Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IM UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liborti (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna St. 40 lir N N A: N A R O četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo : letna naročnin* lir 2800 Oglasi po dogovoru Spcdizione in abb. postale II. gr. ŠT. 568 TRST, ČETRTEK 14. OKTOBRA 1965, GORICA LET. XSV. HflllOO n t§l l[l t t offeoli im ti htiil It lile,'m Ta naslov smo brali te dni v nekem nemškem dnevniku. In tam je bil objavljen tudi rezultat neke ankete, ki je pokazala, da se vozijo na najdaljše avtomobilske izlete in največkrat tisti pari, ki imajo enega samega otroka. Toda še ljubši kot tisti edini otrok jim je najbrž avto. To velja nedvomno — in morda še v večji meri — tudi za premnoge slover.ske zakonske pare, zlasti pri nas. Enako n^glo, kot se veča število avtomobilov v naših vaseh na Tržaškem in Goriškem, pa se manjša število otrok v naših šolah. Z letošnjim šolskim letom je bilo na Tržaškem ukinjenih šest razredov na slovenskih šolah, ker ni dovolj otrok. Prvi razred je bil ukinjen celo v veliki slovenski vasi Sv. Križ, kjer bi po vsej logiki še moralo biti dovolj slovenskih otrok ne le za ohranitev prvega razreda, ampak celo za to, da bi ga prenapolnili. če razmišljamo o vzrokih, ki so privedli do tega, da je v naših vaseh in v slovenskih družinah v Trstu vedno manj otrok, moramo upoštevati sicer razne vzroke — izseljevanje m!adih ljudi, večne krize v tržaških industrijah, n. pr. v najvažnejši, ladje-delniški, v pomorskem prometu tržaškega pristana in ideološke ter politične vzroke, ki zmanjšujejo življenjski optimizem slovenskega človeka — vendar pa se ne moremo ogniti ugotovitvi, da je slavno krivdo za sedanje demografsko nazadovanje naše skupnosti tukaj najbolj kriv gon pa udobju. To že niti ni več samo želja po lažjem življenju, amnak pravo strastno hlepenje po mehaničnih izdelkih, ki so znamenje »visokega Standarda«, najbolj pa seveda po avtomobilu, k.i omogoča ne le prijetne vsakotedenske izlete v bližjo in širšo okolico, v Furlanijo in Jugoslavijo, amnak navda tistega, ki sedi v njem tudi z nekim posebnim občutkom vzvišenosti nad tistimi, ki gredo tisti hip peš po cesti, ali pa se pelieio samo s tramvajem ali avtobusom. Želja, da bi lahko čimprej sedli v lasten avtomobil ali da bi si lahko privoščili z njim vedno daljše in lepše izlete, je torej vzrok, da se velik del, če ne že večina slovenskih staršev pri nas omeji na enega sa-metra otroka. Redki postajajo že tisti, ki iina- io vsaj dva (v resnici pa bi morala imeti vsaka slovenska družina povprečno tri otroke, če bi hoteli da se naša manjšina številčno ne zmanjša.) Ondan smo poslušali mladega delavca, mehanika, kako je mrzlo zatrieval v razeovoru z neko znanko, da je popolnoma dovoli en sam otrok. Morda mu je bilo trideset let. Zrrozili smo se ob niegovi hladni preračunljivosti. Izračunal si je da (Nadaljevanje na 2. strani) Ministrski predsednik Moro je imel v sredo zvečer v poslanski zbornici med debato o nekaterih zunanjepolitičnih zadevah govor, v katerem je orisal stališče Italije do nekaterih aktualnih mednarodnih problemov in je pri tem med drugim poudaril, da se odnosi z Jugoslavijo kljub različnosti notranjepolitičnih sistemov obeh držav ugodno razvijajo, in je omenil svoj bližnji obisk v Beogradu, ki bo trajal od 8. do 12. novembra in med katerim bo imel tudi razgovore s Titom. Rekel je med drugim: »Italijansko-ju- goslovanski odnosi imajo prisrčen značaj in se razvijajo v duhu medsebojnega sodelovanja ter so vzgled za to, kako lahko obstojajo odnosi dobrega sosedstva tudi med državami različne notranje ureditve. Posebno živahna je trgovinska izmenjava in milijoni Italijanov in Jugoslovanov preidejo vsako leto mejo med obema državama, okoriščajoč se z olajšavami, ki so bile predvidene z videmskimi sporazumi o malem obmejnem prometu.« Dejal je tudi: »Ta obisk, med katerim ne bomo obravnavali teritorialnih vprašanj, bo mogel biti koristen — poleg tega, da bo olajšal razvoj medsebojnih odnosov — tudi na gospodarskih sektorjih, ki so važni za obe državi, in za izmenjavo misli o glavnih medsebojnih problemih upoštevajoč svojstveni in zanimiv položaj Jugoslavije v mednarodnem svetu.« V govoru je tudi izjavil, da tudi to njegovo potovanje v Beograd dokazuje, »kako hoče Italija ob popolni lojalnosti do (a-tlantskega) zavezništva, h kateremu je zavestno pristopila, razvijati prijateljske odnose z vsemi državami, posebno s sosednimi.« Pojasnil je tudi (na vprašanje liberalcev). »da je edini razlog za to, da se zunanji minister Fanfani ne bo podal skupaj 7. njim v Jugoslavijo, v obveznostih, ki jih ima kot predsednik 20. zasedanja glavnega zbora Združenih narodov. Fanfani pa se bo aktivno ukvarjal z organizacijo obiska, s predvidenimi razgovori in s potrebno dokumentacijo. Po Morovem govoru je poslanska zbornica zavrnila resoluciji komunistične partije o vojni v Vietnamu in o vključitvi komunistične Kitajske v Združene narode. Za resoluciji so glasovali samo poslanci KP1 in Stranke proletarske enotnosti. Predsednik republike Saragat pa je odpotoval v četrtek, 14. t. m. zjutraj skupaj s trgovinskim ministrom Mattarello na uradni obisk na Poljsko. Za pravico do izobraževanja v slovenščini Deželna zbornica je pretekli teden odobrila zakonski predlog o strokovnem izobraževanju in usposabljanju delavcev v Furlani j i-Julijski krajini. Zakon predvideva med drugim, da bo deželna uprava uporabila za strokovno izobraževanje v letošnjem proračunu 300 milijonov lir. V obširno razpravo so posegli številni svetovalci, med njimi predstavnik Slovenske skupnosti, dr. škerk, ki je zlasti poudaril, da daje zakonski predlog deželi premalo pravic in možnosti za njene specifične posege na področju strokovnega usposabljanja. Furlanija-Ju-lijska krajina ima posebne gospodarske in socialne potrebe, zaradi česar bi morala imeti njena uprava širšo pristojnost. Strokovni tečaji naj bodo tudi v slovenščini Nato je dr. škerk orisal potrebe in zahteve slovenske narodnostne manjšine na področju strokovnega izobraževanja in usposabljanja delavcev. Pojasnil je, da ima strokovno izobraževanje med Slovenci že dolgo tradicijo. Slovenci smo imeli pred fašizmom številne dnevne in večerne strokovne tečaje v materinem jeziku. Po zadnji vojni smo se Slovenci stalno potegovali, da bi dobili strokovne šole in tečaje, toda vedno smo naleteli na gluha ušesa. Sedaj so potrebe po strokovnem izobraže- vanju v slovenskem jeziku toliko večje, ker so po nedavni šolski reformi letos dokončno prenehale delovati nižje strokovna industrijske in trgovske šole. V vsej deželi pa išče vsako leto prvo zaposlitev kakih tisoč slovenskih fantov in deklet. Naravno in logično je. da si izpopolnijo mladi ljudje, ki so končali slovensko obvezno šolo, svoje strokovno znanje v kasnejših tečajih v slovenskem jeziku. Zato bi morale pristojne ustanove uvesti tečaje v slovenščini povsod, kjer je obisk slovenskih tečajnikov številen. To bi morale pristojne ustanove storiti toliko bolj, ker je znanje jezikov za Furlanijo-Julijsko krajino zelo važno. Slov. strokovni tečaji morajo biti zakonsko priznani! Zatem je predstavnik Slovenske skupnosti dejal, da mora žal ugotoviti, da niso načeli v februarju na deželnem zborovanju o strokovnem izobraževanju delavcev, za katero je dal pobudo pristojni odbornik, nobene plati vprašanj ki se nanašajo na slovensko delovno silo. Dalje je podčrtal, da mu je tudi žal, da ni v poročilu o zakonskem osnutku niti omenjena njegova resolucija, ki jo je med razpravo o letoš-(Nadaljevanje na 3. strani) Slovenska skupnost za varstvo naše zemlje RADIO TRST M e NEDELJA, 17. oktobra 1965, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše; ■>Kralj morja«. Napisal Emilio Salgari, pievod in dramatizacija Desa Kraševec. Tretji del; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in nes kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 15.30 j »Gospodar«, drama v treh dejanjih in petih sli-' kali s prologom, napisal Valentino Bom piani, prevedla Lelja Rehar. Igra