72. štev. Pofttnka pte&uüt f eoiovim. Celje, pondeljek 9. aeptembra 1929. Leto XI. Izhata v pondeljek In petek. Stane mesečno Din 7*— za Inozemstvo Din 20*—. Posamezna itewlik« I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Urednlfttvo In upravni&tvo i Gell« Strossmayerjeva ullca 1 pritllčje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl po tarlfu. Telefon int. 5tev. 65. Gospodarski krogs o za- konu za zavarovanje delavcev. Kakor znan.o, izdelujo minist rslvo za socijalno politlko in na rod no aclravje novelo k dosedanjim socijal- nim zakcnoin (o zavarovanju delav- cev, o zažciti delaivcev in zakon o in- spekciji dela). Ministrstvo je pozvalo razne gospodarske korporaeijo po državi, naj izrecejo svojo sodbo o po- irianj-kljivosti dosed an jih zakonov in stavijo obenem predloge za reforme. Med drugimi je sestavilo izvrstno spomenico o tern predmetu »Predsta- viteljstvo gospodarskih organizacij inai'i'borsko oblasti«, iz katero posne- matno o ned'Cstatkih zakona o zava- rovanju delavcev sledeče: I. Bolniško in nezgodno zavarovanje v sedanjeni ustroju je nmogo predra- go. To dejstvo vzbuja najvecje neza- dovoljstvo laiko med delodajalci kakor i med ¦delojemalci. Predpisani prispevki OUZD v Ljub- ljani so znašali leta 1926 za okroglo 80.000 zavarovancev priblizno 43 mi- lijonov dinarjev, to je za vsakega. za- varovanca 540 Din in za vsako pod- jetjie povprečiuo po 1.620 Din. V pu- blikaciji dr. Windischer ja »Pogledi na gospodarsko leto 1926« je na stra- in 37 izraičunan celo višji znesek, za poedinca 653.28 Din oziroma za vsa- ko podjetje 1.959,84 Din. Da je to iz- datek, s katerinn mora vsak podjetnik prav resno kn morajo — ne najmcinkovitejsa, marveč — najcenejša zxlravila. Pa6 pa odvaja društvo Oörednjemu uradu za zavarovanjo delavcev letno okroglo 500.000 Din, kapital, od katerega za- varovanfi tega društvu ne bodo nik- dar imeli haska. 2. V. Mariboru obstoja pribliznd 4 leta Bolniška blagajna sam.ostoj.nili trgovcev. Letna clanarina za to orga- nizacijo znaša 360 Din za elana, to- raj približno polovico povprečnega letnega prispevka za obvezno delav- sko zavarovanje. Clani imajo s tern prispevkom zasigurano bolj.so oskrbo kaikor delavci pri obvezni zavaroval- nici, pesebno tudi svobodno izbiro zdravnikov in popolno oßkrbo v II. razredu bolnice, pa si jo društvo vkljub malemu stevilu clanov (nakaj nda 2(X)) moglo že v kratki dobi svo- joga obstOija /brasi rezerve nad 80.000 dinarjev. II r. Spiošna uhceznost nezgodneya za^ varovanja ni na inestu in je za take stroke, v katerih se nezgode sploh ne dogajajo adi se dogajajo le skrajno redko, krivična. l3osainezne stroke morajo placevati prispevke za, nezgodno zavarovanje, čeprav že skoz deset in več let ne he- ležijo nol>cnega slucaja nezgode. Ka- ko pridejo mali rokodelci do tega, da morajo pJacevati prispevke, ki njiho- vim dol/aAT-eiiK ne pridejo nikdar v dobro, in celo nalagati kapital za rente, ka-tere' se nikdar ne bodo iz- plačevale v korist njihovih delavcev? Za predpis obvezn-osti nezgodnega zavarovanja v takih strokah ni niti niiaterijalne niti moraine podlage. IV. Dolcčba, da se zavarovanec, ki ne prejema za svoje delo nik^kega pkiči- Is^ v gotovini, pač pa je običajno de- ložen naiuralnih nqodnosti, uvrsti v ."te-m \ii.sji niezdiii razred, oiim vecjo vrodnost j.m-ajo naturailne dajatve, se je izkazala kot nesocijalna. To velja sasebno za obrtniške in trgovske va- jence. Obrtnik obicajno no daje vajen- f'om nikakega plačila, ker v začetku ucne dobe nima od njegovega dela no- bene koristi, pac pa mnogo mojstrov daje siTOffnasnim vajencem prostovolj- no po stari navadi stanov-anje in hra- no, a se zaradi dobrote morajo plct- čevati višji zavarovalni prisi>evek. Ce da mojster vajencu poleg tega se oble- ko,placa zopet raizrmerno vecji pri- spevek. Sla.be povsledice takega predpisa cutijo 'bas otroci revnih starisev, ki ne morejo več priti v obrtni uk pod tako ugodniini pogoji, kakor bi to bilo možno, ako bi se pri takein zavaro- vancu naturalno dajatve ne upošteva- le kot mezdct, za delo, kar v resnici tudi niso. Naravno je, dai nikdo noče za storjene dobrote biti še posebej obremenjen z javnimi dajatvami. V. Zdravnii&a oskrba je zelo pomanj- kljiva. Šte^Sk) uradovih zdravnikov je premailo, ^pled oelsar mora en sa-m zdravuik tekom pičlega časa 2 ur pre- gledati po 50 in več bolnikov, oddati svoje ninenje in predpisati zdravila, in to za vse vrste i>olezni. Pri tern tr- pijo pravi bolniki, ker jim zdravnik no more posvečati primerno pažnjo, vrine se pa mod bolniko na tisoce zdravih ziivarovancev, ker je pri ta- korn pcslovfljiju člove-ško nemogoiče i/Jočiti simulanto. Zelo znajčilen je pojav, ki se po- navljia oh v.saki stavki in vsakem več- JBin odpustu delajvcev, da število bol- n:ko^' nenadoma izredno poskoči in dosledino izdatki za zdravila in hrana- rino narastejo. Zavarovalnice nacelo- ma prezirajo üike pojave z utemelje- \-;injeni, da bolniško zavarovanje ni .samo zavod za zdravljenje, temvec naj manj v enaki nieri tudi zavod za pod pi ran je brezposelnihl To mnenje je pa t)ograšno. Čemu služijo potem fondi zu brezposoine in polne podpo- re v minLstrstvu, pri dekivskih zbor- nicah, borzah dela? Glede zdravil imajo zidravniki na- vodila, da kar najbdlj štedijo. Pred- pisujejo zboig tega čim cenejše inedi- kamente, ki ne učinkujejo povoljno. Doseze se s tern nasproten uspeb, da traja bolnikovo bolezensko stanje več casa, kar zopet zvišuje uradove izdat- ke na hranarini. Dogaiajo se tudi primeri, da resen bokiik postavi po uradovem zdravniku predpisana zdravila v kot in se poda nn. lastne stroske k privatnemu zdravniku, po niožnosti specijalistu, ki mu po teme- Ijiti preiskavi predpiše pravilne me- dikamento. Piodloge za odlpravo teh in drngih liv'doslaftkov prijolbcamo prihodiijič. Oče Kondelik in ženin Uejvara Geski spLsal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovol'jenjeni poslovenil Stanko Svetiiiri. 92 Ab, ta elektrieni oblak mod njima! Vejvara jo eulil, da bi laJiko že pri ktkor1 srtail,kU PriŠ1° d0 k™^- In kakri «so ne ^ na zn^raj branil, KdKor se mu ie ppm'/i;« , - • . « jc x epjcina nrosniH, 7<\v- a neumna, otro^ka, jo vonhu ubogal in 3C zopet vzgal plin. uuufeai Stal je sedaj neodloeno pod lesten- cem, gledal v spalnico in m videl ni_ Cesar. -Pepica je bila tarn v kotu pri oknu, pred zrcalom, Ko jo äla tja, jo zaprla za seboj levo stran vrat. Vejvara je šel po prstih v predsobo, slekel suknjo, obesil jo, šel v kuhinjo, zaprl cumnato za jedila, vzel stoklo- nico z vodo in se je vrnil v obednico. Noge so ga že pekle v novih tesnih, lakiranih cevljih. Rad bi jib zame- njal s šlapami, toda šlape — so bile v spalnici. In tja si Vejvara ni upal. Pepica se ni vrnila. Nekaj casa je šumola atlasova obleka, potem pa je potihnilo vso. Vojvara. jo sc vedno ča- kal. Slcdnjič ju zbral svoj poguni in je stopil v spalnico. Čutil je, da je nje- gova stvar raztrgati to vez bojazlji- vosti. On je moz — in to je stvar tre- notka. Pepica jo sedela na stolu prod zr- calom, globoko jo dihala, kakor da bi bila utrujena. — in se vsa v poročni obleki. »Pepica!« jo zaklical Vejvara. in sc ji bližal. »Kaj delaš? Uro potckajo!« Kakor bi ga jjfrosilii odpuacanja, je rekla Popica tiho: • »Zavozala sem si trak in sedaj ne j morem odipreti oimsnika . . . Ko bi bi- i la mamica tu ostala!« je pristavila žalostno. Ä^aj pa jaz, dušica? V vscin ti \>o- moreni. Tvoj mož sem.« »No, ne? vojvara — saj pojde-, sa- mo odpociti si moram«, so je branila i epica. Toda ko jo videla, da se ji Vejvara vseeno približujo, je hitro vstala in je hitola v oi)ednico »Pepica!-« jo zaklical Vejvara. »Ne, Vejvara, ne«, je cdklonila Pe- pica njegoyo pomoč. »Počakaj, saj se mi še no ljubi spati!« V obednici jo stekla na divan, stis- nila se v kot, prijela z oberna rokama deski mize, ki je stala pred divanom in se je trudila, da bi jo pritegnila k sebi, kakor da bi se hotela z njo ob- klopiti. Toda ni se ji posrečilo, miza je bila težka, dvojnata. Vejvara je obstal na pragu in videč Pepičin poizkus zabarikadirati se, je stisnil uslnice in na celu so mu je po- kazala komaj vidna guba. V tern tre- nutku so je spomnil na svatbeno druž- bo, cd katcrc se je tako rad ločil in naenkrat so mu je zazdelo, kakor da bi gledale nanj iz kotov znane posta- vo, s smohoni na obray>u, videc, k0 čem hočeš govoriti, žena zlata?« je rekel Pepici, ki se ni mogla nika- mor umakniti. Glas njegov se je tre- sel .od razburjenja in kako.r bi grozil z izbruhom. »0 cem naj govoriva? Ni- ma va, o ceniur bi govorila! 0 tebi? Moj Bog, saj ves, da si edina moja misel — ali hocoš, da ti ponovim, ka- ko te imam rad? Pepica, zena zlata, to sem ti povedal že tisockrat. Daneä ne morem o ničemur govoriti, Pepica, duiijos so mi zdi vsa govorica tako prazna, jalova. Poljubljal bi te vedno in vedno, tccla ti si tako čudna. Tako- le, Pepica, lakole si nisem prod«(av- Ijal najinega prvega vecera. Nikdar — popolnoma drugace. Mislil sem si, kako zaupljivo mi položiš glavico na ramo, kako si pustiš od mono v vsem pomagati, kako boš vesela, da sva slednjič sama, brez tega večnega nad- zorstva starišev, oddaljena od ostale- ga svela — prviö v lasluem stanova- nju, slišiš, Pepica, prvič — ta trenu- tck se ne povrne nikdar vee, nikdar v življonju, -ceprav bi živela zelo dol- go in najsročnejže — ta večer užijeva samo