Leto XY. V Celju, dne 10. oktobra 1905. 1. »a. — Stev. 80. DOMOVINA Uredništvo je r Schillerjevi cesti št. 3. — _ Dopise blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 Ktoni. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 Tin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Ustanovni občni zbor »Slovenske sokolske zveze". (Nadaljevanje.) Dr. Kušarju odgovarja povsem stvarno dr. Treo starosta ,,Goriškega Sokola". Pričetek današnjega zborovanja je pokazal jasno, da ni med nami soglasja, da ste se prijavili dve struji, ki delujete za svoje kandidate. Dr. Kušar je rekel, da mora biti bodoči starosta odločen pristaš narodno-napredne strank®. Oba kandidata dr. Murnik in dr. Ravnikar sta naprednega rdišljenja. Zato sem mnenja, da se naj dovoli pri volitvah popolna svoboda in prostost (burno odobravanje). Odločno bi bil za to, da bi se izvolil za starosto dr. Tavčar, ker bi bil to glasen protest proti rovarjenju gotovih ljudi proti sokolstvu in ker bi bil to krepak odgovor na njihove napade ter dokaz, da se sokolstvo ne da vreči pod noge. Dr. Murnik si je pridobil za razvoj slovenskega sokolstva nevenljivih zaslug, to priznava vsakdo (Pritrjevanje), a ker mu stoji nasproti drugi kandidat, ki tudi ni klerikalec, naj odločijo med njima listki. Odločno p.i mora ugovarjati mneni-i br. dr. Kušsrja, jim se ne more enačiti noben drugi. Kdor "pa za to, da se vodi slovensko sokolstvo t sokolskem duhu bo volil našega brata Murnika. (Ploskanje na eni. ugovori na drugi strani). (Dalje prihodnjič.} I. vinotok v Brnu. In zopet je tekla na avstrijskih tleh. na tleh ustavne države slovanska kri. Zopet si je imela zgodovina narodnega boja zaznamenovati v svojo kroniko eno onih črnih dejanj, ki jih kopiči narod kulture, narod nedotakljivi in nedo-sežni, dan za dnem v vedno večji meri. „Bojimo se Boga, a sicer nikogar na svetu!" ta ponosni napis je blestel z „Nemškega doma" v Brnu nasproti gostom, ki so prihajali na nemški ljudski shod dne 1. t. m. A prav jasno se je pokazalo v minolih dneh, da bi bili s polnim pravom nabili desko z napisom: „Ne bojimo se Boga, ne spoštujemo postav in zakona, ni nam sveto zasebno premoženje,, — ali bojimo se Slovanov!" Kakor tudi poročajo nemški listi široko-ustno o „krasno uspeli manifestaciji" nemškega naroda proti češkemu vseučilišču v Brnu. vendar skrito, med vrstami, dajo čutiti, da si niso nikdar mislili, da bode v očigled silni, impozantni manifestaciji češkega naroda njihov shod uprav izginil. Hoteli so pokazati, da je Brno nemška last, do katere Čehi nimajo absolutno nobenih pravic, a pokazalo se je minolo nedeljo, da je Morava in z njim Brno od davnine last onega naroda, ki si je s svojo pridnostjo in žilavostjo vedel zasigurati ta tla. Zadnjo nedeljo ni bil navaden brezpomemben dan dveh shodov, bil je dan boja za mesto Brno. In Brno je in bode češko! Dasi še v nemških rokah, vendar razpada nemško gospodstvo vsled vztrajne delavnosti Čehov, razpada in poka na vseh konoih. In ne bo minilo desetletje, da bode raz mestne hiše brnske plapolala češka zastava. Po nemških poročilih samih na nemškem ljudskem shodu ni bilo do 30.000 ljudi, dasi so zbobnali nemškega naroda od vseh krajev, celo iz Štajerske. Čehov pa je bilo zbranih, in to večinoma iz Brna ter Moravske nad 50.000- Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbino ter _ od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Tako se je pač jasno pokazalo, kje je moč, kje je sila in kje je nemško Brno. Kakor omenjeno, je Moravska v pretežni, večini češka dežela. A volilni sistem je tako umetno sestavljen v korist Nemcev, da si slovansko prebivalstvo vkljub največjim naporom ne more priboriti v rodni svoji zemlji svobodnega razvoja in ravnopravnosti. ne more priboriti veljave, ki mu gre po njega številnosti davčni moči in inteligenci. Desetletja že traja boj Čehov za drugo češko univerzo v Brnu na Moravskem. V desetletjih težkega in hudega boja je znala vlada na umeten in nasilen način ohraniti nemško premoč na Moravskem. Pred leti je borba za češko vseučilišče navidezno ponehala, ko je vlada pod pritiskom ra'zmer ustanovila češko tehniko v Brnu. A baš v zadnjem času se je boj vnel s tem hujšo silo in dosegel minolo nedeljo svoj višek. Poročali smo že o shodih, ki sta se vršila tega dne v Brnu. Nemci so hoteli pokazati vladi, da je Brno nemška last in da ne pripuste nikdar, da bi se Čehom še dovolila tam kakšna trohica pravice, ili protestirali so proti nsNnovitvi eoške univerze v Brnu. A pbenem so sklicali Čehi shod. na katerem bi naj češki narod manifestoval za brnsko češko vseučilišče. Nemški protestni shod je pokazal, na kako slabih nogah sloni nemštvo na Moravskem. ker se je javno zatrjevalo na tem shodu, da je moravsko ter vse avstrijsko nemštvo v skrajni nevarnosti, če se ustanovi vseučilišče v Brnu. Toda čez vse fraze raznih nemških govornikov preidemo ravnodušno in hladnokrvno, ne pa čez dejstvo, da je tega dne tekla na avstrijskih tleh sredi češke zemlje slovanska kri. In kdo je bil kriv? Krivi so oni razgrajači in pod-pihovalci. ki so provocirali češki narod, krivi so nemški poslanci, ki so javno pridigovali uboj in rušenje, med njimi v prvi vrsti celjski Pommer. Ta je dejal, da bodo Nemci v slučaju ustanovitve češke univerze v Brnu znali uporabiti ista sredstva kot so jih uporabili'v Inomostu pri italjanski