Jezera in reke so L:■!i t dolgo jetrega PODZEM Na severovzhodu državi podtalnica visoki, d večinoma t POTRE ISSN 1S55-3575 NASE OKOL Bilten Agencije R5 to. okolje, avgust 2009 r let m k XVIt številka 8 VREME Poletje je bilo nadpovprečno toplo in sončno, na severovzhodu tudi objjno namočeno Avgusta smo v Sloveniji čurtflf dva potresa V nadpovprečno toplem m sončnem avgustu so bili 3. in 4. avgusta močni nalivi, neurja so pustošila tudi 22. avguita POLETJE VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v avgustu 2009 ............................................................................................................3 Razvoj vremena v avgustu 2009...............................................................................................................25 Poletje 2009............................................................................................................................................... 32 AGROMETEOROLOGIJA 43 HIDROLOGIJA 49 Pretoki rek v avgustu.................................................................................................................................49 Temperature rek in jezer v avgustu...........................................................................................................53 Višina in temperatura morja v avgustu......................................................................................................57 Zaloge podzemnih vod v avgustu 2009.....................................................................................................61 ONESNAŽENOST ZRAKA 67 POTRESI 76 Potresi v Sloveniji - avgust 2009 .............................................................................................................. 76 Svetovni potresi - avgust 2009................................................................................................................. 78 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 80 Fotografija z naslovne strani: Čeprav je bil avgust v gorah nadpovprečno sončen in topel, so pogosto nastajali kopasti oblaki, tudi plohe in nevihte so bile v gorah dokaj pogoste. Velika planina, 7. avgust 2009 (foto: Iztok Sinjur) Cover photo: In spite of above average sunshine duration and noticeable positive temperature anomaly in the mountains, cumulus clouds quite often formed above mountains, also showers and thunderstorms were quite frequent. Velika planina, 7 August 2009 (Photo: Iztok Sinjur) IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Tanja Dolenc, Branko Gregorčič, Stanka Koren, Janja Turšič, Renato Vidrih, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v avgustu 2009 Climate in August 2009 Tanja Cegnar K visokemu poletju prištevamo prvo polovico avgusta, nato pa se običajno že pozna vpliv vse daljših noči in šibkejšega sončnega obsevanja, vendar v posameznih dnevih temperatura še lahko preseže 30 °C. Dopustnikom je bil zadnji poletni mesec naklonjen, saj je bil precej toplejši od dolgoletnega povprečja in se uvršča med šest najtoplejših doslej, v visokogorju pa je bil celo tretji najtoplejši. 8 n O 6 ra 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 PORTOROŽ ra >Č7 4 - 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 U 6 ra >ČT 4 U 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 >o 4 2 0 8 8 4 2 O 2 0 0 -4 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka avgusta 2009 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, August 2009 V pretežnem delu države je bilo 2 do 3 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. V Beli krajini, na Krasu, Goriškem, v Posočju in Ratečah ter večjem delu Notranjske ter vse do Ljubljane je temperaturni odklon presegel 3 °C. Padavine so bile razporejene izrazito neenakomerno, največ dežja je bilo na Štajerskem, kjer je lokalno padlo nad 270 mm, kar je dvakrat toliko kot v dolgoletnem Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja povprečju. V pretežnem delu države dolgoletnega povprečja padavin niso dosegli, na Obali in večjem delu Notranjske je padlo manj kot 70 mm. Avgusta sta bili dve epizodi močnih neurij in nalivov, najbolj so izstopale obilne padavine 3. in 4. avgusta. Sončnega vremena je bilo povsod več kot v dolgoletnem povprečju, na severovzhodu je bil presežek med desetino in petino, večina ozemlja je imela vsaj za petino več sončnega vremena kot običajno, v osrednjem delu države pa je sonce sijalo tretjino več časa kot običajno. Večina avgustovskih dni je bila toplejša od dolgoletnega povprečja, hladnejši so bili predvsem dnevi ob prvem prodoru hladnega zraka, ki je 3. in 4. avgusta poleg ohladitve prinesel tudi močna neurja in nalive. Ponekod se je povprečna dnevna temperatura spustila pod dolgoletno povprečje tudi v zadnjih treh avgustovskih dnevih. Veliki pozitivni odkloni povprečne dnevne temperature so bili predvsem v drugi polovici meseca; z izjemo Primorske je z velikim odklonom odstopal 28. avgust. ra ra 25 10 LJUBLJANA A lA * K t\j A-M ,AA O ~ro 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 2009 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu avgustu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in August and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna avgustovska temperatura 22,4 °C, odklon 3,3 °C nad dolgoletnim povprečjem je statistično pomemben. Odkar merimo temperaturo na sedanji lokaciji, so bili toplejši le trije avgusti. Najtoplejši je bil avgust leta 2003 s 24,2 °C, sledili so mu je avgusti 1992 (23,7 °C) in 2001 (22,9 °C), na četrto mesto pa se uvršča letošnji avgust. Daleč najhladnejši je bil avgust 1976 s 16,2 °C, s 17,3 °C mu je sledil avgust 1965, desetino °C višja je bila povprečna avgustovska temperatura v letu 1978 (17,4 °C), leta 1979 in 2006 pa je bilo v povprečju 17,7 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 16,3 °C, kar je 2,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra avgusta 1965 z 11,6 °C, najtoplejša pa avgusta 2003 s 17,7 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 28,7 °C, kar je 3,3 °C nad dolgoletnim povprečjem; avgustovski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 31,7 °C, najhladnejši pa avgusta 1976 z 21,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil avgust 2009 tudi v visokogorju pomembno toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 8,8 °C, kar je 3,0 °C nad dolgoletnim povprečjem in tretja najvišja povprečna avgustovska temperatura na tej visokogorski postaji. Toplejša kot tokrat sta bila avgusta 1992 z 10,3 °C in 2003 z 10,2 °C. Najhladnejši avgust je bil leta 1976 s povprečno temperaturo 2,5 °C, sledijo mu avgusti 2006 (3,5 °C), 1968 (3,8 °C) in 1969 (4 °C). Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna avgustovska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče, tokrat se temperatura ni spustila tako nizko niti na Kredarici. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Avgusta so 15 30 P 20 5 15 0 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja taki dnevi še vedno pogosti. V Ljubljani so zabeležili 14 vročih dni (slika 3), kar je deset dni nad dolgoletnim povprečjem. Največ vročih dni je bilo avgusta 2003, in sicer 23, brez vročih dni pa je bilo od sredine minulega stoletja kar 11 avgustov. Na Obali in Goriškem je bilo 21 vročih dni, v Celju 10, v Novem mestu 8, v Murski Soboti 5 in v Mariboru 3. V Ratečah temperatura ni dosegla 30 °C. 25 20 15 10 - 5 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 3. Število vročih dni v avgustu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in August and the corresponding mean of the period 1961-1990 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 4. Število toplih dni v avgustu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in August and the corresponding mean of the period 1961-1990 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. V Ratečah in Mariboru jih je bilo 22, po 23 so jih zabeležili v Lescah in Murski Soboti. Vsi avgustovski dnevi so bili topli na Goriškem, Obali in Krasu. 30 toplih dni so našteli v Beli krajini. V Ljubljani je bilo avgusta 27 toplih dni, kar je opazno več od dolgoletnega povprečja in toliko kot avgusta 2001. Največ toplih dni je bilo avgusta 2003, ko je bila najvišja dnevna temperatura le en dan pod 25 °C, avgusta 1992 jih je bilo 29, leta 2004 pa 28. Najmanj jih je bilo avgusta 1976, ko sta bila le dva topla dneva. Slika 5. Ponce, Mangart in Jalovec nad nizko oblačnostjo, slikano s Kamnitega lovca (2071 m); 30. avgust 2009 (foto: Iztok Sinjur) Figure 5. Ponce, Mangart in Jalovec above low cloudiness on 30 August 2009 (Photo: Iztok Sinjur) 30 — 20 10 0 0 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Absolutna najnižja temperatura je bila v večini nižinskega sveta zabeležena zadnji dan avgusta, le na Kredarici je bilo najbolj hladno že dan prej. Izjema je bila tudi Postojna, kjer so najnižjo temperaturo izmerili že 26. avgusta. V Ratečah je bila najnižja temperatura 5,6 °C, v Slovenj Gradcu 5,8 °C, v Kočevju 5,5 °C. Na Obali se je živo srebro spustilo na 12,0 °C, na Krasu na 13,0 °C in na Goriškem na 10,3 °C. V Mariboru je bila najnižja temperatura 11,0 °C. V Ljubljani so zabeležili 9,8 °C, kar je precej več od najnižje temperature v avgustih 1949 (4,2 °C), 1968 (4,5 °C), 1995 (5,8 °C) in 1980 (6,3 °C). Izmerjena temperatura je bila že enajsto leto zapored nad dolgoletnim povprečjem. Na Kredarici so izmerili 0,4 °C; v preteklosti so avgusta na Kredarici že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1972 se je živo srebro spustilo na -6 °C, sledil mu je avgust 1995 z -5,7 °C, temperaturni minimum avgusta 1978 je bil -5,4 °C, leta 1998 pa -5,1 °C. Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) avgustovska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in August and the 1961-1990 normals Najvišjo avgustovsko temperaturo so v večjem delu vzhodne Slovenije izmerili 2. avgusta, v visokogorju in Postojni 21. avgusta, na Obali, Krasu in Goriškem 18. avgusta, v Ljubljani in Kočevju 28. dne v mesecu. Na Kredarici je temperatura dosegla 17,0 °C; v preteklosti so avgusta izmerili višjo temperaturo v letih 2003 (18,6 °C), 1960 (18,4 °C), 1971 (18,1 °C) ter v letih 1981 in 2000 (18 °C). Med nižinskimi postajami le v Ratečah niso dosegli praga 30 °C, saj se je živo srebro ustavilo pri 29,6 °C. Najvišje se je živo srebro povzpelo na Goriškem (35,4 °C), v Črnomlju in na Bizeljskem so 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja namerili 35,0 °C. V Ljubljani je bila najvišja izmerjena temperatura višja kot v preteklih petih letih, izmerili so 32,9 °C, precej višja temperatura je bila avgusta izmerjena v letih 2003 (37,3 °C), 1971 in 1992 (obakrat 36,5 °C), 2000 (35,6 °C) in 2001 (35,2 °C). Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v avgustu Figure 7. Mean air temperature in August Povsod po državi je bila povprečna temperatura avgusta vsaj 2 °C nad dolgoletnim povprečjem, v Beli krajini, na Krasu, v Posočju, Vipavski dolini in na območju od Krasa do Ljubljane je odklon 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja presegel 3 °C. Na Krasu in v Postojni je bil avgust 3,5 °C toplejši kot v dolgoletnem povprečju. 20 n 15 O lo 10 P 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan o 35 30 _ 25 ¡20 10 5 40 35 O 30 25 20 15 10 5 35 30 25 2 f 20 200 m <> ra o. 150 m 100 m > 50 0 MURSKA SOBOTA I i. ll .h i 1.1 li-TTI mi IT T ni m min nn lin n n h m in 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 13. Padavine v avgustu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in August and the mean value of the period 1961-1990 Logarska dolina " Veliki Dolenci Murska Sobota " Lendava " Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje " Crnomelj-Doblice Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna " Portorož | Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Zaga " Soca Log pod Mang. Lesce Ratece Kredarica Podljubelj " Jezersko | Brnik Kamniška Bistrica 0 50 100 150 200 250 300 □ povprečje 1961 - 1990 ■ avgust 2009 Slika 14. Mesečna višina padavin v mm avgusta 2009 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Monthly precipitation amount in August 2009 and the 1961-1990 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kredarici, in sicer 12, dan manj v Soči, po 8 so jih zabeležili v Kočevju in Novem mestu. Najmanj takih dni, samo tri, so zabeležili na Obali. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 25 20 c T3 > >W 15 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 15. Število padavinskih dni v avgustu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 15. Number of days in August with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - avgust 2009 Table 1. Monthly meteorological data - August 2009 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Kamniška Bistrica 601 154 83 7 Brnik 384 107 83 6 Jezersko 740 121 66 5 Log pod Mangrtom 650 105 51 7 Soča 487 112 58 11 Zaga 353 120 53 7 Kobarid 263 75 37 6 Kneške Ravne 752 76 36 7 Nova vas 722 59 42 5 Sevno 515 79 59 6 Slovenske Konjice 330 130 108 6 Lendava 345 86 93 6 Veliki Dolenci 195 82 82 6 5 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1 mm NV - nadmorska višina (m) LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SD - number of days with precipitation NV - altitude (m) Avgusta je v Ljubljani padlo 77 mm padavin, kar je le 53 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin avgusta 1962, namerili so le 16 mm, sledijo avgusti 2001 (33 mm), 2000 (34 mm) in 1992 (46 mm). Najobilnejše padavine so bile avgusta 1969 (303 mm), 302 mm sta padla avgusta 1963, 264 mm so namerili avgusta 2005, avgusta 1989 pa 5 mm manj. Na sliki 17 je shematsko prikazano avgustovsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Trajanje sončnega obsevanja je bilo povsod opazno preseženo, najbolj v osrednji Sloveniji in delu Gorenjske, kjer je bilo tretjino več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Na severovzhodu države in v Ratečah je bil presežek med desetino in petino dolgoletnega povprečja. V pretežnem delu države pa je bilo sončnega vremena od 20 do 30 % več kot običajno. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 16. Padavine v avgustu in povprečje obdobja 1961- 1990 Figure 16. Precipitation in August and the mean value of the period 1961-1990 E E 350 300 250 c > co T3 to CL co c 'm > E 200 150 100 LJUBLJANA 50 0 I.I . il t lupi nnnm mmii ■ mm li mm in i 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja avgusta 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in August 2009 compared with 1961-1990 normals 130% 120% Na Kredarici je sonce sijalo 215 ur, kar je četrtino več časa kot v dolgoletnem povprečju. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, sonce je sijalo 350 ur in dolgoletno povprečje preseglo za 21 %. V Murski Soboti je sonce sijalo 263 ur, kar je 11 % več kot običajno. 400 300 200 100 KREDARICA 400 300 200 100 NOVO MESTO lull IUI Ilm mm mvi 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 400 -i 300 = 200 - ra T3 ra 20 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 60 E 40 E ra ■o <5 20 15 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 60 E 40 ra u ra 20 o. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 "2 20 r 15 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 60 10 13 E 40 ^ E o > K ro 5 c m 20 15 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan o > 60 ■O -o 5 o 30 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 15 10 3, E 40 _ >0 T3 5 c ro 20 PORTOROŽ 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) avgust 2009 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, August 2009 5 5 0 0 0 5 0 0 0 0 15 90 0 0 0 60 15 5 0 0 0 0 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na sliki 19 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 400 Slika 20. Število ur sončnega obsevanja v avgustu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 20. Bright sunshine duration in hours in August and the mean value of the period 1961 — 1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 V Ljubljani je sonce sijalo 315 ur, kar je 37 % več od dolgoletnega povprečja. Samo dvakrat je bilo avgusta več sončnega vremena. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena avgusta 1992 (323 ur), na drugem mestu je bil s 316 urami avgust 2000. Avgusta 2001 je sonce v prestolnici sijalo uro manj kot letos. Najmanj sončni avgusti so bili v letih: 2006 (161 ur), 1976 in 1977 (obakrat 162 ur) in 2005 s 169 urami sončnega vremena. > o M 6 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 21. Število jasnih dni v avgustu in povprečje ob- Slika 22. Število oblačnih dni v avgustu in povprečje dobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 21. Number of clear days in August and the Figure 22. Number of cloudy days in August and the mean value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Obali, in sicer 19, 15 so jih zabeležili v Postojni, le dan manj na Goriškem, po 12 na Krasu in v Beli krajini. Le trije jasni dnevi so bili na Kredarici, pet v Slovenj Gradcu. V Ljubljani je bilo 7 jasnih dni, avgustovsko povprečje je štiri dni in pol (slika 21); od sredine minulega stoletja je bilo brez jasnih dni 6 avgustov, največ jasnih avgustovskih dni, po 13, je bilo v letih 1990, 1992 in 2000. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Ker je bil avgust nadpovprečno sončen, je bilo tudi oblačnih dni manj kot običajno, sicer pa avgust tudi sicer ne spada med zelo oblačne mesece. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, in sicer 6, v Murski Soboti so jih zabeležili 5, po 4 v Ratečah in Beli krajini. V Ljubljani je bil en oblačen dan (slika 22), kar je 5 dni manj od dolgoletnega povprečja; največ oblačnih dni je bilo v avgustih 1976 in 1995, in sicer 11, toliko kot letos jih je bilo v avgustih 1961, 1971, 2001 in 2003. Povprečna oblačnost je bila v večini Slovenije 2,5 do 5 desetin. Največja je bila povprečna oblačnost na Kredarici (5,4 desetin), najmanjša pa na Obali (2,2 desetine). 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - avgust 2009 Table 2. Monthly meteorological data - August 2009 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 20,1 2,9 26,4 14,7 30,6 2 8,0 31 0 23 0 288 4,2 3 7 76 53 7 7 0 0 0 0 Kredarica 2514 8,8 3,0 11,6 6,5 17,0 21 0,4 30 0 0 332 215 126 5,4 6 3 115 50 12 11 11 0 0 0 756,9 8,6 Rateče-Planica 864 17,9 3,1 25,1 11,9 29,6 17 5,6 31 0 22 0 263 117 4,1 4 9 102 65 7 5 1 0 0 0 921,8 17,0 Bilje 55 23,8 3,3 31,1 17,5 35,4 18 10,3 31 0 31 0 326 125 3,2 3 14 82 63 5 7 0 0 0 0 1009,3 17,8 Letališče Portorož 2 24,0 2,9 30,9 18,1 33,8 18 12,0 31 0 31 0 350 121 2,2 0 19 43 42 3 7 0 0 0 0 1015,3 18,3 Godnje 295 22,8 3,5 30,0 17,6 34,0 18 13,0 31 0 31 0 331 2,7 0 12 125 1 01 6 4 0 0 0 0 Postojna 533 20,4 3,5 27,8 14,0 32,4 21 8,6 26 0 27 0 291 2,8 0 15 48 37 6 4 0 0 0 0 Kočevje 468 19,1 2,1 28,1 12,8 32,1 28 5,5 31 0 25 0 4,1 2 10 73 51 8 5 4 0 0 0 Ljubljana 299 22,4 3,3 28,7 16,3 32,9 28 9,8 31 0 27 0 315 137 3,8 1 7 77 53 6 8 3 0 0 0 982,9 17,8 Bizeljsko 170 21,7 3,0 29,4 15,7 35,0 2 8,4 31 0 29 0 3,6 1 11 99 93 7 5 3 0 0 0 Novo mesto 220 21,3 2,9 27,9 15,6 33,5 2 8,8 31 0 25 0 283 120 3,6 2 10 122 96 8 8 4 0 0 0 991,2 18,7 Črnomelj 196 22,4 3,3 29,6 14,9 35,0 2 7,5 31 0 30 0 3,7 4 12 79 62 7 5 1 0 0 0 Celje 240 20,2 2,1 28,1 14,4 33,2 2 7,4 31 0 27 0 273 116 4,2 3 7 116 89 6 11 6 0 0 0 989,3 18,1 Maribor 275 21,2 2,5 26,9 16,3 32,6 2 11,0 31 0 22 0 271 121 4,3 2 7 284 222 6 9 0 0 0 0 985,3 17,5 Slovenj Gradec 452 19,4 2,6 26,4 13,2 30,7 17 5,8 31 0 24 0 268 121 4,6 2 5 131 1 01 5 8 7 0 0 0 17,1 Murska Sobota 188 20,7 2,4 27,4 15,1 33,7 2 8,1 31 0 23 0 263 111 4,6 5 8 165 161 6 9 1 0 0 0 995,8 18,3 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - avgust 2009 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - August 2009 Postaja I. dekada II . dekada II . dekada T Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp povp abs povp abs povp abs povp povp abs povp abs povp abs povp povp abs povp abs povp abs Portorož 24,3 31,0 32,9 18,2 16,8 16,3 13,9 24,3 31,2 33,8 18,4 17,2 17,0 16,1 23,4 30,5 33,1 17,7 12,0 16,4 10,2 Bilje 23,9 30,6 32,8 17,6 15,8 16,5 15,4 24,3 32,2 35,4 17,6 15,8 17,0 15,1 23,4 30,5 33,8 17,3 10,3 16,3 9,3 Postojna 20,6 27,1 30,0 14,5 12,0 12,6 10,0 21,0 29,0 31,6 14,4 11,0 12,5 9,3 19,7 27,5 32,4 13,2 8,6 11,2 7,0 Kočevje 19,9 27,9 31,8 13,5 11,3 11,4 9,0 19,9 29,1 30,3 13,9 11,8 11,8 9,4 17,5 27,3 32,1 11,3 5,5 9,8 3,2 Rateče 17,8 24,3 27,7 11,7 9,8 9,3 6,6 19,2 26,7 29,6 12,9 10,6 10,6 7,6 16,9 24,4 29,1 11,3 5,6 8,5 1,2 Lesce 20,3 26,0 30,6 14,9 12,4 14,0 11,5 21,2 27,7 29,6 15,6 13,5 14,8 12,9 18,8 25,5 30,5 13,6 8,0 13,6 8,0 Slovenj Gradec 19,6 26,0 30,4 13,8 11,8 10,7 9,6 20,5 27,7 30,7 14,0 11,4 11,8 8,8 18,3 25,7 30,0 12,1 5,8 10,1 2,6 Brnik 20,6 27,2 31,9 13,9 11,7 21,8 28,7 30,2 14,8 12,7 19,4 26,7 32,1 12,6 6,6 Ljubljana 22,6 28,2 32,8 16,7 15,1 14,2 12,6 23,6 30,0 32,5 17,4 16,1 14,9 13,4 21,1 27,9 32,9 15,1 9,8 12,7 6,6 Sevno 20,9 25,4 30,8 15,4 7,7 14,8 13,7 21,9 26,8 28,7 16,8 14,6 15,2 13,7 19,7 25,5 30,3 14,7 10,7 13,6 8,5 Novo mesto 21,9 27,9 33,5 15,9 14,7 13,9 12,7 22,3 28,7 31,3 16,8 15,2 15,0 13,2 19,8 27,1 32,1 14,1 8,8 12,3 6,7 Črnomelj 23,3 29,4 35,0 15,6 13,5 14,4 12,0 23,1 30,6 32,2 15,7 14,0 14,2 12,0 21,1 29,0 33,0 13,4 7,5 12,1 6,5 Bizeljsko 22,3 29,5 35,0 16,2 15,0 13,3 12,2 22,5 30,2 32,0 16,9 15,2 13,8 12,0 20,3 28,7 32,8 14,1 8,4 11,7 6,0 Celje 20,4 27,7 33,2 14,6 13,3 13,2 11,8 21,6 29,1 31,6 15,9 13,9 14,3 11,9 18,8 27,5 31,8 12,8 7,4 12,0 6,2 Starše 20,9 27,3 34,0 16,2 14,6 14,0 12,1 22,2 28,7 31,4 15,9 13,7 14,7 12,4 19,7 27,4 32,0 14,1 8,1 13,3 8,0 Maribor 21,5 26,6 32,6 16,8 15,8 22,3 28,0 30,7 17,1 14,4 -99,0 -99,0 20,0 26,0 30,7 15,0 11,0 Murska Sobota 21,2 27,2 33,7 15,9 14,3 14,7 13,1 21,5 28,4 31,5 15,8 12,7 15,0 12,0 19,4 26,6 31,0 13,6 8,1 13,2 7,2 Veliki Dolenci 21,1 25,6 31,5 14,5 10,5 14,1 12,8 21,5 26,5 30,0 15,2 13,1 13,3 11,0 19,8 25,5 29,6 14,2 9,5 12,1 6,4 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - avgust 2009 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - August 2009 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III M od 1. 1. 2009 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 4,7 1 14,4 3 23,5 1 42,6 5 473 Bilje 34,0 2 19,2 2 29,2 3 82,4 7 823 Postojna 28,2 1 10,3 3 9,0 2 47,5 6 820 Kočevje 13,0 2 39,1 4 20,7 3 72,8 9 824 Rateče 50,5 5 17,8 3 34,1 4 102,4 12 1041 Lesce 41,1 2 10,8 2 24,4 3 76,3 7 907 Slovenj Gradec 83,7 3 6,7 2 40,1 2 130,5 7 864 Brnik 34,4 2 4,9 3 67,5 2 106,8 7 946 Ljubljana 23,4 2 9,6 2 43,8 2 76,8 6 936 Sevno 44,7 2 13,9 4 20,1 2 78,7 8 857 Novo mesto 56,3 2 17,0 4 48,6 2 121,9 8 741 Črnomelj 36,8 2 14,4 4 28,0 2 79,2 8 708 Bizeljsko 41,5 2 31,8 2 25,3 3 98,6 7 579 Celje 63,7 2 6,0 2 46,0 3 115,7 7 774 Starše 119,7 2 9,9 1 21,3 2 150,9 5 824 Maribor 187,6 2 38,7 3 57,7 2 284,0 7 970 Murska Sobota 78,8 2 60,8 3 25,0 2 164,6 7 786 Veliki Dolenci 28,6 2 39,4 3 13,9 2 81,9 7 584 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2009 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2009 ■ dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0,1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. avgusta 2009 > (h .to 4 2 0 KREDARICA Na Kredarici avgusta letos niso zabeležili snežne odeje. Od sredine minulega stoletja je bilo največ snega avgusta leta 1969 (30 cm), sledijo mu avgusti 1966 (22 cm), 1954 in 2006 (obakrat 15 cm) in 1957 (12 cm). Brez snežne odeje je bilo od začetka opazovanj na Kredarici skupaj z letošnjim kar 28 avgustov. 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 25. Število dni s snežno odejo v avgustu in višina snežne odeje v avgustu 2009 Figure 25. Number of day with snow cover in August and daily snow depth in August 2009 V prvi tretjini avgusta je bila povprečna temperatura nad dolgoletnim povprečjem, v večini Slovenije je bilo 1,5 do 2,5 °C topleje kot običajno. Največji odklon je bil v Črnomlju (2,8 °C), v Postojni pa 2,6 °C. Najmanjši odklon je bil v Celju (1,0 °C). Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno, v Mariboru so zabeležili 480 % dolgoletnega povprečja, v Staršah 318 %. Na Obali je padla le petina, v Kočevju pa tretjina običajnih padavin. Na severu države je bilo nekoliko manj sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju, drugod je bilo le-to preseženo, v Ljubljani kar za petino. V osrednji tretjini meseca je bil temperaturni odklon večinoma med 3 in 4 °C, nekoliko manjši so bili odkloni v Kočevju (2,4 °C) in v Prekmuiju (2,6 °C v Velikih Dolencih in 2,8 °C v Murski Soboti). Padavine so bile večinoma podpovprečne; v Celju, Slovenj Gradcu in na Brniku ni padla niti petina običajnih padavin. Dolgoletno povprečje so nekoliko presegli v Kočevju in na Bizeljskem, v Velikih Dolencih je bilo 36 % več dežja kot v dolgoletnem povprečju, v Murski Soboti pa skoraj dvakrat 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja toliko kot običajno. Sonce je povsod preseglo dolgoletno povprečje; v Murski Soboti za 7 %, na Goriškem pa kar za četrtino. Zadnja tretjina avgusta je bila temperaturno povsod opazno nad povprečjem, večina odklonov je bila med 2,6 °C (v Murski Soboti) in 4,3 °C, kolikor je bil presežek v Postojni. Padavin je bilo večinoma manj kot v dolgoletnem povprečju, v Postojni so zabeležili le 17 % dolgoletnega povprečja. Na Brniku in v Mariboru so dolgoletno povprečje presegli za okoli 15 %. Opazno več kot običajno je bilo sončnega vremena. Približno dve petini dlje kot običajno je sonce sijalo na Štajerskem, Dolenjskem, Obali, v Zgornjesavski dolini in Prekmuiju. V osrednji Sloveniji je bil presežek nad dolgoletnim povprečjem 70 %. Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta pa se običajno ozračje že nekoliko umirja. V večini krajev je bilo število nevihtnih dni nekoliko pod dolgoletnim povprečjem in podobno lanskim razmeram. V Prekmurju so zabeležili nadpovprečno veliko dni z nevihto, bilo jih je 9, kar je toliko kot v Mariboru. V Ljubljani so zabeležili 8 nevihtnih dni, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja; največ takih dni je bilo v avgustih 1969 in 1977, ko jih je bilo po 14, najmanj, po dva dneva, pa v avgustih 1953, 1961 in 2000. Po 8 nevihtnih dni so zabeležili tudi v Slovenj Gradcu in Novem mestu. Na Kredarici je bilo 11 takih dni, na Obali in Goriškem po 7. Slika 26. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v avgustu Figure 26. Number of days with thunderstorms in August 3. in 4. avgusta je precejšnji del Slovenije prizadelo neurje z lokalno izjemno obilnimi padavinami. Plohe in nevihte so se začele že zjutraj 3. avgusta na zahodu države, do večera se je dež razširil tudi na vzhod države, kjer je neurje povzročilo tudi največ škode. V prvi polovici noči na 4. avgust je na Dravsko-Ptujskem polju škodo povzročal tudi močan veter, toča pa večinoma ni povzročila večje škode. Izredno obilne so bile padavine na Dravsko-Ptujskem polju in v Slovenskih goricah, kjer so ponekod izmerili največjo dvodnevno količino padavin, odkar tam potekajo meritve. V Mariboru je v dveh dneh padlo 188 mm, kar je dogodek, ki ga statistično pričakujemo enkrat v obdobju daljšem od 100 let, podobno velja tudi za 181 mm v Zagorcih, 174 mm v Radvanjah, 155 mm v Framu in na letališču 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja v Mariboru, kjer je padlo 141 mm. Dvodnevne padavine s povratno dobo 100 let so zabeležili na Ptujski Gori, Poličkem Vrhu, Kadrencih in Staršah. Škodo ob tem neurju so beležili predvsem na Štajerskem, čeprav so bila prizadeta tudi območja drugod po državi, le z zahoda države o škodi niso poročali. Slika 27. Slika največje radarske odbojnosti padavin 3. avgusta 2009 ob 12., 13., 14. 15., 16. in 17. uri po lokalnem času Figure 27. Radar picture on 3 August 2009 at noon, 1, 2, 3, 4, and 5 p.m. 22. avgusta se je nad Slovenijo razdivjalo drugo močnejše in obsežnejše neurje v tem mesecu. Prve nevihte so proti večeru nastale na severu Slovenije. Najbolj prizadeti so bili ponovno Kozjak, območja severno od Maribora in porečje Pesnice. Postaja Gačnik je zabeležila 27,8 mm padavin v 5 minutah, v pol ure pa 70,4 mm, kar je dogodek s povratno dobo nad 100 let. O nalivih so poročali tudi s Celjskega in Ljubljanskega območja, nekoliko kasneje pa tudi s Krasa. Nalive so ponekod spremljali močni sunki vetra in toča, na Primorskem je kasneje zapihala dokaj močna burja. Območje, kjer je neurje povzročilo škodo, je bilo manjše kot ob prvem avgustovskem neurju, prizadeta so bila omejena območja na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in Dolenjskem. Slika 28. Število dni z meglo v avgustu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 28. Number of foggy days in August and the mean value of the period 1961-1990 25 20 15 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 5 Na Kredarici so zabeležili 11 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Slovenj Gradcu je bilo 7 dni z meglo, v Celju 6, v Novem mestu in Kočevju po 4. Drugod je bil največ en dan z meglo ali pa je sploh niso opazili. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili 3 dnevi z meglo, kar je 7 dni manj kot v 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja dolgoletnem povprečju. Od sredine minulega stoletja je bilo pet avgustov s po enim dnevom z meglo (1988, 1994, 1998, 2000 in 2001), po 21 dni je bilo v avgustih 1951 in 1965. Slika 29. Triglav z ostanki ledenika in snežišči izpred koče na Kredarici; 30. avgust 2009 (foto: Blaž Šter) Figure 29. Mount Triglav and remains of glacier, 30 August 2009 (Photo: Blaž Šter) Na sliki 30 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega pritiska v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Zračni pritisk se je najnižje spustil v toplem in vlažnem zraku na začetku meseca, ko je bila povprečna dnevna vrednost 2. in 3. avgusta 978,1 mb. Na 988,6 mb se je zračni pritisk povzpel 20. avgusta. Po nekaj manj izrazitih padcih in porastih se je zračni pritisk ob koncu meseca spet zvišal in zadnji dan dosegel 987,7 mb. dan dan Slika 30. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare avgusta 2009 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in August 2009 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na sliki 30 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Povprečen pritisk vodne pare je bil v prvi polovici mesca dokaj izenačen, nato se je vsebnost vodne pare povečala in 21. avgusta dosegla 21,3 mb, kar je bila najvišja povprečna dnevna vrednost v avgustu 2009. Sledil je hiter padec na 14,9 mb 24. avgusta, vendar to ni bila najnižja vrednost, saj je bil predzadnji in zadnji dan avgusta pritisk vodne pare le 13,5 mb. SUMMARY Most of the days were warmer than on average in the reference period, therefore the mean air temperature in August was well above the 1961-1990 normals, with anomaly mostly between 2 and 3 °C. In Bela krajina, on Karst, Goriška region, in Soča Valley, Rateče and part of Notranjska region up to Ljubljana the anomaly exceeded 3 °C. In many places this August was among the 6 warmest ever recorded, for example in Ljubljana and on the Coast this was the fourth warmest August, on Kredarica the third. On the Coast, Karst and Goriška region all days in August 2009 were classified as warm. Also elsewhere the number of warm days was well above the normals. Also the number of hot days exceeded the normals in most of places; in Ljubljana there were 14 such days, on the Coast and in Goriška region 21 hot days were observed. Hot days were less frequent in the east part of Slovenia, in Maribor only 3 were registered, and in Murska Sobota 5. Precipitation in August 2009 was exceptionally abundant in Maribor with surroundings where more then 270 mm fell, what is twice the normal precipitation in August. Precipitation was below the normals in most of Slovenia, on the Coast and most of Notranjska region less than 70 mm fell. There were two episodes of severe thunderstorms with hail, strong wind gusts and heavy precipitation. They caused significant damage especially in some parts of Štajerska region. The first one was on 3 and 4 August, and the second one on 22 August. Sunshine duration was well above the long-term average. The biggest exceedence was in Ljubljana and surroundings, in Ljubljana 315 hours of sunny weather were observed (37 % above the normals), and this was the third sunniest August ever registered in Ljubljana. Abbreviations in the Table 2: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 24 Razvoj vremena v avgustu 2009 Weather development in August 2009 Janez Markošek 1.-2. avgust Pretežno jasno, drugi dan občasno delno oblačno, vroče Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad severozahodno Evropo pa ciklonsko območje, ki se je drugi dan z vremensko fronto širilo proti Alpam. Veter v višinah se je obračal na jugozahodno smer. Pretežno jasno je bilo, drugi dan občasno ponekod delno oblačno. Zapihal je jugozahodni veter. Vroče je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 30 do 35 °C. 3.-5. avgust Pooblačitve, nevihte, dež, obilen dež na severovzhodu, postopne razjasnitve, ohladitev Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska, zadnji dan obdobja pa se je iznad severne Evrope proti jugu širilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je v noči na 4. avgust nad severnim Jadranom nastalo jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je zelo počasi pomikalo naprej proti vzhodu (slike 1-3). K nam je od juga oziroma jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Prvi dan se je pooblačilo, do večera je dež zajel vso Slovenijo. Vmes so bile tudi nevihte. Ob morju je sprva pihal jugo, nato jugozahodnik. V noči na 4. avgust in nato čez dan je bilo oblačno s padavinami, izjemno obilne količine padavine so zabeležili v severovzhodni Sloveniji. Na Primorskem je bilo suho in občasno delno jasno. Zadnji dan obdobja je bilo na Primorskem jasno, v vzhodni Sloveniji pa del dneva še pretežno oblačno. V noči na 5. avgust je na Štajerskem in v Prekmurju še deževalo. V celotnem obdobju je največ dežja padlo v Mariboru in okolici, kar 180 mm. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 17 do 22, na Primorskem in v Beli krajini od 23 do 27 °C. 6.-8. avgust Delno jasno z zmerno oblačnostjo Nad severno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo proti srednji Evropi in Balkanu. V višinah je s šibkimi severnimi do vzhodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z občasno zmerno oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 29, na Primorskem do 33 °C. 9. avgust Delno jasno, občasno pretežno oblačno, v severni Sloveniji posamezne plohe Območje visokega zračnega pritiska je nad našimi kraji oslabelo, ozračje je bilo nekoliko bolj nestabilno. Delno jasno je bilo, občasno pretežno oblačno. Popoldne in zvečer so bile predvsem v severni Sloveniji posamezne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 °C v alpskih dolinah do 32 °C na Goriškem. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 10.-11. avgust Pooblačitve, dež, plohe, nevihte, nato razjasnitve Iznad severozahodne Evrope je proti Alpam segalo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se je v noči na 11. avgust pomikala prek Slovenije (slike 4-6). Prvi dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Zvečer ter v noči na 11. avgust je bilo pretežno oblačno, pojavljale so se krajevne padavine, deloma nevihte. Čez dan se je delno razjasnilo, le v vzhodni Sloveniji so bile še posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 31 °C. 12. avgust Delno jasno, občasno pretežno oblačno Iznad zahodne Evrope se je proti Alpam širilo območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi je v višinah pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 31 °C. 13.-14. avgust Prehod hladne fronte - pooblačitve, dež, plohe, nevihte, nato razjasnitve Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je v noči na 14. avgust pomikala prek Slovenije. Za njo se je nad Alpami zgradilo območje visokega zračnega pritiska. Prvi dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Popoldne in zvečer so bile krajevne plohe in nevihte. Ponoči je bilo oblačno s padavinami, deloma nevihtami. Čez dan se je delno razjasnilo, popoldne so bile še posamezne plohe. Ohladitev ni bila prav izrazita, saj so bile drugi dan najvišje dnevne temperature od 23 do 29 °C. 15.-16. avgust Pretežno jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, čez dan občasno delno oblačno. Zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 32 °C. 17. avgust Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, popoldne krajevne nevihte, vroče V območju visokega zračnega pritiska je v višjih plasteh ozračja pritekal nekoliko hladnejši zrak, ozračje je postalo nestabilno (slike 7-9). Pretežno jasno je bilo, čez dan občasno zmerno oblačno. Popoldne so bile krajevne nevihte. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 30 do 35 °C. 18.