onkrat, žena moja zlala. In ti imaš oci kakor steklene, ne gledaš me, •umikaa se mi iz rok. In jctz vein — dobro \rem, da so nožice tvoje v no- vih čovcliukih kakor v inučilnicuk&i no, coli dan si bila v njih do noci — glej, kako ure potekajo ~ in ti nc re- ^^^ JH ^^^^^^k ^A ^m t^^m. ^^^^^Hk ^B^^^^ ^^^^B' ^^^A I^M ¦ ¦ iff B » ¦ ¦¦ ¦ V^L M>^ks St ran 2 »NOVJ DOB A« Stev. 72. Domače vests. d Pravoslavni cerkveni občini v Ce- lju je pi&al Nj. Sv. patrijarh Dirnitri- jc pred posvečenjem temeljnega kam- na za pravoslavno cerkev v Gelju sle- dev.t» jjismo »U odgovor na Vase pis- mo br. 36 i 49 o. g. ovime Vas izveš- tav.amo, da snio sa zadovoljstvom pri- mili na znanje izvestaj o preduzetom radu na podizanje prve srbske pravo- slavne crkve u Slovenačkoj. Naša je radost u toliko veca, što konstatuje- nio, da nasa braca Slovenei svesrdno izlaziü u susret potiebaina našeg ta- mošnjeg pravoslavnog življa. Gesü, koji je ueinila uprava celjske politič- ko opštine, dajuči potrebno zeniljüste za podizanje pravoslavne crkve u Ge- lju, za pothivalu je i Mi s toga upravL celjske političke opštine za sve sve- srdno blagodariino, a Gospodu se lno- limo za sreeu i napredak grada Celja. Prodsodnistvu pravoslavno erkve- ne opštine šaljenio svoi blagoslov i ze- limo svaku sreču u radu moleci Sve- višeg^ da vam pödari raoei, da u pre- uzetom poslu istrajete i započeto delo sto pre i okoneate. Ovom prilikom izvestavamo Vas, da Nam je zbog bolesti nemoguče do- ci na osvecenje temelja ali cemo ovla- stiti jednoga od g. g. Arhijereja, koji ce doci, da u ime naše ta svecani čin obavi. Z blagoslovom Arhiepiskop peeski, Mitropolit Beogradsko-karlovački i Patrijarh srpski Dimitrije. d Župni ziel v Trbovljah. Kak'or» objavljeno, priredi celjska Sokolska župa 15. septembra t. 1. zlet v Trbov- Ije. Župa je razposlaila društvom le- pake in legitimaeije za 50% popust na železnici. števila ni mogla ugoto- viti, ker mnogo društev ni vrnilo do daraega termina prijavnic. Drustvom, katerim snio poslali morda premalo izkaznic, jih naj naročijo pri župi, ki jih ima še dovolj v zalogi. Želimp, da bi bilo vec takili društev, ki bi jkn do- posiane legiliinacije ne zadiostovale. Na predvecer župnega zleta, to je v soboto, 14. septembra ob 21. uri je v Sokolskem domu v Trbovljah župna odborova seja. Dnevni rod je razvi- den iz vabil. Na to sejo mora poslati vsako društvo po enega zastopnika. Na zletni dan, 15. septeinibra prklite v Trbovlje vsi, ki ste člani in članice tiaše organizaeije in povabite na zlet tudi našo somišljenike. V prvi vrsti prieaikujemo, da bodo dopoldne zbra- ni v Trbovljah vsi telovadci in telo- vadike naše župe v stevilu, kakor jih izkazujete v statistiki. Z župnim zle- tom zakljucujemo letosnjt javne na- stope, nato nadaljujemo zopet smo- treno d'elo v telovadnici, da bomo v letu 1930 pripravljeni za II. jugosl. vsesokolski zlet v Beogradu. Na« žup- ni zlet je skušnja za veliki nastop v Beogradu, zato je treba, da pridemo v V radosfnem prieakovanju veselega dogodka si pripravlja gospa .4 Mica vse potrebno. Povoji, pleničke, če- p pice, vse je ze pnpravljeno za novorojen- čka, kar je duhteče in snežnobelo opral # Schichtoy RADION Trbovlje vsi. Zdravo! — Starešinstvo Sokolske župe v Gelju. d G. Lovru Petovarju, bivšemu ob- lastnemu poslancu in veleposestniku iz Ivanjkovcev, se je stanje toliko zboljšalo, da je danes zapu.stil celjsko bolnico in se podal v domaco oskrbo. dOpoldansko dunajsko vremensko yorocilo za jtutri: večinoma jasno, ne topleje. d Umrli so v Celju in okolici: 6. septembra v Sp. Hudinji 26-letna na- takariea Karolina Zupanc. — V bol- nici 7*. septembra 6ö-letni bcfrač iz Roginske gorce. Bil je blizu Gelja od nekega automobilista povožen Ln je dobil take poškodbe, da je v bolnici takoj po prevozu umrl. Istega dne so pripeljali v bolnico 15-letnega fanta Karla Cernuaka iz Bruce pri *Petrov- čah. Nekdo ga je zadel s kaninom. ta- ko moeno v glavo, da je tudi takoj po prevozu v bolnico umrl. Nadalje je v bolnici unirla v soboto Josipina Berglez, dveletna hčerka kovača v ke- mieni tovarni, doma iz Bukovega žla- ka. d Um\rt]jivost v (Mlju. Meseca av- gusta je umrlo v (3elju 22 oseb, med temi v mestu 2, v javni bolnici pa 20 oseb. d Hmeljski irg v Savinjski dolim: počasna prodaja, 7, 8, 9 Din za kg- Producenti zadržujejo boljše blago. d Iz železniške službe. Iz 4. v 3. sku- pino so napreovali uradniki 2. kate- gorije: Bernot Friderik, Hrastnik, Vrečko Anton, Celje, Vorbach Josip, Gelje, Ramor Maks, Zidlani most, Repnik Anton, Gelje, Lemgar Franc, Gelje, Roškar Stanislav, Grobelno. d Ylom na Loznici pri Celju. V no- či od 7. do 8. septembra je vlom'il nekdo v hLso g. dr. Brečka na Ložnici. Zlezel je skozi okno v sobo in odnesel iz predala pri šivalnenii stroju l.