fakulteti, to se pravi, da jo bodo razrušili do tal. Popolnoma naravno in neizogibno je bilo, da so taka in še hujša izzivanja oholega nemštva razburile češki narod, osobito ko je videl, da se napadajo Čehi brez povoda na ulicah, razumljivo je. da jim je zavrela kri, da so se razvnele strasti in da je moralo priti do onih krvavih dogodkov, pri katerih je padel češki delavec Pavlik kot žrtev nemških izzivanj. Policija mesta Brna je brezobzirno, da. živinski sekala v češke vrste, in ko je bila preslabotna, da ukroti razgorele strasti, je bilo poklicano vojaštvo, ki se je z nasajenimi bajoneti vrglo na množico. In zgodilo še je, da je bil češki delavec Pavlik, ki je stal popolnoma miren na strani, od dveh bajonetov preboden, da se je zgrudil, in da je na tleh ležečega zapovedujoči kadet še s sabljo udaril po glavi. Naj se je zgodilo to slednje iz kakoršnegakoli povoda, dejstvo je, da je tekla v Brnu za češko vseučilišče, za češke pravice češka kri. in to edino vsled brezprimerno podlega, oholega nastopanja pogrezajočega se Nemštva. Sveta je ta žrtev češkemu narodu, to se je po. kazalo ob pogrebu padlega, ki ga je do 20.000 ljudi spremljalo k zadnjemu počitku. In svet ostane spomin na padlo žrtvo vsakemu zavednemu Čehu, rn novih moči v nadaljnem tem kru- tejšem boju bodo srkali Čehi iz tega spomina. Na tleh. kjer je tekla kri priprostega delavca za češko stvar, se dvigne nekoč ponosno poslopje, češko vseučilišče. Pride čas. ko bode češki narod toli silen in močan, da bode dosegel svoje vseučilišče tudi preko in brez Nemcev. V tem mnenju soglašajo češki listi, oziraje se na dejstvo, da se češko meščanstvo jaČa vedno bolj, da je minul oni čas, ko se je vsak novo nastanivši?se obrtnik in trgovec odtujil svojemu narodu. Da bi umeli posnemati Slovenci zgled Čehov! Domače in druge vesti. — Vinska trgatev „Slovenskega delavskega podpornega društva v Celju" je uspela nad vse sijajno. Prostori ,.Skalne kleti"' so bili natlačeno polni. Pogrešali pa smo marsikoga izmed onih, ki bi pač morali priti. — Kdor pozna Celje, kdor pozna razvoj narodnega življa v Celju in okolici — ta ve kaj poipeni naše delavsko društvo za širjenje in utrjevanje narodne misli! In vendar, kako naj razumemo to nečuveno postopanje „naših višjih", da se nas tako dosledno izogibajo, da si ne upajo preživeti med nami in z nami par uric veselo odkritosrčno, prijateljsko? Sami smo bili, naša prireditev je bila sijajna. Pevci so nam zapeli pod vodstvom g. dr. Pegana celo vrsto točk tako dovršeno, kakor nismo pričakovali. Z veseljem smo pozdravili v svoji sredi zastopnike delavskega pazniškega društva iz Trbovelj. Kakor naši slovenski veljaki, tako je pozabila na nas tudi slavna narodna godba, šele ob 9. uri zvečer se nam je posrečilo je spraviti nekaj skupaj. Kaj je vzrok — ne vemo? Gmotni vspeh vzlic velikanski vdeležbi ni najboljši, zadovoljni pa smo z moralnim vspehom. Bil je to naš praznik, navduševali in veselili smo se z onimi, ki se nas ne izogibajo, ki nas ume-vajo, ki vedo ceniti naše stremljenje in naše delo! — Umrl je tukaj dne 4. t. m. po dolgi in mučni bolezni v starosti 77 let brivec Ivan Perisich, rodom Italijan, ki je izvrševal svojo obrt v Celju blizu 40 let. — Vrat si prerezal in s tem usmrtil se je v gošči pod sv. Jožetom 7. tlm. sotrudnik celjske modne trgovine Krickovih dedičev Alfred Kaiser. Bil je, kakor se govori, v kazenski preiskavi zarad nekega nravstvenega hudodelstva. List celjskih razbojnikov pravi, da je bil „vsestransko jako priljubljen". To velja seveda samo za kroge, katerih glasilo je „D. \V". Brzojavili so ta samomor tudi v graške liste in mu nečejo vedeti vzroka. Oje pobilo na tla. Konj tukajšnjega mesarja Pleterskega se je v soboto splašil in nevarno poškodoval uslužbenca pri Adlerju Franca Bračič. Konj je pridivjal z vozom iz Gosposke ulice. Na voglu Hočevarjeve hiše je pobilo oje nesrečneža, — ki je ravno pritrjeval neke lepake — na tla. Nevarno ranjenega so prinesli v splošno bolnico. Čuditi se moramo, da konj ni storil še večje nesreče, ko je bil ves trg natlačen poln ljudstva kakor je to ob tržnih dneh. — Samomor na straži. V soboto 7. oktobra vstrelil se je domobranec Bračič doma iz Moravske. Ob 2. uri popolnoči je nastopil stražo, pa že 15 minut pozneje se zasliši strel. Našli so ga v nekem jarku sedečega s prestreljeno glavo. Vstrelil se je s svojo vojaško puško. Bračič se je kazal že poprej v vojašnici razburjenega in nemirnega. Vzrok samomora ni znan. — Utonila je v soboto dne 7. okt. dve in pol leta stara hčerka železniškega delavca Golav-šeka. Padla je v neko lužo pred hišo in v tej utonila. — Snaženje uradnih prostorov c. kr. davčnega oddelka v Celju. Dne 12., 13. in 14. vinotoka 1905 vrši se snaženje uradnih prostorov c. kr. davčnega odelka v Celju. V tem času ni nikakšnega občevanja za stranke, izvzeto nujne opravke, ki se ne dajo preložiti. — Strašanska naglost političnih oblasti. Iz Slovenske Bistrice nam je došla iznenadljiva vest, da se je 4. tega meseca dostavil tamoš-nji čitalnici odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru, s kojim se dovoljuje uprizoritev diletan-tiške predstave pri veliki narodni slavnosti dne 27. avgusta t. 1. in sicer s pristavkom, da se naj drugokrat take predstave prirede še le po zadobljenem dovolilu. 