RO., režira Jože Peterlin; 18.30 Kino, včeraj in danes — pripravlja Sergij Vesel; 20.30 Folklora v glasbi; 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe. « PONEDELJEK, 18. oktobra 1965, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Brali smo za vas; 18 00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Simfonična dela Johan-nesa Brahmsa; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: (2) »Starosloven-d in Mladoslovenci«; 20 35 Zvoki uglašeni na terno; 21.00 Renzo Rossellini: »Pogled z mosta«, glasbena drama v dveh dejanjih. » TOREK, 19. oktobra 1965, ob: 11.45 Sodobni motivi; 12.15 Naš vrl; 18.30 Koncertisti naše dež le. Pianist Gabrijel Devetak. G>ovanni Perotti: Sonata v B-duru; 19.00 Plošče za vas — quiz oddaja. Pripravlja Danilo Lovrečič; 21.30 Humoreske pre-ieklega stoietja - Josip Vošnjak: »Petega septembra bo počilo«; 22.55 Nova glasba. e SREDA, 20. oktobra 1965. ob: 11.45 Tržaški motivi; 12.15 Pomenek s poslušavkami, pripravlja Marjana Prepeluh; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Slovenska klavirska glasba; 19.15 Antr:logija Ivana Trnka - Rado Bednarik: (10) »Njegov večni lik«; 21.00 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.40) Kn,:ižne novosti - Martin Jevni-kar: »Anton Slodnjak in njegovi knjigi Prešernovo življenje, Poezije in pisma«. • ČETRTEK, 21. oktobra 1965, ob: 11.45 Ansambel Andre Verchuren; 12.00 Iz slovenske folklore - Niko Kuret: »Hudi grajski gospod«; 18.30 Klasiki moderne glasbe; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 21.00 »Grof Monte-Chrisfo«. Napisal AIexander Dumas, prevod in dramatizacija Dušan Pertot. Četrti del. Igra RO., režira Jože Peterlin; 22.15 •Slovenski solisti. • PETEK, 22. oktobra 1965, ob: 11.45 Italijanski pevci in ansambli; 12.15 Pomenek s poslušavkami — pripravila Marjana Prepeluh; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Iz slovenskega glasbenega življenja v preteklih stoletiih, pripravil Dragotin Cvetko: »Glasba v srednjeveških samostanih in cerkvah«; 19.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine; 19.15 Zlata žlica, prinravlja Tone Penko; 20.35 Gospodarstvo in delo. U"ednik Egidij Vršaj; 21.00 Koncert operne glasbe; 21.50 Saba pripovednik: »štiri obdobja v Sabovem proznem ustvarjanju«. . SOBOTA, 23. oktobra 1965, ob: 11.45 Orkestra Canzio Allegriti in Helmut Zacharias; 12.15 Največ, najviše, najdlje; 15.00 Glasbena oddaja za mladino, pripravlja Dušan Jakomin; 16.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 17.20 Drugi vatikanski koncil. Poročila in komentarji; 19.15 D-užinski obzornik. Urednik Ivan Theuerschuh; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Vokalni sekstet, vodi Ubald Vrabec; 21.00 »Grof Monte-Christo«. Četrti del. Igra RO,, režira Jože Peterlin; 22.00 Vabilo na ples. TEDENSKI KOLEDARČEK 17. oktobra, nedelja: Mira, Hedvika 18. oktobra, ponedeljek: Luka 19. oktobra, torek: Etbin, Inko 20. oktobra, sreda: Felicijan, Vanda 21. oktobra, četrtek: Urška, Tugomer 22. oktobra, petek: Zorislava, Vera 23. oktobra, sobota: Severin, Pribislav Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša . Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. FrančiSka 20 — telefon 29-477 Pri odprtju podjetja Illy je predsednik Industrijske pristaniške ustanove, inž. Vi-sintin v svojem govoru naznanil, da je vodstvo Industrijskega področja vložilo na vladni komisariat prošnjo za ustanovitev novega industrijskega področja na Krasu in za razširitev industrijskega področja v dolinski in miljski občini. V zvezi s tem je inž. Visintin napovedal, da bo treba razlastiti okrog 3,600.000 kvadratnih metrov zemlje v občinah Trst, Repentabor in Zgonik ter 2.000.000 kv. metrov zemlje v občinah Dolina in Milje. V občini Dolina namerava Industrijsko področje med drugim zgraditi tudi novo naselje za uslužbence, ki bodo zaposleni v industrijskem pristanišču. Glede na te izjave inž. Visintina, ki napovedujejo novo uničevanje in novo oskru-njevanje naše kraške pokrajine in nov poskus spreminjanja etničnega sestava prebivalstva, je smatrala skupina svetovavcev Slovenske skupnosti v občinskem svetu na Repentabru za nuino. da predloži občinskemu svetu v odobritev naslednjo resolucijo : »Občinski svet v Repentabru ugotavlja, da ie vodstvo industrijske pristaniške cone v Žavljah vložilo na vladni komisariat v Trstu prošnjo za ustanovitev industrijskega področja na ozemlju občin Repentabor, Zgonik in Trst. V ta namen naj bi razlastili nič manj kot 3 milijone 600 tisoč kvadratnih metrov zemlje. Občinski svet v Repentabru najodločneje protestira proti temu načrtu in ga odklanja iz sledečih razlogov: 1. Uresničenje tega načr*a bi nomenilo ponovno razlastitev slovenske zemlje ter bi povzročilo snremeinbo narodnostnega sestava naše občine. 2. Industrijska cona na Krasu bi bistveno škodovala turizmu v naši občini ter do- Fanfanijeva nezgoda Zunanji minister Fanfani se je v nedeljo pri padcu v New Yorku resno poškodoval na nogi. Moral je v bolnišnico. Vsaj za zdaj se mu ne bo treba podvreči operaciji, vendar pa ni izključeno, da ga bodo morali operirati. Tako pravijo zdravniki v Pre-sbvterian TTosnitalu, kamor so pripeljali Fanfanija takoj po nezgodi. Moral bo vsaj pet tednov počivati ker si je raztrgal kito na desni nogi. Predsednik republike Saragat in ministrski predsednik Moro sta mu poslala brzojavki z voščili za hitro okrevanje; v bolnišnici ga je takoj obiskal tudi glavni tajnik Združenih narodov U Thant. Med Fanfaniievo odsotnostjo bo opravljalo funkcije predsednika glavnega zbora Združenih narodov, za katerega je bil izvoljen italijanski zunanji minister Ie dvajset dni prej, sedemnajst podpredsednikov, in sicer izmenoma. Zaradi svoje poškodbe zunanji minister Fanfani tudi ne bo mocel 25. in 26. oktobra predsedovati ministrskemu sestanku Evropske gospodarske skupnosti. Fanfani je hotel zaradi bolezni odstopiti kot zunanji minister, vendar sta predsednik republike Saragal in ministrski predsednik Moro njegovo ostavko zavrnila in ga naprosila, da bi še naprej opravljal svojo funkcijo. cela preprečila njegov nadaljnji razvoj. 3. Dosedanje izkušnje kažejo, da industrijska pristaniška cona razlašča zemljišča po smešno nizkih cenah, kar bi hudo prizadelo zlasti naše kmetovalce ter utegnilo uničiti njihov obstoj. 4. Dosedanje izkušnje tudi kažejo, da uprava industrijskega področja zaposluje in naseljuje v svojem območju skoraj izključno uvožene delovne moči, kar ne bi prineslo nikakih koristi domačinom, pač pa celo hudo škodovalo njihovim in slovenskim koristim. 5. Z ustanovitvijo industrijske cone bi bil spremenjen specifični značaj kraške pokrajine, njenih značilnosti, lepote, zanimivosti, flore in favne. Zato občinski svet v Repentabru odločno nasprotuje nameravanemu načrtu ter poziva vse pristojne oblasti, naj upoštevajoč naštete razloge ne izdajo dovoljenja za novo industrijsko cono na Krasu.« Podobno resolucijo so predložili sveto-vavci Slovenske skupnosti občinskemu svetu v odobritev v Zgoniku. Isto so storili svetovavci Slovenske skupnosti v Dolini. Tudi svetovalec Slovenske skupnosti v tržaškem občinskem svetu dr. Tcofil Simčič je naslovil na žunana vprašanje, v katerem poudarja, da slovenska narodnostna manjšina ne more ostati brezbrižna do nameravanih načrtov. Ustanovitev industrijskega področja na Krasu bi bila v nasprotju z regulacijskim načrtom tržaške občine, ki predvideva zeleno nodročje nrav v kraju, kier nameravajo ustanoviti industrijsko naselje. Industrijsko področje na Krasu bi nonolnoma uničilo značilnosti kraške pokrajine ter bi obdalo Trst s tovarniškimi dimniki, ki bi resno ogražali njegovo danes še razmeroma zdravo ozračie. Ustanovitev industrijskega področja na Krasu bi popolnoma uničila tamkajšnje kmetijstvo in turizem, ki se je zadnie čase začel dobro razvijnti. Predstavnik Slovenske skupnosti poziva župana, naj se uore nameravanemu načrtu in svetuie pristojnim oblastem, naj ne izdajo dovoljenja za ustanovitev nove industrijske cone na Krasu, za kalero bi lahko našli primeren prostor v okolici Tržiča, kjer že nastaja industrijsko področje. •--- NJIHOV NAJLJUBŠI OTROK IMA ŠTIRI KOLESA (Mnrlnlj(>y(i*:e s /. strani) bo moral čakati na avtomobil mnogo dalje, če bi imela z ženo še enega otroka. Zato: nobenega več. Na tihem smo se morali vnrašati, kakšno je vendar njegovo čustveno življenje in kako je z njegovo življenjsko etiko. Ali je mogoče, da tako mlad in zdrav človek lahko tako nonolnoma preračunljivo obvladuje svoje življenje in celo svoje ljubezensko življenje? Kai je njegov odnos do žene? In kaj si imata spričo tega, da sta napravila od svriega ljubezenskega živiSenja rubriko navadnega gospodinjskega proračuna, sploh še povedati? Ali se pogovarjata v svojih najintimnejših trenutkih o avtomobilu, o »tem svojem najljubšem otroku?