-19. avgust Pretežno jasno, vroče V območju visokega zračnega pritiska se je nad nami zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, čez dan le občasno ponekod delno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 35 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 20. avgust Pretežno jasno, zjutraj in dopoldne ponekod v notranjosti zmerno do pretežno oblačno V območju visokega zračnega pritiska je s šibkimi jugovzhodnimi vetrovi v nižjih plasteh ozračja pritekal nekoliko bolj vlažen zrak. Zjutraj in dopoldne je bilo v vzhodni, osrednji in ponekod v zahodni Sloveniji pretežno oblačno, sredi dneva se je razjasnilo. Drugod je bilo pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 31, na Primorskem do 35 °C. 21. avgust Pretežno jasno, zvečer posamezne nevihte Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se je prek Alp počasi bližala našim krajem. Pretežno jasno je bilo, zvečer so bile posamezne nevihte, ki so se v zahodni in severni Sloveniji pojavljale tudi v noči na 22. avgust. Najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 34 °C. 22. avgust Spremenljivo oblačno, plohe in nevihte Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se je zvečer in v noči na 23. avgust pomikala prek Slovenije (slike 10-12). Po nočnih nevihtah, ki so se pojavljale v zahodni in severni Sloveniji, je bilo čez dan delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne in zvečer ter v noči na 23. avgust pa je bilo pretežno oblačno s plohami in nevihtami. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 31, na Primorskem do 34 °C. 23. avgust Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod sprva oblačno, nato razjasnitve Po prehodu vremenske fronte se je nad Alpami zgradilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal postopno bolj suh zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je burja. Drugod je bilo sprva še zmerno do pretežno oblačno in ponekod megleno. Čez dan se je razjasnilo, najdlje je bilo oblačno v jugovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 26, na Primorskem do 31 °C. 24.-26. avgust Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. Zadnji dan je vremenska fronta dosegla Alpe (slike 13-15). V višinah se je nad našimi kraji zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi in zadnji dan občasno ponekod zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 28, na Primorskem do 30 °C, zadnji dan pa od 27 do 33 °C. 27. avgust Delno jasno, popoldne krajevne nevihte, vroče Nad južno polovico Evrope je bilo območje enakomernega zračnega pritiska. Ob šibkih zahodnih vetrovih je bilo ozračje nekoliko bolj nestabilno. Sprva je bilo pretežno jasno, čez dan ponekod 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja spremenljivo oblačno. Pojavljale so se krajevne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 33 °C. 28. avgust Pretežno jasno, zapiha jugozahodnik Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, ki je segalo proti zahodni Evropi. Prek zahodne Evrope se je proti Alpam pomikala hladna fronta. Pred njo je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, ponekod je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 33 °C. 29.-30. avgust Pooblačitve, dež, nevihte, razjasnitve Nad severno in deloma srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je zvečer in v noči na 30. avgust pomikala prek Slovenije (slike 16-18). Za njo se je nad Alpami krepilo območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je od severovzhoda pritekal hladnejši zrak. Prvi dan zjutraj je bilo ponekod še delno jasno. Čez dan se je pooblačilo, pojavljale so se plohe in nevihte. Ob morju je bilo do večera suho vreme. V noči na 30. avgust je ponekod še deževalo, predvsem ob morju so bile nevihte. Čez dan se je postopno razjasnilo. Na Primorskem je pihala burja, ponekod v notranjosti pa severovzhodni veter. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 21 do 24, na Primorskem do 28 °C. 31. avgust Pretežno jasno Nad srednjo in vzhodno Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je pritekal spet malo toplejši in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26, na Primorskem do 30 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4.8.2009 Slika 2. Satelitska slika 4.8.2009 ob 14. uri Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4.8.2009 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on August, 4th 2009 at 12 GMT Figure 3. 500 mb topography on August, 4th 2009 at Figure 1. Mean sea level pressure on August, 4th 2009 at 12 GMT 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10.8.2009 Slika 5. Satelitska slika 10.8.2009 ob 14. uri Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 10.8.2009 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on August, 10th 2009 at 12 GMT Figure 6. 500 mb topography on August, 10th 2009 at Figure 4. Mean sea level pressure on August, 10th 2009 12 GMT at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17.8.2009 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on August, 17th 2009 at 12 GMT ZJs Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22.8.2009 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on August, 22nd 2009 at 12 GMT Slika 8. Satelitska slika 17.8.2009 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on August, 17th 2009 at 12 GMT 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 17.8.2009 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on August, 17th 2009 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 22.8.2009 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on August, 22nd 2009 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska i 26.8.2009 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on August, 261 at 12 GMT nivoju morske gladine Slika 14. Satelitska slika 26.8.2009 ob 14. uri 2009 Figure 14. Satellite 12 GMT image on August, 26 2009 at Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 26.8.2009 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on August, 26th 2009 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29.8.2009 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on August, 29th 2009 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 29.8.2009 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on August, 29th 2009 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 22.8.2009 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on August, 22nd 2009 at 12 GMT 31 Poletje 2009 Climate in summer 2009 Tanja Cegnar Poletni mesci so junij, julij in avgust. Običajno je vrh poletja julij, ki je v dolgoletnem povprečju tudi najtoplejši mesec, letos pa je bil v precejšnjem delu države najtoplejši avgust. Uvodoma preletimo značilnosti posameznih poletnih mesecev, ki smo jih podrobneje že predstavili v biltenu, glavnina prispevka pa je namenjena skupnim značilnostim poletnega trimesečja. Poletje je bilo opazno toplejše in bolj sončno kot v dolgoletnem povprečju. Padavin je bilo najmanj na jugu države in največ na severu, dolgoletno povprečje pa je bilo preseženo na severu in severovzhodu Slovenije. Tudi poletje 2009 so zaznamovala številna neurja, ki so povzročila ogromno škode. Zaradi spremenljivega vremena in pogostih padavin tokrat junija nismo imeli težav zaradi visokih koncentracij ozona v prizemni plasti zraka, nižja kot lani je bila tudi obremenjenost zraka s cvetnim prahom. Daljšega obdobja hude vročine ni bilo, čeprav je v osrednji tretjini temperatura nekajkrat presegla 30 °C. Močan prodor hladnega zraka nas je zajel 20. junija. Neurje s točo je 16. junija pustošilo po delu Koroške, Štajerske in v Prekmurju. Predvsem po zaslugi tople osrednje tretjine meseca je bila povprečna junijska temperatura nad dolgoletnim povprečjem; z izjemo večjega dela Primorske in Notranjske ter dela Dolenjske in Bele krajine odklon ni presegel ene °C. Zaradi prevladujočega oblačnega vremena v zadnji tretjini meseca je bilo sončnega vremena v pretežnem delu države manj kot običajno, le v Mariboru je bilo dolgoletno povprečje izenačeno; v manjšem delu Notranjske, Dolenjske in Štajerske pa nekoliko preseženo. Sončnega vremena je najbolj primanjkovalo v visokogorju, kjer je sonce sijalo skoraj tretjino manj časa kot običajno. Večina padavin je padla v obliki ploh in neviht; pogostejše in obilnejše so bile na severu države. V Lendavi je padlo dvakrat toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju, v južni polovici države pa dolgoletnega povprečja niso dosegli. Na Obali je večina junijskega dežja padla v eni sami epizodi. Julij je bil nadpovprečno topel, vendar temperaturnih rekordov nismo zabeležili. Največ padavin je bilo v hribovitem svetu severozahodne Slovenije, najmanj dežja pa je padlo na Obali, kjer je bilo izrazito sušno, saj niso dosegli niti 30 % dolgoletnega povprečja. Predvsem po zaslugi osrednje in zadnje tretjine meseca je bil julij kot celota nadpovprečno sončen; na Notranjskem, Celjskem in na Primorskem z izjemo Obale je bil presežek do desetine. Ob morju in drugod po državi so dolgoletno povprečje presegli za 10 do 20 %. Tudi julija so pustošila neurja, v krajih z obilnimi padavinami so se sprožili tudi številni zemeljski plazovi. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Avgust so najbolj zaznamovale obilne padavine 3. in 4. avgusta, pa tudi neurje, ki je pustošilo 22. avgusta. Večina dni je bila nadpovprečno toplih in mesec je pomembno presegel dolgoletno povprečno temperaturo, čeprav ni bilo rekordno vroče. V večini države je padavin primanjkovalo, le na severovzhodu je bilo dežja precej več kot običajno. Sončnega vremena je bilo precej več kot v dolgoletnem povprečju, v osrednjem delu države je sonce sijalo tretjino več časa kot običajno. Povprečna poletna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem povsod po državi (slika 1). Večinoma je bil odklon med 1 in 2 °C. Del Primorske, Notranjske, zahodni del osrednje Slovenije, Bela krajina in del Dolenjske pa so bili več kot 2 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Že več kot dve desetletji je povprečna poletna temperatura višja od dolgoletnega povprečja, seveda pa izjemno vroče poletje 2003 še vedno ostaja daleč najbolj vroče doslej. Slika 1. Odklon povprečne temperature zraka poleti 2009 od povprečja 1961-1990 Figure 1. Mean air temperature anomaly, summer 2009 V preglednici 1 so zbrani podatki o najvišji izmerjeni temperaturi poleti 2009 ter številu toplih in vročih dni; po vseh naštetih pokazateljih je poletje 2009 preseglo dolgoletno povprečje, čeprav izjemno visoke temperature to poletje nismo zabeležili. Več podatkov o letošnjem poletju je zbranih v preglednici 2 na koncu prispevka. Preglednica 1. Absolutni maksimum, število toplih dni in število vročih dni poleti 2009 Table 1. Absolute maximum, number of days with maximum daily temperature at least 25 °C and 30 °C in summer 2009 Postaja Absolutni maksimum St. toplih dni St. vročih dni Lesce 30,6 49 5 Kredarica 17,0 0 0 Rateče-Planica 30,4 42 2 Bilje pri N. Gorici 35,4 80 40 Letališče Portorož 33,8 83 34 Godnje 34,0 73 29 Postojna 32,4 57 14 Kočevje 32,7 59 21 Postaja Absolutni St. toplih St. vročih maksimum dni dni Ljubljana 32,9 67 23 Novo mesto 33,7 64 20 Črnomelj 35,0 76 34 Celje 33,2 66 19 Maribor 34,9 58 12 Slovenj Gradec 31,2 52 7 Murska Sobota 33,7 65 16 Lendava 33,4 66 20 Dolgoletno povprečje je presegala tudi povprečna najnižja dnevna temperatura (slika 2), odklon od povprečja je bil v pretežnem delu države med 1 in 2 °C, le na Krasu in v Vipavski dolini je bil večji. Še nekoliko večji so bili presežki povprečne najvišje dnevne temperature, ki je skoraj povsod dolgoletno povprečje presegla za 1,5 °C, na Bizeljskem pa so bili poldnevi kar 3 °C toplejši kot v povprečju primerjalnega obdobja. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murs ka Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Slika 2. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature zraka v °C poleti 2009 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 2. Mean daily minimum air temperature anomaly in °C in summer 2009 Murska Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce -1 1 Slika 3. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature zraka v °C poleti 2009 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 3. Mean daily maximum air temperature anomaly in °C in summer 2009 Največ padavin, nad 700 mm, so izmerili v Julijcih in Kamniško-Savinjskih Alpah. Padavine so od severa proti jugu pojemale in najmanj, pod 260 mm, so jih namerili na jugu Slovenije. V pretežnem delu države je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povprečju. Nekoliko so dolgoletno povprečje presegli v Julijcih in v krajih severno od Ljubljane; močno pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo na Koroškem in severovzhodu države. 