18. avgusta, tedaj 9 dni pred slavnostjo, se je prošnja vložila in od okrajnega glavarstva takoj odposlala na namestništvo. In poldrugi mesec je potekel, predno je došla rešitev. akoravno se je prošnja tikala čisto nedolžnega igrokaza! Potem pa se še grozi s kaznimi, ako se ni zaradi te neodpustljive počasnosti celi slavnostni spored vrgel. v koš in se ni s slavnostjo počakalo, dokler so gospoda blagovolili rešiti tako primitivno prošnjo! Gospodje, poslanci vzamite v roke veliko metlo in obračunite enkrat z gospodi, ki nas hočejo na tak način za nos vleči! — Izjava. Ker ne maram na podle napade „Gr. Tagblatta", „Deutsche Wacht" in ptujskega „Štajerca" posebej odgovarjati izjavljam sledeče: Kdor mi dokaže, da sem rekel: otroci bodo na nemški šoli kri pili, tistemu plačam 1000 kron. Ravnotako izplačam 1000 kron nemškemu krajnemu šolskemu svetu, ki se je baje radi mene razdružil, če mi dokaže, da sem na prižnici rekel besede: vsi otroci, ki obiskujejo nemško šolo, ostanejo osli svoje žive dni. Ivan Hribar, katehet na nemški šoli v Vojniku. , , — Braslovče. Krajnemu šolskemu svetu v Braslovčah je bil zopet*izvoljen enoglasno načelnikom vrli in odločni narodnjak g. Jože Omladič posestnik v Polčah. Disciplinarna preiskava proti okrajnemu glavarju g. Čapeku je dokazala, da so bila vsa nemška natolcevanja proti njemu lažnjiva. — Trbovlje 7. oktobra. Vodjo tukajšnjih socijalnih demokratov, »Ivana Mlakar j a^so orožniki včeraj zvečer prijeli zaradi poneverjenja in ga odpeljali v zapor: Pri zadnji volitvi v štajerski deželni zbor je bil Mlakar kandidat socialnih domokratov, a je pri volitvi propadel. — Iz Radinec. Tatje so vlomili v noči 6. oktobra v hišo g. Jak. Zemljiča v Radencih in odnesli obleko, perilo in nekaj posteljne oprave. Vsega vkup v vrednosti nad 300 K. Tatovom se je sledilo do železniškega mosta v Radgoni, iz časar se skiepa. da so bili tatovi cigani, in so tem tudi že na sledu. Skrajni čas je, da se jih vlovi. da ne bodejo napravljali toliko strahu in škode prebivalcem celega murskega polja. — Poroka. V sredo, dne 11. t. m. se poroči v Središču gospod Miroslav Šprager, učitelj v Št. Ilju nad Mariborom z gdč. Marico Majceno-vičevo iz znane narodne rodbine. Srčno častitamo! — Kot priznanj« za zaslužno delovanje na polju čebeloreje je dovolil štajerski deželni šolski svet g. Simonu Šalamon, nadučitelju pri Sv. Martinu pri Slovenjem Gradcu 20 kron. — Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah se je ustanovila ,.I. štajerska trtničarska zadrtfga". kateri iz srca želimo, da bi dobro napredovala v občno korist slov. naroda. Pri tej priliki se opozarja, da imajo tu kajški trtničarji mnogQ dobro vkoreninjenih trt raznih vrst na prodaj. Ker pa še zadruga letos v popolnem obsegu ne more delovati, se naznanja naj se odjemalci oglase pri posameznih trtničarjih. Imena istih in vrste trsja se lahko tu zvedo. — ,.Deseti braj&.v Ljutomeru. Čitalnica pripravlja za zadnjo tretjino t. m. £o Veliko narodno igro, na kar že sedaj opozarjamo. * — Osebne vesti. Cesar je odlikoval deželno-sodne svetnike gospode: Leopolda Žužka v Postojni, Danijela Šuflaja v Velikih Laščah in Tom. Ein-spielerja v Ljubljani z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda, deželnosodnemu svetniku g. Juliju Polcu je podeljen naslov in značaj višjega deželno-sodnega svetnika, pisarniškemu predstojniku v Ljubljani g. Jožefu Hočevarju je pa podeljen zaslužni križec s krono. — Na II. državni gimnaziji v Ljubljani so postali suplentje gg. Franc Gnezda, Pavel Holeček in Ivan Lokar. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela dne 27. septembra 1905 ob 3. uri popoldne svojo 164. , vodstveno sejo v družbinih prostorih ,,Narodnega doma". Navzočni: Tomo Zupan, prvomestnik; dr. I. M. Hribar, blagajnik; Lnka Svetec, podpredsednik: dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic in Anton Žlogar, tajnik. Svojo odsotnost sta opravičila ljubljanski podžupan dr. Dra-gotin Bleiweis vitez Trsteniški in veleposestnik dr. Pavel Turner. Temeljito se je razpravljalo vprašanje o nameravani ljudski šoli v Št. Jakobu v Rožu. Sklenilo se je otvoriti paralelko v 1. razredu družbine dekliške šole pri sv. Jakobu v Trstu, v kojo svrho se najmejo posebni prostori. Tudi se je sklenilo, da se čisti dobiček podružničnih veselic ne more vštevati za pokroviteljnino, ker bi to nasprotovalo smislu družbinih pravil (§ 4b). Na novo kreirano drugo vrtnaričino mesto na Savi se je imenovala gdč. Ivanka Kasteliceva iz Ljubljane; za tudi novootvorjeni vrtec na Jesenicah pa gdč. Valentina Mally-jeva iz Tržiča. Ko so se rešila še nekatera upravna vprašanja, postavilo se je na dnevni red prihodnje seje poročilo o ustanovitvi preskrbninskega zaklada za družbino posvetno učiteljstvo. — Zimski kurzi za stavbne obrtnike na c. kr. umetnoobrtni strokovni šoli v Ljubljani se prično, kakor se nam poroča, dne 3. novembra. Tem kurzom je namen, pomočnikom (in eventualno tudi mojstrom) zidarskega, tesarskega in kamnoseškega obrta podajati ono znanje in one spretnosti, ki so podlaga za boljše in vspešnejše izvrševanje teh obrtov. Osobito pa imajo kurzi tudi še namen, pripravljati pomočnike za zakonito predpisane mojstrske izpite v stavbnih obrti h. Zimski kurzi se za vsakega izmed navedenih obrtov dele v dva tečaja, ki trajata vselej po 5 mesecev in se pričneta 3. novembra, končata pa 31. marca. Poleg računstva in prirodopisja