerim so stranke, v/ada in par/ament dokončno in popo/noma kapita/ira/i prav pred temi si/ami, s tem pa seveda prevze/i tadi vso odgovornost za ogromno škodo, ki so jo s svojim sramotnim ravnanjem prizadejati ag/eda Avstrije v sveta, znotraj države pa one- mogočiti — kakor zdaj sami priznavajo — vsako spre-jemtjivo rešitev. V danajskih krogih namreč že ago-tavtjajo, da je „stvar popotnoma zavožena",- priznavajo, da /agostavija ne more odstopiti od svojega načet-nega statišča,- in četo razamejo, da je za koroške 5to-vence možen edinote en odgovor — bojkot štetja. Na take postedice sta osrednji stovenski organizaciji že vnaprej opozarjati znotraj države in v mednarodni javnosti. Zato tadi zdaj javno in zavestno ter s čatom odgovornosti pozivata k astreznim akcijam z namenom, da se prepreči, da bi Avstrija svoje obveznosti iz mednarodne pogodbe izpotnjevata na podtagi rezattatov štetja, ki v danih razmerah pomeni očiten etnocid. Za akcije, s katerimi se bomo koroški 5iovenci aprti statistični smrti, prevzema vodstvo vso odgovornost in poziva tjadi, naj se ne astrašijo Mg;?*gztiČMfjšib obtik zastraševanja, pritiska in izsitjevanja,- prav tako pa naj tadi ne nasedajo raznim krivim prerokom in nepravim svetovatcem, ki bodo z tepimi besedami, pa tadi s ka-dimi grožnjami skašati prepričevati, naj se vendar pa-sfijo prešteti, da bodo potem detežni btagodati za vso Evropo „vzorne" avstrijske naktonjenosfi manjšinam. Takšnim vabam se bomo tahko zoperstaviti, ker vemo, kakšne morejo biti rešitve, ki so jih zahtevati in končno tadi izsiiiii (*to na Danaja danes že priznajo/j tisti krogi, za katere se je „Heimatdienst" adomačii kot nekakšen sinonim. Tri tem pa ni mištjen Ek/D kot organizacija, marveč je mištjena misetnost, s katero je na Eoroškem zastraptjena vsa potitika in vse javno mnenje, ?nisetnost, ki jo dosti botj aspešno in prodorno kot razni Tetdnerji, 5amesi in podobni zastopajo in avetjavtjajo WggMcr, Racker in ferrari na četa strank, ki so si na svoj skapni prapor „koroške domovinske zvestobe" zapisate že iz zgodovine znana in ztogtasna gesta vetikonemškega nacionatizma in šovinizma. vodečih predstavnikov njenega političnega življenja smo doživeli nerazumljiv udarec v obraz ne samo našima manjšinama in s tem Sloveniji in Jugoslaviji, ampak prav tako hel-linški konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi in njenim sklepom. Avstrija, kateri so veliki zavezniki z nami vred omogočili z državno pogodbo leta 1955 vključitev v življenje demokratične in antifašistične Evrope, je svojo .hvaležnost' razumela tako, da ne spoštuje te pogodbe in jo zavestno in s posebnim namenom, da bi prizadela Jugoslavijo, enostransko spreminja." Predsednik slovenske skupščine je ugotovil, da je bila s sprejetjem zakonov o štetju posebne vrste in o narodnostnih skupinah avstrijska državna pogodba prekršena, hkrati pa okrnjene manjšinske pravice koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, katerih prihodnost bo še težja od sedanjega nezadovoljivega stanja. „V Avstriji so zmagale pronacistične in fašistične sile in avstrijska vlada je zaradi določenih svojih računov tem silam popustila. Najodločneje protestiramo proti takemu početju in izjavljamo, da se bosta tako Slovenija kot Jugoslavija odločno zavzemali za pravice naših ljudi na Koroškem in Gradiščanskem in borili tako kot doslej proti vsakemu poizkusu oživljanja fašizma. Državna pogodba iz leta 1955 ni izpolnjena in tako ravnanje Avstrije ne bo brez posledic na državne politične odnose Jugoslavije do nje." Na Bizeljskem, kjer so odkrili spomenik izgnancem in borcem, pa