« Najbrž. To pa pomeni, da svet robotov ni več samo fantazija. Za pravico do izobraževanja v slovenščini (Nadaljevanje s I. strani) njem proračunu predložil z zahtevo, da se slovenskim delavcem in kmetom omogoči strokovno izobraževanje v njihovem materinem jeziku. Zakonski predlog sploh ne omenja Slovencev in njihovih potreb. To je huda pomanjkljivost. Spet smo se Slovenci znašli izven ali ob robu zakona. Ker imajo Slovenci zelo slabe izkušnje, bi jim morala deželna zbornica izrecno zagotoviti uživanje pravic z zakonom ter jim s tem nuditi pravno gotovost. To svojo trditev je dr. škerk osvetlil z naslednjim primerom: Slovenci smo bili prepričani, da je bilo vprašanje slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem urejeno z zakonom št. 1012 z dne 19. julija 1961. Vse kaže pa, da mislijo birokrati drugače. Ti pravijo, da omenjeni zakon ne predvideva izrecno nekaterih šolskih organov, in zato hočejo ukiniti pet didaktičnih okrajev ter nadzorništvo za slovenske osnovne šole na Tržaškem, ki delujejo že od leta 1945. Jasno je, da takšna namera nasprotuje duhu zakona, stvarnemu položaju in londonskemu sporazumu. Ta primer nam zgovorno kaže, kako nujni so jasni zakonski predpisi. Zato bom — je zaključil dr. Škerk — predlagal k zakonskemu predlogu ustrezen popravek. Po končani splošni razpravi je orisal svetovalec dr. šiškovič resolucijo, ki jo je skupno z drugimi svetovalci svoje skupine predložil svetu v odobritev. Resolucija poziva deželno vlado, naj ukrene vse potrebno,; da bodo tečaji za strokovno usposabljanje tudi v slovenskem jeziku. Podobno resolucijo je vložil dr. škerk med razpravo o letošnjem proračunu ter jo je deželna vlada sprejela. Tudi takratna resolucija predstavnika Slovenske skupnosti je pozvala deželno vlado, naj omogoči, da bodo pripadniki slovenske manjšine deležni strokovne izobrazbe v materinem jeziku. Toda ti dve resoluciji obvezujeta sedanjo deželno vlado samo politično in ne zakonsko. Predstavnik Slovenske skupnosti je pa sedaj zahteval, naj bi zagotovilo, da bodo strokovni tečaji tudi v slovenščini, vseboval sam zakon, ki bo obvezoval vse deželne vlade in organe. Zato je med podrobno razpravo predlagal, naj bi k prvemu členu zakonskega osnutka dodali naslednji odstavek: »Pripadniki slovenske et- TEGA BI NE BILO TREBA Na neki slovenski nižji srednji šoli na Tržaškem se dogaja, da mladi ravnatelj kljub jasnemu predpisu, ki ga je tudi sam naznanil, vendarle daje dijakom čez nedeljo obsežne naloge iz matematike. To seveda mladini zagreni potrebni oddih in spravlja v nevoljo starše, ki tudi vedo za zakonski predpis o nalogah. Mislimo, da bi bilo bolje, če bi se ga ravnatelj držal in upošteval dejstvo, da so vzgojitelji sprejeli odločitev, naj se otrokom in dijakom čez nedeljo ne dajejo naloge, po tehtnem pedagoškem premisleku. Isti ravnatelj je tudi že prve dni novega šolskega leta začasno izključil od pouka nekega dijaka brez posvetovanja z drugimi vzgojitelji, popuščajoč svojim živcem. Tudi to naj bi se v interesu slovenske šole ne dogajalo več niti na tisti niti na drugih naših šolah. nične skupine bodo lahko imeli pouk v svojem materinem jeziku..< Hude pomanjKljivosii Pri obrazložitvi svoje zahteve je dr. škerk ponovno poudaril, da m dovolj, da deželna vlada sprejme resolucije, kaju te predstavljajo samo politično oovezo sedanje vlade ter niso oovezne za druge. Samo jasna zakonska določba bo zagotovila uživanje pravice. Italijanska vlada (in dežela je njen zelo važen element), ima dolžnost, izdajati zakone v tem smislu na osnovi 4. člena posebnega statuta londonskega sporazuma in na podlagi 15. člena mirovne pogodbe,, ki obvezuje Italijo, da sprejme vse ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi vsem ljudem neglede na narodnost ali jezik uživanje človečanskih pravic in osnovnih svoboščin. Doslej niso ustanovili v goriški pokrajini še nobenega tečaja niti za številne slovenske kmetovalce, na Tržaškem pa je priredila nekaj tečajev za slovenske kmete samo ustanova INIPA. Pomanjkljivosti so torej hude. Res je, da bi pomenila ustanovitev tečajev v industriji velike izdatke in bi sprožila razna vprašanja, vendar so Slovenci pokazali čut za mero ter bi se zato dale najti primerne rešitve. Proti popravku, ki ga je predlagal predstavnik Slovenske skupnosti, so se oglasili liberalci, misovci, demokristjani in socialni demokrati. Nato je predsednik zbornice dal Šker-kov popravek na glasovanje. Večina zbornice ga je zavrnila. Nismo folklorna skupina! Sledile so glasovalne izjave predstavnikov raznih skupin glede celotnega zakona. Za- V ponedeljek, torek in v sredo so stavkale vrtnarice in uslužbenke otroških vrtcev, ki pripadajo ustanovi ONAIRC. Učno in upravno osebje je začelo stavkati, ker vlada noče več dodeliti ustanovi ONAIRC prispevka, kakor je to delala vsako leto doslej. Vladne oblasti namreč trdijo, da bi morale otroške vrtce vzdrževati krajevne ustanove. Zato preti nevarnost, da bodo morali vrtce, ki pripadajo ustanovi ONAIRC, zapreti s 1. novembrom. Zadeva bi imela porazne posledice tudi za večino slovenskih otroških vrtcev na Tržaškem in Goriškem. Na Tržaškem namreč deluje 18 na Goriškem pa 7 slovenskih otroških vrtcev, ki so vključeni v ustanovo ONAIRC. Te vrtce obiskuje 414 otrok na Tržaškem in 144 otrok na Goriškem. V njih je zaposlenih skupno 25 slovenskih vrtnaric. Ustanova ONAIRC upravlja otroške vrtce tudi v Beneški Sloveniji, toda tam je ves pouk v italijanščini ter so zato tamkajšnji vrtci — kakor tudi ostale šole — prave potuj-čevalnice slovenskih otrok. Stavka vrtnaric je zelo prizadeta zlasti tiste starše, ki so zdaj sredi največjega dela s trgatvijo in se z otroki ne morejo ukvarjati. Hudo je prizadela tudi vrtnarice in upravne uslužbenke, ki — kakor vse kaže — prihodnji mesec sploh ne bodo prejele plače. Takšno stanje je nevzdržno, ker škodi vzgoji otrok in ekonomski stalnosti učnega in upravnega osebja. Zato je treba vprašanje otroških vrtcev ONAIRC stopnik Slovenske skupnosti je izjavil, da bo glasoval proti zakonskemu predlogu, ker večina ni sprejela popravka, po katerem bi bili strokovni tečaji tudi v slovenskem jeziku. Takšni tečaji bi veljali za vse deželne vlade in organe samo, če bi bili zakonsko priznani. V nadaljevanju svoje izjave je dr. škerk izpodbil vse neutemeljene trditve svojih nasprotnikov. Liberalcu Traunerju in misovcu Morelliju je ovrgel trditev, da londonska spomenica ni veljavna. Dr. škerk je podčrtal, da je bila londonska spomenica siglirana ravno na pobudo zunanjega ministra liberalca Martina in ravno na podlagi Memoranduma je prišlo Tržaško ozemlje ponovno pod italijansko upravo. Poleg tega je vladni komisar Palamara v neki svoji okrožnici potrdil, da londonska spomenica velja in da torej ni kos papirja. Kar zadeva Morellijevo izjavo v padanju števila slovenskih učencev, je škerk rekel, da njegova trditev predvsem ni v celoti točna ter da je treba to pripisati pomanjkljivi uzakonitvi pravic slovenske manjšine in stalnim diskriminacijam, ki jih mora trpeti. Kar se tiče trditve odbornika Giu-sta, da bi morali priznati tudi Židom, Furlanom in drugim podobne pravice, če bi jih priznali Slovencem, je predstavnik Slovenske skupnosti izjavil, da odločno zavrača takšno nacionalistično razlago, po kateri bi hoteli skrčiti slovensko manjšino, ki je tu avtohtona in ki jo ščitita mirovna pogodba in londonska spomenica, na zgolj folklorno skupino. Nato je dal predsednik zakonski predlog na glasovanje. Večina zbornice ga je odobrila. Vzdržali so se komunisti, socialisti in psiupovec. Proti zakonskemu predlogu je glasoval predstavnik Slovenske skupno-| sti. . takoj in pravično urediti. To toliko bolj, . ker je obstoj slovenskih otroških vrtcev j zaščiten po mednarodnem sporazumu, ki i sta ga sklenili italijanska in jugoslovanska ! vlada. »-- VOLITVE NA TURŠKEM V nedeljo so bile v Turčiji državnozborske volitve, ki so prinesle precej presenečenja. Za zmago sta tekmovali dve stranki: ljudska republikanska, ki je bila doslej na vladi, in stranka pravice, ki je predstavljala manjšino. Položaj se je po volitvah preokrenil. Prva stranka, ki jo vodi bivši prvi minister InbniA, si je priborila 142 sedežev. Stranka pravice pa ima 257 mest od skupnih 450 in bo lahko sama sestavila vlado. Štiri ostale stranke so dobile le malo poslanskih mest. AVSTRIJA HOČE POPOLNO AVTONOMIJO ZA JUŽNI TIROL Avstrijski zunanji minister Kreisky je govoril v torek na glavnem zboru Združenih narodov o Južni Tirolski. Rekel je, da sta Italija in Avstrija vodili pogajanja, kakor je priporočil leta 1960 in leta 1961 glavni zbor Združenih narodov, vendar pa so ostala nekatera vprašanja »nemajhne važnosti« še nerešena. Kreisky je tudi izjavil, da je za Avstrijce sprejemljiva samo taka rešitev južnoti-rolskega problema, ki bi dala prebivav-stvu bocenske pokrajine upravno avtonomijo v vseh vprašanjih, ki ga zadevajo. Kaj bo z večino slovenskih otroških vrtcev? Sf T/izrt & Itvijti__________________________ Vprašanje razlaščevanje v Dolini pred državnim svetom V zadnji številki smo poročali o burnem poteku seje dolinskega občinskega sveta z dne 6. t. m., ko je bila na dnevnem redu razprava o razlaščevanju zemlje v korist Ustanove tržaškega industrijskega pristanišča, oziroma naftovodne družbe SIOT. Skupina svetovavcev Slov. skupnosti je predložila resoluciji ki med drugim ugotavljata, da so dosedanji razlastitveni odloki nezakoniti, zaradi česar se župan obvezuje, naj ne izda družbi SIOT dovoljenja za gradnjo naftovodnih naprav, dokler se vprašanje ne reši tako, kot predpisujejo zakoni. Večina dolinskega občinskega sveta (komunisti, demokrist jani in socialisti) pa ni sploh hotela upoštevati teh važnih ugovorov ter izglasovala resolucijo občinskega odbora, ki omenja le vprašanje cene razlaščenih zemljišč, o katerih vsi soglašajo, da so prenizke. ODPRTO PISMO NEKI UČITELJICI Iz vrst slovenskih staršev smo prejeli naslednji dopis: Gospa učiteljica, oprostite, ker nisem zapisala »spoštovana« ali »cenjena« gospa, toda tega nisem mogla storiti, ker bi to bila čista hinavščina. Ne morem Vas namreč več niti spoštovati niti ceniti, odkar ste užalili naše slovensko šolstvo in vse slovenstvo s tem, da ste svoje otroke vpisali letos v drugojezične šole. Toda končno ste imeli pravico, da ste to storili; to je odločitev, ki je odvisna od Vaše vesti in od razmer v Vaši družini. Toda po tem, kar ste storili, Vam po mojem mnenju in po mnenju mnogih drugih slovanskih staršev vest ne bi smela več dovoliti, da bi še dalje poučevali na slovenski šoli. Saj je vendar čudno, da hodijo Vaši otroci v dru-gojezično šolo, Vi pa poučujete še naprej na naši šoli. Kaj si lahko mislijo o Vas Vaši otroci? In kaj si lahko mislijo o Vas otroci, ki so Vam zaupani v Vašem slovenskem razredu? In kaj si mislijo o Vas njihovi starši? Gotovo ne morejo imeti zaupanja v Vas, da jim boste vzgajali otroke v takem duhu, kakor so oni želeli, da bi bili vzgojeni, ko so jih dali v slovensko šolo. Kaj pa si misli o Vas naša slovenska javnost, lahko sklepate po tem mojem pismu in po moji prošnji. Prosim Vas namreč, da bodite toliko dosledni v svoji odločitvi in v svoji opredelitvi, da se odrečete mestu na slovenski šoli in se date prestaviti na dru-gojezično šolo. S tem boste zadostili svojemu občutju, svojemu mišljenju in nedvomno tudi svoji vesti, pomirili boste starše otrok, ki so Vam zaupani, in napravili boste prostor kakšni drugi učiteljici, ki zdaj morda niti nima službe, pa bi morda bolj z veseljem poučevala na slovenskih šolah kakor Vi. Ne bom imenovala Vašega imena. Vi že veste, da mislim Vas. Prepričani bodite, da mnogi želijo od Vas isto kot jaz. Mi pa smo prepričani, da imate toliko ponosa, da se boste odzvali tej želji. Mati Ker gre, kot je razumljivo, za zelo važno vprašanje, smo se obrnili na pravne izvedence Odbora za pomoč razlaščeneev s prošnjo, naj nam podrobneje obrazložijo pravno plat problema, o čemer je bilo v dolinskem svetu toliko govora. Izvedeli smo naslednje: Poleg vrste prizivov na tržaško prefekturo je omenjeni odbor po nasvetu svojih izvedencev dal pobudo, da so te dni nekateri prizadeti lastniki vložili priziv na državni svet v Rimu. Iz vsebine priziva izhaja tole: zanika se zakonitost razlastitvenega odloka z dne 8. 7. 1965, s katerim je prizadetih 184 lastnikov zemljišč, kot se tudi zanika zakonitost odloka o objavi drugega seznama 146 razlaščencev. Ukaz bivše ZVU štev. 66 iz leta 1953 — je rečeno v prizivu — ki je nekakšna ustanovna listina Ustanove industrijskega pristanišča daje sicer pravico tej ustanovi, da zahteva, naj se na njenem področju izvaja in uveljavlja zakon o razlaščevanju, vendar samo v primerih, ko gre za industrijske objekte (tovarne itd.). O tem, ali je posamezen objekt javnokoristne narave, pa razsodi prefekt na osnovi predložene dokumentacije. Ker naftovodno izhodišče, ki ga nameravajo zgraditi na področju dolinske občine, ni tovarna, se ne morejo aplicirati zakoni o razlaščevanju, temveč bi se morala pri tem upoštevati le petrolejski zakon in pravilnik iz leta 1933 in 1934. Ta pa ne predvidevata razlaščevanja, temveč le zasedbo zemljišča za dobo, ki jo določi pristojni minister. Priziv dalje opozarja na grobe nepravilnosti samega postopka, ki se ga je prefekt poslužil pri izdajanju že omenjenih odlokov. Tako niso bili dani na vpogled prizadetim lastnikom načrti o gradnji naftovod-nega izhodišča, odlok dalje ne predvideva roka v katerem se bodo dela začela in zaključila, prefekt ni s posebnim utemeljenim odlokom zavrnil pritožbe in pripombe, ki jih je 131 lastnikov pravočasno predložilo v zvezi z objavo prvega seznama razlaščencev. Glavni namen priziva na državni svet obstoji v tem, da ta najvišja pristojna oblast enkrat za vselej razsodi, ali sme Ustanova industrijskega pristanišča nemoteno in neomejeno zahtevati razlastitve, ne da bi natančno navajala vzroke, zaradi katerih predlaga takšen postopek. Kot vidimo, gre za izredno važno načelno vprašanje, katerega rešitev bo imela seveda tudi izredno važne praktične posledice. Nerazumljivo je zmo, zakaj ni večina občinskega sveta v Dolini hotela upoštevati teh ugovorov. ŽALOSTNO SO ZVONILI OPENSKI ZVONOVI Priljubljeno Pečarjevo družino na Opčinah je zadel te dni strašen udarec. Pri vojakih je v petek nenadno umrl sin Stojan. Podlegel je skrivnostni okužbi, o kateri si zdravniki menda še niso na jasnem in ki je zahtevala baje prej že druge žrtve. ; V ponedeljek so pokopali dobrega in priljubljenega fanta, ki so ga imeli radi vsi, ki so ga poznali na vojaško pokopališče pri Sv. Ani v Trstu. Imel je zelo lep pogreb. Mnogo Opencev mu je hotelo še zadnjič pokazat; svoje simpatije in izraziti svoje sočustvovanje z nesrečnimi starši, katerim je ostala zdaj le hčerka Lučka. Openski zvonovi pa so med pogrebom pretresljivo zvonili mlademu faranu, ki je moral umreti v tujem kraju, daleč od domačih. Njihovo zvonenje je vsakogar pretreslo, kdor pozna Pečarjevo družino. Stojanu, ki je v avgustu dopolnil šele 21 let, večni mir in pokoj, njegove žalostne domače pa naj tolaži Bog, ki edini ve za smisel vsake bolečine in vsake žrtve. URAD ZA POSREDOVANJA Slovenska skupnost v Trstu je ustanovila urad za sindikalne, socialne in zdravstvene zadeve. Urad posluje v ulici Machiavelli 22, drugo nadstropje, in je odprt vsako sredo od 17. do 19. ure. V ta socialni referat, ki ga vodi dr. Rafko Dolhar, spadajo sindikalni spori, zaposlitve in najrazličnejša posredovanja. . POGREB ANTONA