se poučujejo v kurzih vsionistavbno-tehniški predmeti, ki so v dosego označenega smotra potrebni. Pomočniki in mojstri, ki se iz enega ali drugega vzroka ne morejo vdeležiti pouka v vseh predpisanih predmetih, in ki žele svoje znanje izpopolniti le v nekaterih točkah, se sprejemajo kot izredni učenci (hospitantje), dokler je kaj prostora na razpolago. Pouk je brezplačen, pač pa je pri vstopu odšteti vpisnino 8 kron, za katero pa obiskovalci dobivajo vse risarske potrebščine brezplačno od zavoda, Obiskovalci k u r z o v morejo dobiti ustanove v mesečnih zneskih od 20 do 40 kron. Za vstop je treba prosilcu dokazati, da je star 18 let in da se je izučil zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega obrta. Prednost imajo pro- : silci, ki so dovršili kako obrtno nadaljevalno šolo. Na take se tudi pri oddaji ustanov najprej ozira. Zglasila za vstop se sprejemajo v drugi polovici mesteca oktobra pri ravnateljstvu šole. — Za Strossmayerjev spomenik se je dosedaj nabralo na Hrvatskem in v Dalmaciji 26.000 kron. — Cel občinski zastop se je, kakor poročajo. izselil iz neke vasi v Galiciji tekom letošnjega poletja v Ameriko. Zato je bila vlada prisiljena, nastaviti vladnega komisarja in mu poveriti začasno upravo občinskih poslov. — Sredstva za razširjevanje nemške kulture. Poslanec Klofač je prinesel v državno zbornico velik zaboj napolnjen z žebli in večjimi in manjšimi železnimi kosi. katere so Nemci prinesli seboj k shodu v Brno, da bi stem ^pozdravili" Čehe. Slovanski poslanci so si ogledali to zanimivo zbirko. — Prestavljena sta sodna adjunkta Anton Kuder iz Mokronoga v Črnomelj in Martin Zvvitter iz Črnomlja v Mokronog. — Poročali smo, da so se na zadnjem nemškem ljudskem shodu v Brnu izjavili tudi nemški konservativci in nemški krščanski socijalci proti ustanovitvi češkega vseučilišča v Brnu. Z ozirom na stališče teh dveh strank je češka katoliško-narodna stranka naznanila, da se_ ne udeleži avstrijskega katoliškega shoda in Čehi, ki so že prevzeli referate za ta shod. so odložili poročila. — t Profesor Fran Marn. V četrtek je umrl v Topuskem pri svoji hčerki prof. Fr. Mam Pokojnik je bil Slovenec in je prišel že pred vec desetletji na Hrvatsko. Marn je bil profesor na zagrebški gimnaziji, bil je delaven tudi na litera-turnem polju, pridobil si se zlasti zaslug na polju šolske literature. Lahka mu bratska žemljica hrvatska! ^ ..... f ^ ,,,, ; , — Prihodnje usposobljenostne preizskuš-nje za obče ljudske in meščanske šole se prično pred c. kr. izpraševalno komisijo v Gorici dne 6. novembra 1905. ob 8. uri zjutraj na c. kr. učiteljišču. Pravilno opremljene prošnje za pripust je predpisanim službenim potom pravočasno vložiti, tako, da bodo do 20. oktobra 1905 v rokah c. kr. izprašev alne komisije. — Imenovanje v šolski stroki. Izredni profesor dr. Vladimir Milkowicz je imenovan profesorjem zgodovine vztočne Evrope na vseučilišča v Černovicah. Dr. Milkovvicz je živel svoj čas v Ljubljani in je priobčil več razprav, med temi tudi o kranjskih samostanih. — Deželni šolski nadzornik dr. Kari Tumlirz v Černovicah je prideljen deželnemu šolskemu svetu štajerskemu na mesto upokojenega Linharta. — Prihodnji nadškof goriški. Dunajski krščanskosocijalni listi poročajo, da postane tržaški škof Nagi, kot Jordanov naslednik nadškof v Gorici, goriški prošt dr. Faidutti pa škof v Trstu. — Poročil se je dne 8. oktobra češki dež in državni poslanec dr. Baxa z gospico Amelijo Jurkovičevo, hčerko bivšega župana mesta Opatije, v cerkvi sv. Jakoba v Opatiji. — Nesporazumljenje. Povodom letošnjih vojaških manevrov se je v Piseku predstavila vsa honoracija okraja: Župani, uradniki, učitelji, župniki itd. Cesar je po svoji navadi vsakega posebej i nagovoril. Nekega gospoda med njimi je vprašal: J ,.Kako velik je vaš uradni okoliš?" — „Veličanstvo, 33 let." Smeje je vprašal cesar dalje: ,.Imate pač mnogo posla?" — ,.Veličanstvo, kakor je pač temperatura." Smeje je stopil cesar naprej, zakaj uganil je, da je govoril z napol gluhim. -Sličen slučaj se pripoveduje o bavarskem kralju Ludviku I., ki je bil tudi močno gluh. Nekega dne je govoril v Ašafenburgu z neko slovečo igralko ter jo vprašal: „Ali ste omožena?" — Odgovor: „Ne, veličanstvo!" — Kralj: „ Koliko otrok imate?" — Odgovor: „Nič, veličanstvo!" — Kralj: „No, tudi tem otrokom bom dober oče!" — Kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev se skliče kakor se nam poroča iz Belgrada, sredi tekočega meseca v Belgradu. Dotična vabila se te dni razpošljejo jugoslovanskim književnikom ia časnikarjem. Na tem kongresu se ima, kakor čujemo, ustanoviti zveza jugoslovanskih književnikov in novinarjev. Ker bi bila ta zveza zgolj stanovska, bi je tudi naša vlada ne mogla zabraniti, kakor tudi ni prepovedala, da bi avstrijski podaniki ne smeli biti člani mednarodne časnikarske zveze. Petnadstropno poslopje se porušilo v iakaji na Ruskem. Pod razvalinami je zasutih 100 delavcev. Dosedaj so izkopali sedem ičpv. — Nova razsodba v zadevi zakona posl. «]fa se je izrekla minolo sredo. Kakor znano, i|l' že lani ločen zakon med Wolfom in nje-ijženo, rojeno Stepischneggovo u Celja. Takrat Jodišče obsodilo Wolfa v plačevanje preživ-lega doneska, češ. da je krivda le na njegovi ini. A Wolf je sedaj prinesel sodišču dokaze, Kodi njegova boljša polovica v moralnih ozirih [bila mnogo boljša od njega. Sodišče je raditega lilo zakon vsled obojestranske krivde. V uteme-panju je rečeno, da se je izkazalo, da obna-uje \Volfove žene ni bilo takšno, kakoršno se leva od krepostne žene. Imela je razmerja z feimi moškimi, in našla so se pri njej tudi ma. ki jo postavljajo v prav slabo luč. Vložil . je priziv. Ako sodba obvelja, ne bode poteč Wolf imel preskrbovati svoje žene in zato stre. Društveno gibanje. — Kmetijsko bralno društvo v Krčovini . Ptuju vabi tem potom društvenike in sploh jjatelje društva na redni občni zbor, koji se Si v nedeljo 15. oktobra 1.1. ob 4. uri popoldne gostilni g. Jakoba Potočnika na Stukih.' Po ičnem zboru je petje in šaloigra. K mnogobrojni iležbi vabi uljudno odbor. Podporno društvo za slovenske visoko-ce v Gradcu ima v četrtek, 12. oktobra t. 1. 