740 mm 620 mm 500 mm 380 mm 260 mm Slika 4. Prikaz porazdelitve padavin poleti 2009 Figure 4. Precipitation amount, summer 2009 Slika 6. Padavine poleti 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 v % Figure 6. Precipitation amount in summer 2009 compared to the 1961-1990 normals in % Veliki Dolenjci Lendava Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Logarska dolina Celje Črnomelj Novo mesto Lisca Bizeljsko Sev no Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Jezersko Kam. Bistrica Rateče Kredarica Lesce Kneške rav ne Kobarid Zaga Soča Log pod Mangr. Slika 5. Višina padavin poleti 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 5. Precipitation amount in summer 2009 compared with 1961-1990 normals 50% 75% 100% 125% 150% 175% 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Največji primanjkljaj padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem so zabeležili v Beli krajini in na Obali, kjer so dosegli le 58 % povprečnih dolgoletnih padavin. Sončnega vremena je bilo povsod več kot v dolgoletnem povprečju. Na zahodu države, in večjem delu severnega dela Slovenije je bil presežek do desetine, drugod je bil presežek nad desetino, največji pa je bil v Ljubljani, kjer je bilo sončnega vremena 16 % več kot običajno. 110% 100% Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Portorož Bilje Rateče Kredarica Slika 7. Trajanje sončnega obsevanja poleti 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 7. Bright sunshine duration in summer 2009 compared with 1961-1990 normals Slika 8. Sončno obsevanje poleti 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 v % Figure 8. Bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals, summer 2009 in % Zelo nazoren pokazatelj temperaturnih razmer je število dni s temperaturo nad izbranim pragom. Največ vročih dni je bilo še vedno v izjemnem poletju 2003, v Ljubljani so jih takrat poleti zabeležili 52, v poletju 2009 jih je bilo 23, 67 pa je bilo toplih dni. V letu 2003 je bilo poleti 83 toplih dni, poleti 1952 jih je bilo 65, poleti 1994 pa 74. Maribor je imel 12 vročih in 58 toplih dni. V Portorožu je bilo 34 vročih in 83 toplih dni. Na Goriškem je bilo 40 vročih in 80 toplih dni. V Črnomlju so zabeležili 34 vročih in 76 toplih dni, v Ratečah sta bila dva vroča dneva in 42 toplih dni. o E D o a. E LJUBLJANA t uu WU P 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 9. Povprečna poletna temperatura zraka od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 9. Mean air temperature in summer from the year 1951 on and the 1961-1990 normals 80 60 40 - 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 10. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 in 30 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 10. Number of days with maximum air temperature above 25 and 30° C (yellow bar only) and the 1961-1990 normals Štiri slike prikazujejo poletje 2009 v primerjavi s poletji od sredine minulega stoletja v Ljubljani. Povprečna temperatura je bila 21,0 °C, kar je 2,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. V preteklosti je bilo najtopleje v poletjih 2003 s povprečno temperaturo 23,4 °C, poleti 1994 in 1998 (povprečna temperatura 21,3 °C), poleti 1992 pa je bilo v povprečju 21,2 °C. Od sredine minulega stoletja je bilo najhladnejše poletje 1978 s povprečno temperaturo 17,4 °C. Do začetka osemdesetih let minulega stoletja so bile temperaturne razmere dokaj stabilne, nato pa je opazna tendenca naraščanja, ki je dosegla vrh v izjemni povprečni temperaturi zraka poleti 2003. Letošnje poletje je bilo že dvajseto zaporedno s povprečno temperaturo nad dolgoletnim povprečjem. Absolutna maksimalna temperatura 110% 24 22 20 0 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja je bila 32,9 °C, izmerili so jo 28. avgusta; od sredine minulega stoletja so bile najvišje izmerjene temperature v poletjih 2003 (37,3 °C), 1957 in 1983 (37,1 °C) in 2007 (37 °C). Najhladnejše je bilo prvo poletno jutro s temperaturo 8,4 °C. -j^ 400 £ O 300 - 200 100 -0 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 11. Trajanje sončnega obsevanja poleti od leta Slika 12. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 povprečje obdobja 1961-1990 Figure 11. Bright sunshine duration in summer from Figure 12. Precipitation in summer from 1951 on and 1951 on and the 1961-1990 normals the 1961-1990 normals 600 1000 500 800 600 ^ 400 200 0 Glede na neprestano širjenja mesta gre del tega izrazito naraščajočega trenda temperature pripisati vse večji urbanizaciji okolice merilne postaje. Tako podatki iz Ljubljane dobro opisujejo spremembe podnebnih razmer, ki smo jim izpostavljeni prebivalci prestolnice, težje pa izluščimo kolikšen delež opaženih sprememb je posledica globalnega, oziroma regionalnega spreminjanja podnebja. Prikazan je tudi potek trajanja sončnega obsevanja v Ljubljani od leta 1951 dalje. Poletje 2009 je bilo z 824 urami 16 % nad dolgoletnim povprečjem. Doslej najbolj sončno je bilo poletje 2000 z 933 urami sončnega vremena, najbolj sivo pa je bilo poletje 1954 s 583 urami sončnega vremena. Padavine so s 415 mm skoraj dosegle dolgoletno povprečje; od sredine minulega stoletja je bilo največ padavin v poletjih: 1975 (541 mm), 1985 (539 mm) in 1969 (530 mm). š 20 0 a. E 0 - 18 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 13. Povprečna poletna temperatura zraka od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Mean air temperature in summer from the year 1951 on and the 1961-1990 normals 80 60 - 0 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 14. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 in 30 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Number of days with maximum air temperature above 25 and 30° C in summer (yellow bar only) and the 1961-1990 normals 24 22 40 20 16 V Murski Soboti je bila povprečna poletna temperatura 20,0 °C, kar je 1,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejša poletja so bila v letih 2003 s povprečno temperaturo 23 °C, 1992 s 21,6 °C, 2007 (21,3 °C) in 1994 (20,7 °C). Najhladnejše poletje je bilo leta 1978, takrat je bila povprečna temperatura 16,8 °C. Absolutni maksimum je znašal 33,7 °C, precej višji je bil v poletjih 2007 (39,1 °C), 2003 (38,4 °C), 2000 (37,9 °C) ter 1968 in 1992 (37,2 °C). Tako kot drugod je bilo tudi v Murski Soboti nadpovprečno veliko vročih dni, bilo jih je 16; v preteklosti jih je bilo največ poleti 2003 (51), poleti 1992 jih je bilo 36, poleti 2000 32, poleti 1952 le dan manj ter poleti 1994 in 2001 po 30. Toplih dni je bilo kar 65, največ jih je bilo leta 2003 (84 dni). 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Sonce je sijalo 762 ur, kar je 5 % nad dolgoletnim povprečjem, doslej najbolj sončno je bilo z 908 urami poletje 2000, poleti 2003 je sonce sijalo 896 ur, poleti 1992 pa 846 ur. Najbolj sivo je bilo poletje 1955 s komaj 607 urami sončnega vremena, le malo bolje je bilo poleti 1975 (612 ur) in 1966 (620 ur). V poletju 2008 je padlo 440 mm dežja, kar je 44 % več od dolgoletnega povprečja; najbolj je bila Murska Sobota namočena v poletjih 1965 (450 mm) in 2005 (446 mm) ter 1972 (443 mm). Najbolj sušno je bilo poletje 1952 s 128 mm, poleti 1992 je padlo komaj 137 mm, poleti 2000 146 mm in poleti 2003 151 mm. MURSKA SOBOTA > ™ 200 MURSKA SOBOTA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja poleti od leta Slika 16. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Bright sunshine duration in summer from Figure 16. Precipitation in summer from 1951 on and 1951 on and the 1961-1990 normals the 1961-1990 normals 1000 800 3 600 ^ 400 - 200 0 0 Slike v nadaljevanju prikazujejo razmere na meteorološki postaji Kredarica, naši najvišji merilni postaji. Tako kot po nižinah je bilo tudi v visokogorju poletje 2009 pomembno toplejše kot v dolgoletnem povprečju (slika 17). Povprečna temperatura je bila 6,8 °C, kar je 1,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Doslej najtoplejše poletje je bilo leta 2003 s povprečno temperaturo 9,0 °C, sledilo mu je poletje 1994 s 7,1 °C in poletje 1992 s 7,0 °C. Najhladnejše je bilo poletje 1978 s povprečno temperaturo 3,6 °C. Najvišja absolutna temperatura je bila zabeležena poleti 1983, in sicer 21,6 °C, v poletju 2009 se je temperatura povzpela na 17,0 °C. 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 KREDARICA 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 Slika 17. Povprečna poletna temperatura od leta 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 17. Mean air temperature in summer from the year 1955 on and the 1961-1990 normals Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja poleti v letih od 1956 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 18. Bright sunshine duration in summer from 1956 on and the 1961-1990 normals Sončnega vremena je bilo 557 ur, kar je 5 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj sončno je bilo poletje 2003 s 675 urami, najmanj pa poletje 1999 s komaj 413 urami sončnega vremena. Padavine so s 641 mm izenačile dolgoletno povprečje; največ padavin so namerili poleti 1987, ko je padlo 1012 mm, komaj 405 mm so namerili poleti 1983. 800 600 ^ 400 200 0 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 19. Višina padavin poleti v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 19. Precipitation in summer from the year 1955 on and the 1961-1990 normals Z 30 > 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 20. Število dni s padavinami vsaj 1 mm poleti v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 20. Number of days with precipitation at least 1 mm in summer from the year 1955 on and the 1961-1990 normals Ker so padavine poleti razporejene zelo neenakomerno, smo poletne padavine od sredine minulega stoletja prikazali tudi za Novo mesto, Rateče, Bilje in Portorož (slika 21). ra 200 - NOVO MESTO 800 700 -600 - IT £ 500 - > "O 300 - 200 -100 - 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 700 600 500 400 300 200 100 0 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 21. Višina padavin poleti v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 21. Precipitation in summer from the year 1951 on and the mean value of the period 1961-1990 Kako so bile padavine porazdeljene prek poletja, si lahko ogledamo na sliki 22; prikazane so vsote dnevnih padavin poleti 2009 v Ljubljani, Portorožu, Ratečah, Novem mestu, Murski Soboti in Biljah ter dolgoletno povprečje vsote dnevnih padavin. Očitno je, da padavine niso bile razporejene enakomerno po državi in tudi epizode obilnejših padavin niso sovpadale. V Ljubljani je bil izrazit presežek julija, ob koncu poletja pa so se padavine izenačile z dolgoletnim povprečjem. Na Dolenjskem so vso poletje zaostajali za dolgoletnim povprečjem, v Prekmurju so običajne padavine presegli v zadnji tretjini junija in presežek se je do konca poletja še stopnjeval. V Zgornjesavski dolini so dolgoletno povprečje večinoma nekoliko presegali, vendar presežki nikoli niso bili posebno veliki. Na Obali je večino poletnih padavin prispevala ena sama epizoda v juniju in zato ni čudno, da je ob koncu poletja padavin močno primanjkovalo. Na Goriškem so za dolgoletnim povprečjem večino poletja zaostajali, le julija so ga za krajši čas nekoliko presegli. Poletje 2009 je bilo na Goriškem in na Obali sušno. 60 600 500 400 - 0 C 400 - C 300 0 38 014853534823535323535323234823 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 500 -, 400 300 LJUBLJANA f _____X 1.6.2009 500 - 200 100 0 1.6 500 400 300 200 100 PORTOROŽ r RATEČE NOVO MEST O 1.6.2009 500 400 300 200 100 MURSKA SOB OTA __, 0 1.6.2009 BILJE ^ r Slika 22. Vsota dnevnih padavin od začetka do konca poletja 2009 (modra) in dolgoletno povprečje (črna) Figure 22. Sum of daily precipitation from beginning to the end of summer 2009 (blue) and the average of the reference period (black) 0 1.8.2009 1.7.2009 1.8.2009 1.7.2009 1.8.2009 1.7.2009 1.8.2009 0 1.7.2009 1.8.2009 20 JUNIJ JULIJ AVGUST 5 0 Slika 23. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2009 (tanka črta) na Kredarici. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura. Figure 23. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during summer 2009 (thin line) and the average in the reference period 1961-1990 (bold line) 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Podrobnejši prikaz temperaturnih razmer poleti 2009 je na slikah 23 in 24. Junij je zaznamovalo toplo obdobje sredi meseca in nato izrazita ohladitev, ki je bila najmočnejša v celem poletju. Julija so vročino prekinile tri ohladitve, od katerih je bila najmočnejša prva, nadaljnji dve pa sta bili šibkejši, četrta ob koncu meseca pa je bila komaj opazna. LJUBLJANA JUNIJ Slika 24. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (tanka črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2009 (debela črta) v Ljubljani, Murski Soboti in Biljah. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura JULIJ 40 35 AVGUST □ o (D Cp 30 25 20 icitgu rasUnem dostopne vode v (Mi TV - 1 iisfliflimü [mlostOfjnii i>"0(tfl v 11 el i Slika 2. Talna voda v tleh na treh globinah (10 cm, 20 cm in 30 cm) in padavine v Biljah od junija do avgusta 2009 Figure 2. Soil water recorded at three depths (10 cm, 20 cm and 30 cm) and precipitation in Bilje in the period from June to August 2009 Sušni dnevi so pustili sledove tudi na drevesih listavcev v gozdnih sestojih na plitvih in kamnitih tleh. Med bujno zeleno je bilo konec avgusta že opaziti posamezne rumene liste pri lipi in lipovcu. V Ljubljanski kotlini smo že v prvi polovici avgusta lahko opazili tudi rjavenje listja divjega kostanja. Zgodnje rjavenje listov že vsaj deset let povzroča kostanjev listni zavrtač (Cameraria ohridella). O podobnem poročajo tudi iz sosednjih držav. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, avgust 2009 Table 2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, August 2009 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 26,3 26,6 32,8 32,5 20,8 21,3 26,6 27,0 33,0 33,2 20,5 20,9 25,8 26,3 33,4 33,7 15,3 15,8 26,2 26,6 Bilje 28,1 28,1 36,1 35,4 21,4 21,6 28,4 28,4 36,3 34,7 22,5 23,1 27,2 27,3 37,4 35,8 16,9 17,7 27,9 27,9 Lesce 23,9 23,8 38,2 34,6 16,0 16,2 25,3 25,1 37,1 34,0 17,0 17,5 23,5 23,4 37,3 33,6 12,5 13,4 24,2 24,1 Slovenj Gradec 23,7 23,1 34,8 32,4 16,9 17,2 25,5 24,8 38,0 33,1 17,1 17,5 22,1 21,7 35,8 31,6 11,7 12,7 23,7 23,1 Ljubljana 24,9 24,8 34,7 33,0 18,3 18,3 25,9 25,6 36,7 33,7 18,9 19,2 23,6 23,2 38,0 33,8 12,5 13,6 24,7 24,5 Novo mesto 24,5 24,2 31,9 30,1 20,4 20,4 24,6 24,3 29,3 28,0 20,8 20,9 22,6 22,7 28,9 29,0 15,4 15,7 23,9 23,7 Celje 24,9 23,9 41,3 33,2 18,4 18,2 26,6 25,2 37,6 32,1 19,4 19,5 22,6 22,0 37,5 31,0 12,7 13,8 24,6 23,7 Maribor-letališče 23,7 23,5 34,9 32,2 17,4 17,8 25,2 24,9 33,4 30,6 18,1 18,4 22,2 22,2 33,6 30,8 12,6 14,5 23,6 23,5 Murska Sobota 22,3 22,4 31,2 30,7 18,2 18,1 22,9 22,8 30,0 28,6 17,8 17,2 21,0 21,1 31,2 28,9 13,5 13,6 22,0 22,1 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) ■ Ttal(5cm) ma* ■TLal(5cm) min Portorož ■Ttal(5cm) max ■Ttal(5cm) min Ljubljana ■Ttal(5cm) max. BT!al(5cm) min Murska Sobota Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, avgust 2009 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, August 2009 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, avgust 2009 Table 3. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, August 2009 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 243 243 257 743 53 193 1 93 202 588 53 143 1 43 147 433 53 3654 2523 1594 Bilje 239 243 257 739 102 1 89 193 202 584 102 139 1 43 147 429 1 02 3523 2422 1536 Postojna 206 21 0 216 632 109 1 56 160 161 477 109 106 110 106 322 1 09 2788 1822 1033 Kočevje 199 199 192 591 64 1 49 1 49 138 436 64 99 99 82 281 64 2684 1735 954 Rateče 178 192 186 556 97 128 1 42 131 401 97 78 92 76 246 95 2224 1416 749 Lesce 203 21 2 206 622 89 1 53 162 152 467 89 103 112 96 31 2 89 2735 1790 1013 Slovenj Gradec 196 205 201 602 82 1 46 155 146 447 82 96 1 05 91 292 82 2719 1784 1002 Brnik 206 21 8 213 637 88 1 56 168 158 482 88 106 118 103 327 88 2808 1872 1082 Ljubljana 226 236 232 694 103 1 76 186 177 539 103 126 1 36 122 384 1 03 3216 2207 1365 Sevno 209 21 9 217 645 92 159 1 69 162 490 92 109 119 107 335 92 2888 1916 1110 Novo mesto 219 223 218 660 90 1 69 173 163 505 90 119 1 23 108 350 90 3124 2128 1293 Črnomelj 233 231 232 696 105 183 181 177 541 105 133 1 31 122 386 1 05 3308 2314 1461 Bizeljsko 223 225 223 671 93 1 73 175 168 516 93 123 1 25 113 361 93 3204 2206 1368 Celje 204 21 6 206 626 65 1 54 166 151 471 65 104 116 96 31 6 65 2942 1966 1152 Starše 209 222 217 647 71 159 1 72 162 492 71 109 1 22 107 337 71 3086 2106 1279 Maribor 215 223 220 657 77 165 1 73 165 502 77 115 123 110 347 77 3123 2127 1294 Maribor-letališče 209 21 6 211 636 56 159 1 66 156 482 56 109 116 101 326 56 3008 2026 1207 Murska Sobota 212 21 5 214 641 74 1 62 165 159 486 74 112 115 104 331 74 3046 2060 1235 Veliki Dolenci 211 215 218 644 75 161 165 163 489 75 111 115 108 334 75 3010 2034 1219 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) -ni podatka Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V avgustu se je umirilo obdobje bujne rasti in se pričelo obdobje zorenja plodov. Dozoreli so plodovi črnega bezga in šipka, ob koncu meseca pa tudi plodovi gloga. Po podatkih fenološkega monitoringa smo v urbanem okolju Ljubljanske kotline prve zrele plodove črnega bezga opazili že zadnje dni julija, na gozdnem obrobju pa nekoliko kasneje, 12. avgusta. Plodovi gloga so dozoreli zadnje dni avgusta, čas zorenja pa ni bistveno odstopal od povprečja. Ob prehodih hladnih front in pregretem ozračju so se tudi avgusta razvila številna neurja z močnim vetrom in nalivi. Sprožili so se zemeljski plazovi, precejšno materialno škodo pa je povzročil tudi viharni veter. Republiška Uprava za zaščito in reševanje je o tem poročala skoraj iz vseh regij v Sloveniji. Toča ni bila pogosta. Prve dni avgusta je padala na območju Krškega, zadnje dni avgusta pa v okolici Sevnice in v Suhi krajini. O hujši škodi niso poročali. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21 h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Z(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °C) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY On the Littoral the soil water balance repeatedly worsened due to heat period and constant precipitation shortage. At the end of August situation became very similar to those recorded in 2003 when severe drought was recorded. Water stress was additionally intensified by heat stress. Heat burns on fruits of pears, grapes and vegetables were reported. On most other agriculture regions in Slovenia the situation was rather different. The soil water stress was detected more or less in the middle or in the second part of August. The exception was again Pomurje region where this season situation indicated mostly normal soil water supply due to regular and abundant precipitation. Appreciable thermal conditions provoked earlier grape ripening. On the Littoral and in Goriška and Vipavska vine growing areas more than ten days earlier start of grape harvest was reported. Storms and heavy showers provoked many landslides over the whole country. Hail was recorded in Posavje region and Suha krajina. No heavy damage was reported. 48 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v avgustu Discharges of Slovenian rivers in August Igor Strojan Avgusta se je vodnatost rek zmanjšala. Pretoki rek so bili najmanjši na kraških rekah Ljubljanici in Krki. Več kot polovico manj vode kot navadno je preteklo po koritih Soče in Vipave. V severovzhodnem delu države so bili pretoki večji kot v dolgoletnem avgustovskem obdobju. V prvih dneh avgusta so se pretoki rek nekoliko povečali, kasneje pa so se večji del meseca zmanjševali. Občasne in večinoma lokalne padavine so preprečevale izredno sušno stanje rek. Največji mesečni pretoki so bili 4. in 5. avgusta. Visokovodne konice so bile podobne najmanjšim v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Nekoliko večje kot navadno so bile visokovodne konice na Muri, Dravi in Dravinji (slika 3 in preglednica 1). Srednji pretoki rek so bili 23 odstotkov manjši kot navadno v avgustu (slika 3 in preglednica 1). Najmanjši pretoki so bili v celoti sedem odstotkov manjši kot navadno, vendar je bila porazdeljenost malih pretokov dokaj raznolika. Najmanjša pretoka Ljubljanice in Krke sta bila med najmanjšimi v primerjalnem obdobju. Pretoki rek so bili na večini rek najmanjši zadnje dni avgusta (slika 3 in preglednica 1). Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek avgusta 2009 in povprečnimi srednjimi avgustovskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the August 2009 mean discharges of Slovenian rivers compared to August mean discharges of the long-term period Časovno spreminjanje pretokov Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 900 800 700 600 "E „ 500 i O 400 : H M g 300 200 100 0 BORL+FORMIN -GORNJA RADGONA 40 35 30 S25 2 20 o H S3 15 Ph 10 5 0 PODROTEJA 140 120 100 g 60 20 18 16 V 14 12 2 10 O H 8 s 8 ^ 6 4 2 0 1 J 1 1 i \ i i 1 1 i 1 ; 1 i 1 1 \ i \ 1 1 : i i t i \ _ i— /1 — - — -- s --- A 5 7 9 11 13 RAKOVEC 19 21 23 25 27 29 31 —VELIKO ŠIRJE I 5 7 9 11 13 15 - - CERKVENIKOV MLIN 17 19 21 — MOSTE 25 27 29 RADENCI Slika 2. Pretoki slovenskih rek avgusta 2009 Figure 2. The August 2009 discharges of Slovenian rivers 13 300 250 200 « 150 O 100 50 12 0 4 DOLENJE SUMMARY Discharges at Slovenian rivers were in August 23 percent lower if compared to discharges of long term period 1971-2000. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 9,0 8,0 > 57,0 % g6,0 I5'0 I4'0 H 3,0 Ž 2,0 1,0 0,0 M J J J a m j j j / / ✓ / / / / / / ✓ / / /./ /// / / v * / / -- UQvk avgust 2009 f * * * » f □ Qvk avgust 1971 - 2000 7,0 6,0 ^5,0 0 H §4,0 Ph 1 2,0 1,0 0,0 - t "fir "(It 1 1 1 1 1 rr rr i r r /// ./ /f/ff / / / / / / / d? p * ? & <*? & ^ £ Britof - Kranjsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 <§?> # „^ „ ^ SOV Meja - Sorško polje Levec - sp. Savinjska dolina 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Podgorje - d. Kam. Bistrice Kleče - Ljubljansko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 & „3> „o"1 J? 1? <£> <£> 1? ' > ^ ^ ^ Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 & <*? & # <$> „o» ^ # 100 50 0 -100 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v avgustu glede na maksimalni avgustovski razpon nihanja na postaji iz primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in August in relation to maximal August amplitude for the reference period 1990-2001 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Čateško polje - Čatež _ 145 £ 144 Ü 143 iT 142 1 141 I 140 iS 139 I 138 .1 137 Z 136 -I- 0 - 100 300 E > a 400 Taa ro ^ ro J5 o o cŠ ro J a> c b >.-o o m ™ ro -roz^Ss H> C b Q. > 200 500 600 Ljubljansko polje - Kleče Ipt&mtks KZ5-P75 P«J-P25 Padavine - IMi. pcvprctje Mudim luiitnh jla'lr FW j nito-PtO Padavine - lati^zrri Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2006, 2007, 2008 in 2009 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2006, 2007, 2008 and 2009 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2001 SUMMARY Diverse groundwater reserves was measured in August. In alluvial aquifers of Northeastern part of the country, high and very high groundwater levels predominated. Unlike that, very low groundwater reserves prevailed in Vipava Soča valey, in Čateško polje and in parts of Krško, Brežiško, Kranjsko and Sorško polje aquifers. Groundwater reserves of high Alpine karst reached long term average after five months of high groundwater reserves. In Dinaric karst aquifers groundwater oscillated below normal values in August. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Vsoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GWreserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GWreserves) merilno mesto znivogramom observation point represented by graph P0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maxmum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu avgustu 2009 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, V. Savič) Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in August 2009 (U. Gale, V. Savič) 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Figure 6. Water level oscillations in some karstic springs in last three months (U. Gale, N. Trisic) 66 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženost zraka v avgustu 2009 je bila na ravni julijske. Koncentracije onesnaževal so dosegle najvišje vrednosti ob koncu 7-dnevnega obdobja lepega poletnega vremena, ki je trajalo od 15. do 21. avgusta. Koncentracije delcev PM10 so bile sorazmerno nizke in so prekoračile mejno vrednost 50 pg/m3 le na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Figovec. Na tem merilnem mestu, v veliko manjši meri pa tudi v Zagorju in Trbovljah, je po dveh tretjinah leta že preseženo celoletno dovoljeno število prekoračitev. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka. Občasno se sicer pojavljajo nekoliko povišane koncentracije na višje ležečih krajih okrog TE Šoštanj in TE Trbovlje, vendar so tokrat ostale pod mejnimi vrednostmi. Povprečna mesečna koncentracija dušikovih oksidov je bila kot navadno najvišja na prometnem merilnem mestu v centru Ljubljane pri Figovcu, najvišja urna vrednost pa je bila tokrat izmerjena na prometnem merilnem mestu Maribor. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom in benzenom, koncentracije ozona pa so povsod prekoračile mejno ciljno 8-urno vrednost, medtem ko je bila opozorilna urna koncentracija prekoračena le enkrat na Otlici na Primorskem. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TES, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne-Toplarne Ljubljana 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila - razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje - nizka. Najvišja urna koncentracija 130 ^g/m3 je bila izmerjena v Ravenski vasi. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile kot vedno precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Tudi v avgustu je bilo po onesnaženosti zraka z NO2 pričakovano na prvem mestu prometno merilno mesto Ljubljana Figovec. Tu so koncentracije dosegle enkrat višje mesečno povprečje kot na drugi najbolj prometni lokaciji v Mariboru, kjer pa je bila izmerjena najvišja urna koncentracija - ta je bila le malo pod mejno vrednostjo. Koncentracije dušikovih oksidov so povzete v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje povprečne 8-urne koncentracije so dosegle le 6 % mejne vrednosti. Ozon Koncentracije ozona O3 v avgustu so bile - tako kot v prejšnjih dveh poletnih mesecih- nižje od običajnih vrednosti za ta čas (preglednica 4 in slika 3). Kljub visokim temperaturam in sedmim dnem lepega vremena so le enkrat prekoračile opozorilno urno vrednost na Otlici. En od razlogov za to je, da je tudi tokrat prevladovala vzhodna cirkulacija zraka in zato ni bilo vpliva iz sosednje Italije. Povsod razen v Zagorju so koncentracije sicer prekoračile 8-urno ciljno vrednost. Delci PM10 in PM2,5 Nizka onesnaženost zraka z delci se je nadaljevala v avgustu. Povprečne dnevne koncentracije so prekoračile mejno dnevno vrednost le desetkrat na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Figovec in enkrat na višje ležečem Prapretnem v Zasavju. Merilno mesto Ljubljana Figovec je s 84 prekoračitvami do konca avgusta tudi krepko na prvem mestu (v celem letu je dovoljenih 35 prekoračitev), sledita pa Zagorje (39 prekoračitev) in Trbovlje (37 prekoračitev). Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 5 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je dosegla v avgustu na merilnem mestu Maribor le 16 % te vrednosti. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s prekoračeno dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2009: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2009: onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 42 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 5,5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) delci PM25 25 (MV)6 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 6 - še ni sprejeto v slovensko zakonodajo Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v avgustu 2009 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in August 2009 mesec / 3 ure / MERILNA MREŽA postaja month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV >MV % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. OMS Ljubljana Ljubljana Figovec 98 5 18 0 0 0 7 0 0 Ljubljana Bežigrad 78 1 12 0 0 0 2 0 0 Maribor center* 71 0 2* 0* 0 0 1* 0* 0 DMKZ Celje 78 6 24 0 0 0 7 0 0 Trbovlje* 70 1 44* 0* 0 0 8* 0* 0 Hrastnik 78 3 29 0 0 0 8 0 0 Zagorje 78 5 16 0 0 0 11 0 0 Nova Gorica 78 6 9 0 0 0 7 0 0 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 96 0 7 0 0 0 5 0 0 Šoštanj 96 3 59 0 0 0 7 0 0 Topolšica 95 2 118 0 0 0 11 0 0 EIS TEŠ Veliki Vrh 96 2 74 0 0 0 7 0 0 Zavodnje 89 7 64 0 1 0 11 0 0 Velenje 94 1 23 0 0 0 2 0 0 Graška Gora 94 1 19 0 0 0 6 0 0 Pesje 92 3 12 0 0 0 6 0 0 Skale mob. 96 4 23 0 0 0 8 0 0 Kovk 94 7 57 0 1 0 19 0 0 EIS TET Dobovec 96 3 63 0 7 0 11 0 0 Kum 96 3 24 0 0 0 5 0 0 Ravenska vas 93 8 130 0 1 0 17 0 0 EIS TEB Sv. Mohor 92 10 35 0 0* 0 25 0 0* Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v avgustu 2009 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in August 2009 NO2 NOx mesec / 3 ure / mesec / MERILNA MREŽA month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cp OMS Ljubljana Ljubljana Figovec UT 99 45 116 0 4 0 73 Ljubljana Bežigrad UB 95 21 78 0 0 0 24 Maribor center UT 93 23 182 0 0 0 32 DMKZ Celje UB 96 15 61 0 0 0 19 Trbovlje UB 87 14 48 0 0 0 26 M. Sobota Rakičan RB 95 9 58 0 0 0 10 Nova Gorica UB 94 22 86 0 0 0 30 Koper UB 78 15 51 0 0 0 17 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RB 96 3 30 0 0 0 EIS TEŠ Zavodnje RB 86 2 33 0 0 0 Skale mob. RB 96 3 22 0 0 0 EIS TET Kovk RB 81 3 34 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor RB 88 2 20 0 0* 0 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v avgustu 2009 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in August 2009 MERILNA MREŽA mesec / month 8 ur / 8 hours postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bežigrad UB 95 0,2 0,4 0 Maribor center* UT 74 0,4* 0,6* 0* DMKZ Celje UB 96 0,3 0,5 0 Trbovlje* UB 81 0,3 0,6* 0* Krvavec RB 93 0,1 0,2 0 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v avgustu 2009 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in August 2009 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month 1 ura / 1 hour od 1. avgusta 8 ur / 8 hours >CV % pod Cp Cmax >OV >AV A0T40 Cmax >CV £od 1. jan Krvavec* RB 76 111 165* 0* 0* 54778* 152* 14* 82 Iskrba* RB 77 58 158* 0* 0* 39006* 150* 8* 45 Otlica* RB 74 100* 182* 1* 0* 52755* 157* 9* 63* Ljubljana Bežigrad* UB 78 60 160* 0* 0* 28987* 148* 4* 27 DKMZ Maribor center* UB 78 58 139* 0* 0* 9630 127* 2* 4 Celje* UB 78 55 135* 0* 0* 21437 133* 3* 19 Trbovlje* UB 70 46* 139* 0* 0* 24836* 128* 1* 24* Hrastnik* SB 78 50 133* 0* 0* 23243 125* 1* 21 Zagorje* UT 78 42 114* 0* 0* 7485 103* 0* 0 Nova Gorica* UB 78 70 163* 0* 0* 29515* 153* 5* 28 Koper* UB 78 96 163* 0* 0* 46924 148* 13* 56 M. Sobota Rakičan* RB 63 61* 141* 0* 0* 27142* 131* 2* 16* TE-TO Ljubljana Vnajnarje RB 96 90 158 0 0 36570 145 10 53 MO Maribor Maribor Pohorje RB 99 83 136 0 0 22424 124 3 19 EIS TES Zavodnje* RB 89 95 152* 0* 0* 34280 142* 10* 45 Velenje UB 95 61 146 0 0 30924 141 3 29 EIS TET Kovk RB 94 90 159 0 0 28907 153 10 40 EIS TEB Sv.Mohor RB 95 66 149 0 0 17896 141 3 16* Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v pg/m3 v avgustu 2009 Table 5. Concentrations of PM10 in pg/m3 in August 2009 MERILNA mesec dan / 24 hours kor. MREŽA >MV faktor postaja podr % pod cp Cmax >MV £od 1.jan. DMKZ Ljubljana Bežigrad UB 100 20 36 0 22 1,03 Ljubljana BF (R) UB 100 19 40 0 22 OMS Ljubljana Ljubljana Figovec UT 94 42 70 10 84 1,30 DMKZ Maribor center UT 99 27 43 0 22 1,00 MO Maribor Maribor Tabor UB 99 27 48 0 20 1,30 EIS Celje EIS Celje* UT Celje UB 100 20 35 0 28 1,00 Trbovlje UB 91 23 39 0 37 1,04 DMKZ Zagorje UT 100 23 35 0 39 1,00 M. Sobota Rakičan RB 100 22 37 0 22 1,10 Nova Gorica UB 100 24 41 0 9 1,00 Koper UB 99 21 39 0 2 1,00 Iskrba (R) RB 100 12 21 0 5 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RB 99 20 37 0 3* EIS TEŠ Pesje RB 99 20 37 0 12 Skale mob. RB 95 20 37 0 12 EIS TET Prapretno RB 89 30 52 1 15 EIS Anhovo Morsko (R) RI 87 13 25 0 9 Gorenje Polje (R) RI 100 15 41 0 11 ** Zaradi udarca strele do nadaljnega ni podatkov - merilnik je v popravilu / No data due to lightnig stroke - monitor is in repair (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2 5 v pg/m3 v avgustu 2009 Table 6. Concentrations of PM2,5 in pg/m3 in August 2009 MERILNA Cmax MREZA postaja podr. % pod Cp 24 ur Ljubljana BF. UB 84 10 21 DKMZ Maribor center UT 100 12 25 Maribor Vrbanski plato UB 100 11 23 Iskrba RB 100 9 19 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v pg/m3 v avgustu 2009 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m3 in August 2009 MERILNA MREŽA postaja podr. 0/ % pod benzen toluen etil-benzen m,p-ksilen o- n-ksilen heksan heptan iso- n-oktan oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad UB 84 0,5 3,6 0,6 2,0 0,5 Maribor UT 96 0,9 4,2 0,8 2,9 1,0 ■ Opomba: ni podatkov zaradi okvare merilnikov / no data due to the monitoring malfunction Lj ublj ana Figovec -1- -1-1-1-1-1- 1 1 1 1 1 Lj ublj ana Bežigrad L. 1 1 1 1 1 Maribor center* 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Celje 1 1 1 1 1 Trbovlj e* 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Hrastnik — 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Zagorj e ™- 1 1 1 1 1 Nova Gorica — 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Vnaj narj e 1 1 1 1 1 Šoštanj 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Topolšica 1 1 1 1 1 Veliki Vrh — 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Zavodnj e ■ 1 1 1 1 1 Velenje h 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Graška Gora — 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Pesje 1 1 1 1 1 Škale mob. -- 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Kovk 1 1 1 1 1 Dobovec - 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Kum 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Ravenska vas 1 1 1 1 1 Sv.Mohor 1 1 1 1 1 0 20 40 60 80 100 120 cp(|g/m3) Cmax24 ur (|g/m3) g št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 1. Povprečne mesečne in najvišje dnevne koncentracije SO2 v avgustu 2009 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 1. Mean SO2 concentrations and 24-hrs maximums in August 2009 with the number of 1-hour limit value exceedences 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Figove c Ljublj ana Bežigrad Maribor center Celje Trbovlj e Nova Gorica Koper Mursla S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnj e Škale mob. Kovk Sv.Mohor 0 50 100 150 200 250 Mg/m3 I Cp (|g/m3) | Cmax ur. (|ig/m3) g št.prekoračitev urne MV od začetka leta I Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v avgustu 2009 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hour maximums in August 2009 with the number of 1-hour limit value exceedences Lj ublj ana Bežigrad* Maribor center* Celje* Velenje Trbovlj e * Hrastnik* Zagorje* Nova Gorica* Koper* Murska S. Rakičan* Vnaj narj e Maribor Pohorj e Krvavec* Iskrba* Otlica* Zavodnje* Kovk Sv.Mohor 0 20 40 60 80 100 120 140 Cp(^g/m3) i št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta g št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 v avgustu 2009 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v avgustu 2009 Figure 3. Mean O3 concentrations in August 2009 with the number of exceedences of 1-hour information threshold and 8-hrs target value - 1 ■ ■ 1 1 1 1 1 1 1 MESTNO 1 1 1 PODEŽELSKO 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bežigrad .............................i.............................i...... i i i i ■ i i i i i i i i i i i Ljubljana BF (R) 1 1 i i i ' i i i i i i Ljubljana Figovec ........................................................................................................miiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii .......i.............................i.............................i....... i i i Maribor center . i i i 1 1 i i i i i i Maribor Tabor . ....... . 1 I i i i EIS Celje* 1 1 1 1 1 . . . i 1 1 i i i i i i Celje i i i Trbovlje ■ ^^^ ^^^ 1 1 1 i i i i i i Zagorje ■ i i i i i i i i i i i Murska S. Rakičan - i i i i i i i i i i i Nova Gorica - i i i 1 1 1 i i i i i i Koper ...... ' ' 1 1 1 I i i i 1 1 i i i i i i Iskrba (R) i i i i i i Vnajnarje i i i Pesje ........................... 