VODNIKA | Na pogrebu Antona Vodnika sta spregovorila pesniku v slovo predstavnika Društva slovenskih I književnikov in slovenskega PEN-kluba, Mira Mi-helič in Božidar Borko. Pri grobu se je poslovil od njega tudi njegov prijatelj Edvard Kocbek. Preden so duhovniki blagoslovili krsto in grob, s > mu tudi pevci zapeli v slovo. Zapustil je ženo Doro in hčerko Marjanco. BOGOSLOVNI VESTNIK Po dvajsetih letih, potem ko je leta 1944 izšel poslednjič, je spet izšel Bogoslovni vestnik, ki ga izdaja teološka fakulteta v Ljubljani. Revija nadaljuje štetje in je tako sedanji letnik XXV. Izhajala bo dvakrat letno v dvojnih zvezkih. Na 190 straneh revijalnega formata prinaša več razprav, zapiskov, govorov, poročil in ocen. Med sodelavci zasledimo najvidnejša imena sodobnih slovenskih teologov, o nekaterih imenih pa, žal, govori ta številka, ko se spominja njune smrti. Na prvem mestu so razprave. Jakob Aleksič piše o Sv. pismu kot verski in zgodovinski knjigi, Anton Strle o delu kardinala Newmana za zedinjenje kristjanov; Vekoslav Grmič o teološkem pogledu na duhovno situacijo sodobnega človeka ter o genezi greha na zemlji; Štefan Steiner o liturgiji — neusahljivem viru za oznanjevanje ho-žje besede; Valter Dermota o uvajanju v skrivnosti življenja ali o osnovnih vprašanjih spolne vzgoje; Vinko Močnik o de lege penali in (iure canonico; dr. Franc Debevec o genialnosti in psi-hopatiji in končno Franc Perko o teološko - vsebinskem pogledu v zgradbo Metodijevega žit ja. Revija se spominja smrti treh škofov (Vovka, Ujčiča in Toroša), znanstvenika Franceta Grivca in svetopisemskega prevajalca Josipa Jeraja, številko zaključujejo ocene nekaterih teoloških del. Zanimiva je tudi Bibliografska nota o ateizmu izpod peresa Francija Rodeta, posebno pa še kronika teološke fakultete v Ljubljani od 1945 do 1965. mb Zanimiva disertacija o prebivalstvu gornje Soške doline SEDEMDESETLETNICA JOSIPA VIDMARJA Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je priredila v sredo intimno slovesnost, na kateri je počastila 70-letnico svojega predsednika, uglednega slovenskega literarnega kritika in esejista Josipa Vidmarja. Kot odličnemu predstavniku slovenske literature in doslednemu branivcu slovenstva v vseh viharjih in krizah mu čestita k življenjskemu jubileju tudi naš list. »PRAXIS V PREISKAVI Kot je pred kratkim poročala italijanska agencija ANSA iz Beograda, je bila ustanovljena v okviru hrvaške komunistične partije komisija, ki naj izvede preiskavo glede revije »Praxis«, okrog katere se zbira mlada hrvaška marksistična inte-bgenca, zlasti teoretiki in sociologi. Revija je zadnje čase ostro kritizirala razne pojave jugoslovanske prakse in zlasti nekatere vodilne kroge. Vedno pogosteje jo je omenjal tudi tuji tisk. Partijsko vodstvo pa očita krogu okrog revije golo teoretičnost in ideološki deviacionizem. NOBELOVI KANDIDATI Za letošnjo Nobelovo literarno nagrado, ki znaša 35 milijonov lir, se poteguje dolga vrsta kandidatov. Največ možnosti, da dobi nagrado, ima ruski pisatelj Mihael Šolokov, znan po svojem romanu »Tihi Don«. Drugi sovjetski kandidat je Konstantin Paustovski. V poštev prihajajo še Alberto Moravia, guatemalski pisatelj Miguel Asturias in holandski pesnik Simon Vestdijk. Izšla je nova, dvojna številka revije »Most« in jc že v prodajj. Pred kralkim je izšla nova, 37. številka ugledne goriške zgodovinske revije »Studi , goriziani«, ki jo izdaja tamkajšnja državna knjižnica. V tej številki, za polletje januar-junij letošnjega leta, najdemo v začetku kratek uvod glavnega urednika, v katerem opozarja na glavne prispevke v reviji, med drugim na poročilo o razstavi sodobne italijanske knjige v Sloveniji in v Istri in na študijo Ane Šturm o naselitvi in prebivalstvu v gornji Soški dolini. Ta razprava (uisertner-ja) je izredno zanimiva in pomembna kot sociološka in zgodovinska, pa tudi etnografska študija, ena najpomembnejših, če ne sploh najpomembnejša, kar smo jih imeli zadnja leta priložnost brali med tistimi, ki se nanašajo na pretekle in sedanje rjme~ n ebivals*va na S ovenskem emičnom ozemlju. Skupaj z bibliografijo obsega skoro 40 strani revije. V njej je avtorka temeljito obdelala na osnovi zgodovinskih virov in delno tudi lastnih raziskavanj zgodovino naselitve gornje Soške doline in tipe tamkajšnjih kmečkih hiš in tamkajšnjih gospodarskih poslopij. Zato nosi razprava naslov »Človeška naselitev in' kmečka hiša v gornji Soški dolini«. Zaradi zanimivosti in aktualnosti naj navedemo naslove posameznih poglavij: »Lega in meje«, »Sedanja razdelitev prebivalstva«, »Demografski potek v zadnjem stoletju«, »Pojav preseljevanja«, »Tipi naselitve in središč«, »Nastanek in značilnosti glavnih središč«, »Gospodarske razmere«, »Kmečka hiša v gornjem Posočju«, »Kmečka hiša bovškega t pa«. »Kmečka hiša kobaridskega tipa« in »Kmečka hiša idrijskega tipa«. Sledi bibliografija, ki nhpepra slovenska, italijanska in tudi neko angleško delo. Pomanjkljivost pa je v tem, da ne upošteva dokaj bogate nemške oziroma avstrijske lite "at uren o tem alpskem področju, tako da je av-torki tu manjkala možnost primerjave. Toda to morda občuti le strokovnjak, medtem ko je zn nestrokovnjaka bolj zanimiva demografsko-soc:o-loška plat njene razp-ave, ki se nanaša na prebivalstvo in razvoj oziroma nazadovanje. Presenetljivi so namreč rezultati zgodovinske analize razvoja prebivalstva v gornji Soški dolini, ki jih tu podaja Ana Šturm. Presenetljivi so v vsakem pogledu, tako kar zadeva porazdelitev prebivalstva v gornji Soški dolini, kakor tudi kar zadeva upadanje njegovega števila. Iz objavljenih statistik ie razvidno, da prebiva velika večina ljudi v gornji Soški dolini v dolini sami ali na njenem robu, medtem ko živi nad višino 500 metrov komaj 20 odstotkov prebivalstva, nad višino 600 metrov pa komaj 10 odstotkov. kar pomeni, da so živlejnjske razmere v višjih legah zelo slahe in da so tista področja zelo redko naseljena. Drug presenetljiv rezultat, ki ga zvemo iz razprave Sturmove, je ttt, da se je prebivalstvo gornje Soške doline zmanjšalo od ljudskega štetia v letu 1869 do ljudskega štetja leta i961 za celih 24,1 odstotkov. Leta 1869 je znašal ) 21.991 duš, leta 1961 pa le še 16.710 duš. Toda medtem ko se je število prebivalstva od leta 1869 do leta 1936 znižalo le za 7,4 odstotka, to je, v primeri z letom 1869 se je znižalo na 92,6 odstotka, pa je od leta 1936 do leta 1948 padlo na 78,9 odstotka v primeri z letom 1869. Od tedaj pa se je še nadalje nižalo, tako da je znašalo leta 1961 le 7.s,9 odstotka prebivalstva iz leta 1869. Najvišje število prebivalstva je bilo leta 1910 in sicer 22.241. Od tedaj je neprestano padtdo' Pri tem pa je treba upoštevati, da se je v resnici število prebivalstva še bolj znižalo, kajti statistike unoštevajo dejansko število prebivalstva, medtem ko je v resnici odšlo večje število domačinov, priselili pa so se drugi. Tako je bilo na primer leta 1961 v Tolminu, po ugotovitvi ljudskega štetja, 138 Srbov in 85 Hrvatov, neupošteva-ječ tiste Slovence in ljudi druge narodnosti, ki so sc tudi priselili. Avtorka tudi navaja razloge za upadanje prebivalstva in jih vidi seveda predvsem v izseljevanju zaradi slabih gospodarskih razmer in v emigraciji v tujino. V drugem, obširnejšem delu razprave, pa se ukvarja z gospodarskim stanjem v gornji Soški dolini in z etnografskim tipom hiš. Nemogoče je tukaj našteti vse interesantne podatke, ki jih najdemo v razpravi, od izvora imen do čisto gospodarskih ugotovitev podatkov in do etnografskih prikazov, ki so napisani kljub vsej strokovnosti zelo zanimivo. Pripomnimo naj le, da ie ta razprava Ane Sturm neobhodno potrebna kot dokument za vsakogar, ki se danes ukvarja s slovenskimi razmerami, zlasti na Primorskem in v Posočju. Želeli bi bilo, da bi izšla tudi kot separatni odtis. Kar zadeva ostalo vsebino te številke, naj navedemo najprej članek Guida Manzinija »Kultura ra meji«, v katerem poroča o razstavi sodobne italijanske knjige v Sloveniji.. o kateri se zelo pozitivno izraža in vidi v njej eno najprimernejših sredstev za okrepitev odnosov dobrega sosedstva, kot je naglasil tudi neki slovenski govornik ob odprtju raztave v Novem mestu. Ugotavlja tudi. da v Sloveniji ne zaostajajo dosti, kar zadeva spoznavanje sodobne italijanske kulture :n .literature. Drugi prispevki v tej številki so' Cirlo Luig: Bozzi: »Proces proti knjigi«, »Historia delle guer-re del Friuli« Faustina Mdiseša; Silvio Domini: »Gradiška v napoleonski dobi«; Cetso Macor: »Intimna zgodovina obsoške Furlanije« in Sergio Ta-vano: »Rano-krščanski mozaiki v vzhodni Furlaniji«. To zadnjo razpravo krast nekaj lepih reprodukcij, pa tudi razprava Ane Sturm ie opremljena s tabelo fotografskih reprodukcij gornie-so-ških hiš raznega tipa. V reviji pa najdemo še razne druge ilustracije k posameznim študijam, med njimi tudi reprodukcijo starega zemUevida ozemlja Gradiške. T. 7. GOSPODARSTVO O TRGATVI za kg koncentriranega mošta do 320 lir. Od V naših krajih so mnogi že potrgali vse, drugi so potrgali samo gnilo, s trgatvijo pa so začeli povsod. Odstotki sladkorja v moštu so bili in so zelo različni. Zelo mnogo rnoštov ni pokazalo niti 13.5°/« sladkorja. Po novem vinskem zakonu je potrebno izločiti vse take mošte in se jih ne sme toliko zboljšati — niti s koncentriranim moštom — da bi dobili vsaj vino z minimalno predpisano gradacijo 10°/o alkohola. Vina iz tako malo sladkih moštov tudi ne smemo držati v kleti, kjer je vino za prodajo. — V goriških Brdih pa je bilo nekaj moštov z visoko gradacijo, tudi z 22'Vo sladkorja. Mešanica tokaja, malvazije in pinota je pokazala na Oslavju 19". V splošnem pa je prevladovala gradacija 16 do 17°/« sladkorja. Vse mošte izpod 17°/n sladkorja je potrebno okrepiti s koncentriranim moštom. Koncentrirani mošt: Nekateri si ga napravijo sami. Kakovost je odvisna od priprav in od spretnosti pripravljalca. Predvsem je potreben primeren kotel, v katerem vre voda, in v to vrelo vodo postavimo drugo posodo z moštom, ki zaradi vročine manj ali bolj hitro hlapi. — V večjem obratu imajo posebne avtoklave, kjer voda izhlapi že pri mnogo nižji toploti. V trgovini imamo zelo različne koncentrirane mošte: kakovost je odvisna od sorte trt, od stopnje zrelosti grozdja in odstotkov sladkorja v moštu, od tega, če je bil mošt prej razkisan ali ne, zlasti pa od odstotka sladkorja v pripravljenem, zgoščenem moštu. Navadno ima industrijsko pripravljen mošt okrog 60°/o sladkorja, a se dobi tudi tak z višjim odstotkom, še večkrat pa z nižjim. Letos se dobi takega s 63°/« sladkorja, pa tudi takega s 50"/o. Zato pa so tudi cene tako različne: od 250 lir Trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in vzhodnoevropskimi državami, ki so članice COMECON-a, se je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta znatno povečala, istočasno pa se je zmanjšala jugoslovanska trgovina z zahodnoevropskimi državami. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta se je zmanjšal jugoslovanski izvoz v Zahodno Evropo od vrednosti 64 4 na 58,6 milijard deviznih dinarjev. Zmanjšali so se tudi jugoslovanski nakupi v zahodno evropskih državah, katerih vrednost je padla od 93,5 milijard dinarjev v prvih mesecih leta 1964 na 81,3 milijarde dinarjev v prvih sedmih mesecih letošnjega leta. Udeležba držav članic COMECON-a v jugoslovanski zunanji trgovini je znašala v razdobju, od 1961 do 1963 povprečno 24 do 25 odstotkov, v letu 1964 se je dvignila na 30 odstotkov, in kol predvidevajo, bo znašala v letošnjem letu 45 odstotkov. •-- ZAHODNONEMŠKI SADNI PRIDELEK Zahodna Nemčija je danes v Evropi najvažnejše tržišče za sadje tako iz evropskih kakor tudi iz zunaj evropskih proizvodnih odstotka sladkorja v koncentriranem moštu zavisi, koliko ga moramo dodati na 1 hi, da zvišamo odstotek alkohola v bodočem vinu za eno enoto. Vedno moramo dodati kakih 10°/« več mošta, kol bi kazal predračun. Ce imamo na razpolago 60;i/u koncentrirani mošt, bi predračun povedal, da moramo dodati 1.67 kg (100:60 = 1.67) čistega sladkorja, kar bi odgovarjalo 2.80 kg našega mošta. V tem primeru bi kazalo dodati na hi mošta po 3 kg koncentriranega mošta. Trgatev in cene mošta drugod: Tržejo že povsod po Italiji. Trgatev je slabša, kot je kazalo še prav pred kratkim. Pridelka je manj — pri nas znatno manj — in tudi mošti so manj sladki. Celo na Siciliji je zelo mnogo moštov s komaj 16°/o sladkor- Za dosego najvišjega hektarskega donosa bi se morala v naših krajih dokončati setev ozimne pšenice v prvi polovici novembra. Poznejše setve ne dajo obilnega pridelka, a kljub temu mnogi kmetovalci sejejo pšenico še celo prvo polovico decembra. Za tako pozne setve bi morali pač biti zelo tehtni razlogi, kot npr. če dolgotrajno jesensko deževje prej ni dopuščalo poljskih del. Kako pa bo letos? Naš kmetovalec seje ozimno pšenico na njivo, kjer je rastla prej koruza, ki pusti navadno dovolj zgodaj njivo prosto za setev pšenice. Letos pa je mnogo drugače. Danes — v prvi polovici oktobra — je večina koruze še zelena, ker zori zelo počasi. — Po spravitvi koruze bo imel kmet zelo malo časa na razpo- virov. Ker Nemci mnogo porabijo in tudi takoj plačajo, se pridelovalci sadja in trgovci za ta trg vztrajno potegujejo. Ne smemo pa misliti, da Nemci doma ničesar ne pridelajo. Razen smokev in kakijev pridelujejo vse sadne vrste kot pri nas, le da domači pridelek ne krije povpraševanja. Naj navedemo nekaj podatkov o letošnjih pridelkih: Jabolke kaže letos nekoliko bolje kot lani in pridelek cenijo na nekaj več kot 12 milijonov stotov. Srednja nemška letina jabolk dosega 15 milijonov stotov. Za hruške je letos v Nemčiji zelo slaba letina, saj jo cenijo na komaj 3 milijone slotov ali na 2/3 lanske letine. Nemci pridelujejo tudi breskve, ki pa so letos dale komaj polovico srednje letine: 150.000 stotov nasproti srednji letini 310.000 stotov. — Tudi marelice gojijo, a največ ob hišah, naslonjene na zid. Letošnje leto ni bilo ugodno za marelice v Nemčiji in zato znaša pridelek le polovico srednjega ali okoli 13.000 stotov. — Pridelek češpelj je v Nemčiji znaten, a večji del jih morajo uvoziti za pripravo splošno priljubljenih češpljevih cmokov. ja in bi torej potrebovali dodatek koncentriranega mošta. Za to bo poskrbelo vinarsko zadružništvo, ki se je na Siciliji močno razvilo. Cene starega vina pridobivajo na ceni, ker če so zdrava, so znatno več vredna, kot bodo vina letošnje trgatve. Seveda lanskih žlahtnih vin je le še prav malo na razpolago. #— UVOZ KITAJSKIH PRAŠIČEV Od avgusta 1962 je bil iz zdravstvenih ozirov zabranjen uvoz in prevoz prašičev in prežvekovalcev kakor tudi njihovega mesa in drugih delov iz Kitajske in drugih azijsko-afriških držav v Italijo. Ker pa je posebna komisija nedavno ugotovila, da so bile na Kitajskem zatrte vse nalezljive živalske bolezni, je bila prepoved glede Kitajske odpravljena, ostaja pa v veljavi za druge države azijsko-afriškega območja. Za uvoz v Italijo pa pridejo v poštev le prašiči iz Kitajske. Te prašiče bi seveda na Kitajskem prav lahko sami pojedli, a da dobe tuje valute posebno pa dolarje, si stiskajo pas, zlasti kjer vlada brutalna kitajska disciplina. lago za pripravo zemlje in pravočasno setev ozimne pšenice. Moral bo zelo pohiteti. Že sedaj naj si oskrbi potrebna umetna gnojila, in sicer vsa tri temeljna: dušikova, fosforna in kalijeva, vsako posebej ali pa v tovarniški sestavini. Glede priprave njive za pšenično setev oziroma glede obdelovalne tehnike za pšenico, nastajajo novi vidiki in se pojavljajo nova navodila, zlasti glede globine oranja. Dosedanja obdelovalna tehnika je zahtevala globoko oranje, češ da segajo korenine pšenične rastline globoko v zemljo, tudi do poldrugega metra, in da črpa pšenica potrebno hrano tudi iz takih globin. — Današnja kmetijska veda pravi, da segajo korenine res tako globoko, a da moramo pri koreninah ločiti one, ki dovajajo hrano, in one, ki črpajo iz globin vlago. Vse dolge korenine dovajajo samo vlago, kratke — do 20 cm dolge — pa črpajo iz zemlje hrano, katero predelujejo in dovažajo rastlinam. Za razvoj rastline so važne predvsem kratke korenine. Zato pa ni potrebno globoko oranje, ki bi segalo globlje od 20 cm. Važno pa je, da je pravilna struktura zemlje, kar pomeni da mora biti zemlja rahla, zdrobljena in ne sme biti kepasta, v drudah. — Nadalje je važno, da se nahajajo vse redilne snovi — torej tudi umetna gnojila — v zgornji plasti zemlje, to je v plasti, katero prepletajo kratke korenine. Zato pa moramo pri pripravi zemlje, pri oranju, paziti, da spravimo vsa gnojila v to plast, torej manj kot 20 cm globoko. Bolj globoko v zemljo spravljena gnojila ostanejo večinoma brez haska. Ker bo letošnjo jesen na razpolago le malo časa za pripravo zemlje, bomo: a) predvsem globoko posekali štore koruznih stebel in te ali sežgali ali vrgli v kakšno jamo ter potrosili z aldrinom, da tako uničimo zalego koruznega črva, ki se skriva v štorih. — Nato bomo raztrosili gnojila, zlasti umetna, in plitvo podorali, to se pravi, največ 20 cm globoko (v ZDA orjejo 12 do 17 cm globoko). — Čez kakšen dan bomo s sejalko posejali pšenično seme. I it(j okovan,') h (t tiejmina % Shodom A e mm Kako bo z ozimno pšenico? VIRGILU SCEKU V SPOMIN Kar smo s strahom pričakovali, se je zgodilo. Najprej so vrgli iz sodnij naš jezik, sedaj so odstranili naše sodnike. Zadnji dan leta 1923 so dobili skoro vsi naši sodniki sledeči odlok : »Ministrstvo pravde preklicuje odlok, s katerim Vas je začasno namestilo in zato neha Vaša služba s prvim januarjem 1921.« Vlada je nastopila s sodniki na način, ki ni v navadi niti med najpreprostejšim kmečkim gospodarjem in njegovim hlapcem. Dober hlapec kmetu zvesto in pošteno dela, za- Keršič, vsi iz Gorice, iz Idrije svetnik Bizajl, iz Bovca sodnik Breiih in iz Vipave sodnik Vuga. Na okrožni in okrajni sodniji v Gorici |e ostal samo še eden slovenski sodnik. so 177. Dr. E. BESEDNJAK to ga kmet ne zapodi, temveč mu da vsaj' štirinajstdnevno odpoved. Naša vlada je pa naše sodnike, ki so vestno vršili svojo dolžnost, zapodila črez noč brez vsakega utemeljevanja v prvi vrsti rad! tega, ker so Slovenci. Nič se ni ozirala na vestno, vzorno in neoporečno službovanje, ki so ga vršili deset, dvajset in tudi trideset let v svojem uradu. Pomandrala je vse pomisleke ter je krat-komalo prešla k nasilstvu. Težka je ta beseda, toda v tem slučaju ne moremo rabiti milejše. Ali ni nasilje, če se starejšemu uradniku ukaže: Danes si v službi, jutra ne smeš več prestopiti praga svojega urada?! Naj samo še povemo imena onih, ki so dobili odpoved. Odpuščeni, oziroma vpoko-jeni so bili: nadsvetnik Rutar, sodni svetniki Coronini, Mašera, Vidmar, Milič, Vinci, KONČNI POKOP NAŠE DEŽELE Na bivšem deželnem odboru v Gorici se zbrali zastopniki videmske in tržaške pokrajine in imeli sejo, na kateri je bila gori-ška dežela končno pokopana. Zbrani gospodje so izjavili, da je likvidacija Goriške izvršena in da je s tem prenehalo službovanje likvidacijskega komisarja Nencettija. Zadnje še preostale posle bo rešil neki urad pri deželni upravi v Vidmu. Tako se je spremenil naš ponosni deželni odbor s svojimi mnogoštevilnimi vzornimi uradi v uradno sobo v Vidmu. Dne 2 januarja so hoteli nekateri deželni uradniki nastopiti službo v deželnem odboru. Doletelo jih je čudno presenečenje. Sef urada jih je vprašal, po kaj so prišli. Uradniki so morali vzeti klobuk in se vrniti domov. 2alost preveva človeka, ko na to misli. Zadnje preostanke goriške dežele sta si Videm in Trst pridno razdelila. Videm je dobil 4/5, Trst 1/5 našega deželnega premoženja. Videm si je vzel palačo deželnega odbora v ulici Treh Kraljev v Gorici, pobral je staro deželno poslopje z zborovalno dvorano na Stolnem Trgu, prilastil si je vojaško bolnišnico na Mirenski cesti, ki je bila last dežele, vzel bivšo vojaško bolnico na Placu- Zdelo se mu je, da razgovor ponehava in postaja vedno manj živahen, toda opaziti ni bilo nič nenavadnega in vznemirljivega. Nenadno pa se je zaslišalo nekaj kot ropot kozarca, ki pade na zemljo in se razbije, nato pa top, plosk udarec, kakor da se je človek zvrnil na mizo, z glavo naprej. Tedaj se je zaslišal na vrtu krik miss Vandeleurjeve: »Kaj si vendar storil? Mrtev je...!« Diktator je odgovoril z nizkim mrmranjem, ki pa je bilo tako jezno in sikajoče, da je Francis lahko razločil vsako besedo. »Molči!« je zakričal. »Zdaj mu je bolje kot meni. No, primi ga zdaj za peto, in jaz pa za ramena, in odnesiva ga noter.« Francis je slišal, kako je dekle ihtelo. »Si razumela?« je zagrmel diktator v istem tonu. »Ali morda hočeš, da se skregava? Izbiraj ti, miss Vandeleur.« Nastopil je premor, potem pa se je spet oglasil diktator: »Primi ga za pete, ti pravim. Moram ga spraviti v hišo. če bi bil mlajši, bi to opravil sam, toda na grbi imam že dosti let in zato mi moraš pomagati.« »To je zločin!« je tiho zastokala deklica. »Tvoj oče sem,« je odvrnil mr. Vandeleur. Ta izjava je učinkovala, kot se je zdelo, kajti nekaj trenutkov kasneje se je zaslišal po peščeni stezici na vrtu šum drsajočih se korakov, potem ropot prevrnjenega stola in nato je Francis lahko videl očeta in hčerko, ki sta hodila tik ob zidu in nosila mr. Rollesa, ki je bil čisto negiben. Ona ga je držala za noge, on pa za ramena. Mladi duhovnik se je zdel bled in popolnoma brez življenja. Glava mu je visela navzdol in pri vsakem koraku nihala sem in tja. Je bil živ ali mrtev? Kljub diktatorjevim besedam je verjel Francis bolj to zadnje. Storjen je bil hud zločin, veliko zlo se jo zrušilo na hišo z zelenimi polkni! Toda počasi se je občutek groze v njem začel umikati tesnobni skrbi za usodo deklice in starca, nad katerim je že videl grožnjo strašne kazni. Srce mu je preplavil val sočutja; začutil je, da mora braniti svojega očeta pred usodo, pred človeško sodbo, pred vsem človeštvom. Odprl je okno, zaprl oči in se z rokama naprej vrgel v kostanjevo krošnjo pod seboj. ti z zemljiščem, dobil v last deželni pašnik na Blanči, vzel deželni pašnik in gozd na Stari gori. Tudi Trst je dobil v Gorici eno deželno poslopje z zemljiščem. K tema dedičema sta pritegnila Trst in Videm goriško občino in ji darovala staro pokopališče na tekališču Viktorja Emanuela pod pogojem, da ga spremeni v vrt. VIDEM SE RAZVIJA Bivši goriški deželni odbor je imel namen sezidati v Gorici lepo bolnico^, ki bi b'la zadostovala potrebam vse Primorska, V ta namen je imel deželni odbor že prihranjene tri milijone lir. S tem, da je Goriška uničena, je šel ves načrt na kose. Tri prihranjene milijone na-šil davkoplačevalcev so izročili Vidmu, zakaj sklenjeno je, da se sezida bolnica v V’d-mu in ne v Gorici. Od tega bo imel Videm sijajne korist'. Korist bodo imeli videmski zidarji pri zidanju stavbe, korist videmski obrtniki in trgovci, korist vse mesto. Denar goriških davkoplačevalcev pojde čez mejo v Videm in se bo potrosil v korist tamkajšnjega prebivalstva. Bolnica usmiljenih bratov v Gorici, kjer so bili nastanjeni ubožni goriški bolniki, ne prejema več nikakega plačila od deželne uprave v Vidmu za bolniške stroške. Ker pa ne morejo usmiljeni bratje rediti bolnikov zastonj, so bili prisiljeni odsloviti reveže iz bolnišnice in jih poslati v Videm. Prežalostno, če pomislimo, da Videm ne plačuje s svojim, ampak z našim goriškim denarjem. Take so posledice uničene avtonomije in razkosane dežele. (Dalje) 35 R. L. STE VENSaiVI Zgodba o hiši z zelenimi polkni Veje so se druga za drugo upognile pod njim in se mu izmuznile ali pa se zlomile pod težo njegovega telesa. Toda končno se mu je posrečilo, da se je zagrabil za eno izmed močnejših in se obesil s komolcem nanjo. Tako je obvisel za nekaj hipov nad globino, nato pa se je spustil in težko padel na zemljo zra^ ven mize. Iz hiše se je zaslišal vznemirjen krik in ga opozoril, da ni ostal neopažen. Hitro se je dvignil, planil preko vrta in stopil na prag verande. Sredi majhnega salona, pokritega s preprogami in obdanega vsenaokrog s policami, polnimi redkih in dragocenih predmetov, se je mr. Vandeleur sklanjal nad negibnim telesom mr. Rollesa. Ko je diktator zagledal mladeniča, se je dvignil in tedaj je Francis tudi že opazil njegovo naglo kretnjo. Vse se je zgodilo v hipu, tako da niti ni mogel dobro videti, vendar se mu je zdelo, da je diktator nekaj snel z duhovnikovih prsi, vrgel kar najbolj, nagel pogled na tisto in ga stisnil v roko hčerki. Vse to se je zgodilo, medtem ko je imel Francis eno nogo že na pragu, drugo pa še dvignjeno. Nekaj hipov pozneje je že klečal pred diktatorjem. »Oče!