öO'O dinarjev. Denar je last voditeljice vi- notoca v hiši. d Autobus Celje—Dramlje vozi od pondeiljka, to je 9. septembra popol- dne naprej le proga Drantäje—Bla- govna — Ljubecno — Trnovlje — Ce- l)e kolodvor in nazaj. Proga skozi Blagovno—Teharje—Celje ter Celje— Teharje, t. j. Št. Jur—Sele in nazaj c(dy tega easa odpade. Iz Cdk^iti bodie autobus odhajal ob 12.25 opoldne in 18.20 zvecer, iz Dramelj bo pa odha- jal ob 6.05 zjutraj in 13.35 popoldne. Prihajal bo v Gelje ob 7. uri zjutraj in pol treh popoldne, v Dramlje pa ob četrt na 2, popoldne in cetrt na 8. zvecer. Teharcani se zjutraj lahko poslužujejo avtobusa, ki bo od torka, t. j. 10. t. m. zjutraj naprej vozil okoli 9. ure 15 nirim. zjutraj iz' Roga&ke Slatine v Gelje. Autobus mesta Gelja. d Autobus Celje—Kogasha Slatina vozi od torka, dne 10. t. in. naprej iz liogaske Slatine ob 7. uri zjutraj, pride v Grobelno ob tri četrt na 8. uro, da dobi vlak Gelje—Maribor, in pride skozi St. Jur in Teharje v Celje d!> pol 9. uri zjutraj. Od pondetyjl^ä, t. j. 9. t. im. zvecer naprej; torej povra- tek avtobusa iz Rogaške Slatine po- noči v Gelje odpade, pa-c pa vozi na- prej še ob y*19. uri (V*l. uri) zvecer iz Gelja v Rogaško Slatino. Autobus mesta Gelja. d Na drzavni dekliski mewanski soli v Celju ae vräi vpisovamje 14. sep- tembra od 8.—12. ure dopoldne, 16. soptembra pa se vrši ob pol 9. uri služba božja. d! iPoroQ/J se je v soboto v ^Peitrov- cah tajnik Ljudßke posojilnice v Ce- lju, g. Vinko Prelog z gd>c.. Marico Stopančičevo, magistratno uradnico v Gelju, hčerko upok. višj. dež. sodn. svetn. g. dr. Hinko Stepančiča v Ce- lju. Bilo sreeno! d Jmenovan je za tolmača neinske- ga in francoskega jezika na okrož- nem sodišču v Gelju gimnazijski pro- fesor g. dr. Karl Zelenik. d Sokohko društvo v Celju. Redov- ne vaje za župni zlet v Trbovljah se vrše a- torek 10. t. m. ob 8. uri zvečer v telovadnici mestae osnovne sole. Obvezno za vse telovadce in one bra- te, ki imajo kroj. V slučaju, da bi se kdo od bratov ne odzval, ne bode pri- puščen k povorki in javni tel.ovadbi. Zdravo! —• Nacelnik. d Plesne vaje: Trgovski nastavljen- ci v Celju nameravajo tudi letos pri- rediti »trgovske plesne vaje«, ki se bo- do pricele sredi meseca oktobra. d Iz celjske policijske kronike. T o - variša ok r ad e 1. V soboto sta se peljala v Celje 29-letni kurjač Rudolf Babnik in 26-letni Julij Hauptnian. Bila sta do tedaj zapaslena v liTast- niški glažuti in sta se peljala v Gelje iskat novo delo. Na kolodvoru v Zi- danem miostu se je Babnik za nekaj minut odstranil; med tem časom je Hauptman vzel njegov sveženj, v ka- tei'em je imel obleko, čevlje in druge male potrebščine ter zginil nezna.no kam1. Stvari so bile vredne 1.143 Din. Babnik se je nato peljal v Celje in je tatvino naznanil polieiji. — Mica Kovač.eva. Neka gospa. z Zrinj- skega ulice je prijavila polieiji, da je zginil njen pddnajemnik B., ne da bi placal stanovanje in hrano, vsega skupaj 1.539 Din. — Ob cut na zgu-ba. V cetrtek je zgubila gospa Ana; Stern^ stanujoča v Prešernovi ulici, nekje v mestu rjavo listnico z 2.O5Ü Din. — Pozabila je na klo- pi pri kolodvoru posestmica Mai*ija Ne premišljujte tc poirebujete oblekc, ampak si oglcjte še da- nes izložbe in veliko zaloeo vele:rf>ovtne R. STERMECKI, kjer boste videli ogrotnno Izbiro sukna, ševjota in kamgarna za moške obleke, krasnega in mo- dernega blaga za damske pla- ščc, svile, iame- ta, parhenta, plat na in razne druge manufak- ture za oblekc in perilo. Prepričajte se o kvaUteli in najnii- jih cenah. Nakup neprisiljen. Veletrgovlna R. Stermetki, Celje. i češ: Vejvara, Fran, sezuj mi jih. In tako sem se veselil, kako ti jih sezu- jem! (Pri teh besedah ie Vejvara spu- stil roke Pepiičine, razvezal traka in ji je nežno potegnil oba čeveljčka doli. Rokc so se mu tresle od razburjenja, toda še bolj od veselja, da se Pepica ne brani.) Vidiš, sreece anoje, ali te je to bolelo? In mislil sem, da mi re- öes odkritosrčno: Mož, pomagaj mi iz oprsnika! In ti sediš tu kakor ona Gopelia v baletu in pustiš, da so mu- čim in odganjaš me. In to je vendar moja dolžnost, in tudi pravica. (Sedaj je Vejvara Pepico nežno potisnil od divana in mjegove roke so naglo iska- io zanjko in so jo skušalo odvezati. Toda zanjka je bila popolnoma zadrg- njena.) Vidiš, zlato moje, takoj bi me morala poklicati. Ziadrgnila si to, da ee ne more . . .« Vejvara je uimolknil, ker res ni ve- dlöl, kaj početi s tem prosnetim V.öz- lom. Pepichiü ustne so so zganilo. »Tamle na mizici ležijo Škarje . . .