1 1 1 i i i Škale mob. _: ■ ! i i i i i i Prapretno ITT..........................i............... Iii i i i i Morsko (R) • i i ■ i i iii i i i i i i i Gorenje Polje (R) i i i i i i i i i i 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 | cp(|g/m3) g št.prekoračitev 24-urne MV ||| št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v avgustu 2009 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti Figure 4. Mean PM10 concentrations in August 2009 with the number of 24-hrs limit value exceedences 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Ljubljana = Murska S.Rakičan — Nova Gorica — Lj ublj ana Bež . . . □ - ■ Celje —Zagorje Koper — Nova Gorica ■ Murska S.Rakičan ---X ■ ■ Iskrba Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|ig/m3) in padavine v avgustu 2009 Figure 5. Mean daily concentration of PM10 (|ig/m3) and precipitation in August 2009 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana BF —■—Maribor center —Maribor Vrbanski p. —■—Iskrba Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (|ig/m3) v avgustu 2009 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (ig/m3) in August 2009 SUMMARY Air pollution in August 2009 was on the level of July. Concentrations of pollutants reached the highest values at the end of a 7-day period of stable summer weather between 15th and 21th August. The limit daily concentration of PM10 was exceeded only at the heaviest traffic spot at Ljubljana Figovec. SO2 concentrations were very low with occasionally short-time slightly higher values at some sites of higher altitude around the Šoštanj and Trbovlje Power Plants. Urban traffic site at Ljubljana Figovec was again the one with highest concentrations of nitrogen oxides, but still below the limit value. CO and benzene was far below the limit values. Ozone continued to be unseasonably low - except one exceedence at Otlica in Primorska region, concentrations were below the 1-hour information threshold, while the target 8-hour value was exceeded at all sites. 75 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - avgust 2009 Earthquakes in Slovenia - August 2009 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so avgusta 2009 zapisali 116 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 25 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega časa se razlikuje za dve uri (poletni čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v avgustu 2009 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. '/K If » • v.. f - * ™ » * ¿ S »K'U / km 13'm1 i4" m- i »'«y tí"»' ia«r Itfatf Magnilud* 0QQ Ml V 1 1 i ilkJilnp L. II 1 Id 19 HI 40 h» Slika 1. Potresi v Sloveniji - avgust 2009 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in August 2009 Avgusta so prebivalci Slovenije čutili dva potresa. Prvi potres se je zgodil 1. avgusta ob 3. uri 4 minute UTC (5.04 po lokalnem, poletnem času). Čutili so ga v/na Mengšu, Domžalah, Ljubljani, 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Radomljah, Trzinu, Medvodah, Šmartnem pod Šmarno goro, Vodicah nad Ljubljano, Dobu, Kamniku in okoliških krajih. Prebivalci so zaznali sunek, ki ga je spremljalo bobnenje iz tal. Zvok je ponekod prestrašil ljudi in živali. Tri tedne pozneje, 21. avgusta ob 22. uri 18 minut po UTC (oziroma 22. avgusta ob 0.18 po poletnem času) so se rahlo zatresla tla na jugovzhodu Slovenije. O šibkem potresu so poročali posamezni prebivalci Bednja. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - avgust 2009 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - August 2009 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Področje 2009 8 1 3 4 46,17 14,53 18 III-IV 2,5 Mengeš 2009 8 1 21 31 46,00 14,95 11 1,8 Moravče 2009 8 2 19 2 45,66 15,43 7 1,0 Vivodina, Hrvaška 2009 8 5 15 39 45,77 15,44 5 1,4 Žumberak, Hrvaška 2009 8 8 10 38 45,79 13,98 13 1,4 Podnanos 2009 8 9 14 47 45,45 15,07 7 1,0 Okrugljak, Hrvaška 2009 8 10 12 26 45,88 15,07 8 1,2 Ponikve 2009 8 14 14 39 46,52 14,91 6 1,3 Mežica 2009 8 19 3 36 46,21 15,64 10 1,1 Rogaška Slatina 2009 8 19 9 52 46,79 14,06 1 1,2 Bad St. Leonhard, Avstrija 2009 8 20 0 8 46,15 16,41 7 1,4 Kalnik, Hrvaška 2009 8 21 22 18 46,21 14,34 16 III 1,2 Bedenj 2009 8 22 6 41 46,41 15,77 15 1,1 Kidričevo 2009 8 22 8 59 45,61 14,26 15 1,1 Ilirska Bistrica 2009 8 23 1 8 45,96 14,93 8 1,0 Temenica 2009 8 24 23 58 46,17 15,68 4 1,2 Desinič, Hrvaška 2009 8 26 22 2 45,40 14,45 10 1,0 Gradišče, Hrvaška 2009 8 27 1 26 45,99 15,81 6 1,0 Veliko Trgovišče, Hrvaška 2009 8 27 7 0 46,00 15,83 10 1,9 Veliko Trgovišče, Hrvaška 2009 8 28 1 22 45,62 15,22 20 1,2 Semič 2009 8 29 6 8 46,17 14,52 16 1,6 Vodice 2009 8 29 10 56 46,22 15,56 14 1,1 Šmarje pri Jelšah 2009 8 30 6 3 46,32 15,51 9 1,0 Žiče 2009 8 30 19 55 46,51 14,29 14 2,4 Ferlach, Avstrija 2009 8 31 23 37 46,31 13,61 7 1,4 Bovec 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Svetovni potresi - avgust 2009 World earthquakes - August 2009 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - avgust 2009 Table 2. The world strongest earthquakes - August 2009 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 3.8. 17:59:56,1 29,04 N 112,90 W 6,2 6,9 10 Kalifornijski zaliv 9.8. 10:55:55,6 33,17 N 137,94 E 6,5 7,1 297 blizu južne obale Honšuja, Japonska 10.8. 04:06:31,0 11,61 S 166,09 E 5,8 6,3 6,6 35 otočje Santa Cruz 10.8. 19:55:40,3 14,10N 92,91 E 6,9 7,5 35 Andmansko otočje 10.8. 20:07:07,2 34,74 N 138,29 E 6,2 6,4 26 blizu južne obale Honšuja, Japonska Na območju Shisuoka je ena oseba izgubila življenje, 123 je bilo ranjenih. Poškodovanih je bilo 5192 zgradb. 12.8. 22:48:51,4 32,82 W 140,40 E 6,2 6,6 53 otočje Izu, Japonska 16.8. 17.8. 07:38:21,7 00:05:49,0 1,48 S 23,50 N 99,49 E 123,50 E 6,5 6,2 6,7 6,7 6,7 20 20 Kepulauan Mentawai, Indonezija jugozahodni del otočja Rjukju, Japonska Devet oseb je bilo ranjenih. 28.8. 01:51:20,4 7,13 S 123,43 E 6,3 6,9 642 Bandsko morje 30.8. 14:51:33,2 15,19 S 172,53 W 6,4 6,3 6,6 11 otočje Samoa V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v avgustu 2009. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja), Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja), Mw (navorna magnituda) 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - avgust 2009 Figure 2. The world strongest earthquakes - August 2009 79 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2009 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Na vseh merilnih mestih je bil v zraku cvetni prah ambrozije, pelina, metlikovk, hmelja, trav in koprivovk. Največ cvetnega prahu so v zrak prispevale koprivovke, približno polovico vsega cvetnega prahu, in ambrozija s petino do četrtino vsega cvetnega prahu. Največ cvetnega prahu smo v avgustu zabeležili v Mariboru, in sicer 5.386 zrn, v Ljubljani je bilo 2.978 zrn, najmanj pa v Kopru 1385. 600 500 CO m400 er N o > m I- >œ 300 200 100 -- Koper Ljubljana Maribor 0 I II I Lli Ji I A; t I. n\w 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v avgustu 2009 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, August 2009 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku v avgustu 2009 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Avgust se je začel s sončnim in vročim vremenom, 3. avgusta se je pooblačilo in do večera je že povsod deževalo. Deževen je bilo tudi 4. avgust; padavine so bile najbolj obilne na Mariborskem območju, kar se je odražalo tudi na obremenjenosti zraka s cvetnim prahom. Naslednji dan se je najprej zjasnilo na Obali, a tudi drugod se je vsebnost cvetnega prahu v zraku opazno zvišala. Med 6. in 9. avgustom je bilo dokaj sončno in v zraku je bilo precej cvetnega prahu, največ v Mariboru. 10. avgusta se je oblačnost postopoma zgostila in v noči na 11. avgust je deževalo, čez dan pa se je postopoma zjasnilo. Padavine so znižale koncentracijo cvetnega prahu v zraku. Nekaj sonca in nekaj oblakov je bilo tudi naslednji dan in nato 13. avgusta, ko so zvečer že nastajale plohe in nevihte, več 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja dežja pa je bilo ponoči; naslednji dan pa so se oblaki že umikali. Dež je opazno vplival na vsebnost cvetnega prahu v zraku. 50 40 30 co E Ž Ct N O > 20 LU I— 10 Koper Ljubljana ^^ Maribor I HMELJ a D \u .. Iii 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega hmelja 2009 Figure 2. Average daily concentration of Sweet Hop (Humulus) pollen, August 2009 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav avgusta 2009 Figure 3. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, August 2009 15. in 16. avgusta je bila v nižinskem svetu celinskega dela Slovenije zjutraj megla, čez dan je bilo večinoma sončno. 17. avgust je bil vroč in večinoma sončen s popoldanskimi nevihtami. V zraku se je začel pojavljati cvetni prah hmelja. Sledila sta dva sončna in vroča dneva, predvsem v Mariboru smo zabeležili opazen porast obremenjenosti zraka s cvetnim prahom. Nekaj več oblačnosti je bilo sprva 20. avgusta. Sončno in vroče je bilo tudi naslednji dan, 22. avgust se je začel z nevihtami, po sončni sredini dneva pa so popoldne spet nastajale nevihte, ki so na cvetni prah najbolj vplivale v Mariboru. Ob sončnem vremenu je bila na Obali burja, čez dan se je 23. avgusta zjasnilo tudi drugod, vendar cvetnega prahu ni bilo prav veliko. Nato je bilo sončno vse do 27. avgusta, ko so bile popoldne nevihte. Ob jugozahodnem vetru je bilo 28. avgusta sončno, naslednji dan se je pooblačilo, padavine so najkasneje zajele Obalo, za širjenje cvetnega prahu razmere niso bile ugodne. Ob burji se je 30. avgusta zjasnilo, drugod je zapihal severovzhodnik. Mesec se je iztekel s sončnim vremenom. 0 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 20 16 12 CO E Z 01 N O > 8 LU >(0 4 - Koper Ljubljana Maribor TRPOTEC I. rtTTC T 1 111 o -, 1 3 5 7 9 Li.. I nnmm 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca avgusta 2009 Figure 4. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, August 2009 350 300 £ 250 Ž £ 200 N O d 150 > LU 100 + KOPRIVOVKE >w 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk avgusta 2009 Figure 5. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, August 2009 250 200 150 CO E Z Q! N O V100 LU I— Koper Ljubljana Maribor AMBROZIJA 50 0 3 5 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije avgusta 2009 Figure 6. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, August 2009 1 7 9 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina avgusta 2009 Figure 7. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, August 2009 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru avgusta 2009 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, August 2009 ambrozija pelin metlikovke / ščirovke hmelj trpotec trave koprivovke SKUPAJ Koper 20,8 7,1 3,6 5,1 4,3 5,0 47,9 93,8 Ljubljana 25,0 7,1 2,0 2,1 3,8 3,7 51,0 94,6 Maribor 20,8 6,5 1,7 3,7 2,7 2,6 53,9 92,0 12 10 CO £ 8 Ž or N METLIKOVKE/SCIROVKE o > LU I— >W 2 Koper Ljubljana Maribor I I 0 ■T 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk/ščirovk avgusta 2009 Figure 8. Average daily concentration of Amaranth/Goosefoot family (Chenopodiaceae/Amaranthaceae) pollen, August 2009 Ambrozija predstavlja enega izmed najpomembnejših vrst alergogenega cvetnega prahu pri nas. Na zadnji sliki v prispevku smo prikazali prisotnost cvetnega prahu ambrozije v zraku v avgustih od začetka meritev. V Ljubljani smo začeli meriti že leta 1996, v Kopru 1999, v Mariboru pa šele leta 2002. Zaradi težav z lovilcem cvetnega prahu v zraku v Mariboru manjkajo podatki za leto 2008, saj so bile meritve prekinjene in rezultat ni primerljiv z ostalimi leti. Iz prikazanih podatkov lahko razberemo, da se obremenjenost iz leta v leto spreminja, vzorec sprememb pa se razlikuje tudi med merilnimi mesti. V Ljubljani izrazito izstopata leti 2001 kot zelo obremenjeno in leto 2004 kot zelo skromno po količini cvetnega prahu ambrozije. V Kopru je bilo največ cvetnega prahu ambrozije leta 6 4 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 2002, najmanj pa tako kot v Ljubljani leta 2004, ki pa v Mariboru ni bilo najbolj skromno s cvetnim prahom ambrozije. 1600 1400 1200 Ž 1000 N O _J > LU I— 800 600 400 200 0 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 Slika 9. Avgustovska obremenjenost zraka s cvetnim prahom ambrozije v obdobju 1996-2009 v Ljubljani, Kopru in Mariboru. Podatki za leto 2008 v Mariboru so nepopolni, zato na sliki niso prikazani Figure 9. Counts of Ragweed pollen grains in August in the period 1996-2009 in Ljubljana, Maribor and Koper SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, on the North Mediterranean coast in Koper and in Štajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in August: Ragweed, Grass family, Plantain, Amaranth/Goosefoot family, Mugwort, Hop and Nettle family. 84 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012008 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 4-6 MB) ali tiskanje (velikost okoli 10-15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje.