taBakum d.o.o. ••• ::: II" ejport-import KMETIJSKA MEHANIZACIJA: Takojšnja dobava traktorjev: ZETOR, UNIVERZALE, SAME, TORPEDO, TOMO VINKOVIČ Samonakladalke, trosllci, prikolice Po nabavnih cenah AKUMULATORJI Maribor Novo mesto, Velika Cikava 25, tel. 068/322-625 DOLENJSKI LIST Št. 3 (2318), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 20. januarja 19941 Cena: 100 tolarjev n DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Že tretji teden smetarske afere LU >o Vranovičani tretji teden stojijo pred odlagališčem odpadkov in ne dovolijo dovoza smeti - Bojazen pred epidemijami iz prepolnih smetnjakov - Pozivi na sodišče DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ČRNOMELJ, VRANOVIČI - Črnomaljsko odlagališče komunalnih odpadkov pri Vranovičih je zaprto že tretji teden. V ponedeljek, ko so nastajale te vrstice, so prebivalci Vranovičev še vedno stali pred vhodom na deponijo in niso dovolili, da bi Komunala tja še dovažala smeti. Kot je zatrdil predstojnik oddelka za lokalni razvoj Dušan Kočevar, bodo morali v dnevu ali dveh zadevo rešiti, kajti zaradi kupov smeti postajajo razmere v občini že alarmantne. Letos 400 volvov Zanimanje za te avtomobile narašča -Naprodaj pri Revozu NOVO MESTO - Kljub temu Ja do napovedane združitve švedskega Volva in francoskega Renaulta ni prišlo, bodo v Sloveniji avtomobili te po vsem svetu cenjene švedske firme še naprej naprodaj v Revozovi prodajno - servisni mreži. V oddelku za zastopanje in trženje avtomobilov Volvo računajo na velik prodajni uspeh novega modela 850 Estate in sploh Volvovih modelov letnika 1994. Skupaj naj bi letos prodajo teh vozil v Sloveniji podvojiti, če ne celo potrojili, saj zanimanje za avtomobile Volvo med kupci avtomobilov višjega razreda narašča. Letošnji cilj je 400 prodanih avtomobilov Volvo v Sloveniji in utrditev te avtomobilske znamke na Hrvaškem. Takim pričakovanjem ustreza tudi pošiljka avtomobilskih delov in dodatne opreme, ki je konec lanskega leta prispela v Slovenijo iz Švedske. Razen tega, da so kupi smeti iz dneva v dan večji, se, odkar smo nazadnje pisali, ni zgodilo nič posebej novega. Vranovičani namreč še vedno pričakujejo odgovore z republike in se do takrat ne želijo pogovarjati s predstavniki občine. Prav tako pa se ni nihče od najvišjih državnih organov in posameznikov odzval in ne ukrepal na obvestila o zapori deponije, ki so prišla iz občinske skupščine. Zato je občinski • Inšpekcijske službe so opravile preglede na deponiji in po naseljih. Ker se boje, da se bodo iz teh kupov smeti razširile bolezni, so pritisnile na izvršni svet, da odpadke čim prej odpeljejo. Tudi na Zavodu za socialno medicino in higieno v Novem mestu menijo, da je ogroženost ljudi zaradi neodpeljanih smeti vse večja. izvršni svet od pristojnih ponovno zahteval, naj ustrezno ukrepajo. Na občini so pripravili program, ki bi ga na razgovorih ponudili Vranovičanom kot odškodnino za bližnje odlagališče. V letošnjem letu naj bi jim zgradili pločnik in postavili javno razsvetljavo. Za naslednja leta bi se o načinu izplačil in višini še dogovarjali ter dodatne stroške vključili v ceno komunalnih storitev. Predvidoma naj bi znašala renta, ki bi bila zajeta v ceni odvoza komunalnih odpadkov, od 5 do 10 odst. od sredstev, ki bi jih zbrali z odvozom smeti. Sicer pa so zaradi motenja posesti na sodišču vložili tožbe zoper vse krajane, ki varujejo dohod na deponijo. Izvršni svet je sprejel tudi sklep, da krajane seznani z nastalimi stroški, ki jih bodo morali vrniti. Ti znašajo po ocenah že okrog 3,5 milijona tolarjev in sedaj bremenijo Komunalo in občinski proračun, posredno pa davkoplačevalce. Ker naj bi hkrati iskali v občini lokacijo za novo deponijo, je izvršni svet naročil oddelku za lokalni razvoj, naj skliče projektni svet za ravnanje z odpadki ter pripravi program za ureditev nove deponije z roki in nosilci. M. BEZEK-JAKŠE ANTON PRAŠIČEK SE JE IZKAZAL - Pri cerkvi sv. Antona v Šentjoštu je bilo v ponedeljek spet živo. Maši je sledila že tadicionalna licitacija klobas, salam, krač in drugih suhomesnih dobrot, ki so jih prinesli farani. Slavko Kozoglav, ki licitacijo vodi že 30 let, pred njim pa je to počel tudi njegov oče, s prodajo ni imel težav. Vse je šlo za med. Stopiški župnik Edi Evberje kupce, ki so dobrote preplačali in na tu način prispevali za podružnično cerkev, “požegnal" še z domačim žganjem. (Foto: M. Vesel) Obmejna šola pomeni več kot dve vojašnici Odprli nove šolske prostore v Fari FARA - V Fari v KS Kostel v kočevski občini so v ponedeljek, 17. januarja, odprli nove šolske prostore. Sodelovala sta tudi predstavnika ministrstva za šolstvo in šport, državna sekretarka Tea Valenčič in Niko Žibert, ter mnogi drugi. Ravnateljica šole Vera Cimprič je v nagovoru ob otvoritvi ponovila misel ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra, da ena nova šola ob meji pomeni več kot dve vojašnici, nato pa dodala, da gre za otvoritev prve faze gradnje te šole, ki je bila dokončana z dvomesečno zamudo (zaradi izredno slabega vremena), druga faza gradnje pa se bo začela že spomadi, denar zanjo pa je zagotovljen. Otvoritev bo predvidoma že jeseni. V prvi fazi je urejenih okoli 600 kv.m prostorov, to je učilnice, prostor za malo šolo, zbornica, pisarne, sanitarije in še nekateri prostori, v drugi fazi pa bo pozidanih še za okoli dvakrat toliko prostorov (športna dvorana, kuhinja, specialne učilnice, tehnična delavnica, računalniška učilnica itd.). Nova šola je priključena na novo čistilno napravo, kjer pa zdaj dela le mehanski del čiščenja, medtem ko bo biološki del deloval, ko bo nanjo priključen še kanal iz smeri naselja Vas, ki bo odvajal odplake iz najpomembnejših objektov Vasi. To bo predvidoma dokončano to pomlad, ko bo vreme omogočalo dela. Po “počitnicah” februaija spet delo vAdrii Začeli delati nov model prikolice - Jutri plača NOVO MESTO - Pred božičem se je proizvodnja v novomeški Adrii Caravan, katere večinski lastnik je republiški Sklad za razvoj, ustavila in delavci so ostali doma na podaljšanih prisilnih zimskih počitnicah. Vendar so v nekaterih službah kljub temu delali, na primer v konstrukciji. V Adrii pripravljajo nov model prikolice in njegova proizvodnja naj bi stekla v začetku februarja. Tako je že steklo tudi delo v proizvodnji, in sicer na prvi liniji, kjer so začeli delati v ponedeljek, 17. januarja, tem delavcem se bodo pridružili novi v ponedeljek, 24. januarja, celotna proizvodnja z vsemi službami pa naj bi stekla 1. februarja. Jutri, v petek, naj bi po zagotovilu direktorja Danila Plesničarja sindikatu dobili decembrsko plačo. A. B. RDEČI KRIŽ PRI OSKRBOVANCIH ČRNOMELJ - Aktivistke občinskega odbora Rdečega križa Črnomelj so pretekli teden obiskale vse oskrbovance v tukajšnjem domu starejših občanov. Čestitale sojini ob novem letu in jim prinesle skromna darila. KLEPET Z JANEZOM JANŠO METLIKA - Občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov Metlika bo pripravil klepet z ministrom za obrambo Janezom Janšo in sicer v petek, 21. januarja, ob 17,30 v tukajšnjem kulturnem domu. Vabljeni! Gozdaiji so zdaj za stečaj Žage Skupščina sevniške Žage je le potrdila odločitev zbora delavcev Žage za stečaj podjetja - Ribarjenje v kalnem ali le nerazumljiv sklep zapisnika?_ Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: * Delavci so zdaj za stečaj Žage na 3. strani: * Krompir po sramotni ceni na 5. strani: * Strnitev vrst desno od centra na 7. strani: * Podarjenega ni težko razprodati na 9. strani: * Vrija oproščen treh kaznivih dejanj na 11. strani: * Belokranjci niso kost za »oglabanje« na 12. strani: * Jadranski biser z bolečino na 15. strani: * Sprenevedanje pomembnega organa banke SEVNICA - Kritične razmere na sevniški Žagi, potem ko so njeni delavci deložirali gozdarje iz njihovih pisarn, da bi, kot so izjavili, zaščitili družbeno premoženje, dobivajo nenavaden epilog. Namreč skupščina Žage, v kateri imajo gozdarji večino, je zatem ko seje seznanila z zahtevo zbora delavcev Žage, da gre podjetje v stečaj, pridružila tej zahtevi, in sicer zaradi plačične nesposobnosti in zadolženosti Žage. To popolno soglasje delegatov GG TOK-a gozdarstvo Sevnica -Ludvika Grilca, predsednika skupščine Žage, Jožeta Guština, direktorja TOK-a, Branka Podpadca, ter delegatov Žage Marine Božič in Jožeta Lisca na izredni seji skupščine Žage, na kateri so sodelovali tudi v. d. glavnega direktorja GG Brežice Niko Rainer, njegov namestnik Petar Huis, direktor Žage Slavko Zakšek, predsednik upravnega odbora Žage Dušan Perko in vodja splošno-kadrovske službe Jožica Penič - je nenavadno, ker so gozdarji TOK-a še 6. januarja letos, ko je zbor delavcev Žage sklenil predlagati uvedbo stečajnega postopka za Žago, da bi si na ta način zagotovili socialno varnost vsaj za 2 leti od dr- • Direktor Slavko Zakšek je izdelal analizo poslovanja Žage od ustanovitve podjetja 30. aprila 1991, v kateri razgrinja vznike za izgubo in njeno povečevanje v letu 1993, program in organizacijo dela ter sanacijo stanja. 26 delavcev naj bi v eni izmeni razrezalo 18.000 m3 hlodovine na polnojarmeniku in širokplistni tračni žagi. Po njegovem bi Žaga imela stvarno možnost obstoju in vračila vseh dolgov, najpozneje v dveh letih. Za v. d. direktorja GG Brežice Nika Rainerja bo Zakšek izdelal tudi potek razmer na Žagi od ustanovitve podjetju. Zakšek nam je povedal, da je bil zaradi stečaja že večkrat na občini in sodišču, pričakuje pa, da bo stečnj razglašen najpozneje v 3 ali 4 tednih. Delavci Žage bodo ta čas porabili za uslužnostni razrez lesa in urejanje podobe Žage, da bo primerno pričakala stečajnega upravitelja. žave (zavoda za zaposlovanje), izjavljali, da so se ves čas bali ravno takšnega razpleta oz. scenarija. Skrb gozdarjev je bila razumljiva, saj so v us- tanovitev Podjetja za predelavo in promet z lesom Žaga, d.o.o., Sevnica, vložili milijon mark, ob tem dvotretjinskem ustanovitvenem deležu pa se TOK pojavlja tudi kot eden največjih upnikov za neplačano hlodovino, dobavljeno Žagi. Da so stvari marsikomu nejasne, priča zmedena vsebina izpiska sprejetih sklepov omenjene izredne seje skupščine 11. januarja v Brežicah, kjer je dobesedno zapisano: “S tremi glasovi ZA in 2 vzdržanimi (zaradi nerazumljivosti) je bil sprejet 2. sklep: Sklepi 18. redne seje skupščine Žage. d.o.o., z dne 5. 1.1994 ostanejo v veljavi do uresničitve 103. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s 5 glasovi ZA je bil spre- PAVE1. PERC PODVOJENA BREZPOSELNOST RIBNICA - Konec minulega leta je bilo v ribniški občini 1.480 brezposelnih, kar pomeni, da je znašala brezposelnost kar 32 odst. Med brezposelnimi je 450 žensk in 115 iskalcev prve zaposlitve. Zaradi stečaja Rika in Ko-nfekte se je število brezposelnih povečalo za 475, trajno presežnih delavcev iz vseh firm pa je 577. V enem letu se je tako brezposelnost v ribniški občini podvojila in je med najvišjimi v Sloveniji. Bila pa bi še večja, če se okoli 400 ljudi ne bi lani samozaposlilo. Urad za delo skuša brezposelnost ublažiti tudi tako, da organizira prekvalifikacijsko izobraževanje, ki ga obiskuje okoli 100 lesarjev in 50 tekstilnih delavk. HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450 Ker znaša. ’.!A T°VMALČEK PRINOVOTEHNI - VNovotehninem salonu avtomobilov '""-Lancia na Novem trgu v Novme mestu so v torek začeli prodajali tudi novi ■la,ov "‘odel cinquecento. Gre za najmanjši avto te italijanske tovarne: le tri metre " četrt dolgi ter slab meter in pol širok; vendar presenetljivo udoben avtomobilček, 1 res 'j“dvse primeren za mestne vožnje. Model, ki ga prodajajo v Novotelmijani *ff***k prodajo avtomobilov ima močnejši, 900-kubični motor z močjo 30 BI KM) pri 5500 o/min; menjalnik je petstopenjski, vbrizgavanje goriva ele-ronsko; poraba 4,7 / na 100 km pri konstantni hitrosti 90 km/li, pri 120 kmlh ’,(P" mestni vožnji 6,61 na 100 km. prostorna in udobna. In še cena: 1.028.00 arJev, z metalno barvo pa 1.046.000 tolarjev. (Foto: A. B.) TERMOTEHNIKA VEČ KOT TRGOVINA • ogrevanje • izolacije • elektromaterial • vodovod • kanalizacija • ogledi na objektu • plinske instalacije • popolna avtomatizacija kotlovnic in celotnega ogrevalnega sistema Tel.: 068/322-550, 23-903, 23-933 Mačkovec 12, Novo mesto Nagrajenec tega tedna ie 054215 HOČEVAR MIRAN, GLAVNI TRG 13, 68000 NOVO MESTO Še je prvi zakon moči je dolg Hnrnške do krške jedrske elektrarne še vedno l čez 40 milijonov mark, jo je Slovenija obvestila, da ji ne bo več pošiljala elektrike iz Krškega. Hrvaška se je znašla po svoje. Enostavno je iz sistema vzela toliko elektrike, kolikor misli, da ji pripada, ker je lastnik polovice elektrarne. Pri tem se je sklicevala na pravo, pogodbe in mednarodne listine, medtem ko so slovenski mediji dejanje označili za krajo. Dr. Janez Šmidovnik daje Hrvaški v svojem pismu sobotnemu Delu povsem prav in šiba slovensko intelektualno revščino ter nepoznavanje prava, ki nas smešita pred svetom. Z njegovim poznavanjem prava se ne moremo bosti, zato prepuščamo strokovnjakom, da rečejo svoje o tem, ali pravno Hrvaški res pripada polovica elektrike samo zato, ker je lastnik polovice elektrarne, pa čeprav je ne plačuje in pozablja tudi na nekatere druge obveznosti. Pri vsem moramo upoštevali tudi to, da jedrska elektrarna le ni povsem navadna lastnina, saj lahko ob pomanjkanju sredstev za obratovanje kaj hitro poslane nevarna za širšo okolico. Ko tehtamo dejanje, ne smemo pozabiti, da se Hrvaška rada sklicuje na dogovore le takrat, ko njej to ustreza, pa tudi na to ne, kolikokrat smo se Slovenci jezili na svojo državo, ker preveč popušča in se drži predpisov. Končno se lahko tudi vprašamo, ali svet res tako ceni intelektualno obnašanje in spoštuje pravne norme. Odgovorov nam ni treba iskati kje daleč v mednarodni politiki. Dogodki na Balkanu so dovolj zgovorna priča, da se žal še vedno upošteva predvsem moč: vojaška, politična, gospodarska. BREDA DUŠIČ-GORNIK Obeta se Sklad za dekomisijo NEK V februarju obravnava v državnem zboru? - Oba kupca naj bi z višjo ceno pri kWh elektrike iz Krškega vsako leto zagotovila okrog 30 milijonov mark v poseben sklad KRŠKO - Na pobudo krškega poslanca v državnem zboru Branka Janca je skupina poslancev pripravila predlog zakona o skladu za dekomisijo Nuklearne elektrarne Krško. Odzivov na predlog še ni, vendar predlagatelji ne pričakujejo večjih zapletov okrog njega, čeprav ga vlagajo poslanci in ne vlada, ki bi to morala storiti. “Vztrajal bom, da bo sedež sklada v Posavju, ker je ta regija najbolj zainteresirana za dobro dekomisijo. Najslabše za Posavje bi bilo, če bi elektrarno zaprli brez postopkov de-komisije. Okrog tega je bilo že veliko politične demagogije, kije zagovarjala zapiranje brez predvidenih sredstev,” pravi poslanec Janc. Osnovni namen sklada je, da pravočasno zbere sredstva za zagotovitev zapiranja in razgradnje NEK, shranjevanje srednje in nizko radioaktivnih odpadkov ter iztrošenega goriva. S sistemskim urejanjem tega področja naj bi preprečil, da bi breme dekomisije padlo samo na ramena Slovenije. Ministrstvo za okolje je namreč želelo zbirati sredstva v okviru ekološko-razvojnega sklada, ZE ZANIMANJE ZA JAVNA DELA RIBNICA - V ribniški občini bodo prek javnih del zaposlili okoli 40 ljudi, pri čemer ni upoštevan program vzdrževanja cest. Se pred letom dni zanimanja za zaposlitev prek javnih del sploh ni bilo. Gre za javna dela, kot je vzdrževanje in urejanje športnih igrišč, pomoč otrokom z motnjami v učnem procesu, prevozi šolarjev, pomoč in nega na domu, delavce pa potrebujejo tudi kmetje, ki za nove kmetije krčijo zaraščena zemljišča. na kar po Jančevem mnenju Hrvaška gotovo ne bi pristala. Višino stroškov za razgradnjo elektrarne je težko predvideti, saj se ocene razlikujejo in segajo od nekaj sto milijonov do milijarde mark. Po predlogu zakona naj bi se v sklad zbi- DVORNIK IN ČADONIČEVA V BELI KRAJINI METLIKA, ČRNOMELJ -Minuli petek sta Belo krajino obiskala državni sekretar za ceste Marjan Dvornik in poslanka v državnem zboru dr. Vida Čado-nič-Špelič. Pogovarjala sta se z vodstvom metliške in črnomaljske občine ter se udeležila javne tribune v Dobličah. Belokranjci so od g. Dvornika zvedeli, da lahko v letošnjem letu pričakujejo predvsem ureditev križišča Vinogradniške ceste s Cesto bratstva in enotnosti v Metliki, adaptacijo ceste od Vahte proti Jugorju, asfaltranje cest od dobličkega ovinka do Griča in v Bistrici ter rekonstrukcijo in asfaltiranje obkolpske ceste od Vinice do Sinjega Vrha. Čadoničeva pa je na javni tribuni govorila predvsem o strategiji razvoja kmetijstva in pokojninah. ralo 0,004 ekuja za kilovatno uro v NEK proizvedene električne energije. Na ta način bi se letno zbralo približno 30 milijonov mark. Predlagani znesek dviga cene kilovata znaša okrog 2 odst. prodajne cene električne energije. Sedež sklada naj bi bil po predlogu zakona v Krškem, upravljal bi ga petčlanski upravni odbor (tri člane • Brežiški Zavod za prostorsko načrtovanje je predsedniku državnega zbora Hermanu Rigelniku v prvih dneh januarja poslal amandma na predlog zakona. Predlaga, n^j se v zakonu zapiše, daje sklad neodvisen od vpliva NEK in njenih investitorjev, poleg tega pa še, da bi bil sedež sklada v Brežicah. Branko Janc opozarja, da bo sklad finančno tako oblikovan, da ne bodo možne finančne mahinacije, poleg tega pa poleg direktorja in strokovnega delavca ne bo zaposloval drugih delavcev. Zato je zanj predvsem pomembno, da je sedež sklada v Posavju. imenuje vlada, enega Banka Slovenije in predsednika državni zbor). Poslovanje sklada bi vodil direktor, ki ga imenuje vlada. Zakon bi sklad omejil pri vlaganjih in mu dovolil le naložbe v prvorazredne državne vrednostne papirje in depozite. B. D.-G. BORCI O SVOJEM POLOŽAJU KOČEVJE - Minuli petek so s predstavniki borčevskih krajevnih združenj obravnavali gradivo o zakonih vojnih veteranov, žrtvah vojnega nasilja in vojnih invalidih. Izoblikovali so svoje predloge, kijih bodo posredovali Izvršnemu odboru skupščine Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije v Ljubljani. Seznanili so se tudi s spomenico o stališčih in pogledih vodstva slovenske borčevske organizacije v zvezi s predvideno obravnavno nekaterih odprtih vprašanj iz novejše zgodovine v Državnem zboru Republike Slovenije. Pogovorili so se o izdaji novih članskih izkaznic in pregledu evidence o vojnih ujetnikih. Krajinske zasnove Gorjancev Na razpis 5 ponudb -Stroka predlaga Acer NOVO MESTO - Ko je bila pred časom na seji skupščine občine Novo mesto sprejeta pobuda za razglasitev Gorjancev za krajinski park, je novomeški izvršni svet konec lanskega oktobra objavil javni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za izdelavo krajinskih zasnov Gorjancev, ki so temelj za razglasitev za krajinski park. Na razpis se je prijavilo 5 ponudnikov: ljubljanski Biro nizke gradnje, republiški Geodetski zavod, Komunalno podjetje Ljubljana ter novomeški podjetji Acer, d.o.o., ter Pionirjev Projektivni biro. Na Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje so opravili primerjavo med ponudniki, in sicer glede na cene pa tudi na nekatere formalnosti, kot so registracija, sestava delovne skupine itd. V kasnejšem podrobnem pregledu in analizi so največ pozornosti namenili sestavi delovne skupine, referencam in podrobnejšim dispozicijam za izdelavo naloge. Iz dispozicij je namreč razvidno, kako ponudniki poznajo ta prostor in problematiko. Po opravljeni analizi so na Zavodu ugotovili, da edino Acer, d.o.o, v celoti izpolnjuje razpisne pogoje, zato predlagajo, da ga določijo za izdelovalca krajinskih zasnov Gorjancev. J A. B. KRVODAJALSKA AKCIJA ČRNOMELJ - Občinski odbor Rdečega križa Črnomelj organizira redno republiško krvodajalsko akcijo v črnomaljski občini. V torek, 25. januarja, bo akcija potekala od 7. do 13. ure v srednji šoli v Črnomlju, v sredo, 26. januarja, pa od 7. do 12. ure na zdravstveni postaji v Semiču. RK prosi vse krvodajalce, da se akcije udeležijo. DOLENJSKA ŽELEZNICA V PRIČAKOVANJU STOLETNICE - Slovenski železničarji, še posebej Vozlišče v Novem mestu, se še pripravljajo na slavje ob stoti obletnici prihoda “železne kače” na Dolenjsko. Slavje naj bi bilo junija, prvo besedo pa bo imel muzejski vlak. Na sliki: tudi slovenske železnice se počasi približujejo evropskim. V lanskem letu so po vsej Sloveniji zamenjali kar 188 kretnic, med katerimi so bile nekatere še iz časov cesarja Franca Jožefa. Eno od teh so menjali tudi na postaji v Bršljinu. Za 35progovnih delavcev je bil ta dan naporen in še moker po vrhu. (Foto: J. Pavlin) ALUFINAL PETERKOVIC KURIRSKA POT 4 - 68270 KRŠKO - SLOVENIJA 1 elcfon/fu: 0608/32-616 VABI K SODELOVANJU SPOSOBNE IN USTVARJALNE SODELAVCE ZA ZASEDBO DELOVNIH MEST: 1. KONSTRUKTER ALU KONSTRUKCIJ: — od kandidata pričakujemo: — VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe strojne ali gradbene smeri — 5 let delovnih izkušenj — znanje enega svetovnega jezika — znanje računalništva Kdo bo “hranil” Ljubljano, če propade Maribor? Negospodarstvo ne more brez gospodarstva MARIBOR - Tudi na začetku letošnjega leta teče v Mariboru vse po starem: delavci opozarjajo, da imajo premajhne plače in da z njimi ne morejo več preživeti, menedžerji pa pojasnjujejo, da višjih plač ne morejo zagotoviti, ker denarja preprosto nimajo od kod vzeti. Zato, da bi dokazali, kako težke so socialne razmere v Mariboru in celotni regiji, je območni svet Svobodnih sindikatov v Podravju pripravil primerjalno analizo o gibanju plač v gospodarstvu v večjih slovenskih mestih. In kaj je pokazala analiza? V lanskem letu so se do konca oktobra neto plače v gospodarstvu najbolj povečale v Novem mestu, in sicer kar za 27 odst. V Ljubljani so se v istem obdobju plače povečale za 23 odst., v Kranju za 21 odst., v Celju za 20 odst., v Mariboru za 19 odst. in v Murski Soboti celo samo za 16 odst. Oktobra so imeli najvišje plače v gospodarstvu Ljubljančani. Povprečen Ljubljančan je prejel nekaj več kot 54 tisoč tolarjev neto plače, povprečen Koprčan 53 tisoč tolarjev, Kranjčan 51 tisoč tolarjev, No-vomeščan 48 tisoč tolaijev, Celjan 46 tisoč tolarjev, Murskosobočan 46 tisoč tolaijev in povprečen Mariborčan samo 43 tisoč tolaijev. V občinah okoli Maribora pa so bile plače še nižje. Razlike so torej očitne. Pa ne samo pri plačah, pač pa tudi v stopnji brezposelnosti. V Novem mestu je bilo oktobra lani glede na število zaposlenih 14 odst. brezposelnih, v Ljubljani 16 odst., v Celju 17 odst., v Kranju in Murski Soboti 21 odst., v Mariboru pa kar 27 odst. Mariborčani vztrajno dokazujejo, da je dosedanja gospodarska politika najhuje prizadela stara industrijska središča ter tovarne strojne in investicijske opreme, ki so povsod osnova narodnega gospodarstva in ki jim povsod po svetu tudi pomagajo z ugodnimi krediti spremljati proizvodnjo in prodajo banke in tudi država. Le kdo bo denimo za gotovino kupil v Metalni ogromna dvigala in moderno investicijsko opremo za kakšno luko ali tovarno, če lahko dobi od japonskih in nemških proizvajalcev vse na kredit. Samo še ena številka za primerjavo. V Mariboru, ki je po številu zaposlenih še vedno največji industrijski bazen v Sloveniji, dela v gospodarstvu 49 tisoč ljudi, od tega v industriji nekaj čez 20 tisoč. V Ljubljani pa dela v negospodarstvu okoli 46 tisoč ljudi. Zlasti ob zadnji številki se pojavlja med Mariborčani zaskrbljenost tudi za Ljubljančane in pravzaprav za vso Slovenijo. Le kdo bo “prehranil” armado ljudi v negospodarstvu v Ljubljani, če bodo propadla stara industrijska središča? TOMAŽ KŠELA 2. VODJA PROIZVODNJE: — od kandidata pričakujemo: — V. ali IV. stopnjo izobrazbe — 5 let delovnih izkušenj — organizacijske sposobnosti vodenja proizvodnje 3. VODJA RAČUNOVODSKO KNJIGOVODSKIH DEL: — od kandidata pričakujemo: — VI. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe — delovne izkušnje — znanje enega svetovnega jezika (prednost ITALIJANŠČINA) Poskusno delo za vse kandidate traja 6 mesecev. Svojeročno napisane ponudbe pošljite na naslov: ALUFINAL Kurirska pot 4 68270 KRŠKO v roku 8 dni po objavi. Adriatic * zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. vabi k sodelovanju komunikativne, dinamične sodelavce, ki jih veseli delo s strankami, za posredovanje naših zavarovanj na območju poslovne enote Novo mesto, ki obsega: občine Novo mesto, Trebnje, Sevnica, Krško, Brežice, Metlika in Črnomelj. Ponujamo vam možnost redne zaposlitve ali dela po pogodbi v naših pooblaščenih agencijah. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh na naslov: Adriatic Zavarovalna družba, d.d., Koper Poslovna enota Novo mesto Kettejev drevored 37 68000 NOVO MESTO B Politika in imuniteta Takrat, ko v Sloveniji še ni bil v sedanji meri ob veljavo politični sistem socialističnega samoupravljanja, je nekako veljalo, da je olitična kultura tostran Karavank, a severno od Kolpe, pomanj-ljiva. Šlo naj bi za to, da o kaki dvomljivi zadevi javnega pomena Slovenec temeljito govori šele tedaj, ko zadeva pride na dan kot razvpita afera. Politična kultura, pripisana takratnim samouprav-ljalcem in torej pomanjkljiva, še vedno deluje, kajti aferaštvo je še vedno slovenska stalnica. Ob vsaki od številnih afer postsocialistična Slovenija dobi v temeljito množično in strokovno obdelavo kaj novega iz teorije in prakse politike. V silnih javnih polemikah, katerih namen je tudi preusmeriti srd besnih Slovencev na področja, kjer postane nenevaren, se je znašla tudi imuniteta članov državnega parlamenta. Sprva je pri tem šlo sicer za vsakomur razumljivo željo po sodni poti raziskati, ali sedijo v državnem zboru, zlasti pa v svetu, ljudje, ki so kako v opreki z zakonom. Potem so stopili na prizorišče utemeljitelji obstoječe slovenske zakonodaje in ljudstvu nadrobili toliko teoretičnih drobtin o imuniteti, daje ljudska modrost bila prisiljena ostati nekje spodaj. Kljub temu ljudje razmišljajo na to temo. BORIS VUKŠINIČ, avtoprevoznik iz Križevske vasi, občina Metlika: “Poslansko imuniteto si predstavljam kot zaščito, ki bi poslance varovala pred tem, da bi jih kdo preganjal zaradi stavari, ki izhajajo iz njihovega dela, ne pa, da bi bili zaščiteni tudi za prestopke, zaradi katerih moramo običajni državljani odgo-vaijati pred sodiščem ali iti celo v zapor. Če jo bomo razumeli tako, se sprašujem, kaj je z načelom, da smo pred zakonom vsi enaki.” ANTON WEISS, iz Črnomlja, zastopnik zavarovalnice Triglav: “Ce sodimo imuniteto po odločitvi državnega sveta, potem se spet vračamo v obdobje pravne neenakosti državljanov pred zakonom. Z odločitvijo o tem, da sodišče nima osnove, da bi Kovačiča poklicalo na zaslišanje, seje državni svet postavil nad sodišče, hkrati pa Kovačiču odvzel možnost, da bi se pred sodiščem sam zagovarjal in dokazal svojo nedolžnost. Zdaj o njej lahko samo ugibamo.” MARIJA MERHAR, računovodska delavka v OŠ dr. Franceta Prešerna v Ribnici: “Poslanska imuniteta je nujna za poštene poslance, da jih ne bi vsakdo klical pred sodišče zaradi raznih malenkosti ali celo zato, če se zavzemajo za korist naroda. Za tiste, ki so upravičeno osumljeni, da kradejo, odnašajo denar v tujino, goljufajo in sploh delajo v škodo našega naroda in države, ne bi smelo biti poslanske imunitete.” . JANI LESKOVAR, gostilničar iz Škocjana: “V demokratični družbi se mi zdi nepotrebno, da so ministri in različni drugi politiki nedotakljivi. Če bodo živeli nepošteno, naj bodo enako preganjani in obsojeni, kot smo mi, navadni državljani. Že tako ali tako imajo preveč drugih ugodnosti: marsikaj dobijo zastonj, polno imajo potovanj in dnevnic. Prevelikega učinka njihovega dela pa zaenkrat ni čutiti.” IRENA LAVRIČ-BAMBIČ, psihologinja v OŠ Ob Rinži v Kočevju: “Poslanska imuniteta je lahko dvorezen meč. Če se nekdo nanjo sklicuje le zato, da bi prikril svoje grehe in se izognil preiskavi, bi mu morali imuniteto odvzeti. Pri nas je toliko raznih afer, da mi gre že na bruhanje, in nočem o njih več niti slišati. Poslancem ne veijamem več, saj so nas že pogosto zavedli. Za tistim, kar ponujajo, je vedno neka igra, nekaj zrežiranega.” ANDREJA ŠPELJAK z Bizeljskega: “Mislim, da bi moral vsak pred zakonom odgovarjati za svoja dejanja, še posebej pa poslanci. So ljudje kot vsi drugi in torej delajo napake, za katere morajo odgovarjati. Verjetno se institut imunitete v deželah z daljšo tradicijo drugače obnese. Tam delujejo zraven še drugi mehanizmi. Izvoljeni ljudje so se prisiljeni umakniti ali odstopiti, ne pa se sklicevati na imuniteto.” BOŽA VENEK, vodja izpostave RUJP v Krškem: “Imuniteta obstaja tudi zunaj, ne vem pa, če so jo imeli že ob uvajanju demokracije, kot je to pri nas. Menim, daje v mladi demokraciji veliko možnosti in da obstaja stalna nevarnost za izrabljanje te pravice po balkansko, za zaščito osebnih koristi. Pravica torej obstaja, lahko pa bi se vpraševali, za koga naj velja in ali je ne bi morda morali zožiti.” BOŠTJAN KOVAČ, delavec sev-niškega Stillesa: “Ne vem, zakaj bi imeli poslanci še kakšno posebno zaščito pred zakonom, saj bi si lahko s svojimi previsokimi plačami sami zagotovili dobre odvetnike, če bi se že znašli pred sodiščem, da bi dokazali svojo nedolžnost. Ne bi bilo prav, da bi bili tudi zdaj, ko pravimo, da imamo demokracijo, nekateri pa komaj za preživetje, poslanci privilegira- JOŽE GRABNAR, kmet s Cikave v občini Trebnje: “Poslanci zaradi narave svojega dela morajo imeti imuniteto, saj bi bilo v nasprotnem primeru delo našega parlamenta lahko otežkočeno. Ne bi pa smeli biti poslanci preveč zaščiteni, na primer tako, da ne bi odgovarjali niti za morebitna domnevna kazniva dejanja ob raznih naših aferah, ki bi jih morebiti odkrili, če bi se vendarle pojavili na sodišču.” a anketa Agroservis s stroji in rastlinami Poslovna enota Mercatorjeve Kmetijske zadruge Krka išče na trgu nove možnosti -Pridih ekologije - Tu svetuje o kemikalijah agronom - Rabljena in najnovejše NOVO MESTO • Tukajšnji Agroservis, ki je poslovna enota novomeške Mercatorjeve Kmetijske zadruge Krka, pomeni še vedno servisno delavnico za popravilo kmetijske mehanizacije in tovornih vozil ter trgovino. “Na Dolenjskem imajo kmetje traktorje verjetno skoraj vseh tipov. V Agroservisu se trudimo zagotavljati rezervne dele za te tako različne delovne stroje. To nam oh pomoči razvejene nabavne službe in kooperantov v glavnem tudi uspeva.” Tako zatrjuje Tomaž Smolič, direktor Agroservisa. V Agroservisu je tudi vulkani- urejenem mestu. In želimo prispevati zerstvo. Na vozilih, tudi osebnih, mehaniki v Agroservisu brezplačno zamenjajo olje, ne glede na to, kje je bilo kupljeno. “Onesnaženja z odpadnimi olji bo manj tudi na ta način, če poteka menjava olja na ustrezno Krompir po sramotni ceni Odpiranje v Evropo koplje grob domači pridelavi - Cena padla na 16 tolarjev, neprodanih na tisoče ton Tako hudo krizo v pridelovanju krompirja, kakršna vlada ta čas pri nas, komajda kdo pomni. Cena je s stališča pridelovalca nedopustno, celo sramotno nizka, odkup ni organiziran, prodaja zastaja, težave so s semenskim krompirjem, vendar vse to razen kmetov pretirano nikogar ne skrbi. Pač, iniciativni odbor za krompir pri Slovenski kmečki zvezi (kjer je podpredsednik poslanec SLSD inž. Lojze Metelko, dolgoletni pospeševalec za krompir v KZ Trebnje) je te dni sklenil, da bo “začel vse aktivnosti za čim boljše trženje krompirja Ali iz tega res kaj bo, je težko reči. Kaj se pravzaprav dogaja s to poljščino, ki je v minulih desetletjih l NOVOMEŠKE TRŽNICE Tudi ta začetek januarskega tedna je minil v znamenju pomladanskih vitaminov. Merica regrata in motovilca je veljala 80 tolarjev, šopke teloha pa je kar nekaj branjevk ponujalo po 80 tolarjev. Izpisali smo še naslednje cene v tolarjih za kilogram: ocvirki 500, krvavice 400, prekajena slanina b00, jajca 7 do 15, jabolka od 40 do 70, česen 320, lešniki in orehi 800, smetana 500, črna redkev in koleraba 100 in med 350 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so bile mandarine 115, orehi 1.000, grenivke 130, hruške 100, solata 120, hren 305, radič 170, kisla repa 120, paradižnik 270, kislo zelje 95, cvetača 189, ohrovt 115, orehi v lupini 350 in jabolka 35 tolarjev. Pri Dželadiniju so bile banane 95, mandarine 100 do 140, pomaranče 80, kivi 150, hruške 150, suhe marelice 1 000, mango 400, avokada 400, ananas 390, granadila 240, malan-cane 350, paprika 390, paradižnik 300, dinje 250, solata 100, zelje (rdeče) 100, zelje 80 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotni sejem so Prodajalci pripeljali 190 do tri mesece starih prašičev in 80 starejših. Prvih so prodali 130 po 200 do 250 tolarjev, drugih pa 60 po 180 do 210 tolarjev kilogram žive teže. dala toliko dohodka Dolenjski, posebno še po izgradnji tovarne za predelavo krompirja na Mimi. Te predelave ni več, prav tako ni več nekdaj cvetoče prodaje v Dalmacijo (ki je prinašala celo nemško marko za kilogram!), za nameček pa se je izrodila še izvrstna Repanškova domača sorta igor. Naši kmetje so lani poskusili s tujimi, ne dovolj preizkušenimi sortami, in kljub hudi suši dosegli dober pridelek. Celo predober za naše potrebe oz. za liberalno kmetijsko politiko, ki je odprla naš trg poljskim, madžarskim, nizozemskim in nemškim pridelovalcem. Ko se je Slovenija zavedala, kaj prinaša odpiranje v svet, je bilo že prekasno. Oktobrska odredba o prepovedi uvoza, češ da obstaja nevarnost vnosa ogorčice ali nematode na naša polja, je bila že prepozna. Cenejši tuji krompir je že toliko povečal ponudbo na našem trgu, da je domači pridelek začel ostajati v skladišču, že tako skromno plačilo zanj pa padati. Kdor je imel srečo, je jeseni krompir prodal po dogovorjeni odkupni ceni 22 tolarjev za kilogram, zdaj pa je cena zdrsnila še za 6 tolarjev nižje, kar je sprto z vsakršno logiko. Komu naj kmet zuručunu včemesečne stroške skladiščenja in kalo, ki ga še nenormalno povečujejo nekatere h gnitju nugtijene tuje sorte? Kdo bo sploh kupil na tisoče ton krompirja, ki leži neprodan v skladiščih, vlada pa spet sprošča uvoz krompirja iz Nizozemske, Velike Britanije in celo Finske? Kako bo tak pišmevuhovski odnos oblasti vplival na spomladansko saditev? Ali naj kmetovalci o zaščitni ceni le sanjajo? Sploh imamo agrarno politiko? M. LEGAN PRODAJA KONJ NOVO MESTO - Konjeniška zadruga Novo mesto bo organizirala v soboto, 29. januarja, v jahalnici Srednje kmetijske šole Grm pod Trško goro avkcijsko prodajo jahalnih konj. Ob 10. uri se bo začela predstavitev konj, uro pozneje bodo začeli živali prodajati. Konji bodo tudi na ogled, in sicer 28. in 29. januarja, na istem mestu, kjer bo sobotna prodaja. Kmetijski nasveti Rešiteljica sudanska trava Upajmo, dit bo novo leto prijaznejše od lanskega in predlanskega ter da kmetijstva ne bo pestila suša, četudi gre po pregovoru v tretje rado. vsekakor pa je dobro sušo pričakati pripravljen. Eno od možnosti Ponuja lanska izkušnja s sejanjem sudanske trave v Prekmurju, ki Podučno dopolnjuje na tej strani že objavljene rezultate poskusov v . Kot že ime napoveduje, prihaja sudanska trava iz Sudana, sušnega ln vročega predela Afrike, kjer morejo uspevati samo najbolj odporne rastline. Sudanska trava je zato mnogo bolj kot druge vrste trav in Poljščin odporna proti suši (ima štirikrat manjši transpiracijski koefi-c!ffdt). To se je pokazalo tudi pri nas, natančneje na območju Go-fekega, kjer so lani izvedli setev v strnišče po ozimnem ječmenu. Sudansko travo so sejali med 25. junijem in 20. julijem, gostejši sklop -ja zeleno krmo in redkejšega za silažo. V prvem primeru so uporabili 8, v drugem pa 12 kg semena na hektar. Sejali so z žitno sejalnico beck-?r’ P?sevke pa povaljali, da so zanesljiveje kalili. Kot primerjalno krmno ‘'stlino so v povsem enakih rastnih razmerah sejali še mnogocvetno juljko, da bi ugotovili, katera krma se bo bolje obnesla. Kot se še snominiamn ie v iiiliin in avnnstu nritisniln k 301 SP °" n' vzklila, sudanska trava pa je dala v prvem odkosu do jz,ton krme na hektar, v drugem pa še do 20 ton. Njena prednost se je ne‘aza'a za nesporno, dobre pa so tudi njene krmne lastnosti. Edina te^ntostje, da se ob prevelikih krmnih obrokih lahko pojavi zastrupi-živali z alkoloidom durinom, ki ga vsebuje sudanska trava; vendar .Preizkušanju v praksi ni bilo nobenega takega primera, sta S mo8°če sušo napovedati vnaprej, bi bila stvar kaj preprodaj h l?Val' bi setev sudanske trave, ki v hudi suši in na prodnatih tleh na r'"0 * Pridelke kot druge krmne rastline in koruza. Prav poskus poinpHfkem pa je pokazal, da je mogoče ustrezno ukrepati še sredi Prim U’ se.su^a že nakazuje in je setev drugih krmnih dosevkov ne-p merno bolj tvegana kot setev sudanske trave. Inž. M. L. k čistejšemu okolju,” pojasnjuje odločitev Smolič. Pravilen pristop so imeli v Agroservisu v mislih tudi, ko so zaposlili diplomiranega agronoma. Slednji svetuje glede nabave različnih kmetijskih zaščitnih kemikalij in se je pripravljen pogovoriti s posameznim kupcem, le najaviti se je potrebno prej. Tema za pogovor s strokovnjakom sta lahko tudi sadjarstvo in vinogradništvo, s katerima se Agroservis ukvarja posebej: dobavlja sadne sadike na brezvirusni podlagi in trte. Agroservis seže z dejavnostjo vsaj še na dve področji. Organizira komisijsko prodajo rabljenih kmetijskih strojev in priključkov in vsako zadnjo nedeljo v mesecu kmetijske sejme, na katerih sodelujejo tudi strokovnjaki s posameznih področij kmetijstva. Poleg omenjenega prometa z rabljenim blagom so Agroservisu blizu tudi novitete. Tako je pred časom odkril na trgu in dobavil nekemu kupcu posebne klinaste jermene, ki so plod najnovejše inovativne dejavnosti, sicer ne Agroservisove. Omenjene strojne dele Agroservis trenutno preizkuša v sodelovanju z neko firmo v Novem mestu. L. M 30 KMETOV ODDA OPOREČNO MLEKO TREBNJE - Kot je znano, kmetje, ki oddajo mleko ekstra kakovosti, ki ima do 50.000 mikroorganizmov, dobijo še 10 odst. pribitka k odkupni ceni, za mleko v drugem kakovostnem razredu s 400.000 do 800.000 mikroorganizmi izgubijo pri ceni 5 odst. odkupne cene, za mleko med 800.000 in 3 milijoni mikroorganizmov že kar 30 odst. denarja, pri mleku z nad 3 milijoni mikroorganizmov pa se lahko za plačilo obrišejo pod nos. Takih primerov je v trebanjski občini vsak mesec od 20 do 30, gre pa predvsem za manjše rejce, ki si ne morejo privoščiti hladilnih naprav ali pa so prizadeti tudi zaradi svoje malomarnosti. Največ oddajo trebanjski rejci mleka v prvem kakovostnem razredu, ko ima mleko do 100.000 mikroorganizmov in dobijo zanj 5-odstotni pribitek, ter mleka v drugem kakovostnem razredu. V TRGOVINI - “Že nekaj let skušamo ponuditi vse za kmetijo. Kmetija pa je dandanes že zelo širok pojem, zato širimo dejavnost, "pravi Tomaž Smolič, direktor Agroservisa. Meni, da je pri njih v trgovini in delavnicah že na voljo, kar potrebuje najstarejši in najmlajši član kmečke družine. (Foto: L. M.) S trdne kmetije svetovalka živinorejcem Ana Moder, tajnica živinorejskega društva TREBNJE, DOBRNIČ - “Ne slikati se pa ne dam,” se 25-letna diplomirana inženirka živinoreje Ana Moder izmika fotografskemu objektivu ob koncu krajšega pogovora. Ana je šele nekaj mesecev zaposlena kot splošna svetovalka pri kmetijski svetovalni službi v Trebnjem, pred tem pa je bila pripravnica na tukajšnji kmetijski zadrugi. Predno je lani septembra na matičnem uradu dahnila usodni da svojemu izvoljencu, se je pisala Žnidaršič. Njeni domači so Suhokrajinci, brat Gusti pa z družino doma v Dobrniču uspešno kmetuje na okrog 20 hektarih zemlje. Polovico zemlje imajo Žnidaršičevi obdelovalne, približno toliko pa še v najemu, tako da je zadosti krme za 28 krav. Ker imajo radi živali in naposled od njihove prireje tudi živijo, se ne pritožujejo nad trdim delom. Če bi bilo drugače, se verjetno Ana ne bi odločila za študij živinoreje. V službi ima Modrova kot svetovalka na skrbi Trebnje, Veliko Loko in Mirno. Poleti je več na terenu, v zimskih mesecih pa organizirajo predavanja za kmete. “Pri teh sodeluje predlani ustanovljeno govedorejsko društvo, ki mu predseduje kmet Alfonz Jaki iz Brinja pri Šentrupertu. V društvu je okrog 60 članov. Dogovarjamo se o selekciji, nakupu krmnih mešanic itd. Žal moram priznati, da še ni pravega zanimanja rejcev. Jeseni bomo pripravili razstavo plemenskih krav in telic. Upam, da bo odziv dober,” je povedala Ana Moder, ki je pri govedorejskem društvu tajnica. p p EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Mij Nemanič Zaznavanje kakovosti vina Odnos do vina se razveseljivo izboljšuje, ljudje vse bolj zahtevajo kakovost, in lahko že rečemo, da je pokušanje zmagalo nad lokanjem. Pokušanje vina ne opijani, naredi pa nam svet lepši. Glava ostane sveža, sposobna za nove idejein z več optimizma. Zmerno uživanje, ki se ga navadimo ob pokušanju, je preizkušena metoda za preprečevanje alkoholizma. Lepo je videti v družinah, ki kaj dajo na kulturno obnašanje, prave vinske kozarce. Mnogo vinogradnikov na svojem domu ali v zidanici že ponudi vino v kozarcu s pecljem. Opazujmo spoštljiv odnos vinogradnikove družine do vina! Kdor z ljubeznijo in veseljem opravlja težka dela v vinogradu, vino spoštuje. Prav pa je, da vinogradniki pokažejo svoje spoštovanje do žlahtne kapljice, ki sojo samo pridelali. V Šloveniji že imamo izbran slovenski vinski kozarec. Toda če ga ni na voljo, izberimo kozarec z dovolj visokim pecljem, ki drži vsaj 1,5 del, po možnosti pa 2 del. Biti mora iz prozornega, tankega stekla, da v njem lahko opazujemo barvo vina, ki je prvi užitek za oko. Količina vina, ki jo ponudimo v pokušnjo, ne sme presegati polovice prostornine čaše. Večja količina v kozarcu onemogoča vonjanje vina, pri podajanju gostom pa bi se lahko z vinom polili po obleki. Kozarec, ki je zgoraj rahlo zožen, zadrži aromatične snovi, kar nam omogoča uživanje vinske cvetice z nosom. Prav tako ni vseeno, kako držimo kozarec v rokah. Pecelj kozarca je namenjen našim prstom in če držimo zanj, ne segrevamo vina, ne zakrivamo lepe barve in ne puščamo prstnih odtisov na čaši. Kozarec ohranja vonjave po vinu tudi, ko je prazen. Enako se navzame kozarec vonja po pralnem prašku ali po kuhinjski omari, kjer ga hranimo. Pred po-kušanjem je treba preveriti vonj praznega kozarca in ga po potrebi temeljito oplahniti ali oviniti. Za razna vina so glede na barvo, starost ali celo poreklo in sorto primerni kozarci različnih oblik. Tudi naša steklarska industrija jih izdeluje. Lahko si jih privoščimo, če sežemo malo globlje v žep. Vsekakor je najbolj opazna razlika med kozarci za mirna in za peneča vina. Tudi za peneča vina obstojajo različni kozarci, so pa praviloma ozki in visoki, da drobni mehurčki čim lepše in čim dalj oblikujejo lepe zračne verižice, kar je paša za oči in tudi znak kakovosti penečega vina. Čim bolj drobni so mehurčki, boljša je kakovost penečega vina. Peneča vina, ki zelo dolgo oddajajo mehurčke, so boljša. Na žalost je včasih kozarec kriv, da se mehurčki iz penečega vina sproščajo neustrezno. Tudi za mirna vina so na izbiro kozarci raznih oblik. Razlika med kozarcem za mlado rdeče vino in zrelo ali starano rdeče vino je tudi strokovno določena. Čaša za mlado vino ima ostre kote, ki vino ob vrtenju v kozarcu prisilijo, da se hitreje odpre in predstavi našim čutilom. Pecelj kozarca za mlado rdeče vino je krajši, da temperatura roke pospešuje sproščanje vina. Čaša za arhivska rdeča vina morajo biti blagih oblik, da ne uničijo žlahtnih vonjav, ki so nastali ob pravilnem zorenju. (Sc nadaljuje.) Dr. JULIJ NEMANIČ M-KZ »KRKA« NOVO MESTO PE AGROSERVIS Pot na Gorjance 8 Telefon: (068) 324-480 NUDIMO VAM TRSNE CEPLJENKE IN SADIKE JABLAN! Pridite na naš in vaš že tradicionalni sejem, ki bo v nedeljo, 30.1.94; možen bo posvet s strokovnjakom. Svetoval vam bo, kakšna trsna cepljenka oz. sadika jablane bi bila primerna za vaš vinograd oz. sadovnjak. VABLJENI! • Vino je med pijačami najkoristnejše, med zdravili najokusnejše in med hrano najprijetnejše. (Plutarh) O ČEBELARJENJU V TRIETAŽNEM PANJU KRŠKO - Posavski čebelarji imajo pozimi več časa za izobraževanje, zato te dni vabijo medse ugledne strokovnjake. V nedeljo, 23. januarja, ob 9. uri bo v Delavsko-kulturnem domu v Krškem dr. Janez Poklukar s Kmetijskega inštituta Slovenije predaval o čebelarjenju v trietažnem panju, spregovoril pa bo tudi o svetovnem kongresu čebelarjev Apimon-dia, na katerem so slovenske čebelarje sprejeli v svetovno čebelarsko organizacijo. TEČAJ ZA DELO S TRAKTORJI ČRNOMELJ - AMD Bela krajina organizira v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav in svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tečaj za varno delo s traktorji in traktorskimi priključki. Začetek tečaja bo v ponedeljek, 24. januarja, ob 16. uri na AMD Bela krajina v Črnomlju. S potrdilom o opravljenem tečaju ter opravljenem izpitu B kategorije bodo tečajniki dobili vozniško dovoljenje za traktor. Prijave in informacije na AMD Bela krajina, tel 51-066. HELENA MRZLIKAR gospodinjski kotiček Jed z belušem in koromačem Beluš ali špargelj in koromač dobro uspevata v krajih s toplejšim podnebjem, lahko pa jih uspešno gojimo v topli gredi. Beluše ali šparglje so za prehrano gojili že Egipčani, posebno pa so jih cenili Rimljani, saj so veljali za aristokratsko jed. Užitni del rastline so poganjki podzemnega stebla, ki ga zagrnemo z zemljo, da ostane bel. Uveljavlja se tudi gojenje zelenega šparglja brez zagrinjanja. V naravi najdemo t.i. grm divjega šparglja z užitnimi mladimi poganjki zelene barve. Beluše pripravimo v solati in zabeljene ter z različnimi dodatki, kot sta parmezan in kisla smetana. ZA BELUŠE V SOLATI potrebujemo 500 g belušev, 4 žlice oli vnega olja, 1 limono, sol in sesekljan peteršilj. Beluše previdno olupimo in pri tem pazimo, da jim ne polomimo vršičkov. Nato jih 'skuhamo v slani in malo okisani vodi. Posoda za kuhanje naj bo podolgovata. Kuhane odlijemo, narežemo in prelijemo s prelivom ter potresemo s peteršiljem. Zimsko enoličnost pa lahko popestrimo tudi s koromačem ali sladkim janežem. V Primorju mu pravijo tudi fenkel in spada med go-moljnice. Predvsem dobro uspeva v toplih gredah in ima prijeten okus po sladkem janežu. Ima veliko vitamina A in C, kalcija in magnezija. Izrazito aromo ima od eteričnih olj, ta pa zdravilno vplivajo na prebavo, delovanje notranjih organov, pospešujejo izločanje seča in sluzi iz dihal ter ugodno vplivajo na rodila. Gomolj uživamo surov, kuhan, dušen ali pečen. Zelo dobro se poda k perutnini. Za OCVRT KOROMAČ potrebujemo 4 gomolje, 2 jajci, 50 g moke, 100 g drobtin, maščobo in sol. Gomolje skuhamo v slanem kropu. Ohlajene narežemo na centimeter debele rezine, povaljamo v moki, razžvrkljanih jajcih in drobtinah ter ocvremo. Bolj zdravi so v obliki solate. 51 lfl IZ NKŠIH OBČIN Mi IZ NKŠIH OBČIN Preveč hrupna Koštialova ulica DEŽURNE TRGOVINE Onesnaženost in vibracije pa v mejah dopustnega NOVO MESTO - Ker se prebivalci Koštialove ulice v Novem mestu pogosto pritožujejo zaradi hrupa, vibracij in onesnaženosti zraka, kar vse povzroča gost promet po bližnji Cesti herojev, ki je v bistvu magistralna cesta, je novomeški izvršni svet pred časom na Zavodu za zdravstveno varstvo naročil meritve, ki jih je ta zavod opravljal na več mestih na Koštialovi, trajale pa so dva meseca. Kot rečeno, so merili hrup, vibracije, pri onesnaženosti zraka pa so ugotavljali vsebnost žveplovega dioksida, dima, svinca, ogljikovega monoksida in dušikovega dioksida. Analize meritev so pokazale, da so bile koncentracije teh snovi v zraku v mejah dopustnega, prav tako koncentracija svinca v prašnih usedlinah. Meritve hrupa pa so pokazale, da so prebivalci Koštialove ulice izpostavljeni hrupu, ki marsikdaj presega dopustno mejo. Vibracije pa spet niso take, da bi to slabo vplivalo na prebivalce te novomeške ulice. • Tako je torej Koštialova ulica še en del Novega mesta, ki je obremenjen s prekomernim hrupom. Za te ljudi gotovo ne more biti tolažba, da so nekateri še bolj občutljivi mestni predeli izpostavljeni še hujši obremenitvi s hrupom, na primer skoraj vse šole in celoten bolnišnični kompleks. Še več, to pomeni kvečjemu, da bodo pri reševanju tega resnega problema prišli na vrsto šele za temi. Sicer pa jih na novomeški občini tolažijo, da bo večina hrupnih problemov mestu rešena s severno obvoznico. Kdaj bo to, si pa najbrž ne upa nihče napovedati. Trenutno je severna obvoznica, kot se reče, “v fazi idejnega projekta”. A. B. V soboto, 22. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: PC, Zagrebška od 8, do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul, Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica gd 7. do 19.30: trgovina Vrla - mlečni diskont, Šmihel od 7, do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7, do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8, do 16. ure: mini market Pero Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Sentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7, do 17. ure: Mercator, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Merca-tor-KZ Krka, Vrelec • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Straža: od 7. do 17. ure: Mercaior-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 23. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8, do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8. do IT. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8, do 12, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice V Soteski še vlada upravni odbor Delavci Žage mu odrekajo legitimnost - Novi v. d. direktorja Stane Šobar SOTESKA - O zagatnem stanju v Žagi Soteska smo pisali pred kratkim. Pred dvema letoma so v tem Novolesovem naredili tako, daje skupščina kot najvišji organ ukinila samo sebe, vajeti pa je v svoje roke prevzel izključno upravni odbor, ki je pač sestavljen tako, da ima krovno podjetje vso besedo. V Soteski temu upravnemu odboru oporekajo legitimnost, imenujejo ga nezakonitega in si prizadevajo, da bi spet sklicali in vzpostavili skupščino družbe, ki naj bi veljavno odločala o za podjetje pomembnih stvareh. Pri tem prizadevanju jim stojita ob strani tudi sindikat in družbeni pravobranilec, ki je skupščino sklical za 4. februar. januarja - iz katerega je razvidno, da svet delavcev Žage Soteska odreka legitimnost upravnemu odboru in da delavci nasprotujejo predloženemu aktu o reorganizaciji. Medtem pa ta upravni odbor, se pritožujejo delavci Žage Soteska, dela naprej in pod vodstvom Boruta Pretnarja sprejema po prepričanju delavcev nezakonite sklepe, ki pa imajo lahko daljnosežne posledice. Tako so na zadnji seji upravnega odbora družbe Žaga Soteska - bila je 13. januarja v Straži - z dvetretjinsko večino (dva glasova za, en vzdržan) PLANINCI NA BOHOR O LOKALNI SAMOUPRAVI NOVO MESTO - Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Novo mesto organizira danes ob 18. uri v vijolični dvorani občine Novo mesto na Novem trgu 6 pogovor s strokovnjaki, ki so pisali zakon o lokalni samoupravi. V pogovoru se bodo dotaknili zakonov o lokalni samoupravi in lokalnih volitvah ter financiranja novih občin. VI NAM — Ml VAM NAJCENEJSE NASTANITVENE KAPACITETE V Če rešujete svoj stanovanjski problem, vam ponujamo kar najugodnejšo rešitev. Nudimo vam bivanje v garsonjerah in opremljenih sobah nastanitvenega centra Novo mesto in Krško po izredno nizkih cenah — vključno s pripravo kompletne prehrane. Možnost začasnega bivanja za študente, kooperante, športnike..., skratka za vse, ki to potrebujete. Kot posebno ponudbo nudimo nastanitev sezonskih delavcev v Novem mestu in Krškem že od 350 SIT na dan. <čt_________ * *»uuvnja i/, JltUIlJCJJd Lipovca - Simona, Marinka Janež iz Črnomlja - Roka, Katica Selak s Pahe - Aljaža, Nataša Vranešič iz Tribuč - Žiga, Marija Breznika/ iz Gor. Dobrave - Dejana, Terezija Žnidaršič iz Jezera pri Trebnjem - Blaža, Danica Karahodžič iz Gor. Medvedjega sela - Nino, Anica Mačerol iz Sadinje vasi - Aleša, Melita Kukar s Cerovca - Valentino, Anica Adlešič iz Kapljišč - deklico. Iz Novega mesta: Cirila Muhič s Ceste komandanta. Staneta 15 - Andrejo, Veronika Župevec iz Ulice Danila Bučarja 10 - Tjašo, Nataša Kastelec iz Cegelnice - Elo, Irena Jevšček iz Adamičeve 4 - deklico. Čestitamo! • Ker hočem biti objektiven, priznam, da je socializem prinesel tudi mnogo dobrega, in morda prav zaradi tega, ker je kapitalizem prebru-talen, tako težko slovo. (J. Kolenc) Črnomaljski drobir SMRAD - Ob nedavnem obisku predstavnikov SKD v Črnomlju si Črnomaljci niso mogli kaj, da ne bi pred gosti nekoliko pograjali lastne občine. Predvsem so jim šle v nos - in to zares, ne le v prenesenem pomenu - vonjave, ki vse bolj zaudarjajo iz smetnjakov, saj letos komunalni še niso izpraznili niti ene kante. Toda Črnomaljcem očitno vsega tega smradu še ni dovolj, saj je eden izmed njih dejal, da upa, da bo zasmrdelo še kje drugje. VRANOVIČANI - Po drugi strani pa postajajo Vranovičani, ki ne dovolijo več dovažati smeti na bližnje odlagališče komunalnih odpadkov in to preprečujejo kar s svojimi telesi, vse bolj atraktivni. Mimo njih se vozijo ljudje z različnimi avtomobili in še bolj pestrimi registrskimi tablicami, in to z očitnim namenom, da si ogledajo to belokranjsko čudo. Vranovičani bi od tega čudnega safarija lahko kaj iztržili. Če drugega ne, bi lahko začeli pobirati vsaj turistično takso, ki je sicer v črnomaljsko občino priteče bolj malo. ZAPOSLENA BREZPOSELNOST - V Črnomlju tarnajo nad več kot tisoč prczposelnimi in nad tem, da se najde le malokdo, ki zaposluje na novo. Pa je poleti nekdo hotel zaposliti snažilko. Po treh razpisih in treh mesecih čakanja je bil še vedno brez nje. Nedavno je poskusil znova. Na zavodu za zaposlovanje je dobil okrog deset naslovov takih, ki bi bile primerne za to delo, a so ga vse zavrnile. Sedaj ne ve, ali je čakajočim na zavodu za zaposlovanje tako lepo, da nikakor ne želijo zgubiti tega statusa, ali je donosnejše biti uradno brez dela, sicer pa delati na črno, ali, ali, ali... Tarnanje o tem, kako ni dela, pa se nadaljuje. Sprehod po Metliki OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA METLIKA prosi krajane, da se v čim večjem številu udeležijo kr-I yodajalske akcije, ki bo v petek, 21. januarja, od 7. do 13. ure v zdravst-yenem domu Metlika. Prošnja je toliko resnejša, ker je zadnji čas opaziti upadanje števila krvodajalcev, pri Rdečem križu pa so končno uredili S sezname prostovoljcev, zato se ni bati, da bi bili v bodoče pozabljeni •isti, ki se zavedajo, kako potrebna je kri. KAR PRECEJ JE NAMIGOVANJ, natolcevanj in obrekovanj, kako dragi medecinski aparati, podarjeni metliškemu zdravstvenemu domu, brez haska samujejo menda v j kletnih prostorih. Še bolj “poučeni” razširjevalci atraktivnih izmišljotin vedo povedati, da je delo z instrumenti dovoljeno in na voljo samo izbrancem, “nepoklicani” jih baje ne smejo niti pogledati. Vsekakor v zdravstvenem domu poznajo take in podobne “novice”, zato bi bilo prav, da z resnico zavežejo jezike nesram-i nežu in škodljivcem ali pa da ulične t trače potrdijo in se odločijo, da v bodoče ne bo več tako. Molk odgovornih samo še bolj buri domišljijo. ZE VEČKRAT JE BILO OBLJUBLJENO, da bo končno asfaltirano tudi parkirišče za blokom v ulici Kidričevo naselje 3.0 asfaltu ni ne sluha ne duha. Še več: kar z nekaj strani je bilo že slišati, da zadeva m Postorjena tudi zato, ker smo o njej kar nekajkrat pisali v tej rubriki. Predpostavka: gre za načrtno trmog-uivljenje. Dvom: to ne more biti res. ■sklep: tudi nemogoče je mogoče. (^Trebanjske iveri IZSILJEVANJE - Starši, ki imajo otroke še v osnovnih šolah, se dostikrat vse premalo zanimajo, kaj se dogaja z njihovimi nadobudneži. Zavoljo pomanjkljive družinske vzgoje. Pa tudi na šolah niso postorili marsičesa, se dogajajo čudne reči. Celo hrami učenosti so vse večkrat okolje, kjer se poraja nasilje. Zadnji primer Petnajstletnika z Roj pri Trebelnem, ki je trinajstletnika z Belega Griča na stranišču osnovne šole premikastil, ker mu ta ni takoj prinesel 15 tisočakov. Policisti domnevajo, da je takšnih primerov kaznivih dejanj iz-. s‘ljevnnja še precej več, le da zanje ne zvedo. ■ POMOČNICA - Kmetijska svetovalna služba v Trebnjem se lahko Ponaša, da ima edini) gospodinjsko svetovalko oz. pomočnico v Slovenili: ki ni nežnejšega spola. Inž. Janko b'rec to delo opravlja vsaj tako zagnano kot kakšna njegova kolegica v drugi občini, zato mu je lahko toplo Pn srcu prej zavoljo družbeno korist-nega dela, kot pa zaradi razmišljanja 0 redkosti poklica. ZVEZE - Suhokranjcem ne bi mo-8h posplošeno očitati, da so nehva-eyni, čeprav morda nekateri celo j/0, c*a hi morali biti kar lepo tiho, ' cs da so v zadnjih letih toliko dobi-‘j’ bodisi s programom FAO ali kako drugače. Suhokrajinci pač niso več ‘*kp bogaboječi, da si ne bi upali jav- “ izraziti tudi nezadovoljstvo, če pri Poštarjih odpovedo zveze, bodisi te-lef°nske ali pismene. IZ NKŠIH OBČIN \uM IZ NKŠIH OBČIN Vse več šofeijev “na cesti” Na občnem zboru ZŠAM Črnomelj-Metlika opozarjali na vse več brezposelnih voznikov ČRNOMELJ, METLIKA -Nova lokalna samouprava ne bo pustila neprizadetih niti stanovskih organizacij, kakršna je sedanja Zveza šoferjev in avtomehanikov Črnomelj-Metlika, katere ime po predvideni delitvi črnomaljske občine na tri dele ne bo več ustrezalo resnici. Res bi bilo smotrno ime organizacije že sedaj spremeniti v ZŠAM Bele krajine, vendar številni člani, zbrani zadnjo soboto na 23. občnem zboru, niso bili mnenja, da je primerno prehitevati zadeve, zato o novem imenu niso glasovali. Imajo namreč opraviti s pomembnejšimi stvarmi, zlasti po uspešnem lanskem delovanju, ko so, po besedah predsednika Cirila Kuzme, naredili več, kot jim bo verjetno uspelo v letošnjem letu. Združenje, ki šteje nekaj čez dvesto članov, je bilo v slovenskem merilu namreč opaženo, zlasti na državnem prvenstvu v Novem mestu, ki se ga je kot eno redkih udeležilo kar z dvema ekipama. Na tem tekmovanju je B ekipa v 2. kategoriji dosegla pri testiranju prvo mesto, kar jim je gotovo vlilo samozavest za naprej. Do sedaj so tekmovali le šoferji, poslej pa bodo tudi avtomehaniki in avtoelektričarji, torej bo več možnosti, da pokažejo svoje znanje. Združenje ima nalogo skrbeti za dodatno usposabljanje svojih članov ter skrbeti za njihovo rekreacijo in družabno življenje, kjer naj bi se med seboj spoznavali in izmenjali izkušnje, ima pa tudi nalogo, da opozarja na njihovo socialno stanje. Prav to seje zadnja leta precej poslabšalo, saj je čedalje več nezaposlenih, spričo manj prevoženih kilometrov pa imajo tudi tisti, ki delo še imajo, slabše dohodke. Pri tem je treba omeniti tudi slabše delovne pogoje, ki jim botrujejo med drugim zastarel vozni park, neurejena cestišča in slaba organizacija dela, za tveganje in za povečano težavnost dela pa šoferji ne dobijo ustreznega nadomestila. Sem je treba vsekakor prišteti tudi zmanjšano cestnoprometno varnost, n kateri pa poklicni vozniki, člani ZŠAM, ne prispevajo, saj se je po podatkih policije na primer v metliški občini zgodila le ena težja prometna nesreča, v katero NAGRADE IN PRIZNANJA-Na občnem zboru ZŠAM Črnomelj-Metlika so za priznanja za častnega člana sprejeli Franca Enziglerja iz Črnomlja, za 25 let članstva je prejelo nagrade, ki jih je pripravila zavarovalnica Triglav, 13 članov, za 30 let 3 člani in za 35 let 7 članov. Podeljenih je bilo tudi 5 posebnih priznanj za vzornega voznika. Pri podeljevanju tega priznanja vidimo (od leve proti desni) predsednika komisije Alojza lleniča, predsednika združenja Cirila Kuzmo in predstavnika Zavarovalnice Triglav Antona IVeissa. (Foto: T. Jakše) je bil vpleten član ZŠAM, vendar tudi v tem primeru ne kot pov- • I etna članarina v ZŠAM Črnomelj-Met liku bo letos znašala 2000 tolarjev, od tega bo šlo 1200 tolarjev republiški organizaciji, ostalo pa naj bi ostalo za dejavnost doma. Letos bodo člani združenja, če bo dovolj prijav, potovali na srečanje evropskega stanovskega združenja v Innsbrucku, kjer so Slovenci zaradi svojih elegantnih uniform še posebej popularni. Za udeležbo bodo zbirali prijave do konca februarja. zročitelj. Je bil pa po istih podatkih kar pri 47 odst. nesreč prisoten alkohol. Po mnenju članov združenja bi moral bolj odločno vlogo pri odpravi nepravilnosti tako glede varnosti cestišča in prometne signalizacije igrati Svet za vzgojo in varnost v prometu. T. JAKŠE JAVNA TRIBUNA O LOKALNI SAMOUPRAVI VINICA - Turistično društvo Sinji Vrh, krajevna skupnost Vinica in skupščina občine Črnomelj vabijo prebivalce Bele krajine na veliko javno tribuno o lokalni samoupravi, ki bo v soboto, 22. januarja, ob 16. uri v telovadnici viniške osnovne šole. Gostje na tribuni bodo dr. Ciril Ribičič, poslanec v državnem svetu in predsednik parlamentarne komisije za lokalno samoupravo, dr. Dušan Plut, svetnik v državnem svetu in predsednik komisije za regionalni razvoj, ter Branko Matkovič, svetnik v državnem svetu iz Bele krajine in predstavnik skupine lokalnih interesov v državnem svetu. E Strnitev vrst desno od centra Črnomaljski krščanski in narodni demokrati podpisali dogovor o sodelovanju - O volitvah in novi lokalni samoupravi - Še vedno odprta vrata za pogovore s SLS ČRNOMELJ - Pred tednom dni sta predsednika tukajšnjega občinskega odbora slovenskih krščanskih demokratov Franc Stariha in občinskega zbora narodnih demokratov Miroslav Šujica slovesno podpisala dogovor o povezovanju in medsebojnem sodelovanju. Stariha je ob tem dejal, da bo odslej sodelovanje med krščanskimi in narodnimi demokrati še tesnejše in da bodo tudi rezultati vidni. Šujica pa je pristavil, da upa, da bo v letu dni k dogovoru pristopil še tretji podpisnik. Ob tej priložnosti so bili gostje v Črnomlju tudi glavni tajnik SKD Edvard Stanič, organizacijski tajnik SKD Branko Nimac ter predsednik krila ND pri SKD dr. Andrej Umek. Precej pozornosti so namenili novi lokalni samoupravi. Po Staničevih besedah je prav podpis omenjene pogodbe pomemben korak pri strnitvi vrst desno od centra. Skupaj bodo tako na lokalnih volitvah nastopili z močno kadrovsko zasedbo. Zanikali pa so trditve, češ da nove občine ne bodo imele nobenih pristojnosti in denarja. Gostje so odprli tudi vprašanje združitve SKD s Slovensko ljudsko stranko. Na vprašanje, ali so zato, da še pustijo odprta vrata za pogovore in da s SLS skupaj oblikujejo novo stranko, ki bi bila najmočnejša na slovenskih tleh, so Črnomaljci odgovorili z aplavzom. Zanimalo pa jih je, zakaj se stranki še nista združili. Stanič je pojasnil, da v tem ne vidi posebne krivde SKD razen očitkov SLS, ker so šli krščanski demokrati v vlado, čeprav je bil vstop ponujen tudi SLS. Črnomaljce je zanimalo tudi, zakaj v občinski upravi ni članov SKD, čeprav je na zadnjih volitvah stranka dobila kar nekaj glasov. Franc Stariha je pojasnil, daje vlogo krščanskih demokratov dobro čutiti v občinski skupščini, medtem ko je šlo v izvršnem svetu za kompromis, saj je najpomembnejše, da se občina z 62. mesta po narodnem dohodku premakne višje. “Pri tem ni tako pomembno, ali je funkcionar ’naš\ Predvsem pa nismo revanšisti, ampak smo kooperativni, morda celo preveč. Ni važno, ali je referent v občinski upravi krščanski demokrat, ampak da se zavzema za koristi vseh občanov,” je dejal Stariha. M. BEZEK-JAKŠE I 1 A ZA ŠE BOI JŠE SODELOVANJF) - Predsednik črnomaljskega občinskega odbora SKD Franc Stariha (levo) In predsednik občinskega zbora NDS Miroslav Šujica pri podpisu dogovora o povezovanju in medsebojnem sodelovanju med strankama. Na republiški ravni sta stranki dogovor podpisali že lani. (Foto: M.B.-J.) Večje socialne stiske, več pomoči V metliški občini prejema socialne pomoči 95 ljudi - Največje pomoči romskim družinam - Tisti, ki so odklonili delo, do pomoči niso upravičeni METLIKA - Po novem zakonu o socialnem varstvu je v metliški občini pet ljudi, ki prejemajo socialno pomoč kot edini vir preživljanja. To so občani, starejši od 60 let, brez premožeja in brez ljudi, ki bi jih bili dolžni ali sposobni preživljati. 90 občanov pa prejema denarni dodatek, ki je dopolnilni vir preživljanja. Kot je povedala direktorica metliškega Centra za socialno delo Nada Krašovec, je bilo takoj po sprejetju novega zakona v metliški občini okrog 110 vlog za denarni dodatek. Ker pa daje zakon možnost centrom, da omogočijo prosilcem dodaten zaslužek na primer preko javnih del na komunalnem področju, je center nekaterim ta dela tudi ponudil. Toda tisti, ki so jih odklonili, niso bili upravičeni do denarnega dodatka. Med prejemniki denarnega dodatka je največ takih, ki iščejo prvo zaposlitev, in takih nad 60 let starosti, POJASNILO Podpisani Pavel Percpojasnujem, da v zvezi s pisanjem o Žalostni gori ni bila podana podlaga za kakršenkoli sum, da bi podjetje Betonal, d.o.o., izTrebnjega kdaj koli odložilo radioaktivne ali kakršnekoli druge odpadke v kamnolom na Žalostni gori. ki ne izpolnjujejo jaogojev za edini vir preživljanja. Med tistimi, ki imajo družine, pa je največ prejemnikov denarnega dodatka v družinah v dvema otrokoma, sledijo družine z enim otrokom in potem s tremi. Sicer pa prevladujejo družine, kjer eden od staršev ni zaposlen in ne prejema pomoči z zavoda za zaposlovanje. Sledijo pa jim družine, kjer sta oba starša nezaposlena in ne prejemata nadomestila na zavodu za zaposlovanje. Pri slednjih gre predvsem za romske družine. Medtem ko znaša edini vir preživljanja 15 tisočakov, so denarni dodatki različno veliki. Najmanjši je 2.250 tolarjev, povprečni pa 11.765 tolarjev. Najvišje pomoči dobijo romske družine, in sicer okrog 30 tisočakov na mesec. Po besedah Krašovčeve število upravičencev do socialnih pomoči počasi narašča. Socialne stiske so vse večje, predvsem pri mladih, ki opravijo pripravništvo, pa ne dobijo zaposlitev. “Dobro sodelujemo z zavodom za zaposlovanje in poskušamo najti zaposlitev, a možnosti ni ravno veliko. Gotovo je tudi še kje kakšen upravičenec, ki pa ne ve, da lahko prosi za pomoč ali pa mu tega ne dopušča ponos. Na srečo v metliški občini ni množičnega odpuščanja delavcev, stečajev, a tudi kmečkega prebivalstva je veliko, tako da si mnogi kljub stiski še vedno lahko pomagajo sami,” pravi Nada Krašovec. M. BEZEK-JAKŠE Trebanjski Praktis tudi za ZDA Trebanjsko podjetje Barlog se naglo razvija - Izvoz v 17 držav -Navkljub zelenim zimam vendarle uspešno prodor tudi s plašči Praktis - Patent že zaščiten v ZDA TREBNJE - Na znanem avstrijskem smučišču seje lani direktor velike slovenske tvrdke sprva že kar malce jezil, ker je bilo vsakokrat, ko seje vračal po smučariji k svojemu jeklenemu konjičku okoli njegovega avta vse polno zijal. Bilje ponosen, ko je lahko povedal, da so plašči Praktis narejeni v Sloveniji in da so že pred dvema letoma dobili najvišje svetovno priznanje za inovatorje v Bruslju. Približno takšno zgodbo nam je povedal direktor in večinski lastnik trebanjskega podjetja Barlog, ustanovljenega leta 1989, Darko Bartolj, ki je s svojim sodelavcem Cirilom Logarjem najbolj zaslužen, da so na prvi Eureki, kjer je sodelovala Slovenija že kot samostojna država, tako dostojno zastopali slovensko pamet. Bartolj upa le, da bo še kaj zime, podobne lani decembra, ko so v enem tednu prodali okrog 4.000 plaščev Praktis, lahko pa bi jih vsaj še enkrat toliko, če bi jih imeli na zalogi. A zalog si ne morejo privoščiti, ker je bančni denar zelo drag, težko dostopen, da bi si lahko dovolili tvegano nabavo večje količine surovin na zalogo. Sicer pa naj o Praktisu, d.o.o., ki je od leta 1992 samostojno podjetje, raje kaj pove njegov direktor Miha Blažič, je predlagal Bartolj in nadaljeval: “Izdelujemo okrog 60(1 različnih izdelkov iz gume, pretežno za • Direktor Praktis, d.o.o., Miha Blažič ocenjuje, daje s tem, ko je njihov patent plaščev Praktis zaščiten v ZDA, doseženo pomembno priznanje in dobra osnova za trženje. Kot zanimivost naj omenimo, da so Prak-tisove plašče za svoja službena vozila že poprej naročili na ameriški ambasadi v Zagrebu, zanje se zanimajo Južni Korejci itd. avtomobilsko in kemično industrijo, v tujino, predvsem v Nemčijo pa prodamo že okrog 80 odst. proizvodnje. Ob proizvodnji smo razvili tudi trgovino, v zadnjem času pa se uveljavljamo tudi kot generalni zastopniki za Šlovenijo za tovarno traktorjev Tor- pedo z Reke in kot generalni zastopnik in distributer zavornih oblog nemškega podjetja Textar za Slovenijo in Hrvaško. Za obe državi pa smo tudi zastopnik proizvajalca filtrov Fiaam iz Italije. Morda marsikdo še ne ve, da prodajamo tudi vsa vozila iz proizvodnje mariborskega Tama.” Danes Barlog posredno ali neposredno izvaža v že kar 17 držav na dveh celinah. P. P. VTREBNJEM RAZSTAVA MALIH ŽIVALI TREBNJE - Ljubitelji malih živali priredijo v petek, 21., v soboto, 22., in nedeljo, 23. januarja, razstavo malih živali v prostorih osnovne šole Trebnje. To je prva razstava v tem kraju, kar lahko pomeni pričetek bolj strokovnega gojenja perutnine in kuncev. Oglejte si razstavo! Gluhi suhokranjski telefoni Krušni Vrh in Roženpeij dobila asfalt - Kdaj bo denar za vrtino v Luški dolini? KNEŽJA VAS - “Eden največjih uspehov naše majhne krajevne skupnosti, ki premore le okrog 300 volilcev, je, da smo lani jeseni še pred nenadejano obilnim snegom asfaltirali ceste skozi vasi Krušni Vrh in Roženpeij oz. iz Selc proti Roženplju. Tega sami ne bi zmogli, če nam ne bi izdatno pomagala trebanjska občina, zahvalilti pa se moram tudi županu Cirilu Pungartniku, ki je bil res mož beseda,” pravi predsednik krajevne skupnosti Knežja vas Franc Tomažič z Roženpelja. Še bolj kot njihov predsednik, ki že ima, podobno kot še 50 krajanov, telefon doma, si vsaj še 25 krajanov želi, da bi prišli do telefonskega priključka. Tomažič je to ugotovil pred pol leta, ko je opravil nekakšno anketo med ljudmi. S to željo, za marsikoga pravzaprav že bolj nujo in potrebo, je lani poleti Tamažič seznanil tudi P IT Novo mesto, a knežjevaški predsednik Tomažič ni dobil na svoj dopis od pošte do danes še nikakršnega odgovora. Krajani so bili sicer veseli in hvaležni kakršnekoli pridobitve, bodisi da so jim govorili, da je to prispeval program FAO, ali so si mislili, daje to dar koga drugega. A ker so zveze obupno slabe in očitno telefonska centrala v Do- brniču ne dopušča več kakšne večje širitve priključkov, upravičeno domnevajo, da so jim jo odrinili iz Žužemberka, ker je pač svoje že odslužila. V suhokranjinski krajevni skupnosti Knežja vas se, kar zadeva morebitne spremembe v lokalni samoupravi, ljudje še najbolj ogrevajo za ohranitev sedanje teritorialne, gospodarske in politično-upravne vpetosti v občino Trebnje. Suhokrajinci se pač zavedajo, da so premajhni, da bi se kdo pretirano tepel za njihovo ozemlje in revščino. Še tistih nekaj močnih kmetij pa še toliko bolj prizadevajo pogoste suše. Zato se bodo, družno z Občinarji, na vse kriplje še borili, da bi se uresničila beseda izvedencev, da bi lahko z vrtino v Luški dolini z namakanjem uspešno preganjali sušo. Ta boj pa pomeni vztajno prepričevanje “republikancev”, da odvežejo mošnjo za drago(ceno) vrtino. Ker nimajo na območju krajevne skupnosti Knežja vas nobene trgovine niti gostilne, upajo, da bo zasebna pobuda naredila kaj iz bivše šole, saj stavba, ki je last občine Trebnje, nezadržno propada. V nedkanji šoli naj bi si svoje prostore uredila še krajevna skupnost. P. PERC a 1994 DOLENJSKI LIST 5 ll UJ IZ NKŠIH OBČIN iIMM IZ NKŠIH OBČIN LiJ Hvala italijanskim pokroviteljem Pogodba o beguncih je podaljšana do avgusta - Obiski in odbaritve za praznike - V begunskem centru delata tudi vrtec in šola - V Ribnici osrednje skladišče RIBNICA - Bredo Oražem, ki začasno vodi begunski center v Ribnici, smo zaprosili za razgovor o tem centru, beguncih, italijanskih pokroviteljih centra, šolanju beguncev, morebitnih nevšečnostih in drugem. Pokrovitelj našega begunskega centra in onega v Ljubljani na Roški cesti, pravi Oražmova, je organizacija “Ambulanca 5” iz Bologne v Italiji. Njeni predstavniki nas obiščejo najmanj enkrat na mesec. Takrat pripeljejo s sabo hrano, oblačila, higienske in šolske potrebščine ter drugo za begunce. Bolj uraden obisk smo imeli pred božičem, to je pred potekom pogodbe o njihovem vzdrževanju našega centra in onega v Ljubljani za leto 1993. Takrat so z Uradom za begunce podpisali tudi novo pogodbo, ki velja do avgusta letos, nato pa je bila v našem centru tudi večja svečanost, ki so se je udeležili župan pro- • Z zaostrovanjem odnosov med Hrvati in Srbi v Bosni so se zaostrili tudi odnosi v našem centru in smo pri odhodih iz centra to upoštevali tako, da smo po možnosti dali begunce iste narodnosti v isto sobo, se pravi, da smo izvedli nekakšno “etnično čiščenje”. Sicer pa odhajajo begunci iz našega centra v glavnem le v zahodne države, običajno k sorodnikom. Pri njih družinske vezi veliko b<>y spoštujejo, kot jih mi, in jim pomagajo tudi sorodniki v zelo oddaljenih kolenih. Na vzhod, se pravi na Hrvaško in v Bosno, nočejo, sttj so tam še boji. Največ naših beguncev je namreč iz Mostarja, Teš-nja, Zavidovičev, Srebrenice, Dobo-ja in nekaterih okoliških krajev. vince Bologna, veleposlanika Italije in Bosne v Sloveniji, najvišji predstavniki ribniške občine in še mnogi italijanski gostje. Begunski otroci so izvedli krajši kulturni program, Itali- • Bolj kot se zaklinjamo na stoletne sanje, bolj moreča je stvarnost. (M. Logar) • Prah si in v prah se povrneš, so dejali pešcu, ki so ga povozili na makadamski cesti. jani pa so vse begunce tudi obdarili. Italijanski pokrovitelji so v zadnjih dveh letih primerno uredili in opremili prostore centra v bivši vojašnici, ki je bila po odhodu nekdanje JLA precej poškodovana. Plačujejo tudi zdravnico, ki dela v centru po 4 ure na dan, medicinska sestra-begunka pa je stalno v centru. Skupno je zaposlenih prek javnih del v centru 10 in še dve sva po pogodbi. V našem centru je bilo doslej najmanj 320, največ pa 425 beguncev, medtem ko jih je zdaj 344. Med njimi je velika večina otrok in žena. V centru deluje vrtec, ki ga v treh skupinah obiskuje približno 60 predšolskih otrok. Varuške so begunska dekleta. Osnovno šolo od 1. do 8. razreda, ki tudi deluje v centru, obiskuje 130 otrok, med njimi nekateri, ki ne prebivajo v centru, ampak pri sorodnikih. Zdaj poučuje na njej 6 učiteljev, v kratkem pa pričakujejo še dva, da bo imel vsak razred svojega. Pokrovitelji iz Bologne in Piše pa plačujejo tudi šolnino in prevozne stroške za begunce-srednješolce, ki jih je v centru 10, še dva sta pri svojcih v Ribnici, eden pa na Bregu pri Kočevju. Skoraj vsi obiskujejo srednjo šolo v Kočevju, eden pa srednjo elektrotehniško šolo v Ljubljani. J. PRIMC Očitki o “ropanju” in dolg Med razpravo o proračunu največ besed o Itasu, Agenciji za sanacijo bank in občinskem dolgu KOČEVJE - Četrtkova seja zborov občinske skupščine Kočevje je bila sklepčna in razgibana. Za prvo gre zasluga dejstvu, da so bili delegati pred uradnim začetkom seje povabljeni k “nazdravitvi novemu letu”, za drugo pa, da se je seje udeležil tudi Mag. Vinko Pintar Gospodinjska pomoč na domu Splošno prepričanje o nujnosti tovrstne pomoči ostarelim in bolnim naj bi potrdila tudi raziskava SEVNICA - Tukajšnji center za socialno delo je že septembra 1992 vse krajevne skupnosti in krajevne organizacije Rdečega križa seznanil s pomenom javnih del gospodinjske pomoči na domu in hkrati naslovnike zaprosil, naj mu sporočijo seznam občanov, ki bi jim bila takšna pomoč dobrodošla in bi jo bili pripravljeni sprejeti. Delavci centra bi kasneje obiskali zainteresirane, se z njimi pogovorili in prek javnih del zaposlili potrebno število ljudi, ki bi opravljali gospodinjsko pomoč. Žal pa je bil odziv na dopis centra, kot pravi njegov direktor Franc Kos, izredno slab, saj razen sevniškega društva upokojencev ter boštanjske in loške krajevne organizacije Rdečega križa ni odgovoril nihče drug. Zato so delavci centra v sodelovanju s patronažno službo sevniškega zdravstvenega doma sami ugotavljali, kdo tako pomoč potrebuje. Delavci Centra za socialno delo Sevnica menijo, da bi bilo potrebno to nalogo ponovno opraviti. Lotiti pa se je nameravajo načrtno, in sicer z raziskovalno nalogo o logo naj bi v okviru javnih del opravil socialni delavec, sociolog ali kakšen drug strokovni delavec, ki lahko opravlja socialnovarstvene storitve v sodelovanju s centrom za socialno delo. Zaposleni pri teh javnih delih naj bi v devetin mesecih obiskal vse krajevne organizacije Rdečega križa v občini in pri njih pridobil podatke o občanih, ki bi jim bila pomoč potrebna. Povezal bi se s patronažno službo zdravstvenega doma in z njo obiskal občane, za katere bi ta služba menila, da so potrebni gospodinjske pomoči. Po zbranih podatkih bi obiskal tudi vse druge občane, za katere bi menili, da je takšna pomoč dobrodošla. Zaposleni na javnih delih bi izdelal pisno analizo in poročilo po posameznih krajevnih skupnostih, s katerim bi ovrednotili zahtevek za javna dela gospodinjske pomoči. Predračunska vrednost celotnega programa znaša okrog 1,3 milijona tolaijev, slabo šestino tega zneska je že odobril sevniški izvršni • Center za socialno delo v Sevnici je s programom gospodinjske pomoči na domu začel že v letu 1990, in sicer prek javnih del. Tovrstno pomoč: pospravljanje, čiščenje, pripravo kurjave, pranje, nakup živil in drugega blaga, kuhanje, spremljanje k zdravniku itd. nudijo posameznikom in zdravstveno ogroženim družinam, predvsem pa starostnikom, da bi ti čim dlje ostali v svojem okolju, zaenkrat le v Sevnici in Boštanju. Letos naj bi to pomoč razširili vsaj še na Loko, pri teh javnih delih pa bi bile zaposlene tri medicinske sestre oz. delavke, ki im^jo smisel za delo z ljudmi. Predračunska vrednost celotnega programa za enega delavca znaša 890.000 tolarjev, sevniška vlada pa je že sklenila, da bo iz občinskega proračuna k temu prispevala 275 tisočakov. svet. Tudi območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje bo dala ustrezno priporočilo v Ljubljano, zato pričakujejo zeleno luč za sofinanciranje teh javnih del tudi na republiški ravni in bi z delom lahko pričeli že februarja 1994. P. P. mag. Vinko Pintar, kije spet razgibal rzprave o raznih točkah, za nameček pa je župana dr. Mihaela Petroviča primerjal s Churchillom. Zanesljivo je že, da sedanja ob-čin-ska skupščina ne bo imela več sekretarja oz. sekretarke, saj je nova kandidatka za to dolžnost Tatjana Brine dobila le 27 glasov, medtem ko bi jih morala dobiti najmanj 38, se pravi nad polovico glasov vseh delegatov in ne le prisotnih na seji. Odlok o finansiranju javne porabe v prvem četrtletju letos je bil sprejet, a so delegati prej vprašali, kaj je z blokiranjem občinskega proračuna za četrtino letnih prihodkov (3 milijone DEM) na račun dolgov Agenciji za sanacijo bank. Gre za dolg bivšega sklada skupnih rezerv občine za posojilo, najeto (po nepreverjenih podatkih, kot je dejal predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek) za plače v Itasu, ki je zdaj v stečajnem postopku. Odgovor je bil, da je občina vložila ugovor za to plačilo in da so pisali republiškim organom, naj oni zagotove denar za poravnavo te obveznosti ali pa naj Agencija nastopi kot upnik v stečajnem postopku Itasa. Zdaj nastopa občina v stečajnem postopku kot upnik Itasa in je po višini zahtevka takoj za banko oz. Agencijo. Mag. Pintarje ob tem prisotne spomnil, da je vlada trdila, da se nima kaj vmešavati v gospodarstvo, da so nekateri vedeli, da bo prišlo do te izvršbe in da bo občina slej-koprej to “pokasirala”, kar se je zdaj res zgodilo. Menil je, da stečajni upravitelji in razni managerji ropajo Kočevsko, nekateri razpravljalci pa so še podrobneje govorili o tem. Na vprašanje o “nelinearni reno-minaciji občinskega proračuna” je bil odgovor, da so bila pri tem upoštevana republiška merila za dodeljevanje sredstev, ki pa niso enaka, kot so bila dosedanja kočevska. J. PRIMC “Nam gre le za napredek doline” Tako pravi akademski kipar Stane Jarm KOČEVJE, OSILNICA -Staneta Jarma, akademskega ki-patja iz Kočevja, rojenega v Osilnici, člana pred kratkim ustanovljenega Čivilnega gibanja za razvoj osilniške doline, smo zaprosili za izjavo o načrtih in prizadevanjih tega gibanja. Dejal je: “Osnovna stvar nas vseh je: prizadevanje za napredek osilniške doline. To pa bo možno uresničiti šele, ko bo Osilnica prek Borovca in Kočevske Reke s cesto povezana s Slovenijo. Ta cesta bo za 20 km približala Osilnico Kočevju in bo pripomogla, da se mladi ne bodo več izseljevali, ampak se bodo vračali. Med vojnama je bila Osilnica pripojena hrvaškemu Čabru in bila z njim povezana s cesto, ni pa bilo ceste do Kočevja. Čabar se je povezal s kraji na svojem območju tako, da so gradili ceste po nekdanjih pešpoteh in kolovozih. Take potrebe pa ni bilo za cesto proti Kočevju. Po vojni zaradi zaprtega območja Kočevske Reke spet ni bilo možno graditi ceste iz te smeri do Osilnice. Tudi danes, ko je meja na Kolpi in Čabranki, cestne povezave s Slovenijo ni, in se prav lahko zgodi, da bo ta lepi del Slovenije ostal slepo črevo oz. bo odmrl za Slovenijo. Nimamo tudi nič proti cesti ob Kolpi, menimo pa, da je tisto dolžna zgraditi država zaradi varovanja meje itd. Za nas tista cesta ni toliko pomembna, ker Osilnice ne bo približala Sloveniji, povezala bo pa s svetom že mrtvo vas Srebotnik. Pomembnejša je cesta do Bezgovice, ki vodi kar do 13 vasi. V našem programu pa je še raziskovanje naše kulturne, zgodovinske, etnografske in jezikovne dediščine, ki je kar bogata. Organizirali bi lahko srečanja in simpozije o tem.” Brž ko bo vreme O ribniških javnih delih in načrtih govori predsednik IS J. Henigman RIBNICA - Gradnja kanalizacije v Sodražici je praktično zaključena, v Ribnici pa je dograditev onemogočil sneg in se bo nadaljevala, ko bo dopuščalo vreme. Gre za priključevanje še preostalega dela Ribnice na kanalizacijo, ki vodi do čistilne naprave, je povedal predsednik ribniškega izvršnega sveta Janez Henigman. Na cesti Goriča vas-Otavice je po ložen asfalt. Nadgradnjo mostu pri Zadolju pa je zavrla zima. Na cesti Lipovščica-Sodražica, ki je lokalna, so se dela začela. Na območju Slemen se bo nadaljevalo urejanje in asfaltiranje cest, ko bo to dopuščalo vreme. Tudi odsek ceste od Žlebiča do Malega Zapotoka bo letos urejen, že lani pa je bilo za dela zagotovljenih 40 milijonov tolaijev, a je spet naga jalo tudi vreme. Kje se bo ta cesta na daljevala naprej proti Sodražici, pa še ni znano. Razpisan bo natečaj za projekt, skušali bomo odkupiti zemljišča. Zaradi slabih izkušenj pri redkih posameznikih o pridobivanju zemljišč za splošne koristi, na primer ceste, so na zadnji seji zborov občinske skupščine delegati predlagali, naj bi poseben predpis določal, da se mora tudi posameznik ali nekaj posamez nikov ukloniti volji večine in odpre dati zemljo za razne gradnje, ki so v korist veliki večini krajanov. Hydrovod je zgradil čistilno napravo za vodovod v Loškem potoku. Povezal je tudi vrtine vodnih virov na območju Sodražice in je že oz. bo uredil računalniško vodenje črpanja te vode. V Ribnici pa bomo usposobili še dvorano bivšega doma JLA, ki je zdaj precej poškodovana in neuporabna. Za ureditev teh in drugih zadev bomo skušali pridobiti tudi republiška sredstva, je povedal predsednik Henigman. j p ČEBELARJI ZBIRAJO PRISPEVKE SEVNICA - Upravni odbor tukajšnjega čebelarskega društva poziva vse čebelarje, naj se včlanijo v društvo. Člani imajo precej ugodnosti, med drugim regresirano nabavo sladkorja iz blagovnih rezerv, regresirano zdravljenje čebel, brezplačno objavo v Slovenskem čebelarju in brezplačno nabavo medovitih rastlin. Vse nove člane prosijo, da do 1. marca prispevajo 1.000 tolarjev za zlati žebljiček na društvenem praporu, s čimer bodo finančno podprli tudi prireditve ob 60-letnici društva, ki bodo 23. aprila. Prispevke zbirata tajnik društva Viktor Kladnik in blagajničarka Jelka Kolar. AVTOPRALNICA V SEVNICI SEVNICA - Od novega leta deluje v okviru sevniške avtošole Orion na Cesti na grad tudi avtopralnica. S pranjem avtomobilov, kot postransko dejavnostjo se je poprej nekaj časa ukvatjal Jože Praznik. Zdaj v AS Orion od ponedeljka do petka perejo jeklene konjičke med 8. in 18. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. uro. OBČNI ZBOR KMETIC NA ŠMARČNI ŠMARČNA - Predsednica sevniške zveze kmetic Darinka Starič sklicuje v soboto, 22. januarja, ob 16. uri v gasilskem domu na Šmarčni zbor te zveze. Na zboru bodo pregledali delo društev in zveze kmetic v minulem letu in se pogovorili o letošnjem programu dela. Po zboru bo Franc Avsec iz Zadružne zveze Slovenije predaval na splošno o dedovanju in še posebej v kmetijstvu, zatem pa bodo kmetice s Šmarčne poskrbele za prijetno družabno srečanje. Kaj zmore podjetniški center? Sevniško podjetje KIN Poslovne storitve je v mreži BIG - slovenskih podjetniških centrov - Projekt za prestruktuiranje kovinskopredelovalne industrije SEVNICA - Kovinskopredelovalna industrija v Posavju seje podobno kot drugod po Sloveniji znašla v hudih škripcih. Kot domine so se sesuvale ali le še vcgetiriyo Kovinarska, Sop v Krškem, tovarna prikolic Adria v Brežicah, Tehnološki sistemi Sevnica, krmeljska Metalna itd. Ali pomeni luč na koncu temačnega tunela brezperspektivnosti projekt prestrukturiranja kovin-ske-predelovalne industrije v Posavju, ki so ga pripravili v sevniškem podjetniškem centru KIN? Direktor KIN PIC, d.o.o., Kamil Krošelj, hkrati podjetniški svetovalec v KIN, Poslovne storitve, d.o.o., kjer je direktorica njegova žena Milena, meni, da so v posavskih kolektivih kovinskopredelovalne industrije še notranje rezerve in možnosti za preživetje. Celo nova delovna mesta naj bi našli z novimi programi. Toda zaenkrat je ta projekt prestrukturiranja šele na začetku, bolj posnetek stanja. Krošelj vidi rešitev za naše kovinarje v povezavi s podjetji, ki so že uveljavljena v Evropi, za katere bi bili zanimivi zavoljo solidnega tehnološkega znanja. Krošelj je tudi stečajni upravitelj Sopovih - Storitev in eden izmed okrog 90 podjetniških svetovalcev v Sloveniji. Te dni zaključuje še usposabljanje, po katerem bo pri- dobil mednarodno licenco za cenilca nepremičnin. Poslovno izobraževanje je sploh ena od značilnosti, ne le delovanja KIN-a Poslovne storitve, ki je vključen v mrežo BIG (Business Incubator Group of Slovenia), to je 18 slovenskih podjetniških centrov, ampak je nenehno usposabljanje nujno tudi za 10 delavcev obeh podjetij KIN, če hočejo svojim strankam ponuditi kakovostne storitve. Imajo še 15 zunanjih sodelavcev, od doktorja znanosti pa do raznih drugih izvedencev. Podobno kot KIN PIC s svojim računalniškim inženiringom, pretežno za trgovska podjetja v Posavju in na Dolenjskem, je tudi KIN Poslovne Milena Krošelj Kamil Krošelj • KIN je nosilec regionalnega projekta za podjetništvo za Posavje in podobnih občinskih načrtov v Brežicah in Sevnici. Zaradi povečanega obsega poslovanja je podjetje brez kakršnegakoli posojila kupilo 90 m2 poslovnih prostorov in že razmišlja, kitko jih bo povečalo vsaj še za 50 m2. Svojo izpostavo bo še letos odprlo v Brežicah, verjetno pa tudi v Krškem. storitve razpredel svojo mrežo v obeh omenjenih regijah pa tja do Žalca. Njihov moto je, da morajo stranke biti zadovoljne, zato jim stranke ne bežijo, temveč prihajajo vedno nove. P. PERC [Drobne iz Kočevja V ŠKORCU JE ZABAVNO - V lokalu Škorc (bivša gostilna Rog), ki naj bi bil nekakšen mladinski klub, je posebno živahno ob vikendih, in to vse do polnoči in čez, rrato pa zabavni mladi “kratkočasijo” še speče krajane v okolici. NA KONCERT ALI K ZDRAVNIKU? - Na nedavnem koncertu v Šeškovem domu sta bila izvajalca deležna velikega aplavza. Nekoliko manj aplavza pa so poželi tisti poslušalci, ki so med koncertom kašljali, kihali in smrkali ter sodili bolj v zdravstveni dom kot na koncert. NACE PODRL JABLANO -Predsednik Zveze borcev Nace Kar-ničnik je oni dan podrl jablano pri hiši in bil deležen veliko očitkov, da je naredil ogromno škodo, saj bi vsako leto lahko pridelal na njej najmanj 10 gajb jabolk za ozimnico, naprešal hektoliter mošta, nasušil na desetine kilogramov krhljev itd. Nace pa pravi, da v vseh letih z jablane ni dobil niti za gajbo jabolk. DOBRO JE POKALO - Za pravoslavni božič je več dni pokalo po Kočevju, in to precej bolj, kot za novo leto. Naj se ve, kdo so tisti, ki so bolj borben, bolj vojaški rod in pravi osvoboditelji! OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Kaj praviš na škripanje vhodnih vrat v dvorani Seškovega doma? - Če je šlo toliko milijončkov za obnovo doma, naj bi kupili še tistih nekaj kapljic olja, da cviljenje vrat ne hi motilo koncertov. Ribniški zobotrebci v«_________________________/ ŠTRAJKA NISO ČUTILI - Ribničane smo pobarali, kako je bilo med nedavno stavko zdravnikov, ki se je začela v začetku minulega tedna. Povedali so, da stavke praktično niso čutili, čeprav je takrat že obiskala Ribnico tudi gripa, ki se je lotila celo župana. Menili so, da se njihovi zdravniki zavedajo Hipokratove prisege. PRAVNA POMOČ - V Ribnici deluje ob delovnih sredah v dvorani občinske skupščine pravna pomoč, in sicer od 13. do 16. ure. UNIČENA MAGISTRALKA -Magistralna cesta od Jasnice do Ribnice in naprej je močno poškodovana. Nujno je potrebna popravila. Na občini pa pravijo, da bodo zahtevali od Republiške cestne uprave, naj magistralko uredi tako, da bo ustrezala standardom. NOVA BENCINSKA ČRPALKA - Gradnjo bencinske črpalke načrtujejo v Goriči vasi. Kdaj bo stala, pa se še ne ve. SREČEN DOGODEK - Novinarka Dolenjskega lista Mojca Leskov-šek-Svete je v petek, 7. januaija, rodila dvojčici. Čestitamo! OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Zakaj tvoja medvedka ne kupuje več v “Kmetovalcu”? - Dokler so okoli trgovin in bližnjega gostišča le lulali, je hodila tja, zdaj, ko so začeli streljati, pa ne gre več. ( Sevniški paberki) DIREKTOR - V sevniškem Stil-lesu so se, vsaj v enem delu nekdaj li tudi v našem časopisu. Do tod vse lepo in prav. Pred kratkim pa je mož iz drugega dela Stillesa zapoznelo in užaljeno protestiral, saj naj bi nek stavek pomenil, da večji del Stillesa nima prave prihonosti. Čas sicer celi rane, vsi grehi pa le ne gredo v pozabo. Zaradi teh naj ne bi prišlo v Stillesu do prednovoletnih vročih obračunavanj, ko so bili na pomoč poklicali celo policijo. Takrat naj bi pretepu botrovala le prevelika količina alkoholnih hlapov v glavah znanih veseljakov. Zakaj je moral tik pred novim letom odstopiti bivši glavni direktor Stillesa Lojze Ratajc iz Trebnjega oz. gaje republiki sklad za razvoj zamenjal z nam neznanim Milanom Grudnom, pa je še skrivnost. PODJETNIK - Glavni “bos” pri majhnem podjetju s številnimi stroji in z (lani) izjemno akumulacijo si je po eni inačici lahko privoščil popotovanje v Avstralijo, po drugi verziji pa je veliki šef odpotoval le v ZDA. Kakorkoli že, tisti, ki podjetniku očitajo razne mahinacije ali mu zavidajo, ker velja za najbogatejšega v sevniški občini, bi gotovo raje videli tega gospoda na petem kontinentu, po možnosti v bližini Sidneya, kjer so se nedavno razplamteli katastrofalni požari. KINO - V sevniškem kinu so le teden za Ljubljančani vrteli ameriško grozljivko Vzhajajoče sonce, prihajajo pa nove grozljivke in komedije, ki gredo očtino najbolje v promet. Čestitamo za repertoarno politiko! ( Krške novice POSLANSKI VIC - Pogovarjali so se Amerikanec, Rus in Branko Janc. Pa pravi Rus: “Pri nas žaga odreže 1 ' ” ’' . mu jo šot da ni delavcu nogo, naši kirurgi pa prišijejo nazaj na en dva tri. Ko imel nesreče. Gre na olimpijske igre in zmaga v teku!” Amerikanec se mu ne da: “V Ameriki lahko človeku roke potrga in zmelje, pa vse prišijemo in uredimo nazaj. Tak človek ima vse možnosti in z lahkoto postane prvak v telovadbi na orodju.” “Ah, kaj to,” pravi Janc, “pri nas lahko tramvaj povozi celo množico ljudi, jim pomečka glave. Mi jim prišijemo lesene in so lahko še vedno poslanci, ne da bi kdo to opazil.” VPLIVI - Mladi par iz Novega mesta je kupil stanovanje v Krškem. Zanj je odštel točno polovico manj, kot bi za enako stanovanje moral plačati v rodnem mestu. V Krškem je to že kar vsakdanji pojav, saj bližina nuklearke in stagniranje občine zaznavno vplivajo na cene nepremičnin. Nekateri vedo tudi povedati, da se za nepremičnine na območju, od koder je videti jedrski objekt, zanimajo zgolj domačini (ti so na vplive že imuni). Ker Krčani zaenkrat nimajo drugih dokazov o negativnem vplivu nuklearke na okolje, saj država vztrajno zavrača sistematično spremljanje vplivov, jim lahko take informacije služijo vsaj za začetek. Čeprav No-vomeščani niti niso tako zgovoren primer kot Ljubljančani, ki v Krško ne bi šli niti zastonj. Novo v Brežicah MALI OGLAS - Pri ukinitvi obrata Adrie v Brežicah so se izgubila delovna mesta (tako pravijo odgovorni). Prosimo vsakega, ki bi karkoli vedel o pogrešanih delovnih mestih ali bi po sreči celo katerega od njih videl, da obvesti o tem dvatisočglavo četo brežiških brezposelnih oseb. PARDON - Oprostite, Sklad za razvoj pa že ni lastnik objekta. Kako morete pomisliti kaj takega! Oni so samo lastniki stoodstotnega deleža IMV, ta je lastnik Adrie, v čigar lasti je sporni objekt. Pa naj razume tako lastnino in odgovornost do nje, kdor more. POJASNILO - “Logika našega podjetja je enaka logiki zakona o lastninjenju,” je vsem zgoraj omenjenim, ki ne dojemajo, pojasnil predstavnik Sklada za razvoj. Ker delavci logiko lastninjenja vsak dan bolj čutijo na svoji koži, jim je zdaj bolj razumljivo tudi obnašanje Sklada. SMOLA - Vodstvo brežiške občine se je že večkrat pohvalilo, da zgledno sodeluje z ministrstvom za obrambo, medtem ko z večino drugih ministrstev nimajo ravno tesnih stikov oziroma sploh ne pridejo blizu. Bolje nekaj kot nič. Smola je le v tem, da je' ministrstvo za obrambo sprto z drugimi ministrstvi, pa zato Brežičanom tesno prijateljstvo (nastalo sicer po sili razmer) prej škodi kot koristi. Slovenska vas kot potencialna obmejna gospodarska cona je tako živa samo za ministrstvo za obrambo. Enako je z letališčem v Cerkljah. IZJAVA - “Pomembna je dinamika, s katero si bodo sledili dogodki,” je izjavil brežiški sekretar za gospodarske zadeve. Pri tem seje nekoliko preveč nagnil proti bližnji novinarki m zamajal se mu je stolček. Z zadnjici močmi se je še obdržal na njem. Pri vsej zadevi gre za enostavno stvar: pamestiti bi bilo treba izgubljeni olov v sej- kolešček na enem izmed stolov v sejni sobi. Tega ne stori nihče. Očitno je nekaterim kar všeč, ko sedijo na seji z globoko zavestjo v sebi: “Saj nisem edini, ki mu manjka kak kolešček.” V času od 5. do 15. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Elica Verstovšek iz Piršenbrega - Roka, Mojca Budna iz Sevnice - Katarino in Manco, Danijela Žarn iz Kostanjevce - Mašo, Martina Kuhar iz Mrtvic ' Anjo, Helena Zemljak iz Pavlove vasi - Kajo, Marinka Mrgole s Studenca - deklico in Zojnija Hudoro-Vi*c iz Gorice - dečka. Čestitamo! nenadna smrt . BREŽICE - Marko T. je imel 14. Januarja prost izhod iz KPD Dob in odšel v Brežice. Najprej se je oglasil Pri materi na Slomškovi ulici, večer Pa je preživel neznano kje. Okoli ene are ponoči je prišel v brežiški zdravljenj dom in prosil za narkotike, ki P® jih seveda ni dobil. Od tam je "*arko odšel k sestri in se odpravil Pat. Ob 8. uri zjutraj, ko je vstal, mu J® postalo slabo, zato seje ulegel na-V j posteljo, kjer ga je okoli 11. ure 7r, a sestra. Takoj je poklicala srcravnika, ta pa ni več zaznal utripa v a. Marka so prepeljali v bolnico, endar ga niso mogli oživiti. ii IZ NRŠIH OBČIN ili i IH IZ NKŠIH OBČIN Kakšne so nove pravice družin? V krškem Centru za socialno delo opozarjajo na nekaj novosti pri uveljavljanju pravic do nadomestil in pomoči za starše in otroke - Razlaga Martina Lepšina KRŠKO - Center za socialno delo iz Krškega obvešča naše bralce o nekaterih novostih v družinski zakonodaji in o novih pravicah družine. Določa jih zakon o družinskih prejemkih, kije stopil v veljavo 18. decembra lani. Opozarjajo predvsem na novosti pri denarnem nadomestilu za čas porodniškega dopusta, pri starševskem dodatku, pomoči za opremo novorojenca in univerzalnem otroškem dodatku. Denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta se je doslej uveljavljalo pri delodajalcih, po novem pa bo treba za to pravico oddati vlogo pri Centru za socialno delo, kije krajevno pristojen glede na stalno bivališče prosilke ali prosilca. Pri tem socialna delavka krškega centra Martina Lepšina opozarja na dve novosti. Bodoča mati mora biti zavarovana za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela še pred dnevom obveznega porodniškega dopusta, kar pomeni prej kot 28 dni pred porodom. Druga novost na tem področju je, da so do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta upravičene tudi matere, ki jim je delovno razmerje prenehalo med nosečnostjo ali v času porodniškega dopusta brez njihove volje ali krivde, razen če je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen čas. Nekaj novega je tudi pri starševskem dodatku, do katerega so upravičene vse matere s stalnim bivališčem v Sloveniji in s slovenskim državljanstvom, ki ne morejouveljav-Ijati nadomestila za čas porodniškega dodatek se uveljavlja pri pristojnem Centru za socialno delo v občini stal- nega bivališča. Vse matere s stalnim bivališčem v Sloveniji so upravičene tudi do pomoči za opremo za svojega novorojenca. Odločijo se lahko za pomoč v obliki zavitka z opremo za novorojenčka ali za denar v vrednosti zavitka. B. D.-G. LDS AA B*. ,»gri—m m J • Pravico do univerzalnega otroškega dodatka bo mogoče uveljavljati šele s 1. januarjem 1996. Do 1. maja 1994 bodo upravičenci prejemali družbeno pomoč otrokom tako kot doslej, po tem datumu pa sc bo zvišal vstopni cenzus za pridobitev te pravice. Višina dodeljene pomoči otrokom bo odvisna od uvrstitve v enega o šestih možnih razredov glede na mesečni dohodek na člana družine in bo v razponu od 7 do 22 odst. zajamčene plače. Vloge za družbeno pomoč otrokom je potrebno tudi v letošnjem letu vložiti pri Centru za socialno delo na isti način kot doslej, in sicer do 20. marca. dopusta. Po novem traja ta pravica 365 dni, uveljavljajo pa jo lahko tudi matere, katerih otrok še ni dopolnil 337 dni starosti in ne prejemajo kakšne druge oblike denarnega nadomestila v ta namen. Tudi starševski OPTIMIZEM PRED VOLITVAMI - Krški odbor Liberalnodemokratske stranke računa, da bo z dobrim programom uspešen na volitvah. Novinarjem so o tem spregovorili: sekretar odbora Robert Kerin in podpredsednik občinskega IS (prvi z desne), predsednik odbora mag. Drago Fabijan in podpredsednik Branko Janc, sicer poslanec v državnem zboru. (Foto: B. D.-G.) LDS je za povezovanje Tokrat želijo odločno poseči v lokalno dogajanje KRŠKO - Tudi v Posavju se vse bolj čuti, da se približujejo lokalne volitve, saj stranke novinarje vse pogosteje vabijo na tiskovne konfe-renče, okrogle mize, razgovore in javne tribune. V Krškem je prejšnji teden svoje programske usmeritve predstavil odbor Liberalno-de-mokratske stranke, ki je tretji najmočnejši občinski center te stranke, saj šteje s Sivimi panterji in Mladimi liberalnimi demokrati okrog 750 članov. Kot je povedal predsednik odbora mag. Drago Fabijan, želijo še okrepiti stranko v okviru občine in tudi regije ter bolj odločno poseči v lokalno dogajanje. V povezavi s kolegi iz sosednjih občin nameravajo oblikovati tudi regijski odbor stranke, s čimer naj bi pokazali ostalim, kako priti do enotnega Posavja. Stanka bi rada umirila m politično sredino in dosegla strankarsko združevanje. Menijo, da je treba vse kadre in materialne možnosti uporabiti za dosego gospopdarske rasti, ker se da le tako rešiti socialne probleme. Podpirajo ekonomsko učinkovito in družbeno sprejemljivo lastninjenje ter ohranjanje kapitala v domačih rokah. Krški odbor LDS se bo zavzemal za oblikovanje jasne strategije razvoja energetike in vloge Posavja v njej. Prizadevajo si za trajno rešitev vprašanja NE Krško, vendar menijo, daje to v prvi vrsti strokovno vprašanje. Liberalni demokrati menijo, da je premalo posavskih ljudi vključenih v delo najvišjih državnih organov, kar bi bilo treba korenito spremeniti. Krški odbor LDS ne priporoča drobitve sedanje občine, dokler ne bo dokazov, da bo nova lokalna zakonodaja boljša od sedanje. Prehitra drobitev bi po njihovem mnenju prinesla neobvladljive gospodarske, kadrovske in organizacijske posledice. V odboru pa se bojijo podaljšanja mandatov občinskih funkcionarjev do konca leta, saj menijo, da bi to pomenilo, da bodo bodoče občine začele s proračunskim minu- Adria Caravan pozabila na prezaposlovanje Lahko bi dobila denar od Zavoda za zaposlovanje BREŽICE - V procesu lastninske preobrazbe naših podjetij nenadoma ni več pomembno, kdo in kako je lastnino ustvaril. Tako se dogaja tudi v primeru ukinjenega obrata Adrie Caravan v Brežicah, kjer matično podjetje delavcem noče izplačati okrog milijon nemških mark dolga, kaj šele, da bi jim v last prepustilo ali vsaj po ugodni ceni prodalo prazno proizvodno dvorano. Na cesti je ostalo 163 delavcev, od katerih so le redki našli novo zaposlitev. Invalidi so morali po sodni poti doseči, da so jih sprejeli nazaj v delovno razmerje. Za podjetje se zadeva zaključi z izplačilom odpravnin, saj so predstavnikom Svobodnih sindikatov kar naravnost povedali, da zavestno kršijo zakon in da naj se delavci obrnejo na sodišče. Vodstvo Adrie prelaga obveznosti na Sklad za razvoj, ki je lastnik podjetja. Tam trdijo, da nimajo nič z delavci, saj niso neposredni lastnik bivšega obrata. So pa lastnik 100 odst. deleža družbe IMV, ki je lastnik Adrie Caravan. Zanima jih le čim hitrejša in čim boljša prodaja objekta, zato kaže, da bodo morali delavci po pravico res na sodišče. Čeprav v Adrii trdijo, da so poskrbeli za presežne delavce, pa iz ministrstva za delo prihaja opo-zorilo, da je Adria edina od Skladovih firm, ki se ni aktivno lotila prezaposlovanja odvečnih delavcev. Predstavnik ministrstva je v Brežicah dobesedno ponujal sredstva za programe prezaposlovanja Adriinih delavcev. Vsekakor imajo delavci zelo malo možnosti, da bi se spet zaposlili v “svoji” tovarni. V odboru, ki si bo prizadeval, da bi brežiška občina odkupila bivšo halo, bo tudi predstavnik sindikata, ki naj bi zaščitil interese delavcev. Po enem izmed predlogov naj bi tudi oni postali solastniki bodoče družbe, v katero bi vložili svoje neizterjane pravice od Adrie. B. D.-G. Po desetletnem čakanju končno do telefonov Konec tedna bo pošta priključila novo centralo BIZELJSKO - Poslovna enota PTT Novo mesto obvešča telefonske naročnike, da bo to soboto in nedeljo prihajalo do motenj in prekinitev zvez, saj bodo priključevali novo telefonsko centralo na Bizeljskem. Dosedanji naročniki bodo dobili nove telefonske številke, o katerih so bili že pismeno obveščeni. Telefonska centrala je polelektron-ska in daje možnost priključitve 576 naročnikov na območju krajevnih skupnosti Pišece in Bizeljsko. Vključitev nove centrale v teh krajih je pošta načrtovala že več let, vendar je načrte zaradi “objektivnih okoliščin” uresničila šele letos. Centrala bo z vozliščno centralo v Brežicah povezana z optičnim kablom in sicer s 30-kanalnim digitalnim sistemom. Kot pravijo na novomeški pošti, je to prvi optični kabel za povezavo vozliščne in končne telefonske centrale na območju njihove poslovne enote. Optični kabel bo omogočil dobre zveze naročnikom na Bizeljskem in v Pišecah, pozneje pa tudi v Globokem, saj je zgrajen z ustreznimi rezervami za poznejšo priključitev vseh central na območju severno od Brežic. Za dokončanje naložbe v telekomunikacijske naprave na Bizeljskem je bilo potrebno pripraviti tudi ustrezne prostore, zgraditi kabelsko kanalizacijo med prvotno predvideno in novo lokacijo centrale, podaljšati optični kabel in položiti kable za preusmeritev krajevnega telefonskega omrežja. Vrednost opravljenih del, optičnega kabla, digitalnega prenosnega sistema in telefonske centrale znaša okrog 50 milijonov tolarjev. Ta sredstva so bila, kot pravijo na novomeški pošti, zagotovljena v več zadnjih letih v njihovi enoti. Poleg tega sta krajevni skupnosti Bizeljsko in Pišece že pred leti zaključili izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja, ki bi po današnjih cenah stalo preko 100 milijonov tolarjev. Po vključitvi telefonske centrale bo opravljen tehnični pregled vseh zgrajenih objektov, šele potem bodo začeli tudi z vključevanjem novih naročnikov v sistem. Predvidevajo, da bo to trajalo kaka dva meseca. ifMaaHmi KAJ BO V OPUSTELI TOVARNI? - Sredi polja je v časih samoupravljanja zrastla proizvodna dvorana in v njej tozd novomeškega IMV. Podaijenega ni težko razprodati Sklad za razvoj prodaja prazen objekt v Brežicah, da bi lažje saniral Adrio Caravan iz Novega mesta - Brežice so “oropane”, pa ga kljub temu želijo odkupiti halo OD OBRTI DO PODJETJA - Medtem ko so podjetja za trgovino in storitve zrastla čez noč, so nekateri v svoje podjetje vložili dolga leta trdega obrtniškega dela. Tako je nastalo tudi podjetje Form-telinik v Slovenski vasi, katerega lastnik je Stanko Šinko. Podjetje je med redkimi zasebnimi podjetji, ki večino svoje proizvodnje izvozi na zahtevno evropsko tržišče. (Foto: B. D.-G.) 