« je zavpil. »Pustite, da vam pomagam... Storil bom vse, kar boste hoteli, ne da bi kaj zahteval od vas. Ubogal vas bom, ubogal z vsemi svojimi silami. Ravnajte z menoj kot s sinom in veljala vam bo vsa moja sinovska ljubezen.« Prvi diktatorjev odgovor je bil izbruh kletev. »Sin? Oče?« je zavpil. »Oče? Sin? Kakšna prekleta komedija pa je to? Kaj hočete od mene? In kdo ste, za božjo voljo?« Francis se je ves zmeden in prepaden dvignil in molče stal pred njim. (Dalje) ŽENA M BOM KAKO NAJ SE OBLAČI KMEČKA ŽENA? Vsi »modni kotički« so seveda namenjeni vsem ženskam — in tako seveda tudi naš. Vendar pa se nekaterim zdi, da so namenjeni samo »meščankam« oziroma tistim ženskam, ki prebivajo v mestu. V njih je namreč le malokdaj omenjena tudi kmečka žena in mati, zato dobijo ženske na deželi občutek, kakor da ti kotički niso namenjeni njim. To je razvidno iz odzivov, ki jih je intel doslej naš modni kotiček pri kmečkih bralkah. Nekatere so se naravnost pritožile, da ne najdejo v našem modnem kotičku nič takega, kar bi bilo namenjeno tudi njim. Moda za vse V resnici pa temu ni tako. Ce pišejo danes časniki v svojih modnih rubrikah o ženski modi, jc to vsem ženskam, ki kaj dajo na modo, in ta- Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim prej. Poravnajo jo lahko ali na upra- vi Usta ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. Uprava ke ženske je gotovo najti tudi na kmetih. Dandanes večina kmetov v marsičem dohaja in tudi presega »standard« industrijskega delavca in tudi nižjega uradnika in to velja seveda tudi za kmečke ženske. Nihče bi si ne upal trditi, da naj se oblačijo po modi samo žene visokih uradnikov ali bogatih trgovcev in druge take »meščanke«. Te si morda res lahko privoščijo dražje obleke oziroma kak original iz znanih modnih hiš. a ns vse. Toda po modi so lahko oblečene vse ženske, ki imajo kaj okusa in imaio smisel za lepo. In dejansko vidimo, da se dekleia iz delavskih in drugih ne ravno premožnih krogov danes oblačilo prav tako po modi kot »meščanke« in marsikatero dekle, ki jo vidimo, kako hiti ziutrai za orodajalno mizo v trgovino, za točilno mizo v bar ali v pisarno, je celo veliko lepše in bolj elegantno — v pravem smislu elegance, ki pomeni lepo in smotrno — oblečena kakor pa tiste, ki lahko izdajo več denarja za svo'o garderobo. Zato ni nobenega razloga, zakaj bi s<* ne mogle lepo in po modi oblačiti tudi kmečke žene in dekleta. Dejansko vidimo, da se mnoga kmečka dekleta in mlade žene prav lepo in čedno oblečejo, pogosto čisto po modi. kadar gredo zdoma, zlasti če gredo v mesto ali k maši. Ce pa so mnoge v obleki še vedno preveč nezahtevne, staromodne ali preskromne, je temu največkrat kriva njihova konservativnost. Moda ne pozna razredov Mnoge kmečke žene namreč še vedno mislijo, dr, se za kmečko žensko ne spedobi, da bi se oblačila po modi, češ to je samo za »gosoodo«, ne za »nas kmete«, kakor da bi morale biti ravno kmečke žene in dekleta neke izjeme od splošnega nravila. Tako mišljenje je izrazito nazadnjaško in v njem sc skriva občutek manjvrednosti, kot nekaka psihološka in socialna usedlina iz časov, ko je bila družba v Evropi še izrazito razdeljena na razrede in se je moralo to poznati tudi v obleki. Saj je znano, da so smele nositi v srednjem veku določene kose obleke, kakor n. pr. krzno, samo plemkinje. Toda v moderni družbi ZAHVALA Ob izgubi naše nepozabne mame MARIJE vd. MARTELANC roj. FERLUGA se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so s cvetjem, s prispevki v dobrodelne namene ali kakorkoli drugače počastili njen spomin. Posebna zahvala pa gre vsem, ki so našo drago mamo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči sinovi, hčere, snahe, vnuki in pravnuki ter druiine NEUMANN JANU, DELCHIN, PUH Al. J. ROZMARA GIL-BERT, BRUNI in RASPI. razredi izginjajo, z revolucijami in b-ez njih, v tem zadnjem primeru morda celo še hitieje in bolj temeljito, ker gre vse bolj spontano, po poti naravnega razvoja, ki ga diktirajo razum, izobrazba in razmere v znamenju ogromne industrijske proizvodnje. Kmetijstvo je samo še gospodarska panoga Danes nima nobenega smisla več, da bi neki poklic v obleki razodeval pripadnost k tistemu poklicu ali »stanu«. Danes ni nič več »stan«, v k.;-terega je bil človek rojen in je bil v glavnem od nekdanjega togega družbenega reda orisiljen ostati v njem. Zdaj vsakdo sorazmerno lahko presedla iz enega poklica v drugega, tja, kjer mu pač bolj ugaja, in beseda »stan« je prišla popolnoma :’z mode. Le zelo težko jo bomo našli še kje zapisano. Vse je samo stroka ali poklic. In to je postal tudi kmečki poklic. Medtem ko se mnogi mladi, pa tudi ljudje srednjih let in starejših selijo z dežele v mesta, ker se jim zdi, da je bolje delati v industriji, se mnogi »meščani« selijo na kmete, ker jih mika delo v naravi, če pogledamo avstrijske, nemške ali druge dnevnike, boli.o videli vse polno oglasov ljudi, ki bi radi kupili ali vzeli v najem kmeti'e, :n lahko se reče, da gre vsaj v 90% primerov za ljudi, ki niso še irkdar delali v kmetijstvu, pač pa so že spoznali prednosti kmečkega dela in življenja pred življenjem v zadimljenih industrijskih mestih, kjer je človek izgubil stik z naravo. »KOP-CIub«, delovna skupnos; prircdite’jev tednov za smučarske polete v Kulmu, Oberstdorfu ir: v Planici, je sklenil pred kratkim na svojem zasedanju v Grenzu, da treh sedanjih skak; I: ic za smučarske polete ne bodo več povečali. Tako bo ostala daljava 150 metrov pri najboljših skakalnih možnostih največja dosegljiva daljava. Po smrti ing. Bloudka najbol’ znan; graditelj mamutskih skakalnic, ing. Heini Klopfer iz Oberst-dorfa, je izjavil k temu: »Poleti preko 150 metrov so pretvegani. Zato smo določili, da naj ostane &; n n cl 3 rt 3; s-r ^ TJ “O S o’ rt 3 M Ji) SL n> c g-<5 S “ O *-• oo rt 3 ^ CD •8 s i< O Gr? 3 c «3s.: “ p ">TJŠ — Ul *° ^ aoS.J' : S ^ 2' & ■ 2.0 n CD C/J JU rt s; sr 3 5. o* 3 „ " S' &) -5 u,. to C fti “ CT rt P‘t3 sr N« ^ o Q —- rt •■+ 8'*? a- 5«a» C/) o< O 3 U rm O CD ®3 »t cr 0 rt g. S« o N O ' a O) N CD ca 3 ^ ^ NJ 2. cj N <-«• C CD b fl O- D- 2 §£ 2. rt O rt< O) C _ 0Q -1 P N< rt o< w - >-• N U &) CA< ?N —.r| rt< o o 'p' S*r C ja H— ^ f/l ' JT 1 TJ M ;• o ■ » CA O rt rt M 2 CL s:|”. 3 J® 0 o a s; g. c •o g l‘£ |3 rt 5- sr rt * CD —. CL N *— rt N< ** rt 3 2 ST £■§2° — o- "O 2> sr D- £ o O w 3 3 • CD -1 V) o sr ■ 7? O N < £ era rt 3 a rt rt n 3 N< C/) rt £ 3 ca CD iD -5 3 N O N S. & - CD 3 •28-O 7T < rt rt 0Q n m ,c oa 9 ^?ri) n a 5 O jo ► C/i» 3 71 » ! ° p5 3 3 n C < N » S 3 '2.£“ c _ 2: ra g.^8< Cii p rt cn _. 2 o' O- c/i 3 5 S CD CD • jr 51) 2, V C/J rt o ^ s 3 C/) I3 O o 3 a CD 3 tj ■“! — rt CD 3 rt 3 ~ c & ^ s; CL rt *' 7T BJ - C CA< •— CL rt o S2. SS ^ 3-rt ^ 3 rt_ c a° BL o- rt rt 0< 0 E-1 *• M O UQ t—■• O H, C/J e g-§ cr rt !>< - 3 -a a o> YL c 3 & % 3 §.i G3 C/)< n< . sg * cr rt < Ov rt '-»» CL P S O Vi V - 3 S< CL v TJ 3“ 3 „ O N< 3 *: O 3" - > £D o ^ / 5^ C -a 3 ou — 3 H) 3 >— &) ^ L 2 oq ~ rt ■3 a?r„.N CD 3 p w (S & TJ 3* JL 3 •“! rt 3 rt _ d. ar rt ^ ^ o O cl rt &) x-^ 3 a rt a c cd — rt< ^ ST 3' er 2 < »'al« ^ O 3* rt< "8 CD n. o • - 3 rt< o ° ?r g £ -a o “ ZS a3 II? Fp rt» C/>-rf YJ < O. O - ^ - rt 5 ^ ?r -i cd ?r M - o SP ■— rt rt rt S o< g- O - S- >_,. BI (t o C XJ . rt w o - »3 ° "3 5' 3 ' 3 rt rt rt’ 03 O ‘3: ' M, V . rt rt Cl rt 5 O ° J. c/) CL CL rt rt w O rt TJ O CD Tj •ra H. 3 —< —•rt 2. ~ sr ~ CA O < c« TJ O 11'“ rt £T. 3 c & 5. n ' ^ O w o 5^ 3- C C • 0) rt rt rt< _ — C CL 3 CD ' r. a CD O 5* a §to ^ S g £-S o. ?T(S 9 & 0.3 •“ •' Gs ^ r? ^ rt’ rt C/)< O. rt o p tm t3 N o 0Q 3“ N tr> 3 O O — • v CL *U 2 rt n rt c SL 3" N< N , če 7T P a CD D. O CD_ O n 3 CL C CD _ 7T C/> 3 ^ CD rt cit-. 5** ^ rt ^ ^ cr _ rt rt rt cr n< <* < — sr “• CA w ? O N o« g- CA g - 3* rt p -a « C C 5 < rt. a* p. 3 3 ^3 ^ 12.^3 rt N o rt 3 3 P a. «■ O- 3- H M C -' O O ' B) 2*x-..W ^ § T a P O T