je bil slavnostni govornik inž. Marko Bulc, član CK ZKJ in vodja slovenske delegacije v zvezni skupščini. Tudi on se je dotaknil razvoja v Avstriji, kjer „smo priča oživljanja vetikonemškega nacionalšovinizma na samem pragu nove Jugoslavije". O tem pričajo tako imenovana brambovska zborovanja in druge manifestacije na Koroškem, katerih se udeležujejo pripadniki proslulih Hitlerjevih enot. Ko je govoril o najnovejših proti-manšinskih ukrepih avstrijske vlade in parlamenta, je inž. Bulc naglasil, da se v Jugoslaviji ne bodo sprijaznili z diktatom večine nad slovensko in hrvaško manjšino. „Če so v Avstriji gluhi za naša opozorila, je verjetno prav, da angažiramo več glasov, da povedo resnico, vse naše prijatelje v svetu, pa tudi Organizacijo združenih narodov!" ZZB NOV S!ovenije opozarja: Korenine fašizma v Avstriji še niso biie izruvane Za dan vstaje slovenskega naroda je bila v Ljubljani svečana seja republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV, na kateri so v navzočnosti najvišjih predstavnikov družbeno političnega življenja Slovenije podelili letošnje „nagrade vstaje slovenskega naroda" in plakete ZZB NOV Jugoslavije, poleg tega pa še vrsto odlikovanj. Na seji je govoril znani borec in politični delavec Bogdan Osolnik, ki je spomnil na zgodovinske dogodke pred 35 leti, ko je odpor slovenskega naroda prerasel v oboroženo narodnoosvobodilno gibanje. V svojem govoru je Osolnik najostreje obsodil tudi protimanjšinske ukrepe v Avstriji, „s katerimi bo legalizirana politika asimilacije koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov". Ta zavestna kršitev državne pogodbe, kakor je dejal govornik, bo imela težke posledice ne le za položaj manjšine, ampak tudi za odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. Republiški odbor ZZB Slovenije je v tej zvezi sprejel tudi posebno izjavo, v kateri je poudaril, da predstavljata najnovejša .manjšin-ska" zakona tlagrantno kršitev določil državne pogodbe, nedopustno koncesijo sovražnim elementom ter legalizacijo politike asimilacije Slovencev in Hrvatov v Avstriji. To ni le v nasprotju s členom 7 državne pogodbe, ampak tudi s tistimi določili, ki zahtevajo od Avstrije, da iz političnega, gospodarskega in kulturnega življenja odstrani vse sledove nacizma in da razpusti vse organizacije na njenem ozemlju, ki oživljajo nacistično dejavnost in propagando. .KOROŠKA POSEBNOST": .Jugoslavija kot podpisnica državne pogodbe in kot država, ki je bila žrtev nacistične agresije in ki je s svojim bojem odločno prispevala k zmagi nad fašizmom, ne more sprejeti kršenja državne pogodbe, ki ni le mednarodni pravni temelj obstoja sedanje Avstrije, ampak tudi del povojne ureditve Evrope," je rečeno v izjavi. „ Nas borce še posebej Turški tisk podpira naš boj Položaj koroških Slovencev in njihov boj za uresničitev narodnostne enakopravnosti je našel odmev tudi v turškem tisku. Vplivni list „Cumhuryet" v Ankari poroča, da že tisoč let živijo Slovenci v južnih in jugovzhodnih delih Avstrije ter se borijo za ohranitev svojih kulturnih svoboščin. List navaja vrsto podatkov o današnjih razmerah na šolskem področju, o uporabi sioven-skega jezika v uradih in o drugih nerešenih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Ugiedni turški list ugotavlja, da bo preštevanje še nadalje poslabšalo položaj na področju manjšinskih pravic ter poudarja, da Avstrija zaradi slovenske manjšine zaostruje odnose z Jugoslavijo. Nemški nacionalizem m njegova nestrpnost Z.cta^, s MffnrH je MaJrH% v S/o-verrfj: fK;e Preste opozorJg Me;z-po/njeMe pogojene oMeznoM Av-strfje ter H4 /?oj