'Stopite na topla tla trgovina talnih oblog PCP PUREBER „.o.jil§L Ljubljanska 27, (Javna skladišča) Tel: 068/322-337 * int. 220 vam nudi pestro izbiro: * itisonov * toplih podov * vseh vrst plule * preprog * parketov * lakov za parket * lepil * izravnalnih mas BREŽICE - Opuščena proizovdna dvorana Adrie Caravan v Brežicah je značilen primer lastnine, ki sojo gradili z odrekanjem delavcev in s pomočjo domačega gospodarstva, potem pa seje prenesla v last matične firme in nato posredno še v last državnega Sklada za razvoj. Obrat, iz katerega so po protestih delavcev z ukano odpeljali prav vso opremo, zdaj čaka na prodajo. “Osnovni namen Sklada je objekt prodati in denar odnesti iz Brežic ter tako osiromašiti domače gospodarstvo. To nazorno kaže, kako se obnaša lastnik, ki je premoženje dobil zastonj,” je menil Ciril Kolešnik na posebnem sestanku o usodi objekta, ki so se ga udeležili tudi predstavniki sindikata, Adrie Caravan, Sklada za razvoj, ministrstva za gospodarstvo, regijske enote zavoda za zaposlovanje in ministrstva za delo. Tudi Roman Androjna, ki je v Skladu zadolžen za Adrio, je jasno povedal, da bo izkupiček od prodaje namenjen sanaciji Adrie Caravan. Z dosedanjo sanacijo namreč niso zadovoljni, saj kot njen edini pozitivni učinek navajajo ukinitev brežiškega obrata. In da bo ironija še večja: če bo proizvodne prostore kupilo brežiško podjetje, jih bo po vsem dosedanjem siromašenju gospodarstvo v občini torej še enkrat plačalo, denar pa bo ponovno odtekel drugam. Sklad čaka na ustreznega kupca večinskega paketa delnic Adrie Ca- ravan. Do danes takega še ni dobil, kljub vsemu pa naj bi v naslednjih dveh mesecih le postalo znano, ali bo kdo kupil podjetje v celoti ali pa ga bodo prisiljeni prodajati po delih. V slednjem primeru bi prišla v prodajo najprej brežiška dvorana, pa grmski grad v Novem mestu in nato še nekatere hčere Adrie. Brežiška občina se po dveh uspelih sejemskih prireditvah zelo zanima za odkup. Dvorana naj bi postala pro-dajno-razstavni prostor domačega gospodarstva. Zdaj nameravajo oblikovati posebno delovno telo, ki se bo v tej smeri dogovarjalo s Skladom za razvoj, istočasno pa naj bi zainteresirana podjetja s področja turizma, trgovine in drugih panog domačega gospodarstva začela ustanavljati posebno delniško družbo, ki bi vodila dejavnost v objektu. Pripravljenost, da bi naložilo kapital v tako družbo, je izrazilo menda tudi Gospodarsko razstavišče Ljubljana. Iz Adrie prihaja informacija, daje celotna vrednost povsem izpraznjene proizvodne dvorane 7,5 milijona mark. Pri tem se zavedajo, daje po tej ceni ne bodo mogli prodati, v isti sapi pa tudi govorijo, da je za milijon ali dva ne bodo dali. Ponašajo se z ugodno lokacijo, zaradi katere zanimanje za objekt narašča, in s komunalno opremljenim zemljiščem. Brežičani dobro poznajo vrednost objekta z 8.500 kvadratnimi metri pokritih in s 5 ha skupnih površin, vendar vedo tudi to, da je v Posavju obilo praznih proizvodnih prostorov in da se nekaj • Brežiška občina je že zahtevala, da se ji prizna 30-odstotna lastnina omenjenega objekta, poleg tega pa bo vložila zahtevo državnemu zboru in vladi, da se kupnina od objekta vloži v brežiško gospodarstvo. Ciril Ko-lešnikje tudi že predlagal, kaku hi to lahko storili. Država nqj bi kupnino kot svoj kapitalski vložek priložila novemu lastniku. manjši prostori od tega prodajajo že izpod pol milijona mark. V Slovenski vasi je še vedno za proizvodno dejavnost na razpolago 2,5 ha pokritih površin bivšega Tehnično-remont-nega zavoda. B. DUŠIČ-GORN1K Govorica Zorkove poezije v kamnu Kiparska razstava dolenjskega rojaka iz Pariza v Dolenjskem muzeju vzbudila veliko zanimanja -O umetniku kritik Andrej Bassin in generalni direktor Revoza g. Bernard Coursat NOVO MESTO - Prejšnji četrtek je napočil trenutek, ko so se novomeški ljubitelji umetnosti spet srečali z Janežem Zorkom, slovenskim umetnikom, dolenjskim rojakom, ki že dolga desetletja kot priznan umetnik živi in ustvarja v Parizu. To je bilo tretje srečanje z njim, saj je kot slikar začetnik s skupino Klas leta 1958 že razstavljal v bivšem Domu JLA, leta 1974 pa seje že kot priznan kipar udeležil Forme vive v Kostanjevici. Podvojeno praznovanje NOVO MESTO - Novomeščani bodo imeli ob letošnjem kulturnem prazniku res možnost dodobra naužiti se kulture. Na predvečer praznika, 7. februarja, ob 18. uri bo v dvorani osnovne šole Grm dobrodelni koncert, na katerem bo igral vse bolj priljubljeni novomeški simfonični orkester, ki prav zdaj tam snema tudi svojo prvo samostojno CD ploščo. Dohodek od prodanih vstopnic - da bo kaj o-Stalo neprodanih se skoraj ni bati -bo šel za dograditev šole. Naslednji dan, kot že tradicija veleva, prav na večer kulturnega praznika, bo v Domu kulture ob 19.30 osrednja proslava, na kateri bo slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl, katerega monolog "Andrej Smole, znani Slovenec", bo v nadaljevanju kulturnega programa izvedel igralec Tone Gogala. Delo govori o položaju umetnika v Prešernovem času in v družbi nasploh. Na prireditvi bodo p(xleljena tudi odličja in priznanja ZKOza leto 1993. Nad ponudbo za kulturni praznik ne bi nihče vihal nos, če ne bi poznal ozadja, ki bi bilo za številne člane novomeškega simfoničnega orkestra lahko tudi boleče, saj bi skoraj ostali brez že tradicionalnega javnega nastopa ob kulturnem prazniku. Koncert v osnovni šoli je izhod vsili, da bi bila z njim rešena morala orkestra, ki sicer vadi v zelo tesnih prostorih dvorane glasbene šole in je za trud še kako potreben javne spodbude. Rešitev, ki jo je ponudila osnovna šola Grm, je pravzaprav Kolumbovo jajce in je prišla prav šele potem, ko je v zakulisju postalo jasno, da se je predsedstvo ZKO odločilo na slavnostno proslavo povabiti goste iz Ljubljane, ne pa že tradicionalnih simfonikov. Z njo bodo zadovoljni vsi: člani orkestra, šola, ki bo imela nekaj izkupička od prireditve, člani predsedstva, ki jim ne bo treba požirati očitka, da ne podpirajo domače ustvarjalnosti, in javnost, ki bo imela namesto ene na voljo dve nedvomno zanimivi kulturni prireditvi. Novomeški kulturni javnosti in vsem nastopajočim pa želimo, da bi bila prihodnje leto prireditev ob kulturnem prazniku že v novem Kulturnem centru (obnovljenem bivšem domu JLA). S tem bodo tudi razlogi za diskusije o neprimernem prostoru za nastop domačega orkestra odpadle. T. JAKŠE Pregledna razstava, ki so jo v Dolenjsko galerijo preselili iz Mestne galerije Ljubljana, je kljub trdim materialom, iz katerih kipar oblikuje svoje skulpture, mehka in svetla poezija, ki se človeka blago dotakne, ga osvoji in mu zapusti nepozaben občutek, zato upamo, da bodo priložnost za ogled, ki se ponuja še do 13. februarja, Dolenjci v velikem številu izkoristili. Prav tako je bilo prijetno srečanje z umetnikom samim, kije kljub dolgotrajnemu bivanju v “velikem svetu” ostal skromen in prijazen. “Kako in zakaj je pristal v Parizu, je dolga življenjska zgodba o upornem in delovnem duhu, ki si je na ostankih nekdaj romantičnega pariškega Montparnassa izbral in izboril svoj košček sreče, delovnega okolja, bivališča in s tem odprl tudi svoj dialog s časom,” je o umetniku Svoje spomine na prvo srečanje z Zorkom v pariškem Renaultu je obudil tudi generalni direktor Bernard Coursat, ki je v imenu pokrovitelja odprl razstavo ter izrazil zadovoljstvo, da po tolikih letih lahko pozdravi umetnika tudi na domačem terenu, kar si takrat pač nikakor ne bi mogel predstavljati. Spomine na svojo umetniško rast pa je v razgovoru za Dolenjski list obudil tudi umetnik sam: “Ko sem pred desetletji, še predno sem odšel k vojakom, s skupino Klas prvič razstavljal v Novem mestu, se mi je zdelo, da sem že naredil velik korak. Šele pozneje sem se zavedel, daje za rast potrebno večje število manjših korakov. Včasih pa se človek lahko tudi malo spotakne. Ko sem prišel na Montparnasse, se nikoli nisem počutil zdomca. Počutil sem se, kot SPET V DOMOVINI - Generalni direktor Revoza gospod Bernard Coursat (levo) na otvoritvi pregledne razstave kiparskih del Janeza Zorke pripoveduje spomine na prvo srečanje z umetnikom. Poleg njega kipar Janez Zorko, naprej proti desni pa likovni kritik Aleksander Bassin in direktor Dolenjskega muzeja Bojan Božič. (Foto: Tone Jakše) med drugim povedal umetnostni kritik Aleksander Bassin in na koncu navrgel, da bi bil končno že čas, da se je Zorko vsaj za dobra dva meseca preselil v okolje, iz katerega je izšel. FOLKLORISTI IZ SIBIRIJE GOSTUJEJO ČRNOMELJ - S predstavitvijo pesmi in plesov iz Sibirije in Rusije bo v soboto, 22. januarja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Črnomlju gostovala folklorna skupina Metelica iz Krasnojarska v Sibiriji. da sem prišel na kraj, ki je last nas vseh. Tja sem prišel kot so prišli Picasso, Čhagale in vsi drugi v dolgi listi tako imenovane pariške šole. Jaz sem prišel skoraj zadnji v to skupino, saj so nekateri že odšli ali umrli. Odločil sem se, da bom tu ostal in uspel. To pa ni bil vzpon, ki bi trajal nekaj dni, ampak pot, ki je trajala več desetle- Pravi, da je vesel, da lahko razstavlja v Sloveniji, kar mu je v veliki meri omogočil Renault z gospodom Coursatom na čelu, saj tu še vedno čuti svoje korenine. Vendar ima o koreninah svoje mnenje: “Prav je, da Kako ohraniti kulturno dediščino? Župniku v Loškem potoku to z delavnostjo in iznajdljivostjo uspeva - Tudi upravitelj fare v Dragi - Demografsko ogroženim krajem bi morali pri obnovi pomagati LOŠKI POTOK - Težaška preteklost potoškega šloveka je zapustila kaj mulo pravih kulturnih spomenikov. Spomeniško varstvo skuša ohraniti nekatera vaška jedra, zlasti pa bdi nad sakralnimi objekti. Zal pa nima vsa kulturna dediščina, vključno s cerkvami, prave umetniške vrednosti, zato je skrb zanje, zlasti Finančna, prepuščena upraviteljem in dobri volji krajanov. V Loškem potoku so predniki zgradili tri cerkve, nekaj kapelic in znamenj. Vsi službujoči duhovniki so po svojih močeh skrbeli, da so objekte zaščitili pred vremenskimi vplivi, notranjščine pa so pretežno takšne, kot so nastale ali so po raznih, včasih tudi nestrokovnih posegih postale mešanica trenutnih želja in okusa. Svoje je medtem seveda opravil tudi čas. Farna cerkev sv. Lenarta na Taboru je baročna stavba, zgrajena v prvi polovici 18. stoletja, njen zvonik pa je mnogo starejši, po legendi zgrajen kot opazovalni stolp zoper pretečo turško nevarnost. Predhodniki sedanjega župnika Franca Vidmarja so cerkev prekrili, uredili električno zvonenje in zgradili sodobno župnišče, g. Vidmar pa je vse moči in ideje preusmeril v obnovo notranjosti. Tako bodo še letos vgradili nova okna, za katera bo stekla poslikala Marta Kunaver. V cerkvi je v celoti prenovljena električna napeljava, načrtujejo prenovo talnih tlakov in še posebej prenovo celotnega prezbiterija. Pred dnevi so za- goreli žarometi, ki osvetljujejo zunanjost cerkve. Potoški župnik pa opravlja tudi izredno zahtevno in naporno poklicno delo kot upravitelj fare Draga v kočevski občini. Velik problem sta že sama farna cerkev in župnišče v Dragi. Tudi v tej fari je stanje sakralnih objektov porazno. Ti objekti so bili AKCIJA BEREMO SKUPAJ ČRNOMELJ - V črnomalski knjižnici se lahko udeležite nagradne akcije s tem naslovom, ki jo organizira uredništvo Cicibana. Namenjena je najmlajšim bralcem in poteka od L januarja do L marca. V tem času mora otrok v spremstvu odraslega vsaj dvakrat obiskati knjižnico in si ob vsakem obisku iposoditi vsaj tri knjige in jih potem ob pomoči starejših tudi prebrati. Knjižničarka bo udeležencem akcije potrdila kuponček, ki ga je moč dobiti v knjižnici ali v 1. številki Cicibana. Izpolnjen kuponček je treba poslati najkasneje do 15. marca na uredništvo Cicibana. nekoč grajeni za 2500 prebivalcev, danes pa jih na izrazito demografsko ogroženem področju živi le še 547. V cervi v Dragi trenutno urejajo električno zvonjenje, cerkev na Travi je v ruševinah, v izredno slabem stanju pa je tudi cerkev sv. Roka v Starem Kotu, kjer živi kakih šestdeset, pretežno ostarelih ljudi, zato za obnovo cerkve potrebujejo zunanjo pomoč. Preteklo leto jim je z velikimi težavami s pomočjo KS Draga v cerkev uspelo napeljati elektriko. Sicer pa g. Vidmar mašuje tudi v Pod-planini in na Travi, kjer ob slabem vremenu mašuje kar v gasilnem domu. Uresničitev vseh teh načrtov bo velik zalogaj za našo šupnijo, vendar upam, da bodo krajani obeh župnij razuneli, da so cerkve naše, so del nas, verska in kulturna dediščina naših dedov in burne preteklosti. Lepe cerkve, zlasti farne, bodo vsem v čast in ponos,” pravi potoški župnik. Iz vsega naštetega, naštevali pa bi lahko še, je razvidno, da je župnik poleg redne službe zaposlen od jutra do večera in ne pozna oddiha. Kljub temu dobre volje načrtuje in pričakuje, da ga bodo farani obeh far polnoštevilno podprli na verskem, duhovnem in gospodarskem področju. A. KOŠMERL človek čuti, od kod izhajajo njegove korenine, ne sme pa ostati zakoreninjen.” T. JAKŠE DO JUTRI MORAM ZNATI ČRNOMELJ - Tudi črnomaljska knjižnica se je odzvala na odločitev generalne skupščine Organizacije združenih narodov, s katero je letošnje leto proglasila za leto družine. V knjižnici so pripravili razstavo z naslovom “Do jutri moram znati”. Razstava je namenjena staršem, razstavljena dela pa prinašajo spodbude za lažje in uspešnejše učenje in vse o tem, kako lahko starši pomagajo svojim otrokom. Razstavljeni priročniki so na ogled pa tudi na izposojo. AKVARELI V VRHNIŠKI VOJAŠNICI VRHNIKA - Starši in drugi sorodniki, ki se bodo odpravili na obisk k fantom v vrhniško vojašnico, si bodo mimogrede lahko ogledali tudi razstavo akvarelov slikarja Braneta Praznika v Galeriji vojašnice Ivan Cankar, ki bo odprta od 21. do 15. februarja. Brane Praznik seje ukvarjal z novinarstvom, med agresijo na Slovenijo je aktivno sodeloval v njeni obrambi, potem pa se je zaposlil v Ministrstvu za obrambo. S slikanjem se ukvarja že več kot dve desetletji. Škrabec za 8. februar Odbor za proslavitev 150. obletnice RIBNICA - V Ribnici že dela odbor za proslavitev 150-letnice rojstva velikega rojaka, jezikoslovca in slovenista Stanislava Škrabca. V odboru, ki ga bo na prihodnji seji potrdila še občinska skupščina, so Janez Debeljak, Bernarda Kogovšek, Alojz Marolt, Stane Kljun, Vesna Poštrak, Franc Mihelič, Maks Ipavec in Vili Pustoslemšek. Član odbora prof. Janez De- l it/ltiUHi ShS! !l *'! HmitiM Spomenik Stanislavu Škrabcu v Parku kulturnikov v ribniškem gradu. beljak je povedal, da predsednika odbora še niso izvolili, predvidoma pa bo odbor še dopolnila občinska skupščina na bližnji seji. Doslej je v načelu že sprejet sklep, da bi trg pri cerkvi poimenovali po Stanislavu Škrabcu. Ta bo na tem trgu dobil tudi spominsko obeležje, medtem ko njegov spomenik že stoji v Parku kulturnikov v ribniškem gradu. Na kulturni dan bo v Ribnici priložnostna slovesnost, posvečena patru in jezikoslovcu Stanislavu Škrabcu, v Miklovi hiši pa bo razstava dokumentov in del, ki bodo osvetljevala Škrabčevo jezikovno pot od mladosti do smrti. To razstavo so 7. januarja odprli v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici pri Novi Gorici, kjer je Stanislav Škrabec preživel kar 42 let in kjer je tudi največ ustvarjal, ob tej priložnosti pa jo bodo prenesli v Ribnico. V okviru svečanosti bo tudi predavanje dr. Jožeta Toporišiča, jezikoslovca in poznavalca Škrabčevega dela. Odbor je sklenil, da bo iskal pokrovitelja za ponatis celotnega Škrabčevega jezikovnega dela. Gre predvsem za 1200 strani njegovih jezikoslovnih spisov, ki so _ izhajali na platnicah frančiškanske revije “Čvelje z vrtov sv. Frančiška”. J. P. OTOČEC - Kultura seje na gradovih dognala že nekdaj in v tujini so nekateri gradovi prav znani po tem, da v njih pripravljajo zanimive umetniške večere. Tudi pri nas je zamisel o tem ponekod vzniknila že kmalu po prvi odjugi, kije sledila ledenemu povojnemu času. Tudi grad Otočec je kot gostitelj nckaterioh kulturnih prireditev pomagal k otoplitvi kulturnega ozračja na Dolenjskem, s sedanjimi Grajskimi večeri pa kaže, da seje kulturni veter že kar ustalil. Kulturna prireditev Grajski večeri bo spomladi stara že eno leto. Aprila lani so se večeri začeli in vsak teden dvakrat, ob torkih in četrtkih, so v glavni grajski restavraciji, če pa je bilo vreme lepo in toplo, tudi na terasi nastopili pevci in glasbeniki, en mesec eni, drugi mesec drugi. Lili Šeruga, strokovna sodelavka v prodajni službi na gradu Otočec in hkrati daljevali pa s citrami, pianistko, skupino Copacabana itd. Program smo menjali vsak mesec. Sedaj imamo glasbeni program vsak delavnik v tednu od 20. do 23. ure. Nastopajo predvsem manjše zasedbe, ki jih angažiramo predvsem preko agencij, za boljše in plodnejše sodelovanje pa se dogovarjamo tudi z novomeško ZKO, preko katere bi angažirali KAJ JE ZA FASADO - Zimska fusadu gradu Otočec je na prvi pogled morda nekoliko dolgočasna, a “Grajski večeri ", ki so se po enem letu že udomačili, so za debele zidove prinesli sveže vzdušje. Se lepše je poleti, ko glasbeniki nastopajo na grajskem vrtu. (Foto: T. Jakše) kulturna animatorka, o dosedanjih večerih in o načrtih za naprej pravi: “Že lani smo startali na dokaj visokem kvalitetnem nivoju z mariborskim duom violine in pianina, na- JONAS Ž. IN KRITIKA NOVO MESTO - Ob predstavah Klinike Tivoli, d.o.o. v novomeškem Domu kulture je bilo prejšnji teden dva večera zapored polno do zadnjega sedeža. Igralci ljubljanske gledališke skupine so bili sproščeni in so v več kot dve uri trajajoči predstavi brez premora spravljali gledalce v dobro voljo in na koncu poželi dolg aplavz. Težko se je odločiti, komu izmed ansambla bi človek pripisal največ zaslug za uspeh, naj pa ob tej priliki omenim negativno kritiko in nasprotovanja; ki jih je po krivici deležen Jonas Ž. Kritizirajo pa tudi tisti, ki se potem drenjajo za vstopnice njegove predstave. Če jim ni všeč, naj lepo ostanejo doma, vstopnice pa prepustijo tistim, ki bi si gledališko delo radi ogledali, pa ne dobijo sedeža. A. JERNEJČIČ MEDIA TEKSTIL V HRANILNICI IN POSOJILNICI KOČEVJE - Razstava Galerija v gosteh, ki je doslej gostovala v kočevskem Likovnem salonu, se je preselila v prostore Hranilnice in posojilnivce v Kočevju, kjer bo odprta do konca januarja. Razstavo organizira skupina Media tekstil iz Novega mesta, v kateri so združeni v glavnem slikarji iz Hrvaške. Prodajna razstava je dokaj fleksibilna, kar pomeni, da na razstavi v Hranilnici in posojilnici niso razstavljena ista dela, kot so bila prej v Likovnem salonu, razstavlja pa tudi en slikar manj. Skupina misli razstavljati tudi drugod po Dolenjskem in v Sloveniji. Likovna delavnica, ki sojo organizirali v Srednji šoli Kočevje, je bila uspešna in bo postala stalna praksa. Vodi jo akademski slikar in likovni pedagog Djordje Petrovič, ki je tudi najbolj agilen v skupini. “Grajski večeri” na gradu Otočec Glasbena prireditev, s katero so pričeli lani pomladi, prerašča v zanimiv celotedenski program - Dopolnjena je z enomesečnim “Večerom dobre glasbe” in “Večerom šansonov” domače talente. Možnost za sodelovanje vidimo tudi pri organizaciji Novomeških poletnih večerov, zlasti letos, ko se obeta grafični bienale, ki seje tu začel in še nosi ime po Otočcu. Ob večerih, ko nastopajo glasbeniki, ni posebne vstopnine in tudi cene so povsem normalne. Naš namen je le, da bi se gostje pri nas dobro počutili in se mimogrede, ko nas s sorodniki, prijatelji ali poslovnimi partnerji obiščejo, nevsiljivo • K dobri glasbi spada tudi dobra hrana. To vedo v latinskih deželah, zlasti v Italiji in Franciji kjer je kulinarika del kulture. Tega pa se zavedajo tudi na Otočcu, kjer bodo te dni organizirali tečaje italijanske in francoske kuhinje, ki jih bo vodil mojster italijanske kuhinje gospod Antonio Forcclla iz Brescie. Prav ponudba francoske kuhinje bo vključena tudi v prvi večer šansonov, kijih bo pela Katja Levstik. naužili tudi nekaj kulture.” Do konca januarja bo nastopal še pianist Tomaž Kmetič, ki poleg klasike igra tudi evergrine, pojavila pa se je že tudi novost, ki pomeni širitev kulturne ponudbe na gradu Otočec. Novost nosi zaenkrat delovni naslov “Večer dobre glasbe”, ki pride na vrsjo vsak prvi petek v mesecu. Do junija naj bi na teh večerih nastopala skupina Greentown jazz band. Žad-nji petek v mesecu pa bo “Večer šansonov”, na katerem bodo nastopali različni izvajalci, kijih slovenska glasbena scena premore kar lepo število. Tako bo na prvem “Večeru šansonov” na Otočcu, ki bo 28. januarja, nastopila Katja Levstik. T. JAKŠE “GAL MED LUTKAMI” NOVO MESTO - Danes popoldne ob 16.30 bo v novomeškem Domu kulture gostovalo Lutkovno gledališče Ljubljana z igrico Svetlane Makarovič “Gal med lutkami”. Otroci bodo spet srečali priljubljenega Gala, ki se mu življenje v galeriji zazdi dolgočasno in se spusti v svet lutk, kjer prebudi celo vrsto lutk, ki jih otroci prav tako že dobro poznajo iz drugih lutkovnih iger avtorice Svetlane Makarovič. Galov prihod povzroči vrsto zapletov, ki bodo 'gotovo razvedrili mlade gledalce. ULICE NOVEGA MESTA NOVO MESTO - V mali dvorani Dolenjskega muzeja bo jutri, 21. januarja, ob 18. uri odprta razstava, ki bo gotovo zanimiva za vse prebivalce Novega mesta in okolice, saj nosi naslov Ulice Novega mesta. Na otvoritvi bo predstavljena tudi publikacija Novomeške ulice. Razstava, katere ogled bo možen vshk dan od 10. do 17. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure, bo odprta do 6. marca. Vrija oproščen treh kaznivih dejanj Obtožnica gaje bremenila štirih izsiljevanj - Po treh dneh zasliševanja prič mu je sodišče izreklo kazen le za ________izsiljevanje Gramca in Beševiča, in sicer leto in pol zapora - Odpravljen pripor NOVO MESTO - Prejšnji teden je na novomeškem temeljnem sodišču tri dni potekalo sojenje 36-letnemu Miru Vriji, gostincu, zasebnemu obrtniku iz Brežic oz. Krškega, kjer je začasno prijavljen, zaradi izsiljevanja. Kljub temu da gaje otožnica bremenila štirih kaznivih dejanj izsiljevanja, mu je senat po dolgotrajnem zasliševanju številnih prič prisodil kazen le za eno kaznivo dejanje. S petkom, 14. januarja, je bil zanj odpravljen pripor, v katerem je bil od 7. oktobra lani. Sodba še ni pravnomočna. V sodnem postopku je bilo Miru Vriji dokazano le izsiljevanje zoper Dušana Beševiča in Borisa Gramca; to je na zaključku obravnave na nek način priznal tudi sam obtoženi in dejal, da se pri izterjavi denaija, ki naj bi ga bila Beševič in Gramc dolžna Šušteriču, ne bi smel vmešavati, ven- OBBLAUPUNKT- 11. januarja je neznan storilec v trgovini KZ Krka na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu ukradel avtoradiokasetofon znamke Blaupunkt in s tem trgovino oškodoval za 24.394 tolarjev. IZPRED HIŠE ODNESEL DESKE - V času od 18. decembra do 12. januarja je neznanec v Šegovi ulici v Novem mestu izpred stanovanjske hiše odnesel smrekove deske ter s tem dejanjem lastnico R. P. iz Novega mesta oškodoval za okoli 20.000 tolarjev. POSEKAL ČEŠNJO - V času od 25. decembra do 4. januarja je nepridiprav v Bereči vasi posekal češnjo; veje je odpeljal neznano kam, steblo pa pustil. Lastnika J. P. iz Novega mesta je oškodoval za okoli 20.000 tolarjev. NA MIRNO GORO PO ZABOJ PIVA - V času od 20. decembra do 14. januarja je neznanec vlomil v Planinski dom na Mirni gori in iz kleti odnesel zaboj piva. Planinsko društvo Črnomelj je oškodoval za okoli 12 tisočakov. POSKUŠAL VLOMITI V VIKEND - V času od L novembra do 14. januarja je neznan storilec v Rodinah poskušal vlomiti v vikend, vendar mu to ni uspelo, lastnici M. J. iz Ljubljane pa je vseeno povzročil za okoli 20.000 tolarjev škode. MED PRETEPOM GA JE VEČKRAT UDARIL - A. C. iz Rebri je osumljen kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ker je 10. januarja med prepirom večkrat udaril A. Š., prav tako iz Rebri, in ga poškodoval. UKRADEL REFLEKTORJE - V noči na 15. januar je neznan storilec v Dobravi pri Škocjanu ukradel z gradbišča podjetja Gradis iz Ljubljane tri reflektorje, ki so bili montirani na gradbišču, kjer omenjeno podjetje gradi most, in električni kabel. Storilec je podjetje oškodoval za okrog 20 tisočakov. V FIČKA PO RADIO - V noči na 15. januar je nepridiprav na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom na Železničarski ulici v Črnomlju vlo-niil v fička, last A. V., in iz njega odnesel avtoradio, vreden okrog 9 tisočakov. ZA OGLEDALO SE JE ZAVZEL SAM DRŽAVNI SEKRETAR DOLGA VAS PRI KOČEVJU -Postavitev prometnih ogledal ni nič Posebnega. Za ogledalo, ki so ga pred kratkim postavili na križišču vaške poti 'n magistralne ceste v Dolgi vasi pri Kočevju, pa to ne velja. Že od začetka leta seje za njegovo postavitev zavzemal sam državni sekretar za promet in ZVeze Marjan Dvornik. Bolj in manj °dgovomi občani zdaj to zavzemanje m postavitev različno komentirajo. Nekateri pravijo, da je gotovo to letošnja najpomembnejša prometna investicija na področju prometa v kočevski občini, Saj seje zanjo zavzel sam državni sekretar. Tolikšnega zavzemanja najodgovornejših v državi pa ni bilo za druge eeste v občini in za cestno povezavo Zgornje Kolpske doline s Slovenijo, opel drugi pa pravijo, da je lepo, prav ‘n tudi povsem človeško, če se veliki ljudje ukvarjajo tudi z majhnimi težavami ljudi. Škoda je le, če zaradi dreves ne vidijo gozda. P-c VDIRALA V AVTOMOBILE NOVO MESTO - 21-letni M. N. iz Koračice in 23-letni M. Š. iz Ledinka sta osumljena, da sta 10. januarja poskušala na Ljubljanski cesti v Novem mestu na parkirnem prostoru Cestnega podjetja ukrasti osebni avtomobil, vendar jima ni uspelo. Vlomila sta v dva osebna avtomobila, pri tretjem pa ju je zalotil varnostnik in ju zadržal do prihoda policistov. Z vlomom sta povzročila za okoli 15 tisočakov škode. ZBIL PEŠCA IN ODPELJAL NAPREJ STARA VAS - V soboto, 15. januarja, okoli enajstih zvečer je 20-letni Boštjan P. iz Malega Obreža vozil avto Renault 11 iz Bizeljskega proti Brežicam. V Stari vasi je dohitel 58-letnega Jožefa T., ki je hodil skoraj po sredi ceste. Boštjan je s prednjim levim delom avta pešca zadel, tako da ga je vrglo na pokrov motorja, z glavo je udaril v vetrobransko steklo, po 28 metrih pa je padel na cesto in hudo ranjen obležal. Voznik pa je odpeljal naprej. PO DOLENJSKI DEŽELI • Šolske garderobe niso bile nikoli vame pred dolgoprstneži in očitno tudi danes niso, saj je dijakinji novomeške srednje gostinske šole 13. januarja iz garderobe izginila denarnica, v kateri je imela tisti dan tri zlate verižice, ki jih je nameravala nesti k zlatarju, da jih popravi. Tut je verižici kljub temu pobral, denarnico pa odvrgel v koš za smeti. Dijakinjo A. B. iz Črnomlja je oškodoval za 50 tisočakov. • Nepridiprav, ki je v Ručetni vasi vlomil v vikend in odnesel dve stenski uri, je lastnika J. E. s tem oškodoval za okrog 10 tisočakov. • V Trebnjem se je dolgoprsten vnet kadilec ali morebiti preprodajalec spravil nad Delov kiosk in v noči na 15. januar iz njega odnesel več najrazličnejših cigaret ter3.000 tolarjev. Skupaj je povzročil za 255 tisočakov škode. • Nepridiprav, kije v Poljanah pri Žužemberku pred kratkim vdrt in rovaril po vikendu lastnika V. T. iz Ljubljane, je s sabo odnesel radiokasetofon, vložene kumarice in jurčke, krožnike, kavo in mast, vse skupaj vredno 50 tisočakov. V OVINEK Z NEPRIMERNO ' KOS I JO -14. januarja ob 6.40 je jju'le,m Jože Ivec iz Malin pri Štrek-Jcvcu peljal golfa od Metlike proti No-dovi* mestu- K° je pri Vahti pripeljal ni oceni za okrog 700.000 tolarjev škode. POD TEŽO TRAKTORJA SE JE NASIP UDRL -13. januarja ob 13.30 je 26-letni Jože Avguštin iz Stopič pel- Dolrl ‘"Jjcpn vami pnpcij.ii jc zu-icim joze Avgusun iz stopic pet- ovi *lnCU navzc*°lv desni nepregledni ial traktor s prikolico po lokalni cesti od nesi 1 neP.rimerno hitrostjo, gaje za- Strckljevca proti Jugorju. Ko se je pri- levi ° V °8ra-i°’nato Pa odbilo nazaj na peljal nekaj metrov naprej od odcepa avto r°mCtm pas, kjer je trčil v osebni za Maline, je s traktorjem zapeljal na kič žaiJga Je vozl140'lc,ni Husein Hal- obcestni nasip in bankino, ki se je pod godi ^aSn|' Pojavljen v Avstriji. V nez- težo traktorja udrla. Traktor se je pre- PoškoHh6 ‘Vec huie Poškodoval, hude vrnil na bok. V nezgodi seje hudo poš- tnik otrpel tudi Halkičevsopo- kodovala sopotnica 59-letna Marija medtem if„ai ' '.V o tlM o h i c iz BiH, Avguštin iz Stopič in sojo odpeljali na kodov;-! A.Je "alklč bl1 Ie lazJe Po5‘ zdravljenje v novomeško bolnišnico. Na holnišnL v,pcljal! s°i'h v novomeško traktorju je za okrog 50.000 tolarjev - nico. Na vozilih je po nestrokov- škode. dar je to storil, ker je Šušterič njemu dolgoval denar in bi ga mu moral vrniti. Cvetka in Boris Gramc ter Dušan Beševič so na sodišču pripovedovali, kako zelo jih je Vrija prestrašil, saj so se Gramci za nekaj dni preselili k Beševičevim, čeprav z Vr-Ijo prej niso imeli nobenih opravkov in ga do takrat niso poznali. Gramc in Beševič sta vozila pri zasebniku Stanku Švajgerju. Ob neki priložnosti jima je Jože Šušterič svetoval, naj gresta na svoje, naj si najdeta kamion, on pa bo dal zanj denar. Leta 1990 jima je kupil prvi kamion, ki je bil na njegovo željo vpisan na Gramca, čez kako leto pa še enega, kije bil vpisan na Beševiča. Za prvega naj bi Šušterič dal 80.000 nemških mark, za drugega 50.000 mark. Nekaj denarja je dal tudi za popravilo. Potem so se dogovorili, kako bodo denar vračali. Beševič in Gramc sta mu vračala po svojih zmožnostih, ker pa je zahteval vedno več, sta februarja 1993 kamiona vrnila. Naredili so kupoprodajni pogodbi in se dogovorili, da sta mu do konca maja dolžna vrniti še vsak po 12.000 mark. Do februarja pa sta mu vrnila: Gramc okrog 24.000 in Beševič okoli 20.000 mark. Ker mu do maja nista mogla vrniti dogovorjenega denarja, sta mu predlagala, da bosta vzela kredit in mu kupila clio. Šušterič seje takrat s tem strinjal. Proti koncu lanskega septembra je neki večer prišel Šušterič h Gramcu ves prestrašen, še pred tem je bil pri Beševiču, in od Borisa zahteval, da mu posodi bmw, ker mora takoj zbrati 50.000 mark. Ves zmeden je govoril o mafiji, potem da so mu vzeli mercedes in da so za njim na vrsti oni. Vendar mu Gramca nista hotela posoditi bemeweja, ampak sta mu posodila katrco, ki jo je če nekaj dni pripeljal nazaj. Nekaj dni kasneje je Miro Vrija na domu iskal Dušana Beševiča, vendar ga ni dobil doma; njegovi družici Marjani Oštirje dejal, da so veliko dolžni in da bo treba denar vrniti, če ne, bo hudo. Naslednji dan sta šla Gramc in Beševič v Vrljin lokal, kjer jima je Vrija kazal list, na katerem je bil zapisan njun dolg Šušteriču. Rekel je še, da je Šušterič predal zadevo Hrvatom, ki prihajajo z bojišč in so sposobni za 500 mark narediti marsikaj. Dejal je še, da so imeli namen Beševiča stlačiti v prtljažnik in odpeljati v Zagreb v sobo s telefonom in da UKRADEL KOVČEK IN DOKUMENTE VELIKA BUČNA VAS - V noči na 15. januar je neznan storilec pred lokalom Valentina v Veliki Bučni vasi vlomil v osebni avtomobil S. J. iz Dolenjih Kamene in mu ukradel poslovni kovček, v katerem je imel dokumente, dva manjša računalnika ter dobavnice in naročilnice podjetja. Storilec je lastnika oškodoval za okrog 40 tisočakov. OGOLJUFAL OBRTNICO PRAŽARNE KAVE NOVO MESTO - 29-letni E. B. iz Kranja je osumljen goljufije, ker je meseca avgusta z lažnim prikazovanjem, da je komercialist podjetja Cronos, d.o.o., iz Ljubljane, spravil v zmoto obrtnico pražarne kave, da mu je dobavila 300 kilogramov kave, ki pa je ni plačal. Lastnico D. H. iz Novega mesta je oškodoval za 100 tisočakov. EDEN DRŽAL MOŽAKARJA, OSTALA DVA KRADLA NOVA GORA -13. januarja zvečer so neznanci izven naselja Nova Gora prišli do stanovanjske hiše 63-letnega A. K. in vlomili v hišo. Odšli so v spalnico, kjer je lastnik že spal. Eden od storilcev ga je zbudil, ga zagrabil za vrat in držal, da ni mogel iz postelje, ostala dva pa sta iskala denar. Pokradli so mu 4.500 tolarjev in več kosov suhega mesa. Po dejanju so možakarja zvezali, nato pa pobegnili. Policisti storilca še iščejo. toliko časa ne bi šel nikamor, dokler ne bi zbral denarja; za Gramca pa so imeli drugačen načrt, vendar da Vrija na njuno srečo vso zadevo zavira. Dopovedovala sta mu, da Šušteriču nista toliko dolžna, vendar Vrija o tem ni hotel ničesar slišati in je še naprej vztrajal, da mu morata vrniti: Gramc 130 tisoč in Beševič 140 tisoč mark. Pripovedoval jima je tudi, kaj se v Zagrebu dogaja z dolžniki. Še istega dne so se ob 12. uri dobili pri Šušteriču, kamor sta prišla tudi Miro Vrija in Božo Marki. Vrija je zahteval, da mora Gramc podpisati pogodbo, da za 10.000 mark proda avto Marklu, če ne, se bo zadeva zvečer reševala na drug način. Poleg tega morata zbrati 40.000 mark in jih prinesti v Vrljin bife do petka zvečer. Opozoril ju je, da bodo, če bosta stvar predala policiji, nastali še večji problemi. Beševiči in Gramci so začeli mrzlično iskati denar, vendar v tako kratkem času niso mogli spraviti skupaj tolikšne vsote. Povsem obupani so povprašali za nasvet, kaj naj storijo, še odvetnika Vidmarja. Svetoval jim je, naj zadevo prijavijo. Miro Vrija je bil obtožen, da je izsiljeval tudi Jožeta Šušteriča, naj vrne denar Šušuliču. 26. septembra lani naj bi Šušteriča v kletnih prostorih hotela Sremič v Krškem štirje možakarji v spremstvu Vrije udarili po glavi in mu vzeli zlato verižico, ga nato odpeljali k Šušuliču, kjer je moral pod grožnjo izročiti okoli 40.000 mark vreden mercedes za 20.000 mark. Šušterič je to na sodišču zanikal. Še istega dne pa je moral na sodišču podpisati Šušuliču zadolžnico za 107.000 mark. Izsiljeval naj bi tudi mizarja Draga Mezeta, ki je spomladi leta 1991 z Vrljo podpisal pogodbo, da bo opravil mizarska dela v lokalu Palermo v Krškem za 10.000 mark, material pa da bo dal Vrija. Pred začet- • Senat je Miru Vriji prisodil za izsiljevanje Beševiča in Gramca leto in pol zapora, v kazen se mu šteje že prestani pripor od 7. oktobra lani, dolžan pa je plačati tudi sodne stroške in 50.000 tolarjev poprc-čnine. Oprostilo pa ga je obtožbe izsiljevanja Šušteriču, Mezeta in Žajberja zaradi pomanjkanju dokazov. Za kaznivo dejanje izsiljevanja je zagrožena kazen do 5 let zapora; pri Vriji je sodišče upoštevalo olajševalne okoliščine: delno priznanje ter skrb za tri otroke. Glede premoženjskopravnih zahtevkov je sodišče oškodovane napotilo na civilno pravdo. bo dobil po nosu. Vrija in njegova žena Bojana trdita, da Meze ni naredil vsega tako, kot so se dogovorili. Izsiljeval pa naj bi tudi pokojnega Marjana Žajberja. V letih 1990 in 1991, ko sta sodelovala v skupnih poslih, preprodaji avtomobilov, naj bi nastal dolg 50.000 mark, ki naj bi ga Vrija dolgoval Žajberju. Marca 1992 naj bi Vrija Žajberja pretepel, ker je o njegovem dolgu povedal policiji, in mu zabičal, da od tega dne Vrija ni več dolžan Žajberju, ampak Žajber njemu, in sicer okrog 100.000 mark, in da bo ubil njega in otroke, če bo prijavil, saj ima mafijske zveze. Za pokojnega Žajberja je pričala njegova žena Friderika, vendar je sodišče menilo, da o dolgu Vrije Žajbarju ni zanesljivih podatkov. J. DORNIŽ MLADOLETNIK IZSILJEVAL VRSTNIKA MOKRONOG - 15-lctni mladoletnik z Roj pri Trebelnem je osumljen izsiljevanja, ker je v začetku decembra od 13-letnega fanta z Belega Griča zahteval 15.000 tolarjev. Osumljenec se je na hodniku mokro-noške osnovne šole zaletel v fanta in mu rekel, da si je zaradi tega strgal verižico in da mu mora naslednji dan prinesti 15 tisočakov. Učenec mu denarja ni prinesel, zato gaje izsiljevalec naslednji dan v stranišču pretepel in mu zagrozil, naj o temu nikomur ne pove, in naj mu prinese denar. Fant se je prestrašil, zato je doma ukradel denar in mu ga prinesel. Uprava za notranje zadeve Novo mesto prosi starše, ki bi zaznali tako izsiljevanje pri svojem otroku, da o tem takoj obvestijo policijo. Kočevske stranpoti STREL V ČELO - Z mesarsko pištolo se je 11. januarja okoli 16.35 ustrelil v čelo B. F. iz Strug. Hudo poškodovanega so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Vsaj del krivde za nesrečni primer ima na vesti tudi alkohol. ZA NJIM JE HODIL Z NOŽEM - B. M. iz Kočevja je 12. januarja prišel na policijsko postajo in povedal, da mu z nožem sledi po mestu T. S., dr-žav-Ijan ZRJ, s katerim sta se že prej večkrat sprla. T. S. so nato policisti prijeli, vendar je prej odvrgel nož. Ugotovili so, daje bil tudi pod vplivom alkohola. Sodnik za prekrške ga je kaznoval s 15 dnevi zapora. Po prestani kazni pa se bo moral zagovarjati še pred sodiščem. POŽAR V KRALJIH - Z večdnevno zamudo je domačin iz Kraljev v Poljanski dolini policistom prijavil, da mu je med kuhanjem žganja 11. januarja izbruhnil požar v drvarnici. Zgorelo muje nekaj poda in uničen je kotel za kuhanje žganja. VLOM V “SI AMCO” - Policisti so ugotovili, da je bil mladoletni V. E. tisti, ki je zagrešil vlom v lokal Slamca v Kočevju. Vlom so prijavili 11. januarja, policisti pa so storilca, ki je pobral denar in še ključe za igralne avtomate, odkrili zaradi sledov, ki jih je pustil za seboj. TABLICE ZGUBLJAJO -Samo od 5. pa do 16. januarja je osem avtomobilistov iz kočevske občine prijavilo izgubo avtomobilskih tablic. Gre za tablice, ki so pritrjene na raznih okvirjih, ki so jih avtomobilistom podarile zavarovalnice, prodajalci avtomobilov itd. Kriva je torej slaba kakovost podarjenega. POGREŠANE SE NISO NAŠLI - Pred kratkim smo poročali o pogrešani ženski iz Kočevja. Zdaj smo zvedeli, da je še niso našli. Neka vedeževalka je dejala, da jo bodo našli, ko bo izginil sneg. kom del mu je Vrija dal 5.000. Po končanih delih mu Vrija ni hotel dati še ostalih 5.000 in 3.000 za dodatni material, ki naj bi ga dal Meze. Meze naj bi ga nekajkrat še spraševal, kdaj mu bo dal denar, tako da mu je enkrat v lokalu Vrija zabrusil, daje dobil, kar je dobil, in naj zgine, če ne, jih BO DENAR ZA ODPRA VO POSLEDIC PRI PLAZU PRI ČRNEM POTOKU? - Sekretar občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Jože Kolar nam je povedal, da sta s predsednico sevniške občinske skupščine Bredo Mijovič po številnih obiskih in stikih z najodgovornejšimi na Ministrstvu za promet in zveze ter v Republiški upravi za ceste poslala naposled v Ljubljano na sedem naslovov v republiki še pismo, v katerem opozarjata na nujnost usklajenega reševanja zemeljskega plazu pri Črnem potoku. Kolar se boji, da bo kvečjemu okrog 70 milijonov tolarjev zadoščalo za sanacijo plazu, ki je v širini 100 m načel in odnesel lokalno cesto Sevnica - Breg, ogroža magistralno železniško progo Zidani most - Sevnica ter posestvo m domačijo Pačnikovih na Ledini 92. Franc Pačnik (na posnetku pri plazu) upa, da na republiki ne bodo gluhi za prošnje za pomoč. (Foto: P. Perc) Obljubil golfa, pobral le denar Stanislav Luzar nasedel obljubam Samija Sejdijaja in mu izročil 6.700 nemških _____mark - Več kot eno leto čakal na obljubljeni avtomobil - Povratnik NOVO MESTO - 26-letni Albanec Sami Sejdijaj, ki začasno prebiva v Sloveniji, seje pred kratkim zagovarjal na novomeškem temeljnem sodišču, ker je Stanislava Luzarja iz Birčne vasi ogoljufal za več kot 3.800 mark. Sejdijaj muje več kot eno leto obljubljal, da mu bo pripeljal golfa, v tem času muje Luzar dal 6.700 mark, vendar golfa ni dobil. Stanislav Luzar iz Birčne vasi je po poklicu policist, tako je bil službeno večkrat na Otočcu in tam v lokalu spoznal Samija. Enkrat je v pogovoru omenil, da bi rad zamenjal avtomobil in da si želi golfa. Sami se mu je ponudil, da mu lahko priskrbi golfa, ki je karamboliran in ima petero vrat za 7.000 mark. “Čez nekaj dni sem ga vprašal, če misli z avtomobilom resno, pritrdil mi je in dejal, da miga bo priskrbel v tednu dni. Najprej sem mu dal 2.000 mark, nato je hotel še 4.000, prodal sem svoj avtomobil,” je pripovedoval Luzar. Potem je bil cele dneve na Otočcu in čakal, kdaj mu bo pripeljal golfa. To je trajalo celo zimo. Hčerko, ki še ni bila stara 1 leto, so morali voziti v vrtec z avtobusom. Ko je Samija le dobil, muje ta rekel, naj mu da še 1.000 mark in bo avto zagotovo pripeljal. Dal mu je še 700 mark, vendar avta tudi po tem ni bilo. “Začel se je izmilcati in mi dejal, da bom denar dobil od njegovega brata ali strica.” Po letnem dopustu so se dobili in skupaj z ženo ju je odpeljal nekam nad Škocjanom po golfa. Človek, pri katerem so se ustavili, je sicer imel golfa, vendar o kakšni prodaji avtomobila ni nič vedel. Nabava se je še naprej vlekla. Ker je Stane rekel, da brez avta ne more biti, mu je Sami izročil R 18, vendar seje Luzar z njim vozil le dva meseca, saj je bil skorajda nevozen. Avto je stal celo zimo na dvorišču in Romi so začeli Staneta nagovarjati, naj ga proda. Stane je začel iskati Samija, da bi se dogovorila glede prodaje avtomobila, vendar je bil takrat že v priporu zaradi nekega drugega kaznivega dejanja. Romom ga je potem vseeno prodal in zanj dobil 2.900 mark. Sejdijaj je v zagovoru dejal, da je imel v tem času veliko denarja, saj je še pred vojno v Sloveniji kupoval avtomobile in jih vozil na Kosovo. Luzarju je nameraval kupiti golfa prek Simona Klančarja, s katerim sta za Kompas Hertz iskala ukradene avtomobile. Toda Kompas Hertz trdi, da z njim ni imel nobenih stikov. Sami je priznal, da je nabava dolgo trajala, vendar je dodal, daje Luzarju hotel vrniti denar, ker pa je le-ta odvrnil, da • Senat je Samija spoznal za krivega in mu prisodil 8 mesecev zaporne kazni, dolžan pa je Luzarju plačati tudi 3.800 mark skupaj z zakonitimi obrestmi, medtem ko ga je stroškov kazenskega postopka oprostilo. Kljub temu daje Sami povratnik, sodišče kazni ni združevalo, saj nekatere sodbe še niso pravnomočne. potrebuje avtomobil, muje dal R 18. Dejal je, da je enkrat celo on posodil Luzarju 1.000 mark, vendar o tem nista napisala pogodbe. J. DORNIŽ POLICISTA NAPADEL S KAMENJEM METLIKA - 20-letni J. G. iz Trnovca je osumljen, daje 10. januarja zvečer v gostišču v Metliki kršil javni red in mir. Ko sta na kraj dogodka prispela policista, je enega oa njiju pred gostiščem napadel s kamenjem. Policista sta ga nato odpeljala na policijsko postajo, kjer so ga pridržali do iztreznitve. Žoper osumljenca so napisali kazensko ovadbo zaradi napada na uradno osebo. DOLENJSKI LIST Bleda igra odbojkaijev Pioniija Slaba igra Pionirja proti slabemu nasprotniku - Kočevke kljub bolezni zlahka premagale HP Branik - Novomeščanke proti Cimosu ni so imele nobenih možnosti NOVO MESTO, KOČEVJE, KOPER - Odbojkarji Pionirja so kljub veliki kakovostni razliki izgubili niz proti blejski Minolti ter z bledo predstavo razočarali novomeško občinstvo. Kočevke je razredčila gripa, mlade igralke pa kljub temu niso dovolile presenečenja in so s 3:0 premagale Mariborčanke. Novomeščanke so po pričakovanju doživele hud poraz v Kopru. Medtem ko so novomeški ljubitelji odbojke prejšnji teden kljub porazu domačega moštva proti vodeči Olimpiji zadovoljni zapuščali tribuno, saj so tretji na Soriški planini Marjan Šonc presenetil v slalomu - Smola Jazbinškove NOVO MESTO - Po seriji veleslalomskih tekem so se mladi tekmovalci smučarskega društva Rog minuli konec tedna udeležili dveh slalomov na Soriški planini, na katerih pa so imeli nekoliko manj sreče. Jana Jazbinšek je namreč v soboto na tekmi centralne regije morala odstopiti, na nedeljski državni tekmi pa sojo po doseženem petem mestu naknadno diskvalificirali. Med_ starejšimi dečki je presenetil Marjan Sonc, ki je lani v slalomih pogosto odstopal, tokrat pa sta mu imenitno uspeli obe tekmi. V soboto je bil odličen tretji, na drugi progi je dosegel najboljši čas, v nedeljo pa seje med 80 smučarji iz vse Slovenije uvrstil na solidno 18. mesto. Med mlajšimi dečki so bili v soboto Nace Kušer8., Andrej Plaznik 12. in Žiga 14.; v nedeljo pa je bil od No-vomeščanov najboljši (19. mesto) Sašo Šonc, kije na prvi tekmi odstopil, Nace Kušer je bil 24. in Žiga Golob 35. Cicibani so nastopili na veleslalomski tekmi na Krvavcu. Ponovno se je izkazal Tadej Pucelj, kije osvojil 3. mesto in je v letniku 84 dosegel najboljši čas. Gregor Brezovar je bil 18., vsi ostali pa so odstopili. PODCENJEVANJ E ŠKOD! - Težko je razumeti, da novomeški odbojkarji na srečanjih s slabšimi nasprotniki po nepotrebnem izgubljajo točke. Od Blejcev, ki so v soboto zagrizeno branili svoj del igrišča, bi se lahko Novomeščani marsičesa naučili. Na sliki: Udarec Baltika preko blejskega bloka spremljajo Petkovič, Goleš in Simonenko. (Foto: I. V.) Gutman je državni prvak Mladi igralci Hrasta so uspešno nastopili na prvem mladinskem državnem prvenstvu v squashu KDO BO UPRAVLJAL ŠPORTNE OBJEKTE? KOČEVJE - Predlog sklepa, da se gospodarjenje s premičninami in nepremičninami, s katerimi upravlja Zveza telesnokulturnih organizacij Kočevje, prenese na Krajevno skupnost Kočevje-mesto so delegati na zadnji seji zborov občinske skupščine zavrnili in sklenili, daje o tem treba organizirati javno razpravo oz. okroglo mizo, kjer naj se mnenja o tej zadevi izkristalizirajo. Na seji sta se namreč spopadli dve struji. Ena je zagovarjala prenos upravljanja na KS, druga pa, naj ostane tako, kot je sedaj. LJUBLJANA - Šestnajstletni novomeški gimnazijec Klemen Gutman, član squash kluba I Irast iz Novega mesta, je v soboto postal prvi slovenski mladinski prvak v squashu. V finalu - prvo državno prvenstvo so izvedli v dvorani ljubljanskega Squashlanda - je s 3:1 premagal reprezentančnega tovariša Aleša Ložarja. Poleg Klemena so na prvenstvu uspešno nastopili še štirje Hrastovi pionirji, ki so se začeli ukvarjati s squa-shem šele lani po končani letni šoli squasha v dvorani Mihe Legana na Mestnih njivah, kjer Novomeščani tudi sicer trenirajo in igrajo tekme. Kljub temu da so fantje v povprečju pet do šest let mlajši od nasprotnikov, so se dobro držali in dokazali, da se za prihodnost novomeškega squasha ni bati. 11 -letni Jaka Plutje zasedel 7. mesto, njegov vrstnik Jaka Pečar je bil deveti, letno dni mlajša Luka Wachter in Luka Legan pa I L oziroma 12. mesto. Klemen Gutman je stalni član mladinske državne reprezentance in bo letos že drugič nastopil na evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo aprila v Bolzanu. Do takrat pa bi moral nastopiti na večih mednarodnih turnirjih, saj pri nas v svoji kategoriji pač nima enakovrednih tekmecev. Žal pa njegova udeležba na turnirjih v tujini visi v zraku, saj imajo v Hrastu težave s pokrovitelji, ki bi bili pripravljeni financirati nastope obetavnega reprezentanta. ** m POGODBA S TELEVIZIJO - Prejšnji četrtek sta v prostorih Krke v Ljubljani predsednik organizacijskega odbora dirke po Sloveniji Ivo Bizjak in odgovorni urednik športne redakcije Televizije Slovenija Marjan Lah podpisala pogodbo za televizijsko spremljanje največje kolesarske dirke pri nas. Organizator dirke, na kateri bodo med 22 nacionalnimi ekipami nastopile tudi najmočnejša amaterska moštva Italije, ZDA, Švice, Češke, Kazahstana in Belorusije, je kolesarsko društvo Krka iz Novega mesta, najmočnejši pokrovitelji pa bodo Krka, Petrol in Avtoimpex, s katerimi bodo podpisali pogodbe še ta mesec. O pripravah na dirko bomo še poročali. (Foto: I. V.) FITNES V DOLENJSKIH TOPLICAH - V zdravilišču Dolenjske Toplice bodo danes popoldne tudi uradno odprti fitnes center, s katerim dopolnjujejo bogato izvenpenzionsko ponudbo zdravilišča, namenjeno zahtevnejšim gostom. Fitnes bo dopoldne služil potrebam fiziterapevtov, ki si zdravljenja lokomotornega aparata po poškodbah brez sodobnih naprav za krepitev sklepov in mišic ne morejo več predstavljati, ob popoldnevih ter za konec tedna pa bo fitnes center s telovadnico na voljo tudi zunanjim gostom. Ob torkih, četrkih in sobotah bo vadba potekala pod strokovnim vodstvom profesorjev športne vzgoje, rekreativcem pa bo na voljo tudi zdravnik špecialist. (Foto: I. V.) Dan namiznega tenisa Tekmovanje šolarjev, rekreativcev in veteranov v namiznem tenisu NOVO MESTO - Namiznoteniški klub Novotehna - njihova prva ekipa nastopa v prvi slovenski ligi, mladinci pa so drugi v državi - poleg tekmovalnega športa skrbno neguje tudi športno rekreacijo tako za odrasle kot tudi za najmlajše, saj v skoraj vsaki osnovni šoli imajo namiznoteniški krožek, kar je edina možnost, da odkrijejo mlade talente, ki se kasneje priključijo tekmovalni skupini. Da bi še povečali zanimanje za namizni tenis in k vadbi privabili čim večje število mladih in tudi starejših igralcev, so se v klubu odločili, da pripravijo dan namiznega tenisa, ki bo v soboto, 21. januarja, v športni dvorani Marof. Dan namiznega tenisa bodo odprli pionirji ob 8. uri, rekreativci pa bodo začeli pol ure kasneje. V športno dvorano vabijo vse, ki so kdaj vihteli pink ponk lopar, prijavite pa se lahko pred začetkom tekmovanja. Da bo igra bolj izenačena, so rekreativce razdelili v kategorije: do 35 let, do 45 let, do 55 let in nad 55 let. Niso pa pozabili niti na veterane, igralce, ki so se v preteklosti aktivno ukvarjali z namiznim tenisom, oz. bivše člane ekip njihovega kluba. Veterani in veteranke bodo začeli ob 9. uri. Organizatorji pričakujejo udeležbo prek 100 ljubiteljev namiznega tenisa. se jim pionirjevci predstavili v najlepši luči, so minulo soboto ostali hladni, čeprav so Novomeščani tokrat zlahka premagali Blejce. Po začetnem vodstvu s 3:0 so novomeški odbojkarji v prvem nizu močno popustili, ob koncu sicer izenačili, a le izgubil prvi del igre s 15:12. Blejci so jim ponovno dokazali, da se kljub očitni razliki v kakovosti ne kaže šaliti z moštvom, ki slovi po skoraj fanatični igri v obrambi in reši že povsem izgubljene žoge. Vodstvo Minolte z 1:0 je le streznilo Novomeščane, da so v drugem nizu s 15:5 na hitro obračunali z nasprotnikom. Tudi v tretjem nizu so Novomeščani dobro nadaljevali in že vodili s 13:4, nato pa so močno popustili in končali niz s 15:10, v četrtem nizu pa so Blejci dokončno popustili in Pionirje ponovil izid drugega niza. S šesto zmago v sezoni so Novomeščani trenutno na petem mestu lestvice prve državne lige. V soboto bodo gostovali pri Granitu. Trener Kočevk Krkovič je imel pred tekmo z mariborskim HP Branik hude težave z izbiro ekipe, saj mu jo je gripa močno razredčila. V ogenj je moral poslati mlajše igralke, ki pa so odlično opravile svojo nalogo in premagale Mariborčanke s 3:0 (1,7,8). Še posebej se je izkazala nadarjena Lelnerjeva. Kočevke sc z osmimi zmagami nahajajo na četrtem mestu prvenstvene lestvice, za drugouvrščenimi Blejkami pa zaostajajo le dve točki. Naslednjo tekmo bodo igrale z Mislinjo, ki je trenutno z eno samo zmago na predzadnjem mestu. Odbojkarice Novega mesta od tekme s prvouvršeno ekipo Cimosa v Kopru niso mogle pričakovati kaj več kot častni poraz. Odlične Primorke, ki sov tej sezoni na 11 tekmah izgubile le dva niza, so z Novomcščankami opravile v 45 minutah, izidi nizov pa so bili: 15:3, 15:5 in 15:3. Najboljša igralka v ekipi Novega mesta je bila reprezentantka Jana Vernig. V soboto bodo Novomeščanke prvič v drugem delu sezone igrale doma. V goste jim pride novogoriška ekipa HIT Casino, ki je trenutno na petem mestu prvenstvene lestvice - le za eno mesto pred Novim mestom. I. V. Kaj bo z Avto Bumom? Pokrovitelj pred stečajem - Nova uprava mrzlično išče denar - Nogometaši bežijo iz kluba KOČEVJE - Danes zvečer bo jasno, ali bo nogometni klub Avto Bum tudi v nadaljevanju prvenstva igral pod istim imenom ali pa si bodo jesenski prvaki druge lige nadeli novo ime, obstaja pa možnost, da bo klub razpadel. Do danes naj bi se namreč izvršni odbor kluba skušal sestati z dosedanjim predsednikom (vsi dosedanji poskusi so se izjalovili), ki sicer neuradno obljublja, da bo v klubu ostal, vendar konkretnih dogovorov med njim in upravo še ni. Na izredni skupščini kluba so prejšnji torek razrešili vse stare organe kluba in imenovali nov izvršilni odbor, disciplinsko komisijo in nadzorni odbor. Člane nove uprave kluba čaka v prihodnjih dneh težko delo, saj morajo v izredno kratkem času zbrati denar, ki bi jim omogočil nadaljevanje tekmovanja v drugi ligi. Najprej morajo izplačati plače vsaj tistim igralcem Avto Burna, ki ta čas živijo samo od nogometa. Na seji smo slišali, da so nekateri potencialni pokrovitelji iz kočevske občine sicer pripravljeni pomagati, vendar zahtevajo takojšnjo zamenjavo imena kluba. Precej zmede je v vrstah jesenskega prvaka druge lige povzročila tudi “zaspanost” stare uprave oziroma direktorja kluba Predraga Simeunoviča, ki ni pravočasno opozoril, daje njegovo podjetje v resnih denarnih težavah in da nima sredstev, s katerimi bi lahko še naprej podpiral kočevsko nogometno moštvo. Če bi na pomanjkanje denarja opozoril vsaj ob koncu jesenskega dela prvenstva, bi imela klubska uprava na razpolago precej več časa, da med odmorom do nadaljevanja ligaštSh bojev uredi razmere v klubu in predvsem, da najde novega pokrovitelja. Za ureditev razmer v klubu si močno prizadevajo nekateri, predvsem domači igralci, in prav iz njihovih vrst je prišla na skupščini pobuda, naj z ukrepi počakajo vsaj do danes, ko naj bi se nova uprava sestala z vsemi igralci. Med tem časom so nekateri igralci že zapustili klub. Novak, Bošnjak in Čosič so odšli z izpisnico. Salja in Pejkovič sta pobegnila nazaj v Olimpijo brez nje, z odhodom v Krko Novoterm pa sta zagrozila Jolič in Struna, vendar bodo morali slednji štirje nogometaši počakati na sestanek arbitražne komisije Nogometne zveze Slovenije, ki se bo sestala šele 10. februarja. V primeru, da bo Avto Bum “bankrotiral” in razpadel, bodo vsi igralci prosti in bodo lahko odšli v druge klube, če pa bo upravi le uspelo zbrati potreben denar, bodo vsi igralci, ki hočejo zapustiti potapljajočo se ladjo Avto Burna, ostali člani kočevskega moštva, kar si v Kočevju močno želijo. M. GLAVONJ1Č ŠAHOVSKE NOVICE SEVNICA - Na drugem ekipnem prvenstvu regionalnih šahovskih zvez v Sevnici je zmagala šahovska zveza Ljubljana nad Pomurjem in Gorenjsko. Šahovska zveza Dolenjske je zasedla 5. mesto, šahovska zveza Posavja pa 6. mesto med šestimi 10-članskimi regijskimi reprezentancami. Šahovski klub Milan Majcen je pripravil občinsko prvenstvo za osnovnošolce. Zmagali so: v kategoriji do 10. leta Anja Režun (Savo Kladnik Sevnica) in Alojz Lončar (Blanca), do 12. leta Alenka Radej ( Blanca) in Aleš Povh (S. Kladnik), do 14. leta Mojca ■ Grilc (S. Kladnik) in Mitja Strojanšek ( Blanca) ter do 16. leta Irena Povh in Matej Impcrl (oba S. Kladnik). VEBROVA ZA LAS OB FINALE CELJE - Na polfinalnem kegljaškem turnirju za TOP 16 je Milena Veber s 411 podrtimi kelji le za las zgrešile finalni nastop, tekmovanje pa je bilo zanjo dobra preizkušnja pred državnim prvenstvom posameznikov, ki bo v Krškem 22. in 23. januarja. Bokalovi velika nagrada Krke Namesto na Gačah velika nagrada Krke v Kranjski Gori - Bokalova po prvem teku šele tretja - Smučarskemu društvu Rog zaupali organizacijo še dveh FIS veleslalomov KRANJSKA GORA - Nataša Bukal, ki še vedno ni povsem okrevala po lanski hudi poškodbi kolena, je bila junakinja nedeljskega mednarodnega EIS veleslaloma za veliko nagrado Krke, ki gaje novomeško smučarsko društvo Rog pripravilo na poligonu v Kranjski Gori. Nastopilo je 38 smučark iz Slovenije, Češke, Avstrije, Slovaške in Bosne. 'G' - ■pjfjrllM Klemen Gutman venije, Češke, Avstrije, Slovaške Ko so novomeški smučarski delavci pred tremi leti prvič pripravili ženski FIS veleslalom za veliko nagrado Krke, ki je bila tudi takrat zaradi pomanjkanja snega na Gačah prestavljena v Kranjsko Goro, smo komaj verjeli svojim očem, ko se je na štartu pojavila Nataša Bokal, ki je le nekaj dni pred tem osvojila medaljo na svetovnem prvenstvu. Presenečena nad odlično organizacijo in gostoljubnostjo dolenjskih smučarjev, je Nataša takrat obljubila, da na Veliki nagradi Krke tudi v prihodnje ne bo manjkala. Žal lani na Gačah zaradi hude poškodbe ni mogla nastopiti, letos pa je zaradi velike nagrade Krke izpustila tekmo svetovnega pokala v Cor-tini d’Ampezzo. Če bi bila Nataša pripravljena tako kot pred leti, bi v nedeljo zlahka opravila z vsemi tekmicami, tako pa se je vitranške strmine sta od šampionke zahtevale svoje. Dosegla je šele tretji najboljši čas prvega teka, po katerem je vodila Tina Kavčič pred Evo Kuefur-stovo, četrta pa je bila Špela Bračun. Natašin osebni trener Jože Drobnič je že pospravil njeno opremo v kombi, da bi svojo varovanko čim prej odpeljal k zdravniku po blokado kolena, ko sc je trmasta Škofjeločanka kljub bolečinam odločila, da nastopi tudi na drugi progi. Tokrat se ji je trma izplačala. V drugem teku je dosegla najboljši čas, zmaga pa ji je prinesla barvni televizor in glasbeni stolp, darilo tovarne zdravil Krka, pokroviteljice tekmovanja. Drugo mesto je zasedla Tina Kavčič, tretje Špela Bračun, najboljša tuja smučarka je bila Čehinja Kuefurstova, na četrtem mestu, najboljša Avstrijka pa Barbara Ortner na sedmem mestu. I. V. • Smučarsko društvo Rog, ki je to sezono uspešno izvedlo že tri veleslalome za FIS točke (ženskega in moškega novembra na Gačah in ženskega v nedeljo v Kranjski Gori), bo v soboto in nedeljo pripravilo še dva moška FIS veleslaloma v Kranjski Gori. Pričakujejo udeležbo preko 100 tekmovalcev iz sedmih držav, nastopili pa bodo tudi člani novomeškega smučarskega društva. morala za ponovno zmago na veliki nagradi Krke pošteno potruditi, čeprav soji stale nasproti le slovenske in avstrijske drugokategornice ter Čehinja Kuefurstova. Bolečine v kolenu in izredno trda, ponekod celo ledena proga KOLESARJI IŠČEJO SEKRETARJA NOVO MESTO - Kolesarsko društvo Krka išče sekretarja za marketing. Možna je zaposlitev s polnim ali polovičnim delovnim časom. Pogoj za zaposlitev je aktivno znanje angleškega jezika in smisel za marketing in komuniciranje, prednost pri zaposlitvi pa imajo študentje iz Novega mesta in okolice, ki bi želeli delati honorarno. Interesenti nqj se javijo na telefon 322 839 ali osebno v klubskih prostorih na štadionu pod Portova-lom. Šport iz Kočevja in Ribnice Igralci namiznoteniškega kluba Melamin so še zadnje slovensko moštvo, ki je izpadlo iz evropskega klubskega tekmovanja. V Badnu pri Dunaju so s4:0 izgubili z moštvom BTTA. Špelič, Murn in Pogorelc so dobili le en niz. Košarkarji Snežnika iz Kočevske Reke so, kljub temu da so v Novem mestu zapravili možnost, da se borijo za uvrstitev v prvo ligo, zadovoljni s šestim mestom. Veliko so stavili na Nur-kanoviča, ki pa se, kot kaže, ni najbolje znašel v novem okolju, zato je vprašanje, če bo še ostal v Kočevju. Minuli konec tedna se je končalo klubsko prvenstvo Kočevja v kegljanju. Zmagal je Roman Krže, ki je 976 podrtimi keglji za 30 točk izboljšal rekord kočevskega kegljišča. VTREBNJEM ZMAGI NAPROTI - Velika nagrada Krke je bila tudi letos na koledarju veleslalomskih tekem mednarodne smučarske zveze FIS, ki Novomeščanom že nekaj časa obljublja tekmo evropskega pokala. Nataši Bokal je vztrajnost in kljubovanje bolečinam v poškodovanem kolenu poplačala zmaga. Bo tudi vztrajnost novomeških smučarskih delavcev polačana s tekmo višjega ranga? (Foto: 1. V.) STRELSKE NOVICE Na 3. preglednem tekmovanju za sestavo državne strelske reprezentance v Ljubljani je v streljanju z zračno pištolo s 570 krogi zmagal Brežičan Robert Kranjc, ki tekmuje za Olimpijo. Odličen 5. je bil Brežičan Vlado Sabadoš z rekordnimi 563 krogi, ki se je tako uvrstil v širši krog kandidatov za nastop v državni reprezentanci. MALI NOGOMET TREBNJE - Malonogometni klub HOM Šentrupert bo v soboto in nedeljo, 29. in 30. januarja, v trebanjski športni dvorani pripravil turnir v malem nogometu. Prijavnina za dvodnevno tekmovanje znaša 6.000 tolarjev. Prijavite se lahko najkasneje do 27. januarja, ko bo ob 19. uri v pizzerijt Čriček žrebanje. Informacije dajejo in prijave zbirajo po telefonu 45-600 ali 44-406. o D t L Novo mesto, 20. januar 1994 mB@® Bs®sG aa Afere v zadnjem času kar pogosto pretresajo našo mlado državo. Kaj je pri vsem skupaj res in kaj ne, je težko reči. Medtem ko se nekateri ob vsaki novi afeii le nasmehnejo in zamahnejo z roko, si drugi mislijo: “Kjer je dim, je tudi ogenj. ” Tretji pa pravijo: “Bo že res, kar smo slišali in prebrali. ” Tako je tudi z govoricami o “Srpski Post?ni’tlstl’k! s° bl1' fdn,° navajen>živeti avtonomni oblasti” Bela krajina, ki so razburite Belokranjce. ”.laka slovenski javnosti, predvsem pa uredništvu 7D, da “je v Beli krajini zgledno sožitje pripadnikov različnih narodnosti. Na tej podlagi se nismo nikoli delili ali preštevali, potrudili pa se bomo, da bo tako tudi vnaprej.” Belokranjci, pridni, skromni in pošteni, tisti, ki so bili vedno navajeni živeti Belokranjci srbskega rodu iz obkolpskih vasi žive v sožitju z ostalimi prebivalci in ohranjajo svojo kulturno dediščino, med drugim tudi pravoslavje. Na sliki: cerkveni obred v pravoslavni cerkvi sv. apostolov Petra in Pavla v Miličih. Razumljivo je, da se sredstva javnega obveščanja, zlasti tista, ki rada obelodanijo vsako stvar, daje le videti novica bolj atraktivna, branijo, češ da jim prizadeti očitajo napihovanje zato, ker hočejo skriti svojo krivdo. In tako kot hišico iz kock gradijo zgodbo, malo zasučejo, malo posumijo, da j Je videti vse skupaj bolj razgibano, dodajo nekaj “okraskov” in vse skupaj pošljejo v javnost. Ljudje preberejo, se razburjajo, [ komentirajo, prikimavajo in odkimavajo, ugibajo in na koncu navadno ne vedo, pri eem so. Potem novice povzame drug ; časopis, na mestih, ki se mu zdijo nekoliko f šibki!, še sam kaj doda in tako naprej gradi hišico iz kock. A ta hišica ni kakor tista iz Pravljice o Jelki, kajti danes se še malokdo 'gra z lesenimi kockami, ki se poderejo ob najmanjšem pišu in razgalijo notranjost hišice. Danes otroci - očitno pa tudi odrasli • prisegajo na lego kocke, ki so trdne, ki jih : ni moč podreti kar mimogrede. In tako trdne kot so lego hišice, so tudi zgodbe, ki Grenak okus ostaja In da bi bila mera polna, je potem vse skupaj povzelo in še malo dodalo glasilo 7D. In predsednik metliške občine je moral zopet prijeti v roke pisalo in sporočati širši ti ob aferi o SAO Beli krajini, za katero so prepričani, da sojo ustvarili mediji, zamahnejo z roko. Toda vseeno ostaja grenak priokus. Spominjam se, da so pred leti, ko smo bili še v Jugoslaviji, srbski mediji poskušali prikazati belokranjske Bojance kot zapostavljeno in od Slovencev pozabljeno vasico, katere odrešitelj bi bili lahko prav Srbi. Pa so mi takrat preprosti vaščani dejali: “Ko je bil jugoslovanski kralj Srb, nismo imeli ne ceste ne vode, tolkli smo revščino, pa se država ni spomnila na nas. Sedaj imamo vse, ne po zaslugi Srbov, in naj nas puste pri miru!” Asociacije na ta pogovor niso slučajne. Vsi najodgovornejši v Sloveniji zatrjujejo, kako bi morali pomagati krajem ob južni meji. To je lepo slišati, toda kakšna naj bi bila ta pomoč, si Belokranjci še ne morejo prav predstavljati, ker je je bilo doslej bolj malo. A če bo v obliki publicitete o SAO Beli krajini in podobnih “izumov”, potem lahko kot ponosna Belokranjica v svojem in v imenu še marsikoga drugega rečem le: “Hvala lepa za takšno pomoč.” MIRJAM BEZEK-JAKŠE pogovor: primož žižeK P®C»]fi©Gfi® I© slm ©Bgjamngeoiij, šaši?® Sfe©G9 s ®fe®r ‘ Brez njihovega denarja bi v Londonu hitro pregorel, tako pa sem se lahko vrnil in nadaljeval šolanje.” - Šol, ki si jih obiskoval v Angliji, ne moremo primerjati z našimi fakultetami. Kakšni so programi šolanja na kolidžu oziroma na inštitutu? ... „ Mladih ljudi, ki bi se odločili za študij v tujini, je pri nas malo. Tmf Z0* V**, Novomeščan, je eden redkih, ki so zbrali zgodbic in s tem še bolj utrdi prejšnje. dovolj poguma in volje ter se, zeljni uka, odpravili v neznano. Ko je Srbska Bela krajina? Primož z diplomo strojnega tehnika v žepu izbiral življenjsko pot se mmssssssss!sx r.mm zagledala luč sveta pred skoraj dvema Kladiva Sprva OdlOCll za Študij na jakultetl Za šport, v Ljubljani pa Se so zelo ozko poklicno usmerjene in močno mesecema. Tudi ne vem, če bi bil naziv je V mlademu fantu nekaj premaknilo. Spoznal je, da ga zanimajo p°vezane s Prakso- Šele z njihovo diplomo afera ravno naihnli nrimeren. res m ie rta J s* pridobiš licenco za opravljanje določenega poklica. Doktor farmacevtskih znanosti, ki želi delati v farmacevtskem marketingu, mora imeti poleg fakultativne tudi ustrezno marketinško izobrazbo, zato I UUl J1C VCIIJ, GC Ul Ull Ud/.IV Jt V IIUUUL.UUI juruii k prec^r^bi^kala ^ldoai^c^Toda med P°vsem ^mSe Stvari. aJ'mi je dosegla povsem drugačen učinek, : k°t so morda pričakovali avtorji. Gre za I P,r*spevek v Slovenskih novicah o ustano-i yitvi “Srpske autonomne oblasti Bela kra-Jlaa” s sedežem v Metliki. Kje je nastalo to skrpucalo v obliki pisma in kdo gaje poleg Slovenskih novic še prejel, mi ni znano. Tudi Psti, ki so poizvedovali, ali so ga res dobili VS|> ki so omenjeni v časopisu, so lahko f^rieli le, da pisanja na njihove naslove ni ! °- Kakor koli že, v objavo v časopisu je aa vržena kost, ne da bi kdo prej preveril, ,ak° je v resnici s tem na terenu, torej v Beli Kajini. Da bi kdo vprašal, kako je s približno Polovico Belokranjcev, ki naj bi bili kar naenkrat srbski, in kako se počuti metliški Predsednik občine, katerega legitimnost je la kar naenkrat postavljena pod vprašaj, SaJ je bil s SAO Belo krajino “izvoljen tudi pa!^ ^uPan srbskega mesta Metlike”? Kje te bi kdo spraševal o tem, potem novi-a o SAO Beli krajini ne bi bila več atrak-IVn?, kajti jasno bi bilo, da je Slovenske I °Č,Ce nekdo pošteno potegnil. Pa saj je (i ko nekaj napisati, če pa drži ali ne, naj dokazujejo tisti, ki se jih to tiče, v tem Primeru Belokranjci. In so! Nekateri občani ethške občine, ki so bili naročeni na Slo-f^ke novice, so jih odjavili, predsedstvo C|nske skupščine s predsednikom na čelu a z demantijem in pojasnjevanjem, vB i°iClak' Je ze*e* prebrati le to, da se .i el* krajini dogaja nekaj “zanimivega”, ga mantjji niso več zanimali. Pač pa je želel k. at lt'zgodbo naprej, seveda na govoricah, ie h° lde Pršeči njegovim ušesom. Tako ven't° Pr'drve' v Metliko poslanec Slo-zh„ e"acionalne stranke v državnem obisL ^afae* Kužnik. Vendar je bil njegov •ahk °v° Precej anonimen, saj je javnost Pni ? zanj zvedela iz strankinega časopisa slanp ' b' bh obisk bolj javen, bi po- < recn-C za8°tovo slišal še kakšno drugačno 1 .c°’ ne le tistih, ki so mu jih natrosili > pr,,,.'niegove stranke. Toda kaj, ko potem “ imeuJ °Pravliivo pisanje v Prijatelju ne bi g vč;isihVeC PraveSa fara! Je že tako, da lahko u-1---------- resnica prav grdo pokvari resnico. Primož Žižek - Kako to, da si se odločil študij športa v Ljubljani zamenjati s študijem marketinga v Angliji? “Že v srednji šoli sem se precej ukvarjal zglasbo. Po srečanju s Sašom Stojanovičem, ki si je v Novem mestu prizadeval oživiti kulturno dejavnost mladih, pa sem zaplaval v povsem druge vode, ki s športom niso imele veliko zvez. Postal sem prvi predsednik Mladinskega kulturnega centra. Ob ustanovitvi smo pripravili teden mladih v Novem mestu. Sodeloval sem z Zvezo prijateljev mladine, kije takrat pripravila nekaj odmevnih prireditev za otroke in mladino. Na novomeški televiziji smo začeli z oddajami MKC TV. Tedaj sem se odločil za študij marketinga, žal pa ustreznega programa na naših fakultetah ni bilo. Prvo leto študija v Ljubljani sem izkoristil za učenje angleščine in iskanje zvez v tujini, ki bi mi omogočile šolanje v Angliji. V široki paleti različnih šol sem se odločil za študij tržnih komunikacij na Cavandish collegeu v Londonu. Moje življenje v Londonu bi lahko označili kot tipično ameriško zgodbo -dopoldne sem obiskoval predavanja in vaje, popoldne pekel hamburgerje, raznašal pizze in čistil šipe, ponoči pa študiral. V Londonu sem nameraval ostati le eno leto, ki sem ga moral kar najbolj izkoristiti. Kmalu sem se prebil med najboljše študente na kolidžu in se vpisal še na London School of Public Relations (Londonska šola za odnose z javnostjo). Mojo željo po znanju so opazili tudi profesorji, ki so mi svetovali, naj se javim na razpis Londonskega inštituta za marketing, prvo profesionalno ustanovo za marketing na svetu, ki je izšolala že vrsto svetovno znanih strokovnajkov na tem področju. Imel sem srečo, da sem prišel iz “vzhodne Evrope”, kar mi je precej pomagalo pri vpisu na inštitut.” - Študij na inštitutu je precej dražji od šolanja na kolidžu. Kako si zbral potreben denar? “Resje. Študij na inštitutu je zelo drag, jaz pa sem bil takrat brez denaija. Živel sem tako rekoč od danes do jutri. Moral sem se vrniti domov. Hodil sem od vrat do vrat in prosi! za štipendijo, kajti starši mi niso mogli pomagati. Na pomoč mi je priskočila novomeška občina in zavarovalnica Tilia. Ulili illtfs p 11 I Illj|pi||i!l j ! li li; lllill1 m 1^1“ ■ fitlli I ti i ll p i 1 II je imela večina študentov, s katerimi sem hodil na predavanja, že končano vsaj visoko šolo. Med šolanjem smo se lotevali tudi nekaterih konkretnih marketinških projektov, tako da mi proti koncu ni bilo več treba pomivati oken, ampak sem si kak funt prislužil tudi s strokovnim delom. Sodeloval sem pri promociji nove londonske šole in pri promociji izbora mis Anglije. Precej so mi pomagali tudi profesorji na inštitutu, ki so se v svojih študentskih letih ubadali s podobnimi težavami kot jaz.” - Ko si se vrnil iz Anglije, so se razmere pri nas že precej spremenile. Strokovnjaki s tvojega področja so postali iskani. “Pojmi, kot so tržne komunikacije, marketing ali odnosi z javnostjo so nam vsem dobro znani, tudi kaj pomenijo, približno vemo, če pa bi nas vprašali, ali poznamo katerega strokovnjaka s tega področja, bi se le težko spomnili njegovega imena. Zakaj? Ker jih do nedavnega pravzaprav niti nismo imeli. Naši univerzi nista poznali študija na teh ali podobnih smereh. Imeli smo strojne, gradbene in elektro inženirje, zdravnike, pravnike, profesorje, ekonomiste, sociologe in celo politologe, nismo pa imeli strokovnjakov za reklamo, odnose z javnostjo ali tržne komunikacije, saj v starem sistemu niti trga niso priznali. Danes, ko se vsi ponosno gremo tržno ekonomijo, nam še kako manjkajo ljudje, ki bi znali narediti dobro reklamo, podjetje predstaviti javnosti v pravi luči ali pa rešiti njegov ugled, ko se podjetje zaplete v afero aii škandal. Podjetij, ki si želijo popraviti slab glas v javnosti, promovirati nove izdelke ali izboljšati odnose z zaposlenimi in lokalno skupnostjo, ne manjka. Delam pri Pristopu, agenciji za odnose z javnostmi, ki jo je s sodelavci ustanovil nekdanji urednik in direktor Mladine Franci Zavrl - mnogi se ga še spomnijo iz časov procesa proti četverici - po dva dni na teden pa delam v Krki v službi za odnose z javnostjo. Stvari se premikajo. Že pred osamosvojitvijo je Slovenija dobila oglaševalsko zbornico, stroka napreduje, vse več je strokovnih člankov s področja marketinga, odnosov z javnostjo in tržnega komuniciranja, pojavljajo se strokovne revije, skorajda ne mine teden brez seminarja. Podjetja se zavedajo, da brez uspešnega oglaševanja in komuniciranja z okoljem ne bodo preživela. Žal pa se močno pozna pomanjkanje znanja in izkušenj. Ob cestah našo pozornost motijo ogromni reklamni panoji; televizija, radio in časopisi so zasičeni z reklamami. Večina reklamnih akcij pa ima slabo strategijo ali pa je sploh nima. Denar za reklamo brez natančno določenega cilja je vržen stran, kajti kupec, ki v zavojčku ne bo dobil tistega, kar mu obljublja reklama, tega izdelka ne bo kupil nikdar več, tudi če bo le-ta enkrat res dober. Če se nam reklamni slogan Rollyce Rollycea: žNajglasnejša stvar v našem avtomobilu pri 180 km/h je vaša ročna ura’ zdi simpatičen in ga sprejmemo kot dobro domislico, bi pri reklami za TAM-ove tovornjake isto besedilo doživelo le posmeh in norčevanje. Vendar nekateri naši oglaševalci počnejo prav to, potem pa se čudijo, če jim prodaja pada.” - Ukvarjaš se predvsem z odnosi z javnostjo. Kje smo trenutno na tem področju pri nas? “Tudi tu se stvari zelo hitro razvijajo. Naša podjetja so imela stike z javnostjo tudi prej, vendar se nihče ni s tem posebej ukvarjal. Danes imajo že mnoga podjetja službe za odnose z javnostjo, nekatera pa v ta namen najemajo specializirane agencije. Podjetja si morajo ustvarjati pozitiven image tako pri kupcih, poslovnih partnerjih kot tudi pri zaposlenih in pri lokalni skupnosti. Pomemben je pošten odnos in iskrene informacije. Zavajanje javnosti se ponavadi slabo konča. Poglejte, koliko afer imamo! Novo mesto ima dve veliki podjetji. Krka si je vedno prizadevala za čim boljše odnose z javnostjo - krajani, zaposlenimi, poslovnimi partnerji, politiko; z donatorstvom in sponzorstvom seje že od nekdaj pogosto pojavljala v kulturi, športu, šolstvu, na dobrodelnih prireditvah. Danes služba za odnose z javnostjo v Krki le nadgrajuje, kar je bilo že zgrajenega do sedaj. Revoz kaže povsem drugačno sliko. Do krajanov, ki hočeš nočeš morajo živeti ob tovarni, se obnašajo popolnoma neprizadeto. Ne zanimajo jih stiki z okolico tovarne. Za prošnje športnikov, kulturnikov in šolnikov ostajajo gluhi. Vendar podjetje niso le zidovi in stroji za njimi. Podjetje je živ organizem, ki se mora vživeti v okolje, sicer ga okolje izloči kot tujek. Podjetje se bo vživelo v prostor le, če bo z njim komuniciralo iskreno in pošteno.” IGOR VIDMAR na I u Dubrovnik, biser Jadrana, svetovno znano mesto, turistična Meka, kamor so vodile zračne, vodne in kopne poti stotisoČe turistov, je zdaj kot slepo črevo in živi drugačno življenje. O tem se je prepričala naša sodelavka Ivanka Mestnik, ki je proti koncu lanskega leta obiskala sorodnike v Dubrovniku. Nič me ni vleklo tja dol! Še več: hala sem se srečanja z Dubrovnikom po tistih strahovitih napadih, ki sem jih gledala po televiziji in o katerih sem poslušala svoje, ko se jim je po naj hujšem bombardiranju uspelo prebiti do mene. Strah meje bilo tudi dolge in nevarne poti. A želja, da spet vidim svoje, je bila močnejša. Pa sem šla: od Ljubljane do Reke z vlakom, potem do Splita z ladjo, naprej z avtobusom. V dolgi noči na ladji klepetam z mladim dekletom poleg sebe. Na smrt je utrujena. Tri dni bo še potovala, da bo iz Beograda, kjer študira, prišla prek Slovenije v rodni Dubrovnik. Študira obramboslovje, a tega v Dubrovniku ne vedo. Pravi jim, da študira pravo. Postalo je zelo težko, najraje se ne bi vrnila. Za pot bo porabila skoraj tri očimove plače. Pokaže mi jugoslovanski denar z dolgo vrsto ničel, pa zanj ne dobiš skoraj ničesar. Povsod vrste, za vsako stvar vrste, pravi. Na postajah med potjo z avtobusom proti Dubrovniku vstopajo in izstopajo ljudje, veliko jih je v črnini. Utrujena sem, spanec me premaguje, zunaj pa je prelep sončen zimski dan. Spet je tu “naše” sinje morje, primorsko rastlinje, duh Mediterana, moje oči pa bolj kot to zaznavajo sledove izstrelkov na fasadah, ožgane strehe, požgano rastlinje. Celi predeli osmojenih ali do tal požganih borovih površin ali cipres me pretresejo enako kot požgani zaselki in hiše ob morju. Bliže ko smo Dubrovniku, več je sledov vojne, ki je tod divjala. Moja sopotnica gleda začudeno, nejeverno. Vidim zgroženost v njenih očeh, ko zagledava ožgano okostje velike pristaniške stavbe v Gružu. Vprašujem se, kaj neki so ji v Beogradu govorili “osvoboditelji”. Bojim se stopiti v srce mesta. Na Pilah postavim prtljago v stran in se zastrmim v ožgani hotel Imperial, v Srdž nad starim mestom, kjer so bili branilci, v Žarkovico, kjer so bili “osvoboditelji” Dubrovnika, jugovojska, ki jo Dubrovčani najpogosteje imenujejo kar“gamad” (golazen). Vodnjak pred obzidjem je še zadelan z deskami, na parkirišču stojita dva taksija. Agencija JAT in ona nasproti, kjer sem navadno kupovala avionske karte, sta zaprti, tudi bife, trgovina zraven... S tesnobo v srcu se spustim po mostu na znameniti Stradun, ki me je vsakokrat, ko sem ga zagledala, očaral. Pisane množice so se noč in dan pretakale po njem, mešali so se turisti z vsega sveta, odmevala je pesem, smeh, mladi so posedali po njegovem obrobju, pred kavarnicami in slaščičarnami. Tu je odpadel oklep, ki si ga nosil, prežarila te je lepota kraja, veličastnost zgodovine in kulture, postal si del velikega človeškega mravljišča. Tudi zdaj Stradun ni bil prazen. A kljub soncu ni bil svetal in me ni razžaril. Na njem ni odmeval smeh, niso se prelivale barve kože in oblek. Onofrijev vodnjak se je skrival za lesenim opažem, prav tako vhod na obzidje, v cerkev nasproti Antuninske ulice, kamor sem zavila v levo v ulico Prije-ko, so postavljali zidarski oder. Skoraj zbežala sem s Štraduna. Kasneje, ko sem si malo odpočila, so me vodili po mestu in mi kazali ter pripovedovali: “Z zloglasne Zarkovice so merili tu preko na dominikanski samostan... Vse naokrog je bilo razbito steklo, šrapneli, izstrelki, opeka, valil se je dim, prav blizu je gorelo...” Nikdar ne bodo pozabili Vnuka mi razkažeta celo zbirko različnih patronov in šrapnelov. Vsak naboj da©0 IM ©©fes Slovenci, naj nas bo še tako malo, smo razkropljeni po vsem svetu, in težko bi našel družino, ki ne bi imela svojih korenin razpotegnjenih do Severne ali Južne Amerike ter celo tja do daljnje Avstralije. O teh izseljencih je bilo napisano že marsikaj, precej manj pa je slišati o naših rojakih, ki jih je življenjska pot zanesla precej bližje, na Balkanski polotok. Bližina pa je zelo -Sj iskisvet < tljši kot h pa tisti preko Atlantika. Zdaj, ko se velik 6 - relativen pojem, saj ie korak v balkanski svet < iz slovenskega okolja lahko celo daljši kot h del Balkana stresa v vojnih krčih in ga zaje- o ma kriza, kakršne niso videle že mnoge ^ generacije, pa postaja usoda teh rojakov, v kateremkoli kolenu že so, vse bolj aktualna, saj se ne spreminjajo samo njihove življenjske razmere, ampak je često ogroženo celo njihovo življenje. Franc Štrajhar dobro pozna Balkan. Kot mlad rudarski inženir se je zagrizel v bogastvo njegovih globin in se moral na jesen svojega življenja umakniti v rodno Slovenijo. A človek sam se že nekako umakne, težje pa je s sabo vzeti vse, kar je v tem času nastalo. To pa so otroci in otroci otrok, ki so se v tem času že razkropili po Balkanu. Tako je teoretično možno, da se bodo njegovi potomci namesto v prisrčen objem, po ukazu brezobzirnih politikov morali spopasti na življenje in smrt. Pred petinpetdesetimi leti je France končal študije na rudarski fakulteti v Ljubljani. To je bil lep dosežek za fanta iz številne delavske družine, v kateri je bilo sedem otrok, in oče, po poklicu strojevodja, je bil lahko ponosen. Vendar mladi inženir ni dolgo užival na lovorikah svoje diplome, kajti starojugoslovanski režim je hitro ugotovil, kje bi ga lahko najbolje izkoristil. Tako se je France po kratkem službovanju v Velenju z dekretom o premestitvi že leta 1940 znašel v rudnikih France Štrajhar iz Kočevja vzhodne Srbije. Okolje mu je bilo tuje, saj so se delavci zgrnili sem z vseh koncev, tako da je bila narodnostna slika zelo pisana. Precej je bilo tudi Slovencev, a med njimi ni dobil prave družbe. To so bili ljudje, ki so se selili za delom in zaslužkom in sojih najbolj zanimale materialne stvari, veliko bolj kot nacionalna identiteta. Domačini so imeli čudno govorico in običaje. To so bili Vlahi, ki jih je France srečal prvič v življenju. Kasneje se je srečal še s celo paleto narodov, ki so sopotniki na tem norem balkanskem vrtiljaku. Kako noro je, ko se ta vrtiljak začne brezumno vrteti, je kmalu spoznal. Že leto po njegovem prihodu v Srbijo so tja prišle tudi okupatorske vojske. Začela se je delitev po narodnosti. Slovenske in hrvaške inženirje so izgnali v Bosno. Tam jih je nova Hrvaška oblast sprejela z odprtimi rokami. Tako seje France srečal z rudniki v Zenici, ki so ravno tako nepredvidljivi, kot je Balkan sam. V njih se dogajajo gorski udari, ki jih ni moč napovedati. Nenadoma poči, podrejo se silnice znotraj stene in ogromni pritiski jo zmaličijo. France v tujino ni odšel sam. Vseskozi gaje spremljala žena Zdenka. V dvoje jima z-"\ imenujeta, vse vesta. Pokažejo mi zaklonišče. Obujajo spomine na mesece brez vode, elektrike. Celo staro mestno jedro je bilo tarča za tiste s hriba nad njim in za tiste z bojnih ladij pred mestom. Pripovedujejo, kakoje gorela stara mestna luka, peljejo me v Široko, kjer so včasih stanovali. Samo ogrodja hiš, za zadelanimi vrati ruševine! Stopim v razrušeno hišo slikarja. V njenem okostju razstavlja svoje izposojene slike. Vse svoje je izgubil, mi pripoveduje. Tržnica je še na istem mestu, a vodnjak, kjer sem si tolikokrat oprala sveže kupljeno sadje, je posnet skoraj do tal. Na tleh, kamor pogledam, sledovi granat. Knežev dvor - skrit za opažem. Velika galerija - za opažem! Katedrala - zakrita z deskami! Kot da še vedno grozi nevarnost. Predolgo je trajalo, prehudo, da bi se otresli strahu. In nikoli več ne bodo verjeli, da so v mestu lahko mirni. Ko gredo otroci spat, gledamo video posnetke, ki so jih presneli z oddaj tujih televizij. Kadar le utegnem, listam po knjigi Dubrovnik v vojni z mnogimi čmo-belimi fotografijami. Zvem marsikaj, česar nisem še vedela ali pa mi takrat ni bilo mar. V tisti grozi je bilo pomembno samo eno: ostati živ. Pretrese me spoznanje, daje izginil ves okoliš, ki gaje Dubrovnik stoletja negoval, vrtovi, vile in dvorci, predeli tišine. Uničen je arboretum v Trstenem, ki je bil zasajen že v začetku 16. stol. Granate so padale po Lokrumu, ki so pljuča mesta. Pravi čudež, da ni zagorel! “V mojem življenju ne bodo ponovno zrasla zažgana debla. Nikdar se ne bom, to je edino, v kar sem se zaklel, nikdar ne bom pozabil. Ne smemo pozabiti niti ene ciprese, ker bomo samo v njenem imenu sadili nove,” pravi Božidar Violič. Mesto bodo obnovili, umrlih obuditi nc more nihče Dubrovnik je bil prvič v svoji zgodovini obsojen na vegetiranje, kar se ni zgodilo niti ob katastrofalnem potresu ali ob epdemi-jah. Sovražnik je usmeril svoje orožje proti kulturi, kar ni samo zločin, ni samo divjaštvo, ampak tudi priznanje lastne primitivnosti. Izčrpavali so ga z žejo! Kako je bilo lažje, čeprav je bilo domotožje veliko. Ko je bilo vojne konec, so Nemci hoteli rudarske strokovnjake odpeljati s seboj, ti pa so se pred njimi skrili v rudniški rov in počakali na prihod nove oblasti. Zdaj je za mlado slovensko družino napočil čas vrnitve. Tako vsaj so si predstavljali. Mnogi mladi strokovnjaki sojo res popihali domov. Franceta pa niso pustili. “Dok traje obnova, nema odmora! ” je bilo geslo tistega časa. In nova oblast je bila lačna premoga. Služba v domovini, ki jo je Francetu priskrbela Zdenka, je čakala zaman. Leta so tekla, otroci so se vraščali v novo okolje, se šolali in odrasli. Turobnega januarskega dne se s Francetom pogovarjava v Kočevju. Končno je le prišel v Slovenijo, a sedaj pomeni Slovenija zanj azil. Od tod spremlja, kaj se dogaja na jugu, zaskrbljeno sledi radijskim in televizijskim poročilom. Je mogoče, da se je vse v tako kratkem času in tako temeljito sesulo? France, ki mu je bilo vedno njegovo strokovno delo prvo in se v politiko ni spuščal, je razočaran. Kako naj z vsem, kar je doživel, uskladi današnjo stvarnost. So bile vse besede, prijateljevanja, izleti v naravo, vsa doživetja, ki bi jih bilo vredno ohraniti v spominu, le utvara? Pa je prišel gorski udar in vse se je sesulo v prah. Tri otroke sta imela z Zdenko, ki je zdaj že pokojna in pokopana v Zenici. Ena hčerka je arhitektka, poročena v Zenici. Njen sin ima dvajset let in kaj lahko se zgodi, da ga bodo mobilizirali. Druga hči je stomatologinja, poročena v Hercegnovem. Tri otroke ima. Tudi njenega sina bi lahko že poklicali k vojakom. Bi se torej lahko zgodilo, da bi se Francetova vnuka znašla iz oči v oči v različnih vojskah? Cisto možno je. Novice, kijih France dobiva od hčerkinih družin, so redke in skope. France je zapustil Bosno v zadnjem trenutku, ko so že bobneli topovi v Sarajevu. S skromno prtljago je prišel k sinu, ki se je že pred dolgimi leti kot agronom zaposlil v Sloveniji. Tako se je Franceva balkanska zgodba končala. Vse, kar je imel, je pustil v stanovanju, ki ga je rudniška oblast vzela nazaj. Kaj je z njegovimi stvarmi, ne ve. Ostali so mu le spomini, pa še tem se človek spričo krute sedanjosti ne upa več verjeti. TONE JAKŠE .......... •.................