« SG jo izvilo iz njih Sopotaje. Vejvara je skoe.il k mizici, zgrabil ekarje in jo prerezal usodni trak. ' njegova desnica je sodaj vlekla trak iz luknjic in je razvezala oprsnik, ka- kor da ne bi bil nikoli ničesar dtu- gega delal. »Pri vratu je zaponka«, je zašey;o- tala Pepica še tišjo. Da, tu jo bila zaponka. Vejvara jo je odpel. In zasvetil se je bei vra.t, ta- ko da se ni iiiogel preuuaigati, da ga ne bi pokril z nestevilnimi poljubi. .. In potem se je lotil roka.va. »Ne, Vejvara«, se je branila Pepi- ca, »to napravim samia. vPocakaj . . .« Vstaüa je in je s sklonjeno glavo šla v spalnico. Zopet je šumiel atlas in ta šum gibajoče se obleke je opajial Vej- varov sluh. Zaskripala je ključavnica onuare za perilo. Pepica je iskala nocno oble- ko. Ni opazila, da ji je skrbna mati pi'ipravila žo davno vso na posteljo, da je to ležalo na svilnati odeji, bela tančica, obrobljena s čipkami. Nekaj easa je trajalo — Vejvara ni skoraj niti dihal, da ne bi zopet vzbu- dil megie, kornaj zapodene. Bilo ;•" tiho, da se je slišalo tiktakanje žepne ure, ki jo je bil položil na mizo prod divan. In eez nekaj casa se je jiojavi- la Pepica na pragu, zardela kakor ro- J ža, s sklonjeno glavo, zopet cela bela. Toda njeno telo ni več obdajal trdi atlas kakor oklop. To jo bila mehka, platnena obleka, polna gub. Ko je stala tako, s sklonjeno glavo, na katero temnih laseh so jo svetil mirtovi venec, kakor smaragd, jo je Vejvara požiral s planienečimi oemi. Nikdar — mu je šinilo v glavo — ni- ti ko je bila najlepše oblečena, ni bila tako krasna kakor v tem trenutku. Skokoma je bil pri ženi, objel jo je, poljubljal ji usta, lica, eelo, oči, ušesa in je govoril ves navdušen in stra- sten: »Nikdar nisi biia tako lepa, kakor sedaj, Pepica, ti kljubovalna, upor- na — ti — ti žena moja draga!« In zopet jo je gorece poljubljal. In ko jo je poljubljal na lice, je čutil, da mu padajo na ustna gorkc, slane kap- ljics. »Zalcaj jokaš, dušica?« »Mislim na mamico . . .« je šepeta- la vzdihajoee Pepica. »In mamica gotovo na tebe, ti na- gajivka mala, in niti ne sluti, kako si me trpinčila! Jutri to zatožim . . .« »Jatri že?« »Ne, ne, nel Nikdar, dušica!« je klical Vejvara, dvigal ji je roki. dru- go za drugo in jih je pokrival z nesle- vilniini poljubi. »In sedaj«, je šepetala Pepica in W pobosila glavo, kakor da bi se hotela skriti na njegovih prsih, »sedaj ugas- ni. Jo — škoda plina ... V spalnici gori svetiljka . . .« Vejvara ji je zaprl usta z dolgiin, strastnim poljubom. V globoki, nočni tišini, v stanovanju nekje pod njimi, je bila ura s prijaznim, temnim gla- som tri po polnoci in takoj za njo, kakor da bi ji odgpvarjala, se je ogla- siia z jasnim zvokom ura v obednici. Ko se je Vejivara čez par minut \raeal iz predsobe, kier je zaprl pli- riomier, s svečo v roki, ni stala več Pe- pica na pragu obednice. Videl je tudi ni nikjer v spalnici. Ah, sedaj! Tarn pod svilnato odejo, potegnjeno pmv k nosku, so se videli obrisi telesa mla- do zeno in nad belim okrajem odeje je gledalo plameneče dvoje temnih oči in nad njimi in nad belim čelom se je svetil Vejvari v odsevu svetiljke ze- ioni, mirtovi porocni venec, kakor iz dragih kamenov, kakor iz srmaragdov. (Konec.) I Barva i zasurovomaslo T »Kolbut«. Sirilo v prahu, tekoč H ali v tabletah. Termometer za c toplenje mleka se dobi v Ä drogerijl Sanitas, Celje. RADION Štev. 72. »NOVA DOB A« Stain 3. Solske knjige za vse sole, ki so določene v šolskem letu 1929/30, se dobijo v knjigarni in velelrgovini s papirjem Goričar & Leskovšek, Celje 2 Kralja Petra cesta 4tew. 7-9 in Glavn! trg stew. 14. Öse šoIshB in risalne potrcbštine se dobijo v veliki izbiri in najcetteje v knjigarni in veletrgovini s papirjem Goricar & Leskowsek. Celje Kralja Petrn oesta ötev. 7—9 in Glavni trg itev. 14. 8 Ugovse,k iz Sljemenskega vrha črno ročno torbico, v kateri je imela okrog 200 Din denarja, srebrno zapestno uro, umctno zobovjc in druge slvari. — Poleg tega je bilo 6 prestopkov enstvo jiiod vsemi filmi sezone. Kritika ga smatra za enega najlepših filmov na svetu. Radi ogromnih nabavnih stroskov zmerno zvižane cene. Predprodaja vstopnic v trafiki gospe Kovačeve v Aleksandro- vi ulici. Valantom. Junijorji so vozili samo iz Gelja. Najbolji je bil Svotislav Krusic v 2 urah, 39 min., 49 sek., drugi An- ton Hren v 2 urah, 39 min.,, 56 sek. d Ujedinjenje jugoslovanskih na- i\odnih železničarjev in brodarjev je v soboto in včeraj na slavnosten na- čin obhajalo 20-letnico svojega obsto- ja. V soboto zvečer se je vršil po Ljub- ljani slavnosten obhiod z baikljado in slavnostna akademija, vceraj pa v ve- liki dvorani »Uniona« slavnostno zborovanje in razvitje prapora. Sla^f- nosti so se udelezili tudi zastopniki čehoslovaških žejlezniča.rjev. d