8. uri zvečer v hotelu „Steirerhof" (prej tadt Triest"; vhod z ulice Gleisdorferstrasse 2 tleh na levo) svoj 9. občni zbor s sledečim jredom: 1. Poročilo odborovo o delovanju v ošlem šolskem letu; 2. eventualne volitve; eventualni predlogi. Vsi prijatelji društva so obro došli! Odbor. — Slovensko društvo „Domovina" v Jradcu priredi dne 15. vinotoka ob 5. uri po- loldne tretjo vinsko trgatev s plesnim venčkom n šaljivo pošto ter z raznovrstnimi zabavami v vorani gostilne M. Pšeničnika „pri Avstrijskem voru" (..zum Osterr. Hof", Georgigasse na voglu nnenstrasse). , — Občni zbor podpornaga društva za slo jnske visokošolce v Pragi se vrši v soboto, ne 14. oktobra t. 1. ob 7. uri zvečer v regtav-iciji „Mercur" v Pragi. Gospodarstvo. ed Trenjem naj bo klet dovolj topla. Letos se nam je pritoževalo mnogo vino-adnikov, da se jim vino noče včistiti in se edno moti. Marsikoga preplašilo je spomladi in ,di poleti novo vrenje v vinu in ni si znal sveta, d kod je to prišlo. Da se je vino vedno motilo pričelo v drugič vreti, leži vzrok v tem, da se v jeseni v moštu razkrojil radi prenizke to-ote ves sladkor in je pričel, ko se je klet omladi razgrela, vnovič vreti. Kakor lanska en, je tudi letošnja radi deževja precej hladna, ito moramo biti letos bolj oprezni, da se nam dogodi kakor lani. V prvi vrsti skrbimo, da ne tržemo v pre-adnem vremenu. Mošt iz grozdja, ki je potrgano no zjutraj, bo vselej bolj počasi vrel nego iz rozdja. ki ga tržemo popoldne. Najbolje skrbimo, bo vsaj v kleti, kjer mošt vre, dovolj toplo. ,jbolj primerna toplota v kleti za časa burnega ija je od 15 do 20°C. Da dosežemo V moštu loto, priporočamo, da se vrelna klet ob vrenju , preveč ne odpira. Osobito po noči naj bo io zaprta. Ako ne pridemo z zapiranjem do iljenega namena, moramo zagreti klet s po-:jo peči. Kadar kurimo peč, denimo okoli nje plašč iz desk (špansko steno), da ne bo lijala gorkote naravnost na blizu ležečo poti, marveč klet enakomerno grela' Pod plaščem ira biti seveda dovolj prostora, da prihaja zrak peči. Kdor je bil v šoli, kjer rabijo povsod to ;no, zna, kaj mislimo. Čimbolj mrzel je mošt, ibolj močno je kuriti. Če ne moremo s kurjavo i primerne toplote, segreti moramo en del ita v snažnem kotlu na 40 °C (da je moren) mošt je vliti potem k ostalemu. To delo lavljati je toliko časa, da bo ves mošt 12 do °C gorak. Nikomur pa naj ne pade na misel, da bi el del mošta tako močno, da kar vrč ter ga v bedenj. S tem bi dobil ta mošt lahko ne-:ten okus. Na drug način segrejemo mošt, če otaknemo v njega od zunaj snažno posodo, v ri se nahaja vrela voda. Seveda ne smemo niti te posode tako globoko, da se zmeša !a z moštom. deni v sod. ki si ga z žveplenim dimom močno zapuhal. Med vlivanjem mošta v sod. tega tu-patam stresi, da bo mošt plonkal in se nasrkal žveplenega dima. Ko deneš v sod do polovice mošta, zažveplaj ga vdrugič in nato napolni. Žvepleni dim (žveplena sokislina) zabrani moštu vrenje in zato se bo kmalu vsa nesnaga in tudi one glive, ki so prouzročile gnitje, vlegla na dno posode. Mošt se torej očisti. Ko si to dosegel, odtoči mošt v drugi sod ter dodaj mu drožja od najboljšega vina, ki bo prouzročilo polagoma vrenje. Kadar pretakaš, pride naj mošt čimbolj v dotiko z zrakom. Če je mošt iz črnega grozdja, deti ga moraš na dobre črne tropine. „Prim. Gosp." Pošiljanje sadja v daljne kraje. Ako hočemo poslati finega sadja v prav daljne kraje, treba nam ga je prav previdno oko-variti. Najboljši je sledeči način. Zavoj ali koš za to najprej od znotraj prav previdno olepimo z močnim papirjem. Na dno posode nasujmo sedaj za 10 cm pšenicnih otrobov. Nato polagajmo v vrsto poedino sadje, vsako posebej v pivni papir zavito. Ko je. vrsta polna, nasuje se zopet na 5 cm 'otrobov in nato položi se zopet sadje. To se ponavlja dokler ni posoda polna. Navrh se vsuje otrobov še toliko, da jih s papirjem olep-ljenim pokrovom komaj potlačimo in pokrov čvrsto pribijemo ali privežemo. Tako skovarjena jabolka ali hruške dado se prav krasne poslati v prav oddaljen kraj, brez strahu, da bi se poškodovale ali zmrznile. V za-bojčkih s pšeničnimi otrobi moremo vsakovrstno sadje, tudi nežne\hruške dolgo časa ohraniti pri najlepšem vonju in okusu. Iz gnjilega grozdja dobiš še dobro vino, če ga na sledeči način pripraviš: Grozdje, ki si ga potrgal, vrži kar v stis-ilnico ter mošt kolikor mogoče odtisni. Ta mošt Korenje, priljubljena klaja. S korenjem priporoča se krmiti posebno konje, žrebeta, krave dojnice in svinjad. Zavži-vanje korenja zabranja mnogo bolezni in čisti kri. Pri