■ .......:,'..v<.ot v-- • • - ^ ^ ponižujoče je bilo stati v vrstah s kanticami za vodo, ki sojo vozili s cisternami, in loviti deževnico pred očmi tistih na Žarkovici! Gledam fotografije: zadeta trdnjava sv. Ivana na Porporeli, zadetek obzidja, avio-ni nad mestom, nad Srdžem, zrušen velik križ na njem, gorijo avtomobili na parkirišču, staro mestno pristanišče, Gruž, kamniti prah nad mestom... Koliko dokaznega gradiva za tiste, ki trdijo, da ni bilo tako hudo, da so v Dubrovniku sami žgali gume, da se je kadilo, da so se tolkli med seboj. “Obnovili bomo Dubrovnik, ne bojimo se,” mi razlaga sosed. “A kdo mi bo vrnil sina?” vpade Mišo, ki se je postaral za deset let. In kdo bo vrnil otroški smeh? Kdo bo pregnal nočne more mnogih Dub-rovčanov? Zaslutila sem, kakšne so, neko deževno noč, ko je nenadoma v celem mestu ugasnila elektrika. Če bi bil strah poklici: sedlar EsmfifldfcO §® Sedlar in tapetnik Franc Jerman je kljub 82 letom še krepak možakar, delaven in poln načrtov. V zadnjem času se ga loteva malodušje, a ne zaradi let, pač pa zato, ker v kleti svoje hiše na Drski hrani deset lično izdelanih gugalnih konjičkov, za katere se nihče več ne zanima. Konjički na sankastem podnožju so izdelani do potankosti natančno, s komatom, sedlom, uzdami, vajetmi in vso ostalo konjsko opravo tako, da bi jih lahko mirne duše dali v muzej za razstavni predmet kot spomin na čase, ko so po prašnih cestah še vozile konjske vprege. “Koliko veselja sem pripravil svojim vnukom, ki so se prav ob teh mojih konjičkih postavljali na noge! In še danes, po štirinajstih letih, se eden od njih kdaj pa kdaj usede v malo sedlo in se zaguga. V teh živalih je veliko ur ročnega dekt. Izdelati je treba osnovni model iz lesa, izrezati kroj iz telečje kože ali iz kakega drugega materiala, pripeti grivo, narediti ušesa, vstaviti oči, rep, kopita in še marsikaj. Nazadnje tako igračko opremim s sedlom in komatom in čim več okraski,” pove Franc in z žalostjo v srcu doda, daje njegova obrt začela usihati, ko so konji izginili s cest. Jerman je velik ljubitelj konj že od otroških let naprej. Konja so imeli vedno pri hiši, zato ni čudno, da je oče za enega od petih fantov izbral poklic tapetnika in sedlarja in ga dal v uk v Obrtno šolo v Novem mestu. V šoli so se učili vse drugo, pravi Jerman, le osedlih in konjih bolj malo, zato je moral po znanje kar k obrtnikom v Ljubljano, in sicer k mojstru Zakrajšku, pa v Kranj, Slovenj Gradec, Maribor in še kam. “Prava ljubezen do konj me je zagrabila leta 1933, ko sem služil vojsko kot konjeniški izvidnik pri težkem topništvu v Mostarju. Na te čase bi že zdavnaj pozabil, če ne bi bilo čudovitega konja Rema. Še danes me stisne pri srcu, ko pomislim na slovo. Večkrat vzamem v roke že rahlo porumenelo sliko, kjer sem slikan v sedlu, Remo pa ponosno dvignjen na zadnjih nogah. Kar veliko veščin sem ga naučil in velikokrat so nama zaploskali na dvorišču kasarne. Priznam, da mi je vojaška suknja glede sedlarskega poklica prinesla več kot šola. Imel sem veliko časa in sem preštudiral vse vrste vojaških sedel, od angleških do ruskih. Spoznal sem, da vojaški konji nosijo pretežke komate z vse preveč kovine in lesa. Ko sem se vrnil, sem izrisal in naredil precej lažji, a zato nič manj močan komat. Zatem jih je nastalo še nekaj. Kasneje sem se zaradi večjega povpraševanja in potreb oprijemljiv, bi ga lahko zgrabila, polna soba gaje bila. In ko sem se nagnila skozi okno, se mi je zazdelo mesto kot grozljiva prikazen, ki je v strahu okamenela. Vesela sem bila, da je deževalo ves teden in nisem srečala starih znancev, o katerih sem zvedela toliko žalostnil^zgodb. Kaj naj bi jim rekla? Tako bogata in srečna sem v primeri z njihovo brezizhodnostjo. S čim naj bi jih opogumila, ko vsi vemo, da bo minilo še veliko let, predno bo Dubrovnik spet tak, kot je bil. Vse poti, zračne, vodne, cestne so vodile tja. Zdaj se le z ladjo lahko odpelješ enkrat na teden tja dol, vse druge poti so povezane s prestopanjem, tveganjem. Kot v slepem črevesu je globoko na jugu “Lepe naše”, sovražnik je še vedno tako blizu in prava svoboda, ki je vgrajena v same temelje tega mesta z zastavo Liber-tasa, še ni na trdnih nogah. IVANKA MESTNIK Franc Jerman s svojim konjičkom raje posvetil tapetništvu,” pripoveduje Jerman o časih pred 50 leti. Pred 25 leti se je upokojil. Lotevala se ga je namreč strašna bolezen, za katero do danes še niso našli zdravila. A ni klonil. S trdno voljo do življenja se je lotil gradnje hiše in jo skoraj v celoti sam končal. Bolezen je odšla sama po sebi, kot se je naselila v njegovo krepko telo. V kleti sije uredil delavnico in bolj zase kot za druge “šušmaril”, kot rečemo. Sem ter tja je še preoblekel prijatelju ali sosedu kavč, pogosto pa je vzel v roke dreto, kladivo in žebljičke, popravljal tudi sto let stare komate, obnavljal sedla in izdeloval gugalne konjičke. “Sedlarjev kmalu ne bo več, saj se te obrti danes nihče ne uči več. Menda sta v Šentjerneju in Šentrupertu še dva sedlarja, a se novih komatov raje ne lotita. Prišli so pač časi traktorjev in drugih strojev, konji pa so samo še za športno jahanje. Tako gredo sedlarji in kolarji počasi v pozabo,” razmišlja o usodi svojega poklica Jerman. Upa, da mu bo uspelo s svojimi gugalnimi konjički osrečiti katerega od otrok. Pred dnevi se je nekdo oglasil in odnesel v Slovenj Gradec dva konjička, od Dolenjcev pa je pri Jermanovih potrkal doslej le en ku-pec. v “Žal mi je za vsakega konjička, ki gre od hiše, saj je vsak nekaj posebnega,” za slovo pove Jerman in poboža grivo krepkega serca. JANEZ PAVLIN NAGRADA V CRMOSNJICE IN ŠEMPETER Žreb je izmed reševalcev 1.nagradne križanke izbral JANEZA TOMCA iz Črmošnjic in MIMI FLORIJANČIČ iz Šempetra. Tomcu je pripadla denarna nagrada 5.000 tolarjev, Florijančičeva pa bo prejela knjižno nagrado, Doklovo povest Uskoška princesa z avtorjevim podpisom. Nagrajencema čestitamo. Zaradi napake, ki se je prikradla v križanko št. 2 (za eno polje je manjkal opis), križanko ponavljamo in se reševalcem opravičujemo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 31. januarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 3. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 1. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 1. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STROJEPIS, TREPONEMA, ROSA, DREN, UBOŽČEK, IGOR, IMOLA, MLAJj ARI, ON, ATAIR, MEJNIK, RAJ, VREČAR, SICILIANA, ALK, ANELIDI, RAVEN, KENOTAF, ELITA. Pijanost, ki jo imenujejo ljubezen. H. HESSE Največji dar, ki človek ga užije, je, da božanske zve narave tajno: kako, kar snovno je, vduhaprelija, kako, karduhrodi, ohranja trajno. J. GOETHE Se nikdo, kar nas pod soncem živi, sreče ni prave užil. SOLON Samo nečesa ni mogoče reči o človeški zgodovini: da je pametna. F. DOSTOJEVSKI NAGRADNA KRIŽANKA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DEL SKLADBE IZDELOVALCI GODAL IZ CREMONE POGOSTITEV PO POGREBU MOŠKI SPOLNI ORGANI PRI MAHOVIH UNITED STATES BAVARSKO MESTO OB MEJI Z AVSTRIJO MESTO OB SOMMI V FRANCUI V SREDNJE ŠOLEC AVTOR: MARKO, BOKAJJC VELEMESTO NA FLORIDI ORIGINALNA OBUKA IMENA NACE NAGROBNI KAMEN IZUMITELJ PARNEGA STROJA UNDA EVANS ČEBELJI PROIZVOD KRATKO ZENSKO KRILO OSNOVNA ENOTA ZA MASO GR. JUNAK PRED TROJO STARO EVR. LJUDSTVO BLAGAJEV VOLCir NAJBOLJŠI JND. ŠAHIST LATINSKI PESNIK NAJVEČJI DEL VEUKE BRITANIJE NAJD. PRITOK SAVE MESTO V VOJVODINI DRŽAVA NA VZHODU ZDA PRIMOR- SKO MESTO IGOR KOGOJ KARIKATU- RIST VOUEVICA ZELENICA l/ PUŠČAVI SALOMONOV VAN-DROVEC SALOMONOV UGANKAR rg! NEBEŠKI VLADAR DESNI PRITOK VOLGE . TENI-: IGRE KAČJI GLAS KRADLJI- VEC NACIONAL- NOST DVOJČKOV EZAVA IN JAKOBA ZADNJI ALBANSKI KOMUN. VODITELJ (RAMIZ) NAJVEČJI PRITOK VOLGE SALOMO- NOV UGANKAR URADNI SPIS zanimivosti svsta MB® Modtafe V Sikstinski kapeli dokončujejo čiščenje slovitih Michelangelovih fresk. Stropne so očistili že pred leti, zdaj pa so nekdanji sijaj vrnili še najmogočnejši freski Poslednja sodba, ki je bila najhuje prizadeta. Izročilo pravi, da sta lepota in moč Michelangelove mojstrovine Poslednja sodba v vatikanski Sikstinski kapeli tako presunila papeža Pavla III., da je na dan odkritja slovitih fresk 31. oktobra 1541 padel na kolena in zaprosil Boga za milost, ko bo prišel dan poslednje sodbe. Papež ni edini, ki gaje žar vrhunske umetnine tako globoko ganil, navdušenje nad njo so in z njim še delijo milijoni ljudi, pa naj so mojstrovino videli v živo ali na premnogih reprodukcijah. Toda od nastanka fresk so minila stoletja in umetnina se je pod zobom časa spremenila. To, kar so ljudje občudovali v zadnjih stoletjih, ni bila več umetnina v takem sijaju in lepoti, kot jo je ustvaril Michelangelo Buonarroti. Barve so namreč potemnele pod plastjo umazanije, prahu in saj, ki se je skozi stoletja nalagala na stene Sikstinske kapele, nekateri detajli fresk pa so celo povsem izginili pod njo. Od vseh fresk je bila Poslednja sodba najbolj zamazana. Ostale so naslikane na stropu, Poslednja sodba pa je na steni za oltaijem, kjer so papeži maševali, dim z mnogih sveč pa je precej zasmodil dragoceno umetnino. V preteklosti sojo kar nekajkrat poskušali osvežiti, vendar pri tem niso imeli srečne roke in so umetnini naredili več škode kot koristi. Tako so, če odštejemo nesrečne posege, ko so dali dele golih teles naknadno “obleči”, največ škode naredili, ko so fresko čistili z grškim vinom in posebnimi premazi. Z njimi so začasno sicer res poživili potemnele barve, vendar je bilo že čez nekaj let stanje še slabše kot prej. Tokrat bo drugače. Za letošnjo veliko noč bo tudi Poslednja sodba kot zadnja med sikstinskimi freskami ponovno zasijala v nekdanji lepoti. Do aprila bodo namreč strokovnjaki končali nadvse zahtevno čiščenje, in velikonočna maša, ki jo bo vodil Papež Janez Pavel II., bo velik praznik ne samo za vernike, ampak tudi za svetovno umetnost: Michelangelove freske bodo kot Jezus Kristus vstale v novo življenje. „ Čiščenje siskstinskih fresk se je začelo ze v osemdesetih letih. Do konca leta 1989 s° očistili 33 stropnih fresk, zdaj pa je delu se m°jstrovina nad mojstrovinami, Posled- nja sodba na zahodni steni kapele. Michelangelo jo je tako kot ostale v Sikstinski kapeli naslikal v pravi fresco tehniki, se pravi, da je barve nanašal na svež omet. Delo je tudi v obrtniškem pogledu odlično opravil in prav to skoraj pet stoletij kasneje omogoča odstranjevanje umazanije, ne da bi poškodovali umetnino. Predno so se strokovnjaki, ki jih vodi Gianluigi Colalucci, sploh lahko lotili čiščenja, so opravili obsežna pripravljalna dela, predvsem natančen pregled fresk. Eno leto so porabili za pregledovanje stropa in zahodne stene. Colalucci je pri tem uporabil nova orodja in tehnike: računalnik in sodobno elektronsko opremo. Mnogi poznavalci so v začetku s sumničenjem gledali na uvajanje računalnikov v restavratorstvo, češ kaj bo elektronika v poslu, ki zahteva občutljivost in skoraj da umetniški odnos do dela. Toda računalnik, na katerem je tekel podoben program, kot so ga uporabili ameriški astronavti, ko so raziskovali površje Luno pri iskanju primernega mesta za pristanek, se je zelo dobro izkazal. Z njegovo pomočjo in s pomočjo naprav za ultravijolično in infrardečo fotografijo ter spektrofotometrijo so raziskali freske in ustvarili ogromno računalniško knjižnico, v kateri je temeljito obdelana vsaka ped sikstinskih fresk. Ne samo da so v nji natančne preslikave, zabeležene so tudi prav vse razpoke in razpokice, shranjene so mojstrove skice, ki so očesu seveda skrite, ker jih je med slikanjem prekril z barvo. Za vsako fresko so tudi ugotovili, kateri njeni deli so bil poslikani v enem dnevu, kje se je slikanje prekinilo, kateri deli fresk so bili poslikani na svež omet in kateri kasneje na suh, saj tehniki zahtevata drugačno čiščenje. Oboroženi s takšno goro podatkov so se končno lahko lotili tudi samega odstranjevanja plasti nesnage, ki seje v 500 letih nabrala na freskah in jih potemnila. Štiri leta so restavratorji za zastori, ki so jo skrivali pred javnostjo, spirali umazanijo s Poslednje sodbe z raztopino destilirane vode in amonijevega karbonata. Dolgotrajno in počasno delo pa je lepo poplačano. Tisti, ki so očiščeno Poslednjo sodbo že videli, pravijo, da umetnina žari z novo močjo, svežina barv pa je naravnost presenetljiva. Doslej smo Michelangelove freske v Sikstinski kapeli videli kot skozi zatemnjene naočnike. MILAN MARKELJ zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda ^©MaacE. Kot zaplet prehlada lahko pride do bakterijskega vnetja srednjega ušesa, obnosnih votlin in sapnika. Zdravljenje prehlada je le simptomatsko. Uporabljamo sredstva proti kašlju ali vazokonstriktoije (snovi, ki ožijo žile) v kapljicah, npr. efedrin, da olajšamo odvajanje nosnega izcedka. Ta sredstva dajemo vsake 4 ure, vendar ne več kot 3 do 4 dni. Aspirin in počitek so primerni, kadar ima bolnik glavobol ali zvišano telesno temperaturo. Bolnik naj na višku bolezni počiva, takrat je tudi najbolj kužen! Zato je potrebno stalno umivanje rok, da s svojimi izločki in rokami bolnik ne okuži predmetov v svoji okolici. Antibiotikov za zdravljenje prehlada ne uporabljamo prav tako ne antihistaminikov!! Za C vitamin še ni povsem jasno, ali skrajša bolezen ali ne. Preprečevanje prehlada Zaenkrat še nimamo na razpolago cepiva, ki bi lahko zajelo številne viruse, ki povzročajo prehlad. Lokalno ima učinek in-terferon, vendar pa ima tudi škodljive stranske učinke, tako da ga ne smemo uporabljati več kot en teden. Vsekakor je najboljša preventiva prekinitev prenosa virusa na druge osebe in predmete tako, da si bolnik umiva roke, uporablja robčke za enkratno uporabo. Tudi tisti, ki pridejo z bolnikom v stik, naj si umivajo roke in naj si z rokami ne dotikajo sluznice nosu ali očesnih veznic. V preventivne namene je učinkovita raztopina s protivirusnimi substancami, v katero pomakajo roke tako bolniki kot tudi osebe, ki so v stiku z bolnikom. Ko se pojavijo znaki prehlada, ostanite doma, v topli, a ne prevroči sobi in vlažite ozračje. Zadostovala bo sopara iz sklede z vrelo vodo. Pijte veliko tekočine, najbolje sadne sokove, in vzemite zvečer pred spanjem aspirin ali dva, da boste lažje spali. Konec e praktični praktični praktični praktični K „ KRIŽ: 3 Dolgi plašči Ko so lansko jesen prišli v trgovine zimski plašči, so mnoge ženske, ki so si izbirale zimsko garderobo, zavzdihnile: “Le kaj bi rekli ljudje, če bi se takšne pojavile na cesti?” Bile so še pod vtisom lanske zimske mode in sedaj, ko smo že pošteno zabredli v zimo, dolgi plašči na ulici niso nikakršna posebnost, ampak le krik zadnje mode. Res pa je, da so modni ustvarjalci našli navdih za letošnji plašč kar pri domači halji. Zato je kroj tudi tako preprost: raven, se eno-redno zapenja in ima našita dva velika žepa. Zanj je značilen velik šal ovratnik, ki je lahko tudi krznen, pa tudi zapcstniki na rokavih naj bodo krzneni, saj je letošnja moda še posebej naklonjena krznenim dodatkom. Namesto pasu je za zavezovanje dobrodošla tudi okrasna vrvica, s katero je obrobljen plašč. Zelo pomembno je, da se v takšnem, precej ohlapnem plašču dobro počutijo tako vitke kot tudi manj vitke. Živila brez nadležnih “gostov” l£0£ V živila se rada zaleže nadloga, kot so različni hroščki, molji, ribice, črvički, muhe in še kaj. Zato morate biti že pri nakupu živil previdni, da niso stara, da zavitki niso poškodovani in da se v njih ni morda že zaredil mrčes. Živila, kijih nameravate imeti na zalogi dlje časa, dajte v tesno zaprte steklene, kovinske ali plastične posode, nikakor pa ne v plastične vrečke. Polic v shrambi ne oblagajte s papirjem, saj se pod njim lahko ugnezdijo škodljivci, prav tako pa shrambo pogosto čistite, kajti mrčes se rad skriva v vogalih in špranjah. Mrčes preženete tudi s pogostim zračenjem, prezračevalne line ali okno pa prekrijte z napeto gazo. Predvsem pa imejte vedno pregled nad živili in najprej porabite tista, ki so starejša. lil f ■ ! t Vodja restavracijskih del v Sikstinski kapeli Gianluigi Colalucci (na sliki povsem desno) čisti del Michelangelove freske Poslednja sodba z raztopino destilirane vode in amonijevega karbonata. Na nekaterih delih bo porabil še poseben kisel papir, ki bo pomagal odluščiti umazanijo in čad od sveč z mojstrovine. Riževa torta z jabolki Potrebujemo 250 g riža, sol, 1/4 litra mleka, vaniljev sladkor, 4 jajca, 8 žlic sladkorja, 1 kg jabolk, 1 žlico masla ali margarine, 2 žlici mletih orehov, lonček sladke smetane. Riž in ščepec soli kuhamo v 1/4 litra vode 5 minut. Voda naj močno vre. Potem prilijemo mleko in dodamo vanilin. Na majhnem plamenu kuhamo še 15 minut, da se riž napne. Jajca zmešamo s šestimi žlicami sladkorja, da dobimo belo, spenjeno zmes. Zamešamo jo v ohlajen mlečni riž. Jabolka olupimo, narežemo na krhlje in odstranimo pečišča. Krhlje narežemo na tanke rezine. V tortni model damo maslo preostali sladkor in orehe. Model postavimo v vročo pečico in počakamo, da sladkor rahlo zarumeni. Nato složimo v model jabolka. Na vrh damo riževo zmes in jo z lopatko pogladimo. Model pokrijemo s folijo. Pečemo v pečici pri 220 stopinjah 45 minut. Pečeno torto zvrnemo, narežemo in ponudimo s stepeno sladko smetano. Sobna topla greda Za prenekatere cvetice pa tudi zclenjavnice je pri nas rastna doba prekratka,zato je treba naravo prelisičiti z majhno zvijačo, ki se imenuje topla greda. To je v bistvu kalilnica, ki z dodatnim ogrevanjem ali pa zgolj varovanjem pred mrazom omogoči kalitev semena, ki v bolj surovih naravnih razmerah še ni možna. Na trgu je mogoče kupiti lično izdelane sobne tople gredice, v katere zgodaj spomladi sejemo pelargonije, petunije, vrtne nageljne pa seveda tudi sadike paradižnika ali paprike, če jih potrebujemo. Ža tako toplo gredico, ki ima vgrajeno gretje, je najbolje kupiti posebej pripravljeno zemljo, v kateri imajo mlade rastlinice najboljše možnosti za razvoj. Tudi sicer morajo biti deležne posebne pozornosti, pravočasno razredčene in pikiranc, da se bodo lahko razvile v krepke odrasle rastline. Zračenje pokritih toplih gredic je obvezno. Zasenčene luči Ni še dolgo od takrat, ko so vozniki po slovenskih cestah dajali nervozne svetlobne in zvočne signale tistim soudeležencem v prometu, ki so tudi podnevi vozili naokoli s prižganimi zasenčenimi ali, kot jim navadno previmo, kratkimi lučmi. Seveda so domnevali, da jih je voznik pozabil ugasniti, in so skrbeli za “nesmotrno porabo energije ter trošenje žarnic”. A se je izkazala vožnja z zasenčenimi lučmi zelo smotrna in z vidika prometne varnosti koristna. V nekaterih državah, na primer v skandinavskih, je taka vožnja že dolga leta celo uzakonjena, saj so strokovnjaki ugotovili, da je vozilo s prižganimi lučmi, zlasti za voznike, kijih blešči sonce, veliko prej opazno, odpade pa tudi do sedaj zelo subjektivna presoja, kdaj-so vozne razmere take, da je vožnja s prižganimi lučmi že nujna. Najbolj enostavno je: vožnja brez prižganih zasenčenih luči ni dovoljena. In ravno to predlaga tudi osnutek predloga zakona o varnosti v cestnem prometu, ki naj bi bil sprejet v prvi polovici prihodnjega leta. HIŠASTA ŽARA - Žara v obliki hiše ali hišasta žara z zaključkom v obliki petelina (na sliki) je bila odkrita v 10. grobu antičnega grobišča v Zloganju pri Škocjanu. Hišaste žare kot pomanjšan posnetek arhitekture stavbe so se pojavile v različnih arheoloških obdobjih, pri nas so zelo značilne v rimskem času na razmeroma ozkem prostoru Dolenjske. Povezujemo jih s keltskim plemenom Latobikov, ki se je sredi zadnjega stoletja pr.n.š. naselilo v naših krajih. Značilne so za 1. in 2. stol. n.š. Doslej je bilo najdenih nekaj nad sto primerkov. Glavna najdišča so Novo mesto, Neviodunum - Drnovo pri Krškem, Gornja vas, Veliki Kamen in Šahovec pri Dobrniču. Uporabljali sojih izključno v grobnem kultu kot posode za shranjevanje z grmade pobranih in očiščenih ostankov sežganih kosti. Izdelane so na lončarskem vretenu. Koničen spodnji del preide med dvema horizontalnima rebroma v centralni pas, v katerem so izdelana vrata, okna, line. Tudi zgornji del je konične oblike, pogosto ornamentiran z rebri, zaključuje pa se navadno v obliki gumba, redkeje pa tako kot žara iz Zloganja s petelinom kot simbolom svetlobe, življenja. (Pripravil: dipl. arheolog Danilo Breščak) ivap&ddov jat Ni se jih dotaknila mestna kuga - Prelepa, prav patriarhalna prijaznost vlada še sim ter tje po nekterih vaseh, stoječih dalje od mestne kuge in vel. cest v kakem samotnem tihem dolu. Taka vas je n.pr. Hudo. Med Hudevci ni nobenega sovraštva, nobene nevošljivosti. Vsili pridejo človeku pomagat brez plače vsi srenjčani peš in z vozom - s tako divno vzajemnostjo opravijo v pravem času vse veče in teže dela na polji, v hosti in nogradih. Celo v zloglasnih Kamenicah ni tiste sebičnosti, ki prepuhava kakor mrzla burja celo mestno okolico. Všeč so mu vdove z denarji - Nek P. v Toplicah je krasen fant s kodrasto glavo, priliznjenim obrazom in sladkim jezikom, ali ta fant ne mara za deklice, če prav one zanj. Raje ima stare vdove z denarji, kakorpriznava sam da zato, ker se jih “ne prime”! Ali ima še en tehten vzrok. Toplice nosijo malo dohodka, lov še manj, lenoba in nesposobnost za vsaki resni posel pa naj manj, zato vabi k sebi le take babe, ki imajo kak tisoček. Ko jo oskube, jo pa zapodi in pripelje v svoj svinjak kako novo avšo. Tudi taka praktična ljubezen ne nahaja se prav redko na Dolenjskem. 90Lonfl v ^ OTROŠKI GRfU Za našo vasjo je v nizki leseni koči živel star mož, kije nas, vaške otroke, razveseljeval z drobnimi lesenimi igračkami, ki jih je izrezoval sam. Ljudje so pravili, da je bil krošnjar in je s svojimi izdelki potoval po deželi, dokler mu je to dopuščala starost. Otroci smo ga imeli radi, čeprav je z nami zelo malo govoril. Poleti smo posedali pred njegovo kočico in opazovali, kako njegove stare, a še vedno spretne roke iz kosa lesa ustv arjajo možice, piščalke, petelinčke in konjičke. Pozimi smo se stiskali v njegovi mali izbi, takrat je imel največ dela. Izdeloval je žlice, ktdtalnice in jaslice. Ljudje so mu prinašali v popravilo razne drobnarije. Med delom ni nikoli govoril. Vase zamaknjen je spretno sukal nožič in vdihoval življenje v les. Nekoč - bilo je pred božičem - je pričel rezljati velikega konjiča, večjega, kot so bile njegove igračke doslej. Šepetaje smo ugibali, kdo ga bo dobil. Konjiček je bil čudovit. Okrašena griva mu je padala po vratu in z očmi, počrnjenimi z ogljem, je živo gledal v nas. Čakali smo. Na božični večer, ko smo se že odpravljali domov, je mož vstal in izpod klopi potegnil pisanega konjiča. Otroci smo zazijali - bil je pobarvan in nebeško lep. Vsakdo izmed nas bi ga bil rad imel. Mož si nas je ogledoval, potem pa stopil k najslabot-nejšemu in najrevnejšemu dečku v vasi ter mu konjička potisnil v roke. Deček ni mogel spregovoriti, le solze so se mu usipale po obrazu in hvaležno je stisnil darilce k sebi. Ostali smo poklapanim jezni odšli. Razočarani smo stiskali pesti. Na lepo božično jutro, ko smo se igrali na vasi, se nam je pridružil tudi deček s konjičem. Preden ga je utegnil odložiti, smo mu ga iztrgali iz rok in stekli z njim po vasi. Tekel je v solzah za nami in zaman stegoval ročice proti konjičku. Vreščali smo na ves glas v svoji hudobiji, dokler konjiča nismo strli in uničili. Danes ostaja droben grenak spomin, ki se povrne vsako božično jutro. Zal nam je, a nihče, prav nihče izmed ne more podreti ledenega zidu, ki je nastal med nami. Tudi stari mož je umrl v tišini in daleč od nas. Od takrat nam ni nikoli več izrezljal nobene igrače več. mfrifl TJTRinfK A V Lepa sem bila tisti večer, tako dekliško, žensko lepa. Črna satenasta obleka ima je zdaj vonj po najini noči... Sivozelene oči so sijale v zamolkli žalosti in lesk je bil odsev pričakovanih trenutkov. V srcu in duši se je odpiralo, premikalo in plaho sem se ti predajala s pesmijo, pogledom, besedo... Sva pozabila, kdo sva, kam odhajava jutri? Je bil ples izžarevanje čutnosti ali kaj več? Tebe sprašujem, jaz sem se prepustila opoju večera... Smeh in solze, le to sem ti lahko dala, prijatelj moj. Hvala ti za čudovito mavrico in toplo ^ svetlobo, ki je zažarela, ko sem g se prebudila ob tebi... « Pišem ti, ker te ni... s Vidim te, kako sloniš ob s šanku in uživaš ob čebljanju o svojih partnerjev. Morda misliš £ na dekleta, ki si jih včasih ljubil. Morda sem tudi jaz med njimi... Se vedno pišem tebi, ki te ni. Svinčena teža mi lega na dušo. Vrača se misel, da sem nekaj le naredila v svojem življenju. Pridi, rada bi ti povedala, rada bi se skrila v tvoj objem. Zakaj te ni tu za samo nekaj minut, samo za en “Rada te imam!" a/ lil KN JIŽNA POLICA Zrno od frmentona V svojem najnovejšem romanu ZRNO OD FRMENTONA, ki je izšlo pri Cankarjevi založbi, Marjan Tomšič epično uprizarja zlom arhaične predrevolucijske Istre, ki so jo strli v času lumpenrevolucijske dobe, v obdobju povojnega političnega in policijskega terorja nove oblasti. Pripoved, ki se dogaja pred 40 leti, deluje sveže, pretresljivo, močno, vendar v njenem o-zadju ne leži avtoijev ideološki obračun, v nji ni zaslediti literarnega maščevanja za nazaj. Lahko pritrdimo mnenju pisca obsežne spremne besede Tarasa Kermaunerja, da si težko zamišljamo “bolj mirno, dobronamerno in dobrodušno, skoraj prijazno, vsekakor pa modro in objektivno napisano prozo”. Junakinja pripovedi je potovka Tonina, ki sije kot mnoge Savrinke služila trdi kruh z nabiranjem jajc po istrskih vaseh za prodajo v Trstu, kjer je za izkupiček nakupila raznega blaga in z njim krošnjarila. Utečena pota in opravila je pretrgala meja, ki seje zarisala med novo Jugoslavijo in Italijo, istrski ljudje pa sojo le stežka sprejeli, potovke toliko težje, ker je bilo potovanje med notranjostjo Istre in Trstom njihov način preživljanja v istrski revščini. Lepega dne so junakinjo zaradi krivične obdolžitve, daje pomagala pri nezakonitem pobegu prek meje, aretirali in zaprli. Začne se njena kalvarija po povojnih istrskih ječah, kjer je nova oblast obračunavala z domnevnimi sovražniki ljudstva in protirevolucionarnimi elementi, to pa so bili zvečine navadni istrski ljudje, katerih ustaljeno življenje je temeljito zmotil nov družbeni red in meja. Na svoji zaporniški poti Tonina srečuje številne ljudi, dobre in slabe, kriminalce in poštene, nasilneže in pri-lizljivce, ovaduhe in brezznačaj-neže. Tonina ostane vtehjamahzla čista in globoko človečna, zlo se je ne dotakne in je tudi uniči ne. V pripovedi raste v simbol klenosti in moralne trdnosti istrskega človeka in človečnosti sploh. Opazna posebnost Tomšičevega romana je tudi v jeziku. Veliko, še več kot sicer v svojih istrskih pripovedih, uporablja slovensko istrščino, zato je priloženi slovarček narečnih izrazov dobrodbšel. MILAN MARKELJ Tudi jaz ljubim zdravje Fiktivni dnevniki najstnikov so že nekaj let zelo priljubljeno branje tako med najstniki kot med odraslimi, le tako si lahko razlagamo velik uspeh knjig, kot so denimo trije skrivni dnevniki Jadrana Krta in Skrivni dnevnik mladega hipohondra. Omenjene knjige, ki so jih napisali britanski pisatelji s krepko mero angleškega humoija, imamo že prevedene v slovenščino, izšle pa so v zbirki Sinji galeb, ki jo izdaja Mladinska knjiga. Ni se torej bati, da tudi zadnja novost v tej zbirki, v obliki najstniškega dnevnika napisana knjiga TUDI JAZ LJUBIM ZDRAVJE Aidana Macfar-lanea in Anne Mcpherson, ne bi imela dovolj bralcev. Avtorja tega izmišljenega dnevnika šestnajstletne sestre glavnega junaka iz njune prejšnje knjige Skrivni dnevnik mladega hipohondra, ki je postala svetovna uspešnica, sta po preizkušenem receptu napisala zabavno knjigo, ki pa je ob tem tudi poučna, in to v več pogledih. Govori o različnih stvareh in težavah, s katerimi se srečujejo najstniki, naj gre za zdravstvena, učna ali družbena vprašanja, za spolnost, aids, prehlad, ločitve, kontracepcijo, živalske pravice, učenje, maturitetne izpite, depresivnost, smrt itd. Vse to je podano z doživetji mlade junakinje, pripovedmi, ki jih sliši, in z izrezki iz časopisov in knjig. Tako se lepo prepletajo in dopolnjujejo najstniški pogledi in predsodki z medicinsko preverjenimi dejstvi in raziskavami, zato knjiga nudi mladim bralcem, staršem in učiteljem ob zabavnem branju tudi zanesljivo pomoč pri iskanju odgovorov na številna vprašanja o zdravju in odraščanju najstnikov. K privlačnosti knjige je prispeval tudi Zvonko Čoh, ki je poskrbel za ilustracije. MILAN MARKELJ MžijanTrnSč ZKNO OD FRMENTONA ste \ Ta natečaj za gradnjo 70 km proge Ljubljana-Gro-I ^1 suplje-Kočevje seje do razpisanega roka 2. maja J. 1 1892 prijavilo 11 gradbenih podjetij. Izvajalca je izbral upravni odbor Delniške družbe dolenjske železnice in generalna direkcija avstrijskih državnih železnic. Razpisana predračunska vrednost gradbenih del je bila 2105.396 gold. Največji popust, to je 332.653 goldinarjev, je ponudilo podjetje bratov Redlich in Berger, zato sta bila izbrana za izvajalca gradbenih del. Znana sta bila že po gradnji arlberške železnice pa tudi po tem, da sta slabo plačevala delavce, ki so morali delati po 14 ur dnevno. Podjetje Redlich in Berger je celotno gradbišče razdelilo na 7 odsekov in na njih odstopilo gradnjo podizvajalcem: Antonu Kisu in Henriku Rabasu, Emilu Malbergu, G. Ceconiju, I. Gajšku in J. Radiu, Francu Hofmanu in Fr. Ricolettiju. Začetek gradnje 1. junija 1892 Prva lopata za progo Ljubljana-Grosuplje-Kočevje je bila slovesno zasajena ob navzočnosti številnih ljudi L junija 1892. Posebno slovesno so začetek izvedli v Velikih Laščah, kjer je župnik delavcem blagoslovil orodje, okrajni sodnik pa je slovesno otvoril delo. Pričetek gradnje je spremljalo petje in praznično pokanje topičev. Gradnjo proge Ljubljana-Grosuplje-Kočevje je oviralo pomanjkanje delovne sile. Do gradnje je prišlo prepozno, saj se jih je veliko ljudi že prej odselilos trebuhom za kruhom. Tako je bilo med zaposlenimi veliko delavcev iz Primorske. Gradbena podjetja so si pomagala tudi z zaporniki iz Maribora, Celja in Ljubljane. Jeseni < leta 1892 je bilo na gradbišču zaposlenih okrog 3000 P delavcev, 300 obrtnikov in 170 glav vprežne živine, g Med odkupnimi pogodbami za zemljo, je mogoče u najti tudi mnogo pritožb, v katerih se kmetje pritožujejo, d da plačilo za zemljo ne ustreza dejanski škodi, da ostaja o kmetija z železniško progo ločena od gozda, da je bilo u" vzeto več zemlje, kot je bilo prvotno dogovorjeno, da so postale stare dovozne poti s progo neuporabne in nove niso bile zgrajene in podobno. Železniška uprava je zelo počasi izpolnjevala svoje obljube in obveznosti glede poti in prehodov preko proge, kar je povzročilo mnogo hude krvi. Kmetje iz Hrovače pri Ribnici so v svojem dopisu aprila 1894 zahtevali natančno označitev poljskih poti in se hudovali, da železnica reže najlepša polja. Slovesna otvoritev proge Prvi vlak je peljal iz Ljubljane v Kočevje 24. julija 1893: iz Ljubljane je odpeljal ob 7.16 in prispel v Kočevje ob 10.49. Konec avgusta 1893 je komisija pregledala postajna poslopja in ostale zgradbe. Izdano je bilo dovoljenje za zasedbo in nastanitev prometnega, gradbe- Kočevska proga, ko so po nji še vozile parne lokomotive. V nega in strojnega osebja. Slavnostna otvoritev proge je bila kasneje, 27. septembra 1893. Postaje so bile okrašene s cvetjem in slavoloki. Vlak je bil okrašen s slovenskimi in cesarskimi zastavami. Trgovinskega ministra, deželnega glavaija, poslance in druge goste so župani slovensko pozdravljali. Po prihodu slavnostnega vlaka v Kočevje so se slovesnosti nadaljevale v rudniški upravi. Slovenski narod je 28. septembra 1893 zapisal: “Hej, kako je pokalo včeraj po Dolenjskem, doli proti Kočevski zemlji. In prav je bilo tako. Saj takega narodno gospodarskega praznika ne bo slavila izlepa tamkajšnja generacija, sedanja in