Samomor. V Savo je skocil in utonil ,zadnjo; sredo trgjovec Rudolf Baš iz Št. Lamberta. Truplo so našli v petek pod »Cesarsko kamro« blizu Zagorja in so ga s precejšnjo težavo spravili ya savske struge. Vzrok sa- momora so gospodarske težkoče. Po- kojnik je zapustil ženo in stiri otro- ke. d Pokojninski zavod v Ljubljani je ipiel MČeraj v Ljubljani svoj obcnl zbor in oben em v proslavo desetletni- ce svojega .obstoja slavnostno zboro- vanje. Letos je tudi 20-letnica veljav- nosti pokojniiuskega zavarovanja vob- •če. Pokojninski zavod ima sedaj okrog 127 milijonov pixMtiozenja. To premjozenje je naHoženo deloima pri bankah (15 milj.), v posojilih na me- nice (22), v hipotekaih (24), v stavb- niih posojilih (5), v di'zavnih papir- jih (21), posojilili ol)lastim in obci- nam (8.7), posojilih uslužbencem za s-taybe (2.1), v neprom.icnin.ah 21.8. Občni zbor je bilanco odobril. Na slavnostnem z-borovanju je poleg obi- čajnih pozdravov in častitk govoril g. Lovšin o bodočnosti Pokojninskega zayoda in je izrekel željo, naj bi bo- doči zakon o soeijalnem zavarovanju pustfii Slovenijo in Dalmacijo z ljub- ljanskim Pokojninskim zavodom se. Sklenjenio je bilo konee-no, da se izpLača v spomin na zavodov jubilej darilo uradništvu in zavarovancein v višini mesecne place. Zanimivo je, d ; je obeni zbor sklen.il kupiti v Ljublja- ni veliko stavbišče za 817.000 Din in s tem še poveoaii zavodovo ne])r< - mično posest v Ljubljani. d V mestnem gled-attšču v Celju go- stuje v soboto 14. septembra ob 8. uri zvečor Ljudski oder iz Ljubljane, ki uprizori slovito G. Hauptmannoyo draniatsko bajko »Potopljeni zvon«. Opozarjaiuio že danes na ti> gostova- nje Ljudskega odra. Predprodaja vstopnic je y knjigarni Goričar & Les- kovšek. 672 d Drz. deska mesčanska šohi v Ce- 1-W- Naknadno vpisovanje m vrši v soboto 14. septembra od 8.—12. ure. V pondeljek 16. septemibra je ob pol 9. uri. služba božja, v torek 17. sep- tembra se pa zacne reden pouk. d Zasled'ovana cigana. V okolici Šoštanja sta se pojavila1 te dni mlad cigan Zlatko Ivanovic ter, njegova že- na Branka, ki sta na sleparski nacin izvabila od gostilnicarke Marije Vo- dovnikjove zlat poroc-ni; prstan, sivo suknjo, volneno krilo ter razna jedila v vrednosti 510 Din. Oba cigana po- tujeta po Savinjski dolini z vozom ter imata s seboj tudi 3 leta starega sina. Razne politične in druge novice Kongres gospodarskih zbornic, to, je vseh trgovsko-obrtnih zbornic, je bil včeraj dopoldne slovesno otvorjea v Beogradu. Otvoritvi so prisostvova- li trije ministri, Demetrovic, Uzuuo- vic in Radojlovic. Novi minister tr- govine Demetrovic je zborovanje v simpaticnem govoru pozdravil, na kar je imel referent genoralni tajnik beogradskö trgovske zbornice Milič^- vic poročilo o delovanju zbornic v. prošlem letu. Predsednik Stanojlovic je govoril o našeai izvozu v dobi od 1. septembra 1928 do 1. septembra 1929. Nas izvoz je v tem razdobju znažal dejansko za 85 milijonov manj kakor je bilo predvideao. Lesa smo izvozili za 1664 milijonov dinar jev, živine za 1164 miilijonov, žiUi za 656, jajc in žita za 635 milijonov in bakra za 424 milijonov. — Med po- stavkami, ki obremenjujejo našo tr- govinsko bilanco, so tudi postavke za riž, ki je stal 164 milijonov, za pre- mog, ki smo ga uvozili za 167 milijo- nov in celo koruze in sladkorja srao uvozili za 119, odnosno 64 milijonov dinarjev. Domaee sladkorne tvornice so prodale v notranjosti države 88(X) vagonov, kar pomeni, da smo potro- šili za sladkor 1334 milijonov dinar- jov. Gori navedene uvozne postavke se labko in se niorajo znižati. Preha- jajoč na1 letošnji žitni pridelek je re- feronit ugotiovijl,, da je zjito obrodiilo sfcoro po vsej Evropi prav dobro in da bo zato stališce naših žitnili izvoz- nikov vsaj v prvem času dokaj težav- no, docim ni izključeno, da> se bo kas- neje popravilo. Žitni pridelek v Ka- nadi je za 30 odstotkov slabši od lan- skoletnega, zato pa je žito v Južni Ameriki obrodilo prav dobro. Pride- lek koruze je letos izdaten in tudi kva- liteta je dobra. Poročevalec je ugoto- vil, da n.aš izvoz pada. Ta pojav je posledica povišanja poljedelsko pro- dukcije v ostalih evropskih drzavah ter nizkih cen, tako da kupuje inol- zemstvo predvsem blago najb.oljše ka- lcovosti. To stanje bo mogoče popra- viti na ta naičin, da bomo proizvajali kvalitativno dobro in boljše blago ka- kor v drugih državah. Na mestu bi bilo, da poskuša.mo zboljšati svoje proizvode, da bi lahko izvažali samo najboljse kvalitetno blago. Zopet polom denarnega zavoda. Samomor ravnatelja. Zagrebške »No- Nosti« javljajo: V soboto zvečer je iz- vršil samomor ravnatelj Novosadske branilnice Tomia Baijic. V spremstvu nekega svojega prijatelja se je vračal iz Kneževca pri Beogradu, kjer ima malo posestvo, z vecefrnini vlakom x Beograd. Med vožnjo je izja.vil, da ga boli glava ter da gre zategadelj na ploonik vagona. Na pločniku ni bilo niko?ai. Potniki, ki so glcdali skozi okno, pripovedujejo, da je na to sain skočil med vagone pod vlak. Potniki so vlak takoj ustavili in obvestili sprevodnike o nesroci. Bajica so našli docela razmiesarjenega, ker je sei eel vlak preko mjega. Posamezni deli tru- pla so bill raztreseni po progi. Vest o Bajiccvem saniomoru je izzvala v Beogradu, »e bolj pa v Novem Sadu veliko stnzacijo. Njegov samomor spra\ljajo v zvezo s konkurzom Novo- sadske hranilnice. Nedavno je prišel neki ^eljak iz okolice, ki je imel v ome- njeni hranilnici naloženih 10.000 di- narjev ter prosil za izplačilo 500U di- narjev, ki jih je potrebovaJ za nakup Stran 4. »NOVA DOBAc Štev. 11 E:3Kä5?! GOööüö: mr* PodrusBiiids Maiitoor, Sostaiij Sprejema hranüne vloge. Izvršuje vse denarne, kreoitne in posojilne posle. — Kupuie in prodaja devize in vaiute. 8b nekega stroja. Ko mu Bajic donarja kljub ponovuim urgcjicam ni izplu- •čal, je vložil proti hranilnici iozhd*. Na ta način je prislo na dan, da jo hiranilnica insolventna. Nato so zaee- li tudi drugi vlagatelji zahtevati svoj denar nazaj in tako je priisla hranil- nica, ki tern zahtevam ni mogla ustre- €i, v konkurz. Poznejsa preiskava jo ugotDviia, da hranilnica ni imola niti pare golovine. Tudi zastavljoni prcd- meti v blaigovnem .oddelku so izginili. | Našli so le par šivalnili strojev. Kam i je izginil denar, bo ugotovil še le na- j tančui pregled knjig in revizija celo- j kupnega poslovanja. Pokojni Bajic |e veljal za dobrosituiranega moža. V Beogradu je imel hišo, razen toga pa mal,o posestyo v Knezovcu. Zupušča ženo in enega otroka. d lh'(t\ Wpmhnu, atentata v Lvovi\ Povodom otvoritve vztocnega velesej- ma v Lvovu, katero so se udeložili tu- di francoski pa,rlamentarei in no^ ški novinarji,. je vxgel gimnazijcc Mi- hajlo Terezbucki pod auto, s katerim se je vozil z otvoritvo minister Pia- towski in Ivovski voj.voda Gcluchow- ski, bcanibo. Posledice se niso znane. Na predivečer jo pa bila vržena bcrn- ba v upravo lvovskega volesejirui. Bla- gajnica Freud' in vee. uradnikov je težko ranjenih. Enega atentatorja so l.vijelj. AtenUit je delo radikalnih Fkrajinccv. Rojaki! Dnel4. oklobra 1929 potece 120 let odkar je podpisai cesar Napoleon I. ukaz, da se ustanove 1LIRSKE DES H E L E. Velik del slovenskMi pokrajin je ta- krat pripadel Uiriji. Preinišlj'(jiia in previdna francoska uprava od lota 1809—1813 je ustvarila krepak teinelj za razvoj nacionalne in kulturne po- bude Slövencev in tako ustvarila niož- nvat, za zgradbo nacionalne samobit- nosti, ki je dobila svoj lepi zaključek koncem svetavne vojne z ustanovitvi- ,|o samostojne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. V Ljubljan.i ,st jo .se^tal iz zastop- nikov ljubljanske mestne občine, Ob- lastnega cdJjora, Glasbenc Malice in Francoskiega instituta v Ljubljani od- bor za skromno. a dostojno proslavo te važne zareze v naši zgod.ovini. Proslaiva se za-čnie v Ljubljani dine 12. in 13. oktobra 1929 z odkritjem spcimeni'ka lliriji oživljeni in se kon- ča koncem novemibra odnasno zacet- kcm deccurbra t. 1. z 10 koncerli pev- skega zJjoi'a Glasbene Matico ljubljaii- slra v Franciji. Odbor vabi vse Sliovence, da z, naj- mmogobrojnej'so udeležbo dokažejo, da ra/Aimiojo svojo proslost in nje živo zvezo s sedamjostjo in da cenijo za- sluge, ki jib ima francoski genij za oblikovanjc nase narodne misli. Za odbor za proslavo 120-lelnico Ilirije oživljene: dr. Dinko Pue, predsednik. Karel Malikota, tajnik. 0 d b o r n i k i, : Fabijančič Vladimir (Mestna obči- an), Ing. arh. Hus .(Oblastni odbor), Ing. Matko Pretlovsek (Mestna obci- na), \Dr. Jcwko Pretnar (Francoski institut), dr. Vladimir Ravnihar (Glasbena ''Matica,), Narte^ VeUhonja (Oblastni odbor), Olon Župančič (Francoski institut). Erasne store, pre- griniala, zavose, sÄodeio izvršuje M. Šribar, Celje, Gosposka 27 Jabolčne tropine za kisanje repe Dandaines mora kmetovalec previd- no obracati prideLke in računati, ako bo'ce vsaj zii silo izhajati. Tako mora tudi v sadjaistvu do kraja izvleci iz božjega daru, kar se da. ,Kdor pa misli, da do kraja izrabi sadje, a'ko žge iz d'obrih troi)in žganje, gTe.si pred Bogorn in ljud'mi. jNimam namena govoriti o nasem do- brern sadnem kisu, ampak o tropinab, ki se ostanejo, ko že iz njrh kis iztis- ncniio. Z njimi nami'ec kisamo pri nas repo. Ne vem sioer, ali je ta način ki- sanja repe, ki ga mislim opisati, sa- mo prleška posebno.st, kakor so n. pr. pcsebnosi