kravah vpliva korenje kaj dobro na okus in obilnost mleka, pri svinjah pa na okus mesa. Korenje ima veliko boljši okus, nego drugo sočivje, zato je vsaka živad.tudi najraje žre. Korenje se more gojiti skoraj v vsaki zemlji; gnojenje z apnom in drugimi umetnimi gnojili mu prav ugaja. Po takem umetnem gnojenju je mogoče, da ga vzraste na hektaru od 300 do 400 meterskih centov teže. Med vrstami korenja ima prednost takozvani „rumeni koren", kateri je najbolj rodoviten in vzraste najdebelejši. ■ 1 Pri sejanju korenja je najbolje, da seme zmešamo s prstjo ali pa peskom, da ga bolj enakomerno in redko nasejemo, da tako semena brez potrebe ne zametujemo. Na hektar (l3/4 orala) zemlje je dosti 3—5 kg semena, katero se v drobne jamice ali brazdice, po 20 cm vsaksebi razdeljene naseje .in nato zagrne. Korenje kali kaj počasno, zato je treba skrbeti, da se za rano v spomladi najbolje koncem sušca ali začetkom malega travna naseje. V vrtih sejejo jo na gredice. Te pripravijo že v jeseni, na spomlad pa se seme naseje kar na — sneg. Korenje seje se tudi med ozimino, katera mora biti zategadelj bolj redka. (Enako se pri nas na Slovenskem seje med mak, lan in druga sočivja). Kadar ti pridelki dozore, se požanjejo ali izpulijo in nato se korenje otrebi trave in s pletvijo mu zemlja zrahlja. Ako je zemlja rodna in jesen ugodna, še lahko kot drugi pridelek obilno dohodkov daje. C. Hosp. Politični pregled. — Državni zbor. V državnem zboru se je vršila razprava o nujnih predlogih glede splošne, enake in direktne volilne pravice. Prvi je govoril v imenu mladočeškega kluba dr. Kramaf. Naglašal je, da politični privilegiji višjih stanov državi in ljudstvu ne donašajo koristi. Država dobiva največ krvnega in denarnega davka iz nižjih slojev, treba je torej zaupanja med ljudstvom in državo, državna volja mora biti ljudska volja. Poslanec Ebenhoch je zagovarjal splošno, a pobijal enako volilno pravico — za nemški narod zahteva pravice prvorojenca. — Ministrski predsednik baron* Gauč je odgovarjal, da bi bilu v Avstriji opravičena splošna in enaka volilna pravica le tedaj, ako bi bilo rešeno narodno vprašanje. — V imenu Poljakov je grof Dziedu-szycki najodločneje govoril proti splošni in enaki volilni pravici. — Poslanec Stein je izjavil, da je predpogoj za splošno volilno pravico proglasitev nemščine za državni jezik. Pri glasovanju je bila nujnost odklonjena, za je glasovala vsa desnica razun Poljakov. Končno so se vršile še nekatere imunitetne zadeve, nakar se je prečitalo vladarjevo pismo, da se državni zbor odgodi. — Dogodki na Ogrskem. ,.Budapešti Hirlap" poroča, da je razširjena govorici med Tiszovimi pristaši v Velikem Varaždinu, da bo pozval vladar v zaslišanje grofa Tiszo. ,.Magyar Orszag" poroča, da ojačijo stoliško orožništvo z vojaštvom. Ojačenje je v zvezi s strožjim postopanjem nasproti stoliškim uradnikom in pa, ker nemeravajo izvesti novačenje. Minister Kristoffy se je razgo-varjal s sotrudnikom lista „As. Ujszeg" glede Tiszovega članka o splošni volilni pravici. Rekel -je,, da zamore večina premagati manjšino le v onih zbornica, v katerih so izvoljeni poslanci po načelih splošne volilne pravice in imajo tako za seboj večino ljudstva. Kjer nima večina za seboj ljudstva, je nasproti obstrukciji manjšine brez moči. Najboljši dokaz zato je avstrijska zbornica. — V spomin 6. oktobra 1849 so bili pri Batthya-rijevem mavzoleju, in na Košutovem grobu govori in položili so venec. Mir se ni motil. — Dogodki na Ruskem. Volitve v gosu-darstveno dumo. Ministrstvo je naročilo guberna-torjem, da morajo najkasneje 28. t. m. objaviti imenike volilcev. Zapovedalo je tudi, da se oblasti in uradniki, osobito deželni glavarji in deželna policija ne smejo vmešavati v volitve. — Balkan. Inozemski poslaniki v Carigradu so se 5. t. m/ posvetovali pri avstrijskem poslaniku baronu Calice, kako postopati proti Turčiji, da uvede mednarodno finančno kontrolo v Makedoniji. Turki so zaprli bosporskega armensko gre-gorjanskega škofa monsignora Vehabliana. Iz Belgrada poročajo, da plenijo turški vojaki ob srbski meji turške vasi, ker ne dobe hrane in plače. Boje se, da prestopijo tudi srbsko mejo in oplenijo srbske vasi. Srbska vlada se je v tej zadevi obrnila na turškega poslanika. Na zatožno klop pride nekdanji srbski ministrski predsednik Vladan Gejorgjevič, ker je v svojem spisu ,.Konec dinastije Obrenovičev" porabil zaupne spise v ministrstvu. — Posledice brnskih dogodkov bodo veliko večje, nego je bilo misliti in nego so si domišljali nemški izzivalci sami. Splošna in enaka volilna pravica je prvo. za kar bodo šli v boj zastopniki moravskih Čehov. Češka obstrukcija v moravskem deželnem zboru je neizogibna. Neizprosno in konsekventno se bo izvajalo geslo: „Svoji k svojim!" Vse to je početek najhujšega narodnega boja, kakoršnega doslej ni bilo. Mesta, trgi in dežela — štiri petine moravske zemlje se združijo v tem boju v silno falango, da tako podajo revanžo za nasilnost v Brnu. Vse stranke moravskih Čehov so se izrekle solidarnim v tem boju! — Izgredi v Brnu in njihove posledice. V četrteh zvečer so bile razpostavljene v Brnu štiri stotnije v,ojakov — a bilo je vse mirno. Češko prebivalstvo na Moravskem je začelo bojkotirati nemške trgovce in obrtnike. Občinski sveti češki prepovedujejo obisk sejmov nemškim in judovskim trgovcem! Nov češki list „Ljudska straža" bo priobčeval imena onih Čehov, ki kupujejo pri Nemcih. Nemci se boje posledic, ki so jih izzvali s svojim surovim postopanjem. — Pogreb češkega delavca Pavlika, ki je bil pri zadnjih krvavih dogodkih "med Cehi in Nemci v Brnu od nemškega vojaštva z bajonetom prehoden, in ki ga je na tleh ležečega udaril kadet Toman s sabljo črez glavo, je bil veličasten. Udeležilo se ga je do 20.000 Čehov. — Nemiri na Japonskem, ki jih je izzvalo hujskajoče časopisje proti mirovni pogodbi z Rusijo, je končno ponehalo. Tajni carski svet je mirovne pogoje odobril. — Sedaj mislijo Japonci v prvi vrsti na izboljšanje svojega denarnega položaja, ker japonski dolgovi bodo znašali, ko se povrnejo vsi vojaki na Japonsko, 2500 milijonov jenov. — Maršal Ojama, ki se je kot vrhovni japonski poveljnik v minoli rusko-japonski vojski proslavil z velikimi zmagami nad Rusi, je, kakor trdi general Korostoscev, rodom Finec. Njegovi rojaki žive v Narvi ter imajo zveze z visokimi japonskimi častniki. Radi nekega zločina je ruska vlada Ojamo prognala na otok Sahalin, odkoder je pa pobegnil na Japonsko. Ojama je baje finska beseda in pomenja močvirje. — Novim poveljnikom avstrijsko - ogrske bojne mornarice je imenovan podadmiral vitez Jedina. — Moskovski vodovod zastražen. Ker so pričeli stavkati uslužbenci moskovskega vodovoda, je zastražilo vojaštvo vodovodne naprave, — Transport ruskih vojnih ujetnikov na Rusko. Ruska vlada je sedaj sklenila, da prepelje ruske vojne ujetnike na ruskih ladjah v Vladivostok, od tam pa po železnici v domovino. — Moskva. Tu so bile velike demonstracije štrajkujočih črkostavcev, katerih so se udeležili tudi drugi delavci in dijaki. Vojaki so večkrat razgnali izgrednike, a vedno so se skušali zbrati na novo. Razun črkostavcev štrajkajo tudi delavci tobačnih tovarn in električnih železnic. Listi ne izhajajo. Pričakovati je generalnega štrajka vseh tovarniških in železniških delavcev. — Zakaj so zaprli moskovsko vseučilišče I Moskovsko vseučilišče so začasno zatvorili, ker so se udeležili nekega dovoljenega shoda vseuči-liških slušateljev tudi stavkujoči črko-stavci in drugi delavci ter dijakinje. — Množica; kakih 3000 oseb močna, je vdrla na vseučilišče in napolnila dvorano. Rektor je nato pozval vseučiliški odbor, ki je sklenil, da se vseučilišče začasno zapre. — Čudni ideali lepote. Skoraj vsak narod ima svoje posebne ideale lepote. Japonske žene se smatrajo-za lepe, ako imajo pozlačene zobe, v Indiji dajejo prednost rdeče pobarvanim zobem. V Grenlandiji si barvajo ženske obraz z modrimi in rumenimi barvili. Kitajke morajo imeti majhne noge, ako hočejo biti lepe, ter se v ta namen podvržejo mukam. V "Perziji je orlovski nos znak lepote pri moških in ženskah, in v vladarski rodbini z več sinovi je že večkrat odločevala oblika nosu. Rdeči lasje so v Perziji nekaj groznega ter jih vedno barvajo. Na Turškem pa so nasprotno rdeči lasje višek lepote, in ženske si svoje črne lase. redno barvaja. V nekaterih deželah potlačijo matere svojim hčeram nosove, da jih narede privlačne, drugod zopet devajo glave novorojencev med deske, da postanejo podolgovate ali štirioglate. Na Kitajskem, kjer- je največ oči ozkih in dolgih, se smatra majhno, okroglo oko za posebno lepo. Kitajske deklice si pulijo obrvi, da so posebno lepe. Turkinje si poslikavajo obrvi z zlato barvo, kar vpliva posebno zvečer baje nenavadno. — Po čem se cede sline Italijanom J Mestna občina tržaška je poslala italijanskemu državnozborskemu klubu pismo, v katerem izjavlja željo, naj dovoli vlada, da se ustanovi v Trstu italijansko vseučilišče na stroške tržaške in drugih italijanskih občin. Minoli petek so vložili ital. poslanci tozadevni nujni predlog. Gotovo je, da ta predlog propade. Višek nasilstva in brezpravnosti bi bil, da bi morali Slovani v Primorju zdrževati poleg množine italijanskih ljudskih in srednjih šol še laško vseučilišče, dočim so njihovi otroci brez pouka v materinskem jeziku. — Car Nikolaj II. in otroške igrače. Dasi ima ruski car baš sedaj toliko skrbi, kakor noben drugi vladar, vendar si najde časa, da komponira igrače za svoje otroke. Nedavno je narisal zeleno kačo s pikami, da se je po sliki izdelala igrača za sina prestolonaslednika. Pri tem se je strogo pazilo, da se niso rabile strupene barve, ker ima enoletni hetman vseh kozakov še navado, da nese vsako stvar v usta. Sploh se car čuti najsrečnejšega v krogu svojih otrok, s katerimi se po otročje igra. — Žrtva predrznosti. V Cvitavi se je nedavno produciral na vrhu cerkvenega stolpa plezalec K, Beroušek ter nosil na hrbtu 491etnega oženjenega krovca A. Friedla. Ko je po končani produkciji Friedl zapustil akrobatov hrbet ter se prijel za rob ob stolpu, se je rob odtrgal in Friedel se je prekupicnil v strašno globočino, kjer je takoj obležal mrtev. Loterijske številke. Gradec, dne 7. oktobra 1905: 20, 34, 72. 