prihodna, kakršen je bil včerajšnji dan, ko se je o tvorila železna cesta. Vesel dan je bil to za celo deželo Kranjsko, a še posebej vesel za tiste kraje, katerim prinaša urni hlapon - to dal Bog in sreča slovenska! - boljšo prihodnost, kakor jo bo prinašal čez leto osorej tudi drugemu šimjemu ozemlju naše domovine...” Za slovensko meščansko politiko otvoritev železnice proti Kočevju ni bila le narodnogospodarska, temveč tudi narodnopolitična zadeva. Slovesnosti in vožnja s prvim slavnostnim vlakom trgovinskega ministra, ki se je za sprejem zahvalil tudi v slovenskem jeziku, naj bi razkrival, da pripisuje vlada dolenjski železnici velik pomen. Sprejem slavnostnega vlaka v Ribnici je imel še posebno obeležje, saj je bila Ribnica zadnja postaja nove železnice na slovenski zemlji. Ob opisovanju slovesnega in toplega sprejema v Ribnici, dopisniki slovenskih časopisov skoraj niso omenili nemško obarvane slovesnosti ob sprejemu slavnostnega vlaka v Kočevju. Že teden kasneje seje odpravil na izlet v Ribnico Sokol s pevskim zborom in predstavniki nekaterih narodnih društev, kar je spodbudilo vrsto novih, narodno obarvanih slovesnosti. Redni promet je stekel 28. septembra 1893. Prvi redni vlak je bil potniški vlak št. 2312, ki je odpeljal iz Kočevja ob 5.12 in prispel v Ljubljano ob 8.18. V Gro-suplju in Škofljici je vlak imel že križanje. Iz Kočevja je vlak odpravil Omahen, vlakovodja je bil Jožef Kopitar, sprevodnika pa Franc Lukman in Rottar. Strojevodja lokomotive 5902 je bil I. Tauscher, kurjač pa Alojz Seničnik. Na cesti pa tihota Z dograditvijo kočevske železnice so dobili lastniki gozdov v velikolaškem, ribniškem in kočevskem okraju možnost odvoza lesa do železniških nakladišč po dobrih poteh na razmeroma kratke razdalje. Les, ki ga do tedaj ni bilo moč oziroma se ga ni splačalo predelovati, je dobil dostop na svetovni trg. Železnica je sprožila zanimanje za graditev novih industrijskih naprav sredi neizkoriščenih gozdov in za modernizacijo parnih žag, za izpopolnitev vodnih žagarskih obratov in sploh za povečanje obrtne dejavnosti. Železnica je omogočila, da je pričel obratovati velik industrijski obrat na Rogu, kjer je bilo zgrajenih tudi 35 km ozkotirne proge. Za dovoz lesa iz Sodražice proti Ribnici so zgradili novo cesto. Koristi od gradnje so imeli okoliški kmetje že ob gradnji, saj so lahko prodajali pridelke in gradbeni material: samo v letu 1892 je bil razpis za 117 (XX) lesenih pragov. Preusmeritev prometa s cest na železnico je seveda za nekatere pomenila izgubo dohodka od prometa. “Od kar se je proga Ljubljana-Kočevje izročila prometu, je na državni cesti, ki pelje od Škofljice do Kočevja, nastala precejšnja tihota,” je že v oktobru 1893 zapisal Slovenec. “Gostilničarji tožijo, da ni voznikov, kateri so poprej dali marsikaj denarja gostilničarjem! Tudi vozniki vzdihujejo, da jim je železnica pobrala zaslužek.” Priloga Dolenjskega lista Z delom Društva izgnancev niso vsi zadovoljni Razhajanja ob predlogu Zakona o žrtvah vojnega nasilja Prisilni slovenski izgnanci, organizirani v Društvu izgnancev Slovenije 1941-1945, zahtevajo hitrejše reševanje svojih zahtev, ki sojih sprejeli na 2. skupščini društva v Dobovi 11. julija lani. Izgnanci zahtevajo opredelitev pravic varstva skladno z ustavo in priznanje statusa žrtev nacističnega in fašističnega nasilja, saj je bilo po nekaterih podatkih izgnanih več kot 80.000 Slovencev. Na seji društva 9. decembra je bil predstavljen predlog Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki ga je predsednik izvršnega odbora Društva izgnancev Slavko Kunej ocenil za nesprejemljivega. Proti predlogu zakona je zato, ker je v njem zapisano, da je bila žrtev vojnega nasilja tudi oseba, ki sojo okupacijske sile prisilno mobilizirale v svoje vojaške enote. Zavzel seje, naj bi prisilno mobilizirane v nemško vojsko obravnaval drug zakon kot ostale izgnance. Člani se zaradi pomanjkanja informacij, ki meri skoraj na blokado odločanja upravnega odbora društva, niso mogli odločiti o predlogu podpredsednice upravnega odbora društva dr. Mače Jogan, kljub temu da predlog Zakona o žrtvah vojnega nasilja izloča prostovoljce in osebe, ki so pridobile častniški čin ali pa so bile pripadniki fašistične ali nacistične stranke in njunih enot. Nadzorni odbor društva je opozoril 25-članski upravni odbor Društva izgnancev Slovenije na nezadovoljstvo, ker se sklepi 2. skupščine Društva izgnancev ne izvršujejo, saj člani niso prejeli še niti zapisnika s te seje. Poudarili so, da še vedno ni izvoljena komisija za informiranje in, da prisilni slovenski mobiliziranci v nemško vojsko podpirajo zahteve društva, a jih društvo v predlogu Zakona o žrtvah vojnega nasila hoče izločiti. Vsekakor se društvo izgnancev preveč ukvarja z organiziranostjo, zanemarja pa konkretne odločitve in jih prenaša na nižje organe društva. Član Društva izgnancev Slovenije JANKO BLAS * • • Orožje šibkih so napake tistih, ki mislijo, da so močni■ (Bidault) • Vladajo nam vedno napačni ljudje, ker nam ne bi vladali, če ne bi bili napačni. (Tyson) • Bolje je biti prepotenten kot impotenten. (Džirlo) • Kot majhen narod si razkošja strankarske demokracije ne moremo privoščiti. (General Rupnik leta 1944) V Odmev na pismo ZSSS Bele krajine (Dol. list 13. januarja), ki se meje lotilo namesto L argumenti z vsemogočimi podtikanji, neresnicami in žalitvami______ Namesto da bi vodstva sindikatov podjetij ZSSS Bele krajine v svojem odgovoru na moje pisanje spodbijala moje trditve, jih potvarjajo, hkrati pa se namesto mojih trditev lotijo mene z vsemogočimi podtikanji, neresnicami, žalitvami. S Skladom Republike Slovenije nisem še nikoli sodeloval. Trditev, da me je sklad zamenjal, je neumna izmišljotina. V svojem članku nisem Skupščine občine Črnomelj, njenega Izvršnega sveta, strank in Ljubljanske banke pozval, naj kaznujejo Svobodne sindikate, kar si ponovno izmišljujejo pisci odgovora, ampak sem izrazil obžalovanje, da navedeni niso reagirali na delovanje sindikatov, kar bi kot nosilci javnih funkcij in lastniki kapitala morali. Morali bi sindikate opozoriti, da veljata v Sloveniji pravni red in demokracija. Če gre podjetju zaradi objektivnih vzrokov VSE MANJ LJUDI Če smo za leto 1992 zapisali, daje število prebivalcev Loškega potoka rahlo poraslo, pa je slika za leto 1993 nekoliko drugačna. Število novorojenih otrok spet strmo pada. Po podatkih Župnijskega urada Loški potok je bilo v preteklem letu rojenih 22 otrok, od tega 13 dečkov in devet deklic. Umrlo pa je 31 občanov. Ker župnik g. Franc Vidmar soupravlja tudi župnijo Draga (v kočevski občini), lahko mirno zapišemo, da je tam upadanje rojstev celo še večje. Dragarsko območje je imelo v letu 1993 skupno 547 prebivalcev (pred drugo vojno 2500) Ln je lani imelo -samo še pet rojstev in 17 primerov smrti. A. K. ZA RAZVOJ KOČEVSKE KOČEVJE - Prvega sestanka ljudi, ki so pripravljeni delati za razvoj Kočevske, se je udeležilo 18 zainteresiranih, sklical pa ga je Janez Žlindra. Udeležba je bila zadovoljiva, če upoštevamo, da je bila hkrati tudi seja zborov občinske skupščine. Janez Žlindra je po sestanku povedal, da je bilo danih kar precej dobrih predlogov, kaj vse vnesti v program razvoja Kočevske. Že na naslednjem takem sestanku, ki bo 27. januarja ob 18. uri vgostišču “Janez”, bodo izvolili iniciativni odbor za razvoj Kočevske, ki ne bo deloval na strankarski osnovi, ampak bo združeval le ljudi, ki si žele napredek Kočevske in so pripravljeni za to zamisel tudi kaj narediti. Prvega sestanka so se udeležili predstavniki banke (SKB), hranilnice, šolstva, družbenih in zasebnih podjetij ter še nekateri, ki so zainteresirani za razvoj Kočevske. slabo, ga zaradi tega ne velja uničiti. Nekdo je v Dolenjskem listu zapisal, da bi morali sindikati v teh naših prehodnih razmerah, ko so se posamezna podjetja v trenutku našla v nemogočih gospodarskih okoljih, vsaj tri leta sodelovati z vodstvom zaradi skupnega cilja, da se ohranijo delovna mesta, četudi so plače 50 odst. od kolektivne pogodbe in se sanacijski program ne izpolnjuje. Da so Svobodni sindikati v Iskri v Semiču zahtevali od takratnega direktorja protizakonita dejanja, da se niso ravnali po zakonu o stavki, sem dokazal v članku v Dolenjskem listu 31.10.1991. Tega mojega pisanja do sedaj ni še nihče spodbil, ker je navedeno ravnanje sindikata moč dokazati z objavljenimi dokumenti. Upravni odbor je brez premisleka pristal na izsiljevanje. V Beltu je Svobodni sindikat sprejel na izredni seji 1. junija 1992 naslednji sklep: “Zahtevamo, da se do etka, 3.7.1992, sestane Upravni od- or družbe Bell, na svoji seji oceni izvajanje sanacijskega programa in stališče sindikata do izvajanja le-tega. Če meni, da je stališče sindikata pravilno, zahtevamo takojšnjo zamenjavo vodstva družbe Belt.” Iz sklepa se jasno razume, da je vodstvo sindikata ocenilo, da se sanacijski program ne izvaja. Vodstvo sindikata ni niti pristojno niti kvalificirano (komaj kak član je imel srednjo šlo) za presojo izvajanja sanacijskega programa. Pravkar izvoljeni novi upravni odbor Belta je že na svoji drugi seji stisnil rep med noge in pristal na izsiljevanje svobodnega sindikata. Trenutek resnice je za vodstvo Svobodnih sindikatov Slovenije v Beltu prišel na izredni seji 13. 8. 1992. Izjava se glasi: “Sindikat ocenjuje, da je stanje v podjetju Belt po sproženi za- htevi zamenjave vodstva še slabše, zaradi neizvajanja sanacijskega programa se agonija samo poglablja.” Dovolite, da poudarim: vodstvo sindikata je zapisalo, da je sprožil zamenjavo vodstva in spoznalo, da so razmere sedaj še slabše kot pred zamenjavo. Sindikat je sam priznal svoje škodljivo delovanje. Namesto v sanacijskem programu predvidenih slabih 200 presežnih delavcev je moralo po tem iz Belta dobrih 500 delavcev. Sindikalni zaupniki so res “marljivo” opravili svoje delo. Škodljive postopke sindikatov je opazil in podrobno analiziral tudi dr. Janez Jerovšek v članku Definiranje kriznega menedžerstva v Slovencu 8. in 15. januarja 1994. Podobno Uroš Korže v sobotni prilogi Dela 20. 11. 1993 pravi, da so v Metalni zaradi stavke izgubili 300 delovnih mest in pribije: “To tovarno sedaj dejansko vodi sindikat.” Branko Vodušek pa v L številki Gospodarskega vestnika ugotavlja: “Togo vodeni boj za sindikalne pravice je z vztrajanjem pri nenehnih zamenjavah vodilnih ekip (v Metalni, opomba J. K.) dobro pripomogel k razsulu.” Iste ocene bi veljale še za mnoga podjetja, ki so propadla tudi zaradi napačne vsebine m vloge slovenskih sindikatov v prehodnem obdobju, ker se borijo za plače in ne za delovna mesta. Zaradi tega sprejemam pobudo vodstev sindikatov podjetij ZSSS Bele krajine, navedene v njihovem pisanju, da naj o nezakonitih dejanjih odločajo inšpekcijske službe in sodišča. Mislim, daje potrebno, da pokrene preiskavo družbeni pravobranilec samoupravljanja ali celo parlamentarna komisija. Ta čas pa naj črnomaljski sindikati naprej rušijo, če je rušiti še kaj. Mag. JANEZ KURE Gospod Tudman, če ne Splačate računa za krško ^elektriko, boste »lijepo našo / domovino« videli samo £■—7 pri dnevni svetlobi! Končno priznana nasilja v naši polpreteklosti? Ob izjavi predsednika DZ Hermana Rigelnika Veseli me, daje slovensko levo usmerjeni politični vrh (g. Herman Rigelnik v TV Žarišču) končno le popustil in spSznal, da je za ureditev prihodnosti nujno potrebna predhodna pojasnitev in objektivizacija dogajanja v naši polpreteklosti. Zakon o popravi krivic je v postopku obravnave in sprejetja. Zajel naj bi vse žrtve vojnega nasilja, določil potrebne varstvene pravice in statusne opredelitve oškodovancev. Poleg že znanih žrtev nacističnega in fašističnega nasilja (taboriščniki, izgnanci, ukradeni otroci, prisilni mobiliziranci...) sodijo v krog obravnave in zakonske ureditve tudi žrtve povojnega komunističnega nasilja. Tudi v teh primerih je šlo za nasilna (kriminalna) dejanja, kršenje mednarodno priznanih človekovih pravic in za svojevrsten politični sistem načrtnega iztrebljanja slovenskega naroda. V obtožnicah oškodovancev, ki so vse enake in prepisane po znanem vzorcu, ni mogoče ugotoviti njihove objektivne krivde. Po pripovedovanju preživelih so jih zapirali le zato, ker so bili drugačnega političnega prepričanja in kot taki nevarni takratni vodilni komunistični oligarhiji. Osnovna kazniva dejanja, ri katerih so jih zalotili, pa so ila zrežirana ali zlagana, predvsem pa tako idiotsko smešna, ob katerih bi se smejal najbolj primitiven del sveta. (Če bo potrebno, jih lahko nekaj opišem.) Nobena od žrtev komunističnega nasilja, ki sem jih doslej obiskal, ne dobiva nikakršnega nadomestila za krivično trpljenje in izgubljena mladostna in delovna leta ter ugled. Potisnjeni so na sam rob preživetja; večina živi od miloščine sorodnikov ali znancev. Nanje je Republika Slovenija, ki s ponosom vstopa v Evropo, povsem pozabila. Člani slovenske vlade in parlamenta: žrtvujte vendar nekaj časa, odpovejte se enemu samemu običajnemu klepetu ob kavici in obiščite enega od preživelih zapornikov iz obdobja 1949-1956. Če imate le kanček čuta poštenosti, človeškega ponosa in slovenskega duha, bo vaša in naša (saj še vedno zastopate nas volilce, mar ne?) odločitev lahka, hitra in predvsem P0^3- IVE A. STANIČ Opozicija mora biti bolečina pozicije So združevanja konec politične opozicije? Ob sedanjih procesih v slovenskem političnem prostoru se odpira vprašanje nadaljnega delovanja parlamentarne opozicije. Obstoj organizirane politične opozicije je pogoj in jamstvo za obstoj parlamentarne demokracije. Pri tem mora organizirana politična opozicija biti izraz tistega dela političnega telesa, ki sicer nima v rokah neposrednega izvajanja oblasti, pa je kljub temu soodgovorno za sprejemanje političnih odločitev. Nosilci izvedbe slovenske različice perestrojke se ves čas načrtno trudijo zoper razvoj normalne opozicije in tako z različnimi manevri zamegljujejo vprašanje odgovornosti za razvoj političnih in gospodarskih razmer. Po uspešnem razbitju Demosa in organiziranju črno-rdeče vladne koalicije se danes trudijo razbiti politični prostor tako, da ne bodo razvidni dejanski nosilci oblasti, političen prostor pa bo dolgoročno organiziran v tri temeljne politične opcije; socialdemokratsko pod vodstvom g. Janše, anarholiberalno pod vodstvom g. Bavčarja in krščanskoljudsko pod vodstvom g. Peterleta. Združena lista bo izginila iz političnega prizorišča potem, ko bo opravila svojo preobrazbo v nevidni lobi dejanske gospodarske in politične moči. Različni Jelinčiči, Gerlanci in podobni bodo kupčevali s političnimi drobtinicami in opravljali vlogo kajžarjev v pogovorih med gruntarji. Za Slovensko desnico: DANIJEL MALENŠEK BILA JE TEMA Ko so se Brežice prejšnji torek (1L januarja) zbudile brez elektrike, se je svetilo s svečami kol v Kremenčkovi dobi. Tudi v trgovinah, kjer so za časa teme postavili prodajalke pred vrata, da bi victeli, kaj se prinaša na svetlo. Da pa bi spoznali, kako življenjsko pomembna je elektrika, ni bilo moč kupiti navadnih sendvičev, ker tehtanje na oko v temi ne pride v poštev, druge tehnike pa v času redukcije tako niso primerne. Prodajalke so spet računale z žepnimi računalniki ali peš in ni bilo videti, da tega ne bi obvladale. Bila je tema. Elektro Celje, dežurna služba Krško, pojasnjuje: Prišlo je do okvare na kablovodu med transformatorsko postajo Center in transformatorsko postajo Prosvetni dom. Napaka je popravlje- nU' D. KROŠELJ Sprenevedanje pomembnega organa banke Odprto pismo upravnemu organu Dolenjske banke, delniške družbe, Novo mesto_ Ni tako dolgo, odkar smo med še redkimi reklamami ob dolenjskih cestah vsakih nekaj kilometrov lahko Prebrali “Dolenjska banka - vaša banka”. Marsikaj seje od takrat spremenilo, tudi za tiste čase značilna samoupravna parola se je povsem obrnila na glavo. Nekdanje “organizacije združenega dela” so bile postopoma preimenovane v družbena Podjetja, koliko pa jih bo preživelo daljši proces lastninjenja in kdo bo Potem (upravičeno) lastnik teh pravih podjetij, je vedno bolj odvisno tudi od nekdaj “vaših” bank. (V nekem smislu se ponavlja znana zgodba o ježu in lisici.) Banke so že pred štirimi leti z denarjem “združenega dela” in v skladu s takrat veljavno “Markovičevo zakonodajo” (dokaj preprosto - bolj po Pravilu: hokus pokus) postale delniške družbe. Kako je ta preobrazba Potekala v sistemu Ljubljanskih pank, spada že med finančno fantas-hko. Bodoče “hčere” so najprej 54 odst. pri sebi zbranih ustanoviteljskih vlog združile pri bodoči “materi”, leta pa jim je takoj vrnila 49 odst. in si s tem (sedaj že kot prava “mati”!) zagotovila večinski delež pri uprav-jjanju (ima 51% glasov v skupščinah pank), vendar vse, kar se trenutno dogaja v teh kvazi “družinskih razmerjih” (na primer sanacija in javni dolg, opustitev revalorizacije vlog v ppfjst ustanoviteljev že od leta 1990 a.lje in sedaj poizkusi prodaje tako Pridobljenih delnic po tržni ceni), ne 0 obravnavano v tem pismu. , t °vod zanj namreč ni najnovejša ■mančna jugo-folklora” (po današ- nji modi ta izraz lahko zamenjamo z “mafija”), ampak bo zaradi aktualnosti zelo konkretno in odkrito. Obravnava le 31. sejo upravnega odbora LB Dolenjske banke, d.d., Novo mesto, na kateri so člani soglasno sprejeli (vnaprej pripravljen) odgovor na sklepe Izvršnega sveta občine Novo mesto, ki se nanašajo na prisilno poravnavo obutve Novo mesto in vprašanja o še neznanih namenih banke glede usode podjetij Adria Caravan, Gorjanci in Novoles. V bistvu sploh ne gre za resen odgovor pomembnega organa upravljanja banke, ki bi bil podkrepljen z objektivnimi dejstvi, pač pa je vse skupaj nekakšno sprenevedanje. Zaradi prepričanja, da pravice (privilegiranega upnika!), ki si jih je banka pridobila v izjemnih razmerah (neformalnega moratorija nad stečaji), niso več ogrožene in da vsakršna moralna vprašanja lahko preprosto odmislimo, stališče banke štejem za veliko mero cinizma ali po domače povedano - za skrajno brezobzirnost. (Nekoliko celo spominja na mrhovi-narstvo, ampak v najnovejši izvedbi -na daljši rok!) Trditve, da banka že ves čas podjetjem, ki so v težavah, pomaga na več načinov, na primer z znižanjem obresti, reprogramiranjem kratkoročnih terjatev v dolgoročne, z delnim moratorijem odplačevanja glavnice in s strokovnimi nasveti, so, vsaj kar se tiče obravnavanih podjetij, zelo daleč od resničnega stanja. Saj so vendar na razpolago listine o naknadno urejenih hipotekah za že zapadle kratkoročne kredite, dalje: ni sledu o zni- žanju, pač pa o obračunavanju obresti po oderuških obrestnih merah (v letu 1992 in 1993 namreč znašajo redne in zamudne obresti skupaj več kot 120 odst. letno!), o ustanovitvi “by-pass” podjetja itd. (da ne omenjam tako rekoč izsiljene valutne klavzule pri tečaju 9,00 din za DEM v januarju 1991, kar je v dobrih desetih mesecih za štirikrat povečalo dolg iz prisilne poravnave v Novolesu. Priporočljivo bi bilo nekoliko več strokovnega znanja o hipotekarnih kreditih, ki so brez izjeme vedno dolgoročni in, kar je enako pomembno, brez vzporednih dodatnih oblik zavarovanja (z menicami, akceptnimi nalogi itd.). Vpis v zemljiško knjigo je najbolj zanesljivo in trajno zavarovanje (tudi ni važno, kolikokrat se bo spremenilo lastništvo nepremičnine) vse do plačila in na tej podlagi izbrisa obremenitve. V vseh pravnih državah veljajo na tem področju stroga pravila, pri nas pa nekateri upniki (še) brez učinkovitih pravnih norm dobesedno nemoteno ribarijo v kalnem. V učbenikih ali na primer v ekonomskem leksikonu iz leta 1978 med drugim piše: “Hipotekarni krediti proti zastavi nepremičnin se dajejo z rokom vračila 10 do 30 let in običajno z nižjimi obrestmi, ker je manjše tveganje”! Šele leta 1990 so bile pri nas ponovno dovoljene hipoteke nad družbenim premoženjem, zato je pravna praksa še zelo skromna, poskusov zlorabe (na škodo drugih upnikov in na račun še preostalega “družbenega premoženja”) pa veliko preveč. Po več kot 30-letnem delu v SDK sem bil ob upokojitvi v začetku leta 1991 še kar dobro seznanjen s finančnim stanjem večine dolenjskih podjetij. Nekoliko manj finančne podatke (in vedno večje težave) spremljam še danes, posebno pojave in rezultate nepotrebnih reorganizacij (tudi nekakšnih “holdingov” z improviziranimi kapitalskimi povezavami -brez kapitala!). Zanimivi so “programirani stečaji” ter večkrat očitno pristransko reševanje posledic, ki so v vrsti podjetij nastale kmalu po osamosvojitvi Slovenije. Verjetno še lahko verjamemo, da je končni cilj tolikokrat omenjene sanacije bank (z javnim dolgom v okviru državnega proračuna, torej v breme davkoplačevalcev!) v bistvu le sanacija gospodarstva. Enako menda tudi lahko razumemo vzroke, zakaj je naša vlada (takrat še Izvršni svet Republike Slovenije) v začetku julija 1991 sprejela sklep o začasni prekinitvi uvajanja novih stečajnih postopkov. Seveda, za vsaj delno omilitev objektivnih težav, ki so nastajale zaradi postopne prekinitve poslovnih razmerij, neplačanih računov in nato kar prisvojitev premoženja, v drugih republikah nekdanje federacije. Danes pa vedno bolj ugotavljamo, da seje dober namen - predvsem po zaslugi na nepošten način pridobljenih pravic v posameznih bankah (žal tudi neslavnega “Koržetovega sklada”) - marsikje sprevrgel v skoraj, lahko rečem, sistematičen proces nekontroliranega (divjega) lastninjenja! S predsednikom upravnega odbora Dolenjske banke sem imel konec lanskega oktobra daljši telefonski razgovor, kdo so drugi člani (in kje so zaposleni), ne vem. Tudi ne želim zvedeti, ker bo moje razočaranje nad njihovimi odločitvami potem nedvomno še večje. Podobno kakor pozneje iz pisnega odgovora pa sem bil že takrat seznanjen s pojasnilom, da bo banka vse svoje “pravice” uveljavila za vsako ceno! Najvažnejši in v bistvu edini argument (oz. opravičilo?) je - neverjetno! - bil takšen: “Tudi druge banke v Sloveniji ne delajo nič drugače...” V ponoven razmislek in mogoče nekoliko treznejšo presojo upravnemu odboru banke, še bolj pa za obvestilo javnosti (pri tem mislim predvsem na delavce, ki so desetletja z velikim odrekanjem soustvarjali -danes po eni strani problematično, po drugi pa brez predsodkov kar zanimivo - družbeno premoženje) bom na kratko povzel nekaj resničnih dejstev za posamezna v odgovoru banke obravnavana podjetja. Očitek upravnega odbora, da nobeno vodstvo Tovarne obutve Novo mesto vključno s sedanjim, ni bilo sposobno dojeti katastrofalnega stanja in sprejeti ponujeno pomoč ban- razlogov so se težave pričele šele v drugi polovici leta 1991, in to v prvi vrsti zaradi izvoza v Rusijo (prek podjetja v Beogradu v času od oktobra do decembra 1991!). Pri takratnem vodstvu podjetja in pri naslednjem v.d. direktorja banka ni “naletela na gluha ušesa”, saj so brez zadržkov pristali na dobesedno samomorilske pogoje. Vrsta kratkoročnih kreditov z rednimi in zamudnimi obrestmi vred je bila spremenjena v nov kredit (s še višjimi obrestmi itd.), podjetje je celo samo “ponudilo” za dodatno jamstvo še hipoteko nad celotno tovarno! Strategija banke je bila vsekakor že takrat jasna: visoke obresti, blokada žiro računa z akceptnimi nalogi (in s tem omejitev poslovanja na neke vrste naturalno gospodarstvo - menjava proizvodov za reprodukcijski material) ter po preteku določenega roka uvedba stečajnega postopka, v katerem bodo uveljavili ločitveno pravico (hipoteko)! Banka naj bi v celoti poplačala svoje terjatve, drugi upniki se bodo obrisali pod nosom, za ponovno zaposlitev delavcev pa bo država (ministrica Puharjeva) dala potreben denar... Šele tretji, sedanji direktor se je banki uprl, spregledali pa so tudi drugi upniki in s sklenitvijo prisilne poravnave dejansko omogočili začetek sanacije. Poskrbeli bodo tudi, da se čimprej pravno ovržejo hipoteke, pridobljene na nepošten način v izjemnih razmerah (moratorija nad stečaji). Za druga podjetja je v odgovoru rečeno, da banka svojih poslovnih potez ni dolžna razkrivati Izvršnemu svetu. To tudi ni potrebno, saj ni nobene bistvene razlike. V pogodbah za stare teijatve so zagotovljene nenavadno visoke obresti (kakršnih ne prenese kalkulacija v nobenem podjetju), v igri je že blokada žiro računov z akceptnimi nalogi, v ozadju pa čakajo za zdaj še skrite hipoteke! Seveda je izrecno poudarjeno, da usoda teh podjetij (med naštete pa spada vsaj se Novoteks) in zaposlitev delavcev ni odvisna zgolj od banke, ki si je le zavarovala svoje interese. Ob navedbi, da banka zaradi sklepa zbora delničarjev sploh ne more in ne sme odpisovati terjatev, pa ne bo odveč pripomba, da je v tej specifični obliki upravljanja odločilen le glas “matere”, torej predstavnika tiste banke, kije v sanaciji. (Tudi sklep o nagradi v obliki delnic je bil namreč sprejet z enim glasom, ker je le-ta “težak” 51 odst.!) TONE GOLOBIČ PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Dražgoški kruhki iz Mokronoga Če moraš celo uro gnesti testo, potem prsti kar sami od sebe zmo-delirajo parkeljna, ki je presenetljivo podoben zakonskemu sopotniku. Zaskrbljujoče, če se to zgodi doma gospodinji, medtem ko čaka moža z večerjo. Veselo, če to naredi skupina žensk na tečaju za izdelovanje ročno oblikovanih medenjakov. Sploh pa je vzpodbudno, da se s tem namenom, brez posebnih marketinških itd. prijemov, zbere za dober ducat gospodinj, prinese s seboj vse potrebno in čez nekaj ur obvlada slovensko posebnost, ki se ji reče tudi dražgoški kruhek. - Vas lahko vprašam, zakaj? - Poglejte, kako je lep, čeprav je parkelj! Navadno ima kruhek bolj ljubeznivo obliko, ampak ker se v tem mesecu vse nekako vrti okrog dobrotljivih možakarjev in njihovih spremljevalcev... ha, ha! - Medenjaki počakajo in jih lahko narediš tudi “na zalogo". Pa še tako slovensko izgledajo! Se vam ne zdi?! - Takle kruhek lahko ponudiš še tako imenitnim gostom. - Kar vidim otroke, kako bodo planili. - Ni dovolj, da je tisto, kar ponudiš, užitno, tudi lepo mora biti. In če je vse skupaj še domače, potem je toliko več vredno. - Nekako bo treba pregnati kič, ki nam ga je tudi v kuhinje vrinila industrija. O spominkih pa raje nobene ne rečem. - Še to zapišite, da je tečaj vodila Tilka Barle, organizirala Duška Peček, prostor pa odstopila gostilna Deu, in to brezplačno! - Napačno! je protestirala gospa Lilijana Deu, saj sem se pri tem naučila nekaj koristnega! Torej ne bodite presenečeni, če boste v Mokronogu postreženi z dražgoškimi kruhki. Nič zato, če bodo morda bolj mokronoške oblike, na primer kot bosa noga... S. P. • Pri nas bi imeli radi kapitalistično gospodarstvo in bili hkrati vsi enaki. To pa ne gre. (Mencinger) Kočevski strani “Dolenjca” na rob Odgovor Jožetu Ožuri iz Ljubljane - O Osilnici in sploh deželi Petra Klepca naj govore tisti, ki zanjo kaj narede, ne pa tisti, ki samo modrujejo, kaj bi bilo, če... Jože Ožura iz Ljubljane, po rodu Osilničan, mi je spet napisal nekakšen odgovor, v katerem ugotavlja, če ga prav razumem, “da so težnje (verjetno najine, op.pis) enake, pogledi in pristopi pa različni”. S to ugotovitvijo se popolnoma strinjam. Verjetno misli, da ima prav on, jaz pa, da imam jaz. Kdo ima prav, bo gotovo pokazala prihodnost, morda šele takrat, ko naju več ne bo. O “lepotni napaki”, da govori njegovo, Ožurovo pisanje le o povezavi Osilnice s Slovenijo prek Kočevske Reke, kar naj ne bi bilo res, pa le toliko, da je napisal res “Razmišljanja o gradnji povsem nove ceste po levem, slovenskem bregu prepustimo prihodnosti”. Če bi ljudje delali cesto ob Kolpi po njegovem nasvetu, “naj jo prepustijo prihodnosti”, je seveda gotovo ne bi imeli v tem tisočletju in zelo verjetno še precej kasneje tudi ne. Poduk o cestah ni bil potreben, ker je to le zapravljanje časa in prostora v časopisu. Jasno pa mora biti vsakemu, da se večina ljudi na tem območju zavzema za gradnjo magistralne (republiške) ceste iz Kočevske Reke do Osilnice, vse ostale ceste, ki jih omenja tudi Ožura, pa so lokalne, ki se bodo priključile na to, glavno cesto. Iz Ožurovega pisanja sklepam tudi, da misli, kako jaz s pisanjem rušim složnost ljudi ob Kolpi in Čabranki. Resje, da nikoli nisem pretiraval z nekakšnim “bratstvom in enotnostjo”, sem pa vedno pisal, da je na tem območju potrebno sožitje, saj so tu le redke družine na slovenski strani, ki nimajo sorodnikov na hrvaški strani Kolpe in Čabranke pa tudi obratno. Vedno sem pisal proti tistim, ki hočejo spreti te ljudi, ki so si pravzaprav v sorodstvu. Doslej sem napisal dve manjši knjižici, in sicer “Ribništvo na Kočevskem”, v kateri sem dal besedo tudi predstavnikom Hrvaške ter “Peter Klepec in njegova dežela”, v kateri je besedilo ne le v slovenščini, ampak tudi v hrvaščini, za nameček pa še v jeziku dežele Petra Klepca, ki je približno enak na slovenskem in hrvaškem bregu Kolpe in Čabranke. Tudi tretja knjiga, ki jo še pišem, obravnava enakopravno narodno blago (pravljice, povestice, zanimive GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA Z MOTORNIM POGONOM IN 10-LETNO GARANCIJO SEZAM PRODAJA IN MONTAŽA TEL.: 063/411-042 dogodivščine) tako na slovenski kot na hrvaški strani Kolpe in Čabranke. Tudi to bi moral biti zadosten dokaz še tako trdobučnim, da sem za sožitje ljudi v deželi Petra Klepca in sploh ob Kolpi. Sicer pa menim, da pisanje Ožure GASILCEM PRETI KRIVICA RUDNIK PRI KOČEVJU -V sodnem sporu Industrije transportnih sredstev in opreme, p.o., Kočevje, v stečaju, je zaradi izpraznitve vseh prodanih prostorov sodišče odločilo, da je treba izročiti Podjetju Hurtvits -TN, d.o.o, Štalcarji pri Kočevski reki, vse prostore, ki so bili prodani na javni dražbi. Mednje sodita tudi dve zgradbi, ki sta last in z njima razpolaga Industrijsko gasilsko društvo Itas na Rudniku. Itas Kočevje se v tem postopku ni spustil v pravdo, ker je menil, da je bila nepremičnina v celoti prodana v stečajnem postopku na javni dražbi. Sodba še ni pravnomočna, ko pa bo, bodo morali rudniški gasilci izprazniti prostore, ki so jih uporabljali že vrsto let in jih sami s prostovoljnim delom in s pomočjo delovnih organizacij ter Občinske gasilske zveze Kočevje zgradili, dozidali in obnovili. Gasilci menijo, da so s tako odločitvijo storili krivico. - vd (in še nekaterih) gotovo nima osnovnega namena nekakšne polemike z mano, ampak vzbujanje pozornosti, morda zaradi ustanovitve gibanja za razvoj Osilniške doline (ki naj bi uradno ne bilo politično), morda pa prav zaradi politike, saj se bližajo volitve. To je sicer delno koristno, da se malo več sliši o tem koncu Slovenije, ki je veliki večini Slovencev še vedno neznan. Vendar jaz kljub temu ne nameravam več zapravljati časa s pisanjem odgovorov. Sem pa pripravljen vedno pisati o vsem, kar bodo koristnega naredili za razvoj tega dela Kolpske doline. Ni mi znano, da bi doslej že naredili kaj takega (to so bili tudi očitki domačinov na ustanovnem sestanku “gibanja”), če pa so le naredili kaj koristnega, so to spretno skrili, da ni prišlo na ušesa novinarjem in javnosti. Lep pozdrav in brez zamere! JOŽE PRIMC DOMAČE TRNJE • Poštenost je umrla takrat, ko se je rodila politika. • Še čudno, da ne začnejo osebnih dohodkov deliti v obliki certifikatov! • Ne bo možno naliti čistega vina, dokler ne odstranimo “mafijskih droži". • Zaradi visoke temperature v politiki se obeta “ledena doba ” v medčloveških odnosih. • Še tako kričeče reklame ne morejo prevpili “glasnosti" ekonomske MARJAN BRADAČ SREČANJE INVALIDOV - Ob nedavni letni konferenci društva invalidov občine Trebnjeje bilo tudi dntžabno srečanje. Z nastopi so ga popestrili ansambel Akord, Modra kronika, pletilje s svojevrstnim programom, solistka Majdi Mežan in upokojenski mešani pevski zbor. Pripravili smo tudi bogat srečelov, za katerega so prispevali dobitke sponzorji Akripol, Trimo, Uniteh-na, Mercator Trebnje, Mizarstvo Šentlovrenc, Greda, Tom, Kolinska Mirna, KPD Dob, gostilna Vojnovič, krajevne skupnosti Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog zavarovalnica Triglav in Komunalno podjetje Trebnje. Tako kot tem za pomoč se iskreno zahvaljujemo našim prizadevnim članom za požrtvovalno delo. (R. M., foto: F. Mališič) Zavladala je TV-manija Gospa in gospod Molčnik živita v našem bloku že nekaj let. Srečujemo se na stopnišču, izmenjamo tisti “dan ”, večer, jutro, pa amen! Tako vse do letošnjih prezgodnjih desetih pod ničlo. Naš blok je star, brez centralne in od jutra do večera cepimo in znašamo drva, da nam kosti ne zmrznejo. No, in prav ta naravna katastrofa je bila vzrok, da je prišlo do neverjetnega srečanja med gospodom Molčnikom in Mojim. Meter, dva narazen sta s sekiro mar-trata vsak svoje tnalo, zlagala potenca v košaro in se smilila sama sebi. Pa jo ureže Moj, ko se mu je že ivje grelo v sivi bradi: “Letos pa ga tja do pomladi ne bo pobralo!” Gospod Molčnik je odložil sekiro, huknil v dlani in odvrnil. “Ja, gospod sosed, huda bo in dnevi se bodo vlekli." Moj, ki je bolj gobezdave sorte, je drezal naprej: “Ob teh cenah na smučiščih se bomo morali kar za-pečkati. ” “Bo kar držalo, gospod sosed, trda bo!" je odvijal štreno Molčnik, tako da bi Mojemu kmalu pošla še tista uboga sapa, kar jo ob naduhi premore. Gospod Molčnik pa še naprej. “Enkrat, takole proti večeru, bi se pa le spodobilo, da bi malo posedeli skupaj. Povabim vas na domačega, babnicam pa so tako in drugače ure minutke, ko se jim jezik razplete. ” “Prima, " je poprijel Moj, “kar zmeniva se, saj v copatah je prava šala stopiti v im po kratek čas. Morda kar danes, ko ga bo nasulo vsaj še za firkeljc, če ne več?” Gospod Molčnik si je popravil stekelca, tiho smrknil v robec, kar mu je dalo dovolj časa za premislek, in potem prav počasi namozgal: “Srčno rad, gospod sosed, ampak če na hitro pretuhatam naš popol-dansko-večemi umik... nikakor ne klapa. Ob prelistavanju časnika bom zbasal vase kosilo, minutko ali dve podremal, pa bo že obvezni čas za gledanje! Saj razumete, ne? Človek mora biti na tekočem, razgledan, ker sicer v družbi ne pomeni nič, no tudi tednika ne bi zamudil rad, potlej pa, saj veste, tudi s športom moramo biti na tekočem in prav zdaj je prvenstvo v tenisu najbolj vroče. Žena pa bog obvari, da bi zamudila svojo Santa Barbaro! Ženska pač! Pa bodo že kazalci čez deseto. Takrat pa, oprostite, gospod sosed, zdravje je prvo in zgodnja postelja je kot sveža studenčnica za dolgo, prijetno življenje. ” Moj tokrat ni mogel ali pa ni hotel še sam nakladati. Nacepila sta, pobrala vsak svojo sekiro in drva in jo drug za dntgim odplužila proti vhodnim vratom. “Pa brez zamere, gospod sosed! Sem mož beseda in moje povabilo na požirek tistega pravega velja, kot pribito! Samo da najdem kakšno luknjico v času. Velja, kakopak!" In zdaj se spet srečujemo s tistim, "jutro”, “dan", “večer" in hitimo drug mimo drugega v svoj zaklenjeni svet... JANJA KASTELIC Veseli dela in skromne nagrade Premalo prostora za delavnice, v katerih delajo prizadeti iz občin Ribnica in Kočevje - Dela ni dovolj RIBNICA - Leta 1989 so bile v Ribnici ustanovljene delavnice pod posebnimi pogoji, v katerih se zaposlujejo prizadeti, ki so sposobni nekaj delati in so stari nad 18 let. Zdaj so se te delavnice preimenovale v Var-stveno-delovni center Ribnica in Kočevje (VDC) v Ribnici. Vodi ga Majda Vrh, ki je tudi vodja Centra za socialno delo Ribnica; strokovni sodelavki, s katerima smo se pogovarjali, pa sta defektologinja Nanča Mohar in delovna terapevtka Brigita Kljun. V centru dela 14 prizadetih: 9 iz občine Ribnica in 5 iz občine Kočevje. Izdelujejo ali dokončujejo preproste izdelke pa tudi bolj zahtevne, kot so vezenje, sortiranje, zlaganje, pakiranje, lepljenje in sestavljanje. Sprejemajo naročila za izdelavo tapiserij, gobelinov, namiznih prtov, prtičev in druga ročna dela. Pred novim letom so izdelovali novoletne čestitke, sestavljali značke, izdelovali etuije za ključe in pisala itd. Vse to naredijo za skromno mesečno nagrado; naj višja je 3.500 tolar- jev, najnižja pa 600 tolarjev. Cene njihovih izdelkov so nizke, saj so bolj zainteresirani za delovno zaposlitev kot za zaslužek. Pridne roke varovancev opravijo delo hitro in dobro. Delavnice so bile do konca leta 1991 oproščene davka, od leta 1992 pa ga plačujejo za svoje proizvode, in sicer 5 odst. Nagrada za delo je zelo skromna, vendar imajo varovanci še nekatere ugodnosti. Tako imajo brezplačno kosilo in prevoz na delo in domov. Poleti gredo na letovanje na morje. Udeležujejo se športnih iger VDC Dolenjske in dosegajo lepe uspehe. Pripravili so prodajno razstavo svojih izdelkov v Miklovi hiši in prvič prodajali tudi na Ribniškem sejmu. VDC je pomemben tako za varovance kot za njihove sorodnike, saj tu delajo pod strokovnim vodstvom. Delovni čas nameravajo zdaj še podaljšati do 18. ure, medtem ko traja zdaj od 7.30 do 14.30. Prostori so premajhni in nekaterih zato še ne morejo sprejeti v VDC. ’ J. PRIMC Smej se danes, zak£(j jutri bo slabše §š§l§il kmečkih pokojnin, ki so pokrite le z “ " 12% iz prispevkov kmetov; dodatek k pokojninam drugih republik slovenskim državljanom v 1723 prime- Prava resnica ob nenehnem zatrjevanju o prevelikem prispevku za pokojnine v Republiki Sloveniji Ko se pojavi vladni proračunski memorandum, se oglase tudi razpravljala, ki vztrajno ponavljajo svojo staro tezo, da se da “rešiti” slovensko gospodarstvo le na račun upokojenk in upokojencev. Resno razpravljati z njimi kot tudi z vladnimi službami, ki so na podobni frekvenci, je težko, ker gre običajno za pogovor med gluhimi, ki še ne uporabljajo vizualnega komuniciranja. Nekateri od njih po-nove napol točne podatke, drugi se zatečejo k številkam, kijih uradno ni mogoče najti, tretji uporabijo nove kazalce in še četrti so, ki nas spomnijo na obljubo vlade, dano Svetovni banki pred skoraj dvema letoma, da bo pokojnine zmanjšala za dve odstotni točki v BDP in s tem zagotovila Sloveniji posojila te banke. Številna opozorila, da ne smemo mešati jabolk in hrušk, so bila zaman. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDSZ) je v drugi polovici leta 1993 pripravilo predloge, kako zmanjšati pokojninski sklad. Zato je sugeriralo omejitev upokojevanja pred 63 letom starosti; zaostrili naj bi se pogoji pri prejemanju varstvenega dodatka; v izračun povprečne plače, s katero se določa višina povprečne pokojnine, naj bi se vključile tudi plače samostojnih zavezancev, ki sami izbirajo pokojninsko osnovo; pokojnine naj bi se določile na podlagi 20-letnega povprečja izplačanih plač. Pokojnine naj bi se valorizirale v večjih časovnih interva- lih; upokojencem iz drugih republik naj bi se priznal le delež pokojnine, ki so ga zaslužili v Sloveniji, ko bodo doseženi sporazumi z ostalimi državami z območja nekdanje Jugoslavije. Vlada je razmišljala nekoliko drugače in je predlagala v memorandumu, naj se višina izplačil določa letno na podlagi vseh zavarovalnih osnov, usklajevanje naj se spremeni, ovrednotiti bi veljalo ponovno posebno zasluge in zaposlenost na posameznih delovnih mestih, nekatere socialne pravice, ki se sedaj pojavljajo v ZPIZ, naj se prenesejo na državni proračun. Za mnoge upokojence in upokojenke sta dikciji MDSZ in vlade nekoliko zapleteni, vendar se bomo vrnili k tem predlogom z bolj domačo govorico. Za večino upokojenk(-cev) se je pokojninski odnos zasnoval v času, ko je še obstajal samoupravni socializem. Ker je novi pokojninski zakon iz leta 1992 prevzel glavna določila iz bivše države, se je s tem država Slovenija zavezala, da bo izpolnjevala pogoje, ki so bili zasnovani v tistih časih. Danes pa se pojavljajo pomisleki, da 26% pravic, kijih določa zakon o pokojninsko-invalidskem zavarovanju (drugi zakoni določajo preostalih 74%), porabi 74% vseh namenskih sredstev. In nato sledi sklep, da je zato mogoče doseči najveeje prihranke s spremembami v pokojninskem sistemu. V glavah tistih, ki od- ločajo o pokojninskem zavarovanju še vedno čvrsto sedi relikt samoupravljanja in povezava pokojnin s socialnimi transferi. Ali so se sploh sposobni odlepiti od klišejev? Večina sedanjih upokoienk(-cev) smo sklenili pogodbo z državo, da bomo skupaj z delodajalci tekoče vplačevali v pokojninski sklad, in ko bo nastopil čas, bomo tako kot naši starši sedaj iz vplačil aktivne populacije uživali svoje pokojnine. Zavarovali smo se. Novi oblastniki pa žele spremeniti pogodbo in reči !‘Zapik, staro ne velja!” in nam nesramežljivo ponujajo v osnutkih zakonov preživele mehanizme. Končno bi se lahko te gospe in gospodje zavedali, da morajo sitem pokojninskega sklada prilagoditi zahodnim standardom, tako, kot se vse ostalo spreminja v organizaciji te države. Njihova stališča bi mogli razumeti, če bi upokojena generacija terjala pokojnine, ki ne bi ustrezale gospodarskemu položaju, in bi lastne otroke, ki so sedaj delovno aktivni, hotela nadpovprečno obremeniti. Ali to delajo starši svojim otrokom? Ali so kdaj upokojenci zase terjali več, kot je aktivna populacija jemala za svoje delo? Tega ni bilo v preteklosti, tega verjetno ne bo v prihodnosti. Upokojenke(-ci) smo tudi starši, največkrat najprej starši, in šele nato upokojena generacija. Žato so pokojnine za starostnike zavarovalna polica, katere premijo so vplačali m jo sedaj, po vnaprej določenih pogod- benih pogojih, žele vnovčevati. Tako je tudi na Zahodu, kamor upiramo svoje oči. Tam se nihče ne bi mogel niti upal zastaviti takih razmišljanj, ki se pojavljajo pri nas. O osnovnih prejemkih, ki omogočajo socialno varnost četrtini državljanov Slovenije na podlagi zavarovanja, dela, statusa (pokojnina, nadomestila, invalidnina), se ni mogoče pogajati. Višino pokojnine določa pogodba med državo in upokojeno generacijo, zasnovana je na delovni dobi in višini vplačil. Od aprila 1992, ko je stopil v veljavo Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, bi že zmogli uresničiti tudi določila o dopolnilnem zavarovanju (čl. 25), prostovoljnem zavarovanju (čl. 24) in o različnih dodatnih zavarovanjih (čl. 3, 3. odst.). Vsa ta zavarovanja še čakajo na svojo uresničitev in ni jasno, zakaj ni tu že izdelanih pobud ZPIZ. Sedanja upokojenska generacija se ni mogla poslužiti omenjenih zavarovanj, ker takšna možnost ni obstajala. Zato morajo biti določila pogodbe med nami in državo še toliko bolj spoštovana. Zavedam se, da obstajajo kategorije upokojencev, ki ne prejemajo pokojnin na osnovi svojih vplačil, temveč so jim bile pokojnine dodeljene in določene s posebnimi predpisi (711 uživalcev izjemnih pokojnin, 869 spomeničaijev in španskih borcev; 48 poslancev; 762 akontacij pokojnin uživalcev pokojnih rih po stanju v oktobru 1993). Te izdatke bi v večjem delu moral pokrivati proračun, vendar jih je doslej mirno prevračal na pleča zaposlenih in hkrati razlagal, da upokojenci zajedamo narodni dohodek. Tudi ob elementarnih nesrečah si vlada dovoli ukiniti prispevek kmetov za pokojninsko zavarovanje in ga solidarnostno prevrže na delojemalce in delodajalce. O solidarnosti, socialnih elementih, izpeljanih in dopolnilnih prejemkih je mogoče razpravljati in seveda iskati nove rešitve, saj so taki prejemki le izjema ali volja zakonodajalca in niso sestavni del pogodbe o pokojnini. Ti in takšni prejemki so pravzaprav v določenih primerih znak upokojenske neenakopravnosti. Če torej skušamo očistiti “pokojnine” socialnih dodatkov, izpeljanih in dopolnilnih prejemkov, solidarnosti, kot so npr. varstveni dodatek (uživa ga 54.000 oseb), dodatek za pomoč in postrežbo (ima ga 19.000 uživalcev), borčevski dodatek, otroški dodatek, prispevek za zdravstveno zavarovanje, priznavalnine (občinske in republiške), dodatek za spomenico, del pokojnin, ki niso usklajene z vplačili, potem resnične pokojnine predstavljajo 10,8% BDP, kar je za 35% manjši znesek, kot ga navajajo makroekonomisti. Na Zahodu vodijo tudi invalidnine pod ločeno postavko. Pri nas prejema invalidnino in denarna nadomestila plače 66.000 oseb in te se štejejo za pokojnine v celoti, ker imamo pač skupen zakon. Poleg teh je še 27.000 invalidov, ki so upokojeni, niso pa delovno aktivni. Zato je razumljivo, da pomeni predstavnikom Svetovne banke podatek o 15,1% BDP za slovenske “pokojnine” resnične pokojnine, tako kot je to na Zahodu, pri nas pa je v to številko vključeno marsikaj, kar je pri njih prikazano v drugih, nikoli pa ne v pokojninskih postavkah. Zato ni mogoče kriviti upokojencev, nekdaj rednih vplačnikov mesečnih premij, da bodo povzročili umik kreditov Svetovne banke. Nerazumljivo je stališče upravnega odbora ZPIZ, ki se poteguje za višji prispevek v letu 1994, ne poskrbi pa, da bi se naši podatki uredili tako, da bi bili koli-kortoliko skladni s podatki v Evropi. V tem primeru ne bi potrebovali nikakršnega višanja prispevne stopnje. Če bi to naredili, potem bi videli, da niha prispevek za pokojnine v Sloveniji okoli 20% bruto plače, kar je v odnosu na Zahod srednja vrednost, saj so tam ti prispevki med 17 in 26% bruto plače. Če bi iz pokojninskega sklada izločili še delež invalidnin (lete) variirajo med 0,5 in 1% BDP), pra prevelikem prispe'vku za pokojnine pri nas. Pri tem primerjanju nisem upošteval privatnih pokojninskih skladov, ki so sestavni del pokojninskega zavarovanja na Zahodu (skromni v Nemčiji, približno polovica pokojnin v Franciji in prevladujoči v Angliji), kar bi seveda sliko spremenilo v našo korist. ______ Dr. BORIS BERCE Ljubljana PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Hvala za prispevke Zahvala za prispevke in sodelovanje v metliškem veselem decembru Veseli december je uspel prav zato, ker so mnogi, ki smo jih prosili za pomoč, pokazali razumevanje in naklonjenost našim otrokom. Občinska zveza prijateljev mladine Metlika se prisrčno zahvaljuje za finančna sredstva, opravljene storitve, prostore, programe, za pomoč pri pripravi in izvajanju posameznih prireditev. Pomagali so nam: Beti Metlika in Beti Preja, Trikotaža tkanin, KIP, Oblačila, Kmetijska zadruga Metlika, Izvršni svet Skupščine občine Metlika, Komet Metlika, Zavarovalnica Tilia Novo mesto, Krka, tovarna zdravil, Novo mesto; Zdravilišče Dolenjske Toplice, Zdravstveni dom Metlika, LIZ Ingeniring Ljubljana, Cestno podjetje Novo mesto, SDP, Socialistična stranka, Zeleni in Krščanski demokrati, Metlika; LB Dolenjska banka Novo mesto, Obrtna zadruga Hrast, Novo mesto; SKB banka Ljubljana, Kolpa, d.d., Metlika; Komunala Metlika, Obrtna zbornica Metlika, Dolenjske lekarne, Metlika; Dom počitka Metlika, Zavarovalnica Triglav, Novo mesto; TPV Podvozja, Suhor; Ana Štrucelj, Metlika, GP Kovačevič, d.o.o., Metlika; Matija Rus, Novo mesto; GTM Metlika, Društvo upokojencev Metlika, SDK Novo mesto, Center za socialno delo Metlika, Partner, d.o.o., Zvonko Gerbec, Metlika; Branko Mežnaršič, Metlika; Jadranka Sodec, Metlika; Biserka Magovac Čokeša, Niko Strahinič, Metlika; Peter Badovinac, Jugorje; META, d.o.o., Metlika; Slavko Brunskole, Hrast; Petrol Brežice, Aquila, d.o.o., Metlika; Kamnoseštvo Doltar, Gradac; Jože Kapušin, Metlika; Tech-noshop, d.o.o., Suhor; Franc Štefa-nič, Metlika; Stanislav Jordan, Metlika; Liljana Polajžer, Metlika; Av-tousluga Kremesec, Radoviči; Anton Pezdirc, Trnovec; Anton Černič, Kri-ževska vas; Branko Kapušin, Metlika; Milka Barbič, Metlika; Roman Kapušin, Krasinec; Jovo Malič, Met-llika; Miroslava Petkovič, Metlika; Josip Vinski, Metlika; Anton Nemanič, Božakovo; Andrej Pečarič, Metlika; Marjan Vrbos, Metlika; Anton Težak, Dole; Franci Slobodnik, Metlika; Julij Mušič, Podzemelj; Kotra, d.o.o., Metlika; Martin Gosenca, Radoviča; Alojz Kambič, Čurile; Rast, d.o.o., Suhor; Žito Metlika, Slaščičarna Jusufi, Metlika; Elektro Metlika, SKB Nepremičnine, Ljubljana; Alpina, Metlika; Gostilna Budački, Metlika. H kvalitetni ponudbi programov pa so prispevali VVO Metlika, osnovne šole Metlika, Podzemelj, Suhor, Srednja tekstilna šola Beti, Nižja glasbena šola, Ljudska knjižnica in številni posamezniki. Se posebej je vredno povedati, da so vsi člani predsedstva in komisij Občinske zveze prijateljev Metlika in domačini, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi prireditev, opravili svoje delo brezplačno in da so sodelujoči v vseh programih, od vzgojiteljic v VVO, učencev in učiteljev vseh treh osnovnih šol, Glasbne šole, vseh štirih dedkov Mrazov in gospoda Kre-mesca do Mateje Koležnik, ki seje za naše otroke pripreljala iz ljubljanskega mesta, nastopali brezplačno. Vsem in vsakemu posebej še enkrat lepa hvala pa zdravo, uspešno in prijazno 1994. leto! Občinska zveza prijateljev mladine Metlika O IGRI IN DOBRIH IGRAČAH METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika organizira v sodelovanju s tukajšnjim otroškim vrtcem za vse starše predavanje in razgovor o vplivu igre na razvoj otrokovih sposobnosti. Predavanje ho v torek, 25. januarja, ob 14,30 v otroškem vrtcu, predavala pa bo pomočnica direktorja za področje predšolske vzgoje na Zavodu RS za šolstvo in šport prof. Jurka Lepičnik ■z Ljubljane. V vrtcu bodo ob tej priložnosti pripravili tudi razstavo dobrih igrač. Vabljeni vsi starši, kijih la tematika zanima, ne glede na to, ali njihov otrok obiskuje vrtec ali ne. Med predavanjem in razgovorom hodo za otroke poskrbele vzgojiteljice, zato lahko pridejo s starši Indi otroci, ki ne obiskujejo vrtca. * * • Klerikalizem je usodnejši element slovenskega življenja, kakor si predstavljamo. (Kocbek) * Cerl PAJ USTVARJAJVA« SEM starejši železničar, upokojenec, mizar, z manjšim posestvom na deželi- Želim spoznati žensko za skupno življenje. Šifra: »V DVOJE JE LEPŠE« 255 65 - LETNI UPOKOJENEC, nealkoholik, želi spoznati sebi primemo žensko za skupno življenje. Šifra: »POMLAD« 264 Prodamo: - ventilator za odsesavanje zraka in žagovine iz mizarske delavnice, tip INKOT Q=2,8 m3/s - dva ciklona za na silos - elektromotor 22 KW - železne ventilacijske cevi 0 43 cm, dolžine 15 m. Mizarsko podjetje HRAST Šentlovrec 68220 Velika Loka Tel. (068) 48-334 KERAMIČNA DELAVNICA PEGAZ VAS VABI NA TEČAJE KERAMIKE. TEČAJE ORGANIZIRAMO VSAK MESEC. PRVI TEČAJI SE PRIČNEJO FEBRUARJA. VABLJENI! PRIJAVE IN INFORMACIJE: tel.: (068) 27-262. Montaža * stavbnega pohištva * pohištva * stenskih ter stropnih oblog * parketarstvo * pleskanje * keramika * z materialom ali brez njega! Tel. (068) 27-609,43-651. RADIATORJI Izdelovanje radiatorjev vseh dimenzij po 7.500 SIT za tekoči meter. Tel.: 068/65-407. FREECOM SAT antene za satelite ASTRA ali vrtljive avtomatske za 5 satelitov. Nismo najcenejši, smo najkvalitetnejši! ANTENE MARKO GERDEN d.o.o. tel. (068) 44-129, Trebnje. SATELITSKE ANTENE že od 469 DEM Na obroke 064-421-108 064-422-585 0609-617-778 Sat trade d.o.o. YURENA Sola tujih jezikov VPIS V SPOMLADANSKI SEMESTER: tečaji ang., nem., fran., ital. za mladino in odrasle. Vpis po tel.: 23-434, vsak dan od 8. — 10. ure, pon. in torek od 17. do 19. ure. SATELITSKE ANTENE Z MONTAŽO ŽE OD 420 DEM DALJE tel.: (068) 49-233 KEKA. N d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 Prodajamo: hiše v Novem mestu in okolici, Smolenji vasi, Prečni, Stopičah, na Otočcu, v Jurki vasi, Podborštu pri Trebnjem, Šmarjcti in Boštanju stanovanja v Novem mestu, Trebnjem, Krškem in Črnomlju trgovino z mešanim blagom v obratovanju v Novem mestu gostinski objekt v obratovanju v Vrčicah pri Semiču parcele za gradnjo v Potoku pri Novem mestu, Žužemberku, Stopičah, na Trški gori, Selih pri Dolenjskih Toplicah in v Semiču kmetije v Trsteniku pri Mirni, Raztezu pri Brestanici in Podborštu pri Trebnjem vikende na Golušniku, Gačah, Semiču, Lebstanu, pri Škocjanu, Zaloki nad Šentrupertom, Šmavru, Tanči gori, Srednji vasi pri Crmoš-niicah in na Brezovici pri Metliki — kmetijska zemljišča in gozdove v Novem mestu na Brodu, Stopičah, Gor. Težki vodi, Ravniku pri Šentrupertu, Mokronogu, Brezju pri Raki, Koritih pri Dobrniču in Šent- jerneju (Stara vas) — v najem oddamo pisarne na Glavnem trgu in na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu, poslovne prostore v Bučni vasi, Gotni vasi, Kočevskih Poljanah, Kostanjevici, Semiču in drugod. Tel.: (068) 22-282 (od 8. do 18. ure) RAČUNALNIŠKI INŽENIRING — fmančno-informativni sistem — materialno poslovanje veliko drugih računovodskih programov- ter prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme in prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev (Podrobne informacije na teletom (063) 27-217 fax:(063) 28-511 (Zlatko Griiber) DELIMEX d.o.o. Novo mesto telefon/fax: 068/20557 Nudimo naslednje prevozne storitve: — Dostava blaga bruto teže 1800 kg 10 m volumna, doma in v tujini. — Expres dostave doma in v tujini. — Posredovanje večjih prevozov. — Selitveni prevozi. SE PRIPOROČAMO £$TELSATd.o.o.% F\ ANTENSKI SISTEMI V CPB13,68280 BRESTANICA.(0608)70-465 SAT.ANTENE Z MONTAŽO ŽE ZA 439DM VALILNICA HUMEK Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, težke, rjave in grahaste nesnice. Inf. po tel. (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto. SALON RENATA Nega in podaljševanje nohtov žensko frizerstvo RENATA ŠTIH tel. 068/28-138 Jedinščica 18, Novo mesto ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Organizira tečaj CPP v Šentjerneju nad kmetijsko zadrugo v torek, 25.1.94, ob 17. uri. V Škocjanu pa bo pričetek tečaja v četrtek, 27. 1.94, ob 16. uri v osnovni šoli. Prijave po tel.: 76-222. AVTOSERVIS M URN Resljeva 4. Novo mesto ® 068/24-791 JL ^ ®smodr anEB ^74-vto-lit Novo mesto, Vel. Cikava 22 tel./fax 068/26-077 FORD FORD FORD FIESTA 18.250 DEM ESCORT 22.950 DEM MONDEO 29.650 DEM TRANZIT 33.721 DEM Originalni rez. deli •in dodat, oprema Servisne storitve Rabljena vozila vseh znamk. OBIŠČITE NAS! RAČKA, d.o.o. 68000 Novo mesto tel/fax: (068)21-058 računalniški sistem FELIX - knjigovodski servis tel.: (0608) 60-194 Kostanjevica na Krki Oražnova 19 Novo mesto, C. Herojev 27 NUDIMO: — rač, — knjig, storitve za obrt in vse vrste pravnih oseb — izdelavo zaključnih računov — obračun OD in pogodb o delu — odkup in prodaja D.O.O. — ustanavljanje novih družb — svetovanje pri kapitalizaciji — finančno in pravno svetovanje GaotMMira AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto — prodaja celotnega programa vozil RENAULT — R 5, CLIO, iz lastne zaloge, dobava takoj — odkup in prodaja rabljenih vozil — krediti za nakup vozil pod ugodnimi kreditnimi pogoji, obrestna mera že od 12,5% naprej Informacije: (068) 324-533 NOVO V KRŠKEM Andreja d.o.o., CKŽ 30. Posredujemo pri prodaji in nakupu nepremičnin, od 9. do 17. ure. Tel. 0608/70-416. FOTOKOPIRANJE ■ Tipkanje, oblikovanje, vezava * Pečati ‘ Snemanje z video kamero Konvikt d.o.o. Ul. talcev 12 tel. (068) 22-278 čMNE^JT _ Dol. Kamence 25a Novo mesto AVT0SAL0N, Partizanska 21 CS) HYunnm Kombi GRACE 2.5 D, 3 sedeži, dodatno opremljen. Cena do reg. 2.180.000 SIT. • staro za novo • ugodni štiriletni krediti • leasing ® in fax (068) 23-902,28-950 TELEVIZIJA NOVO MESTO llcanall s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. In ob 21. uri NOVICE, vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED Stritarjeva 2, 68000 Novo mesto Tel.: 068/21-134 V trenutkih, ko se srečujete z izgubo svojih najbližjih, vam stojimo ob strani mi. Nudimo vam kompletne storitve v zvezi s pokojniki! Dežurna služba 0,—24. ure. 068/21-134, 20-373 ZA MODEL R-5 Five — CLIO DOBAV A TAKOJ ZELO UGODNI KREDITNI POGOJI Ob vsakem nakupu vas čaka prijetno presenečenje! Vljudno vabljeni v prodajni salon RENAULT S.P.C. VRTIN Črnomelj Tel.: 068/51-638 renault Iščemo komercialiste ali organizirane skupine prodajalcev na področju Notranjske in Dolenjske. Možnost redne zaposlitve. Pokličite na mobitel (0609) 617-652 ali tel. (061) 14-09-457! ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila KRISTINA ŠKABAR VEKEN iz Soteske, oskrbovanka Doma starejših občanov v Šmihelu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojni darovali cvetje, nam izrekli sožalje in jo pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njeni ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, brat, dedek in pradedek DAKO KESERIČ -DAKIČ Keseri 4, Žumberak Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, podarili vence, cvetje in sveče ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Lovski družini Lisica - Radatoviči in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta TEREZIJA BAJUK z Radoviče 37 pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za nego in skrb, govornici za poslovilne besede, duhovnikoma za lepo opravljen obred, pevcem in g. Kapušinu za odigrano žalostinko. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela zemlja V domu ostala je praznina v naSih srcih bolečina Zapustila nas je naša MARIJA ZUPANČIČ iz Rihpovca Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sodelavcem Revoza, g. kaplanu za opravljen obred, pevcem MPZ DU in g. R. Majer za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni p o it ref te (ja tedna Alenka Mozetič Tako kot zadnjega dobrega pol leta se je tudi včeraj Alenka Mozetič iz Metlike potem, ko je razvozita strankam donatse iz domače pekarne, okrog osmih zjutraj vrnila domov in s tem zaključila s svojo nočno izmeno. Delovno obleko je zamenjala z nekoliko bolj elegantno, se naličila, a tokrat ni, tako kot že mnogokrat, nadaljevala z delom kot poslovna ženska. Včeraj se je po nočnem delu še bolj skrbno uredila, kajti zanjo je bil to poseben dan. Na ljubljanskem gradu je namreč v okviru akcije, ki jo je pripravila revija Naša žena, prejela laskav naslov slovenske podjetnice debitantke za preteklo leto. Čeprav je bilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki ji je podelilo nagrado v višini pet tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti, pred težko dilemo, ko se je med mnogimi mladimi podjetnicami moralo odločiti le za eno, se je tokrat zagotovo odločilo prav. 25-letna Alenka je namreč spomladi leta 1992 skupaj z očetom Jožetom, mamo Nado ter bratom Alešem ustanovila družinsko podjetje Manja, ki je bilo nekaj časa zgolj na papirju. Lanskega junija pa so kot prvi in za zdaj še vedno edini v Sloveniji začeli peči donatse, pecivo, s katerim sta se z bratom seznanila v Kanadi. Danes sta v podjetju poleg Alenke, ki je direktorica, zaposlena še dva delavca, Aleš pa kot študent preko študentskega servisa.Alenka ve, da mora biti tisti, ki se danes spusti v podjetniške vode, kar precej korajžen. Toliko bolj, če začne iz nič, če pri hiši ni obrtniške tradicije in če tudi sicer okolica ni povsem prepričana, da bo posel, ki si ga je novopečeni podjetnik zamislil, res najboljša rešitev. “Najprej sem morala prepričevati v uspeh starše, nato okolico in se nazadnje boriti proti še vedno precej zmotnemu prepričanju v družbi. Če sama ne bi bila trdno prepričana v svoj prav in to dokazala z načrti, ki so trdno na tleh, bi, še preden bi prav začela, vrgla puško v koruzo, "pravi iz lastnih izkušenj mlada metliška podjetnica. Mozetičeva je imela to srečo, da se je za sovlaganje v Manjo odločil trebanjski rojak Drago Kvas, ki ima v Kanadi pekarno donatsov. “Ne vem, kako bi uspeti brez njega. Zagotovo bi potrebovali veliko več časa, da bi proizvodnja stekla. Meni kot začetnici je bilo nemogoče zvrtati denar. Začetniku pač ne zaupajo, nima premoženja, s katerim bi lahko dal garancijo za vračilo posojil. Pogoji za kredite pa so takšni, da pomenijo za posojilojemalca finančni samomor. A prav na začetku poslovne poti človek potrebuje največ denarja za zagon in razvoj. Zato je Kvas-ovo sovlaganje prišlo še kako prav, čeprav tudi pri tujih sovlaganjih ni vse tako, kot propagira naša država," pravi Alenka. Mozetičeva, zagnana in polna mladostne energije, bi bila s tem, kar je dosegla v zadnjem času, lahko kur zadovoljna. A zadala si je nalogo, od katere je očitno ne bo odvrnil nihče. Zeli, da bi vsi Slovenci spoznali donatse. Ker pa jih za vse ni moč speči na enem mestu, saj mora biti peka blizu kupcem, bosta začeli čez nekaj mesecev v Novi Gorici in Ankaranu obratovati Mozetičevi franšizi, kamor bodo prodali tehnologijo, znanje in surovine. Takrat bo gotovo tudi Alenka že zagovarjala diplomsko nalogo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, v kateri se je, tudi na osnovi lastnih izkušenj, lotila družinskega podjetja. A ne zgolj proizvodnje, ampak tudi odnosov med družinskimi člani, v katere podjetje zagotovo poseže. “Pri nas se vse vrti okrog podjetja. Marsičemu se zaradi njega odpovemo, ne da bi se počutili žrtve. A to je moč le, če človek dela s srcem, če nikoli ne gleda na uro in mu ni žal truda, ki bo morda obrodil sadove šele čez leta, ” pravi optimistično Alenka. MIRJAM BEZEK-JAKŠE VETERANA - Na fotografiji sta mercedes-unimog in njegov lastnik Ivan Derenda iz Kočevja, ki imata skupaj 114 let. Ivan z unimogom Srečanje z veteranoma, starima skupaj nad 140 let, ki se še dobro držita KOČEVJE - Vsem v Kočevju in bližnji okolici sla znana Ivan Derenda in njegovo nenavadno vozilo unimog, na katerem ima priključeno žago. Oba že 25 let žagata drva in sta že nekakšna turistična zanimivost Kočevja. Derenda pravi, da je sicer že splošno znano, da tovarna Mercedes izdeluje vozila za eno generacijo. Njegov unimog je vlečno vozilo, kije s priključki uporabno v kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, komunali in še kje. Kupil ga je pred 25 leti od Kmetijske zadruge Ribnica in ga, neuporabnega, s traktorsko vleko pripeljal iz Sodražice v Kočevje. Predtem ga je 16 let vozil šofer Tonček iz Sodražice. Z Unimogom je bil nad 900-krat na Reki. Derenda je nato v Kočevju vozilo usposobil in mu dodal krožno žago. Tako mu je unimog pomagal, da je kar precej let preživel kot obrtnik. Medtem se je s centralnim ogrevanjem in drugimi kurivi potreba po žaganih drvih zmanjšala, poleg tega je dobil konkurenta Jožeta Jak-šiča s prav takim strojem, zdaj pa ima že skoraj vsako naselje svojega žagarja. Derenda s svojim “oldtimerjem” še vedno opravi včasih uslugo svojim prijateljem in tako dokazuje, da še nista odpisana. Stroj nego in skrb dobro vrača in poplača, saj kljub svojim 41 letom še dobro deluje. J. PRIMC m r 50» 1*1 filtri ukj (jC “Preveč pišete o politiki!” - Smrdi v Črnomlju zaradi svinčenih časov? - Cene ogrevanja - delo za inšpektorje - Policisti kontrolirajo promet, ko ga skoraj ni Telefonskih klicev za dežurnega novinarja je bilo tudi minuli četrtek kar precej. Prvo vprašanje, ki je bilo namenjeno črnomaljski pošti, je zastavila bralka I. M. iz Črnomlja. Zanimajo, zakaj je poštar v naselju Velika Lahinja nosil položnice za elektriko šele 11. januarja, saj so bile iz Novega mesta odposlane 29. decembra lani, rok plačila pa je bil 10. januar. Bralka dodaja, da so jih na Bu-toraju dobili en teden prej. Na pošti so nam povedali, da računi za elektriko niso prišli naenkrat in da sojih tako, kot so jih dobivali iz Novega mesta, dostavljali tudi strankam. Bralka iz Birčne vasi je Dolenjski list najprej pohvalila, takoj za pa je dodala tudi nekaj kritik in predlogov. Pravi, da pišemo preveč o politiki in politikih, ki jih je že na teliviziji, radiu in drugih časopisih in revijah preveč, v njem pa ne najde pravnih nasvetov, horoskopa, pa tudi pogovorov Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z ' bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kai žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19-. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. z navadnimi ljudmi bi lahko bilo več, več socialnih zgodb. Pohvalila je, da pišemo o ruperčvrškem gradu, vendar bi bilo dobro, ko bi obiskali tamkajšnje starejše ljudi, ki vedo o gradu povedati še veliko, kar ni nikjer zapisano. Črnomaljčan je povedal, da imajo v občini kupe smeti, vendar za to niso krivi Vranovičani, saj jim na občini že 20 let obljubljajo, da bodo vprašanje deponije uredili. Mogoče bi problem deponije hitreje rešili, če hi smeti začeli voziti kar pred občino in Komunalo. “Nekateri pravijo, da so vsi ti zapleti posledica svinčenih časov, vendar so ti že daleč za nami,” pravi bralec, ki nima rad nobenih smeli, ne materialnih ne političnih, kajti oboje hitro zasmrdi. Stanovalec iz Turjaškega naselja v Kočevju pravi, da bi bilo dobro, če bi tržni inšpektor prekontroliral, kako je formirana njihova cena ogrevanja. Bralec pravi, da v njihovem naselju plačujejo ogrevanje od kvadratnega metra in po megavatnih urah, skratka, plačujejo toplo vodo in še energijo, kt jo segreva. Bralec pravi, da so v Ribnici stroški ogrevanja kar nekajkrat nižji. Bralca in nekdanjega kurjača z Ragovske 8 v Novem mestu zanima, zakaj se je z decembrom podražilo ogrevanje stanovanj in vode za 20 odst., saj so bile temperature za ta letni čas precej visoke, kurilno olje se ni podražilo, poleg tega stanovalci plačujejo ogrevanje vse leto. Tudi on predlaga, naj to preverijo predsedniki hišnih svetov in inšpekcijske službe. M. L. z novomeške Ceste herojev opaža, da policisti kontrolirajo promet na tej cesti predvsem ob sobotah in nedeljah, ko prometa skoraj ni, takrat, ko pa gredo otroci v šolo in iz šole, jih ni. Menil je, da bi policisti lahko poskrbeli za več reda, pred- vsem kar se tiče parkiranja, tudi na Glavnem trgu. Bralec z Otočca je pred kratkim prejel našo položnico za prvo trimesečje. Izračunal je, da stane številka DL za naročnike ravno toliko kot v prodaji, in ga zanima, zakaj naročniki nimajo popusta. Naš odgovor: Glede na trenutno ceno časopisa izračun povsem drži, vendar se bo do marca časopis v prosti prodaji zagotovo podražil, ne bo pa dražji za naročnike, saj imajo ceno zagotovljeno do konca trimesečja. Isti bralec jc te dni zasledil, da so pred kratkim v radovljiški občini prešli na zaračunavanje smetarine na prebivalca, pri nas plačujemo po kvadratnem metru. Meni, da bi bilo dobro, če bi na takšno plačevanje prešli tudi v Novem mestu. Prejšnji teden smo objavili pritožbo gospe Stanke iz Trstenika, ki je obtožila radio Sraka, da soji ob izdanem računu za čestitko grozili s sodnim pregonom, če računa ne bi plačala v določenem roku. Obiskali smo radio Sraka in zadevo preverili. Radijci - tako so zatrdili - z Valan-tičevega svojim računom ne prilagajo nikakršnih dodatnih lističev niti ne omenjajo sodne izterjave dolga. Poleg tega gospe Stanke na spisku naročnikov čestitk nismo našli, zato pa je ista ženska poklicala tudi na radio Sraka in svoje obtožbe ponovila ter dodala, da so komunistični radio in da uporabljajo komunistične metode. Na ugovor predstavnika radia, daje njihov radio še premlad, da bi bil komunističen,gaje vtujemjeziku zavrnila: “Uvijek ste bili i uvijek čete biti!” ter odložila slušalko. J. D. • Slovenec je pošten, ali pa ni več pravi Slovenec. (Trstenjak) “Najprej sem zagledala pištolo” Iz brežiške menjalnice Tradetour je v ponedeljek zvečer ropar odnesel več jšot 7,000 nemških mark in 600.000 tolarjev - Do torka zjutraj ga še niso odkrili BREŽICE - V ponedeljek zvečer je ropar obiskal brežiško menjalnico Tradetour in jo tik pred zapiranjem oropal. Takrat je bila v njej le 20-letna uslužbenka Helena Pirc, doma iz Viher pri Leskovcu. V torek dopoldan smo jo obiskali na njenem delovnem mestu, potem ko smo po radiu slišali, da roparja, ki je odnesel veliko vrečo denarja, še vedno iščejo. V poslovalnici Tradetour je zdaj tako, kot da se ni nič zgodilo. Menjalnica je v pritličju zadnje hiše na Bizeljski cesti, ki pelje na glavno brežiško ulico. “Včeraj, nekaj pred 18. uro, ko zapiramo menjalnico, je za pult stopil neznanec in za seboj zaprl vrata,” pripoveduje Helena, ki je tisti čas v prazni menjalnici urejala dnevno poročilo in se ni ozrla, ko je zaslišala, daje nekdo stopil k pultu. “Ko sem dvignila pogled, sem najprej zagledala pištolo. Bila je uperjena vame. Na hitro sem se zbrala in zdrznil in zbežal na ulico. “Roparje bil visoke in vitke postave, star okrog 30 let. Oblečen je bil v bundo in kavbojke. Starejšega moškega sem prosila, naj stopi za njim. To je tudi storil, • S krške UNZ so nam sporočili, da so se z lastnikom Tradetoura že dvakrat pogovarjali ter mu predlagali več načinov tehničnega varovanja objekta. Lastnik menjalnice predlogov ni upošteval in ni vgradil alarmne naprave. Menil jc, da to ni potrebno, češ da ima menjalnico zavarovano pri zavarovalnici, ki mu povrne vsakršno škodo. Preiskovalci so ugotovili, daje dan pred ropom občan opozoril lastnika, da nekdo z ulice opazuje menjalnico. Lastnik se za to ni zmenil. vendar je bilo že prepozno. Vzela ga je noč,” še doda. Potem je poklicala policijo, ki pa roparja do torka zjutraj še niso odkrili. Zaključek blagajne je pokazal, da je z njim odšlo 7.300 nemških mark in 600.000 tolarjev. J. PAVLIN OROPANA MENJALNICA - Menjalnica Tradetour (na sliki) ima svoje prostore sredi Brežic, kot so sporočili uslužbenci krške UNZ, pa doslej ni imela vgrajenih alarmnih naprav. NOVOTEIINl HHH DENAR IZSILIL S PIŠTOLO - Helena Pirc: "Vse je potekalo bliskovito hitro. ” videla, da gre zares. Roparje imel čez glavo do oči potegnjeno črno kapo, spodnji del obraza pa je zakrival z visoko potegnjenim pulijem. Tako so se videle le oči. Sloje bliskovito. Najprej je rekel, da je to rop in da naj mu dam vse, kar imam. Govoril je v čisli slovenščini. Časa za premišljevanje ni bilo. Ozrla sem se v blagajno, v kateri je bilo v desetih predalih zloženega kar nekaj denarja. Dal mi je potovalko in vanjo sem zmetala vse, kar se je videlo, nekaj denarja pa je v prvih predalih še ostalo,” pripoveduje Helena, ki je bila še vedno pod vtisom prejšnjega dne. Ko je v menjalnico vstopil starejši moški, seje ropar FIAT CINQUECENTO Novotehna Avtomobili, pooblaščeni prodajalec vozil FIAT — LANCIA, obvešča cenjene dame SIMPATIČNI FIAT CINQUECENTO JE TU. Idealen za vožnjo po mestu, saj boste z njim brez težav parkirale v še tako majhno luknjico, super za nakupe, saj lahko vanj enostavno vložite vse, kar ste nakupile, pa tudi do Trsta in Celovca bosta lahko z njim s prijateljico prišli sami in brez težav. FIAT CINOUECENTO si lahko ogledate in izberete v salonu avtomobilov v Novem mestu, Novi trg 6. Pokličite nas na tel. št. 068/322-006, z veseljem vam bomopostregli z vsemi željenimi informacijami. Prisrčno vabljeni! i £ POP DESIGN V LUKNI PREČNA - V petek zvečer bo goste tukajšnje diskoteke zabaval ansambel Pop design. Obljubljajo žur do jutranjih ur, vse, ki bodo praznovali rojstni dan, bo hiša počastila s šampanjcem, ansambel pa še s kakšno pesmijo povrhu. KLIC V SILI NOVO MESTO - Zveza prijateljev mladine skupaj z izkušenimi strokovnjaki s področja psihologije, sociologije in pedagogike že nekaj let uspešno vodi telefon 23-304. Deluje vsak četrtek med 18. in 20. uro in je namenjen vsem otrokom in mladostnikom, ki imajo kakršnekoli težave s seboj, pri učenju, pri navezovanju stikov z drugimi, kadar ne vedo, kako bi zapolnili svoj prosti čas in podobno. Strokovnjaki bodo lahko na podobna vprašanja odgovorili tudi staršem, skrbnikom in drugim. Ob klicu se vam ni potrebno predstavljati, poveste le, kaj vas zanima, skrbi, ogroža in podobno. l-eslvica narodnozabavne glasbe ^studio ^ Studia D in Dolenjskega lista J*' RES NULIUS V ČRNOMLJU V soboto, 22. januarja, bo ob 22. uri v Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine v Črnomlju rock koncert skupine Res nulius iz Velenja. Vabljeni! Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado BOŠTJAN JARC iz Prečne. Nagrajencu čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (3) Urca zamujena - ANS. STOPAR 2 (4) Kaj ini nuca planinca - ANS. ROM POM POM 3(1) Ob sanjavi Krki - ANS. RUBIN 4 (7) Primi se za gumb - ANS. STOPAR 5 (2) Beli božič - ANS. HENČEK 6 (5) Se spominjaš življenja - SLOVENSKI ODMEV 7 (6) Dober nasvet - ANS. MIRO KLINC 8(8) Hej, šofer-ANS. VIGRED 9 (-) Spomin na prvo ljubezen - ŠALEŠKI FANTJE 10 (9) Klic kukavice - ANS. SIMONA LAGNARJA Predlog za prihodnji teden: Polka za mlade po srcu - ANS. PETRA FINKA ---------------------------------^g. KUPON ŠT. 3 Glasujem za Moj naslov__ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto Oj, ta čudni profesor! Novomeški profesor Ivan Koštialje bil velik jezikovni purist. Kljub temu je v pogovoni, tudi z dijaki, uporabljal celo vrsto nemčizmov, čudnih izrazov in besednih kombinacij. Tako je na primer ob koncu šolske ure naročil dijakom: “Topesem se boste naučili vzelo majhnih dozah. Vsaka doza ima tri štikelce po štiri vrstice. Vzemite torej do prihodnjič pivo porcijo te poezije!" Ccje videl, da jc kdo pri šolski nalogi kaj prepisoval, je zavpil: “Bog živi pošteno rokodelstvo in Bogfrdamaj tu prekleti švindcl! Vsak naj piše sam zase, saj nisem zato tu, da bi vas vahtal kakor kak auszegar In ko je nekdo zazehal, je zaklical: “Prosim vas, denite nežno ročico pred svoje krokodilsko žrelo Čepa mislite spati, pojdite spat na hodnik na kolenkišto, kajti jaz ne morem gledati človeka v spečem položaju!" In če je kdo gromko kihnil: “Še kaj purfelna vzemite v nos, da bo bolj počilo!” Ko boni star Dr. Niko Zupanič pride v Vinico in se oglasi tudi pri upokojeni učiteljici Poldki Bavdkov/. Ko zagleda v njeni sobi starinski klečalnik, jo vprašaji kaj moliš, Poldka?" 11 "Seveda," mu reče Bavdkova. “Kaj ti ne?" “I ja bom, ko bom star, "ji odvrne 81-letni Zupanič. Semičan gre na vojsko “Žena, jaz grem v ogenj! Ak me zadene, sem zatret, za vse življenje. ” - Bližnji pes je najhujši. - Bika zgrabi za roge! - Bolje je vrabec v roki kakor golob na strehi. - Kača z ugrizom umori tudi bika. - Krtove dežele se nihče ne ubrani. - Molčeč pes rad popada. - Med osli slavček obžaluje, da ni petelin. - Dober pes ne naganja kur, dober mož ne tepe žene. - Tudi slepa kokoš zrno najde. - Volk dlako menja, čudi ne. - Bolezen pridirja na konju in odide peš. - Bolečina je pes-iuvaj zdravja. - Človeška neumnost ima bikovsko čelo. - Tudi najhujšo kačo premaga množica mravelj. - Pesje človeku zvest prijatelj. - Še pes ima rad pri jedi mir. - Če krava veliko veka, ima malo mleka. - Kjer smrdi po mrhovini, se zbirajo vrane.