prleiski sircki, 7a\ katere bi tudi labko kdo javnost zainteresiral. Naj bo že tako ali taiko; res je le, da je tropinsko-kisla repa dobra jed, niinogo boljša nego navadno kisana repa. Tudi ninogo bclj trpežna je in manj dela je z njo. Pripra-vlja se pa iakolie: iz jabolic- nib tropin iztisnemo kis (jesih). (Lah- ko bi dali tudi tropine, iz katerih nismo delali kisa, kar pa bi bila seve- da velika skoda, ker se naš dobro pri- pravljeni kis ne da nadonxestiti z esen- caniii.) Debelejvšo repo lepo 0])eremo (ni1 -lupiti!), ter jo kar ce'lo vlagamo v kadi. Names to kadi lahiko vzamiemo tudi diuge posode, da so le tako mot- no, da drže vodo. Pri nas ima jo mno- gi cel'O betoiLske jame, da spravijo in kisa jo s tropinami večje množine re- ]>e, ki jo jedo celo poletje, ker se tako okisana ne pokvari. Oprano repo vla- gamo na ta naicin, da denemo na dno plast tropin, nato plast repe tako, da se troipine zimesajo z repo in to po- navljainio do vrlua. Tropin damo zra- ven kolikor jib paic iniamio. Ako jib je bolj na debelo, se nam repa toliko prej okisa. Ni/pa potrebno. da bi dali preveč tropin, ki bi zavzele preveč prostora, ker se tudi v majlmili niino- žinah dobro kKsajo. Ko iniamo tako pkist za plast jo tropin in repe polno posodo, jo nalijemo z vodo do vrba. Na vrbu počez diimo desko in obteži- mio. Tako pripravljena repa je v 14 do 20 dneh kisla in dobra za uživamje, seveda, čim toplej^a je klet, tern prej je repa kisla. Sedaj jemljemo repe iz kadi . taliko', kolikor je porabimo, jo olupimo in naribaino ter pripravimo kakor obicajno. Seveda, repa je repa, 1*3 ninogo okusnejša je tako priprav- Ijena in tudi dalje časii jo laliko ohra- niiiio, ker se nam ni treba bati, da bi se po'kvarila. Tudi sitno umivanje ka- di ni potrc^Mio. Na pomlad pa pri nas kulmmo ro])O in tropine ra\ svinje, ko ze primanjka- je druge krme. Gospodinje, poskusite s tern nači- nom kisanja repe, ne bo vain žal! Kubim ohranjeno sportno obleko s knickebocker-hlačiimi rjave barve. Naslov v upravi. 2-1 Oglašujte! Sivilja za mo?ko in žensko perilo se i§če. Dam blago r,a dom. Naslov v upravi. 162< Artikel, ki se prodaja v velikih množinah, po- treben za vsako doma^ijo, patentiran v 17. dsžavah. Prospekt sošlie brez- plačno Samuel Leopold, Senta, Ba*ka X. Otsoritev sotiorsHe M\ Celje, DeČko/ trg 6. V zalogi razni izgotovljeni sodi. Spre- jernajo se tudi tovrstna popravila po nizkih cenah. F» Gs*ešnsfc, 2-1 sodar. Vsa pismena dela na stroj prevzema Josip Pukfl trgovina pisalnih strojev, Celje, Vodnikova ullca 9, katera se izvršujejo hitro. 2 2 Kupim za prešanje, kakor tudi vsako množino drv. J. Kirbiscb, Celje. Priden, pošten se sprcime z vso preskvbo v parnr pekarni J. Kirbisch, Celjc. ISči-m Lina Koschier, modistinja, Celje, Go- sposka ulica 8. fllifimstff n ^Mdejaitia^ |IPP!f|O|] Zabukovce 1 I VSSlvll 'n vse^ c*rufli^ ruclnikov _______ dobavlja in do- 9SBSB stavlja trgovina Franco Jošt, CcIJe, Alutsiudrova ul. 4 Buino olje pristno, priporoča J. ^^cBimiilBer, tovarna bučnega olja Maribot«! Tüborska ulica št. 7. 2 2 bencin-motor 16 HP, 2 elero-motorja ! po 10 H-"\ transmisiie, jermena za transmisije, velika pec, stoii, mali stoltkl, omsre \\n mize, plinske cevi. stara oknia in vraia, nove in stare pile, ra/no orodje. Ogleda se dnevno od 8.—12. dop. v tovarni »Z'ntarka«, CelfB, Oledaliäka u\\C9. 4-5 „Kristalija" Celje, Prešernova ul. 16 (hiša Vanič) Izdelovalnica ogledal in brušenega stekla Popravlja oslcpela ali sploh pokvarjena ogledala. Izvršuje za- steklenje izložb in portalov, brušeno steklo z okraski (ornamenti) in za pohištvo. Stavbeno in ümetno steklarstvo Okvirji za slike, autošipe, ter vsakovrstne šipe stalno v zalogi se iobe poceni pri Schotten I dp g, Zagreb« Vt*howLe»va ufl. 19. Brzojavi: JUTE. Teleton: 59-65. Naznanilo otvoriiue. V hiši zobozdravnika gospoda dr. med. Hugo Baumgartena w Trbovljah, otvorim ____ ________________ 15, septembra 1929 Irgovino z ženskiml klobuki Potrudila se bom, svoje cenj. stranke najskrbnej5e in solidno postreči. V za- logi bodo vedno najmodernejši damski, otroški in žalni klobuki. Prevzemam vsa moderniziranja kakor tudi izgotovitev senčnikov za svetilke in blazine za divane po najnižji ceni. 4-4 Mai*y Sinolniker- Tiska in izdaja Zvezna tiskarna, — Odgovoren za iaiojalelja, tiskarno in redakcijo Milan Čitina « Celju. Stanie hranilnih v!og nad Din 75,000.000'-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 9,000.000—. ^V^B^^BH^r ^^^¦^¦^^^H^ ^bpS /yN^H ^^^^^R^^^^Br ^^^^Q ^^^9^& ^BflS^n^&^^B BBxHv^aaa^' ^UeSB^B* ^^^^B^Hbb^^ ^^aaBBHaV^ Ib^H bhbV b^bV ^bbb ^b^^V ^b^bb ^^bb^ddS^ ^BBB^rBBBV ^VHI^Vb^bb B8G8 ^^b^bb^Hbbbi bb^B U lastni paiači Narodni dom