43. Dunaj, „ „ „ „ 89, 69, 82, 5« Kupujte narodni kol Proda se sedanja žendar. kasarna v Juršicih, obstoj 3 izb, kuhinje, shrambe in kleti, pripral peka, mesarja ali kacega obrtnika, Prodaja v nedeljo 29. okt. t. I. predpo Kraj. šol. svet Sv. Lovrenc v! dne 7. oktobra 1905. Pridna in poštena prodajal izurjena v špecerijski in manufakturni sd želi spremeniti svoje mesti C. ponudbe na upravništvo „Domovine" pod j „ prodajalka". (d Zacinjenje in popravila vsake vrste Kf točno in ceno. -ma Listnih uredništva Vsem prijateljem in znancem, osobito svojim ožjim drugom veselih dni. ki leže za nami kot večnolepi spomini, kličem danes svoj zadnji fantovski pozdrav. CELJE, dne 10 viflotoka 1905. ' Vekoslav Spindler. majhna, dobro idoča se priporoča p. n. naročnikom za1 vsa v njegovo str spadajoča dela kaker za vsakovrstno moa ranje parnih kotlov, za parne stroje barvarijah, belilnicah, kožarnah, tov nah za sveče in magarin itd., paro«j k vodovode v bakru in železu. 1 fj0 (238) 50-44 radi rodbinskih razmer v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem tik cerkve in šole pod prav ugodnimi pogoji. — Blag'© vse novo. ,07) Ponudbe na upravništvo ,.Domovine". 3—i Najprimernejša darila za godoVe, = birmo itd. 50 = Min fceachte dle Fabrikmarke. W SmgerCo.NahmaschinenAct.Ges. . . . , , ,. ----i za domačo porabo m obrtne sVrhc Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko. | ysajj{ yrs|8 Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje — tvornosti ter so vsakomur v uporabo. — Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih 1 modernega in umetnega vezenja - Singerjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delniška družba šivalnih strojev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -55 Odgovorni urednik in izdajatelj Vekoslav Spindler Zvezne tiskarne" v Celju. — Jan Kubelik, znan češki virtuoz na gosli, odpotuje* še letos v Ameriko, kjer priredi 80 do 100 koncertov, za kar dobi najmanj 1 milijon kron. Iz Amerike potuje v Avstralijo, kjer priredi 42 koncertov ter dobi 320.000 kron. Med Bolgarijo in Srbijo se baje sklene vojna konvencija. Obe državi sprejmeta v principu avtonomijo Makedonije in izzoveta skupno med Makedonci takšne dogodke, da bo Turčija prisiljena prijeti za orožje ter jima napovedati vojno. V to svrho bi Srbija morala dopolniti svojo strategično nalogo, ki bi jo zadela v slučaju vojne s Turčijo. — Armenci in Tatari. Še nam je v spominu, kako nečloveške razmere so vladale pred nedavnim med tema dvema plemenoma, stanu-jočima v divje-veličastnem Kavkazu. Poboji so bili na dnevnem redu. Tembolj nas veseli, ko zaznamo, da se vrši meseca listopada na Kavkazu obči armensko-tatarski kongres, ki naj preišče vzroke neprijateljstva med plemenoma. Sklenilo se je na konferenci, ki se je vršila pred kratkim v Baku, da imajo za poboje, ki bi se zgodili iz medsebojnega sovraštva do leta 1907., biti odgovorni materijelno Armenci in Tatari. In deset Mohamedancev ter deset Armencev jamči s svojim imetjem, ki znaša na milijone, da se ta pogodba do pičice vzdrži. Tako je mir zagotovljen, in je storjen konec nečloveškemu klanju med Armenci in Tatari. — Konee trozveze. Italijanski kralj pride v začetku meseca oktobra za več dni s kraljico vred na obisk k angleškemu kralju. Temu obisku pripisujejo že sedaj veliko politično važnost. Trdi se, da si kralj Viktor Emanuel in italijanska vlada zelo prizadevata, doseči z Anglijo tesnejšo prijateljsko zvezo. V Italiji so siti stare trozveze, ker tudi dobro vedo, da se itak ne bode več obnovila, ker Avstro - Ogrska zaradi notranjih težkoč nima več interesa na trozvezi. Zato se skuša pridružiti Angliji. — Truplo generala Kondratenba, ki je bil duša obrambe Port Arturja iu ki-je padel tam kot junak za rusko last, so pripeljali dne 1. !sept. v Odeso. Na krsti so ležali venci mandžu-rijske armade, generala Steslja in Lineviča. Truplo prepeljejo v Petrograd, kjer bo pokopano ob carjevi navzočnosti. — Svobodno vseučilišče v Moskvi. Večkratni milijonar general Samovski je nakazal letno vsoto 45.000 rubljev za ustanovitev novega svobodnega vseučilišča vMos-kvi. Tudi vdova nekega bogatega moskovskega trgovca je darovala v ta namen 500.000 rubljev. — Berolin 7. oktobra. Iz Petrograda je došlo poročilo, da je naučno ministrstvo razveljavilo vse ukaze, ki so omejevali Židom pristop na vseučilišča. — Pariz 7. oktobra. Lepake, ki jih je na* delavski borzi nabila revolucionarna in protivo-jaška stranka, je policija odstranila. Nacijonalni in konservativni listi izražajo nado, da bo vlada izdala najstrožje odredbe, da se take nevarne demonstracije preprečijo. Tudi razni provincijalni listi poročajo, da so bili tudi v nekaterih provin-cijalnih mestih nabiti protivojaški lepaki. — Budimpešta 7. oktobra. Fran Kossuth je vsakemu članu izvrševalnega odbora, ki je bil izvoljen na konferenci hrvatskih poslancev na Reki. brzojavil da pričakujejo Madžari Hrvate z ljubeznijo in da se hočejo ž njimi porazumeti. dočim je Dunaj Hrvate vedno zatiral. Raznoterosti. — Od strahu zblaznela. V občini Gesstenyes v okraju Eisenburg je bila umrla 17letna deklica. Deli so jo na mrtvaški oder, in ponoči je čula pri njej neka ženska po imenu Rajsli. Okrog 'polnoči je nastalo veliko vpitje v sobi, kjer je ležalo mrtvo dekle in stanovalci v hiši so prišli seveda vsi na pozorišče. Prej navidezno mrtvo dekle je sedelo tam na mrtvaškem odru, v kotu pa je jokala in si pulila lase čuvarica Rajsli. Zblaznela je bila od strahu. — Del mesta se je pogreznil v morje. V Odesi je del mesta, kjer imajo milijonarji svoje vile, izpodjedla voda, da se je zrušil v morje. Milijonarji so zapazili nevarnost pravočasno ter se odselili v notranje mesto. Na zrušeni, zemlji je bilo mnogo lepih vil. Posebno krasna je bila kneginje Femidov-San Donato, obdana z dragocenim parkom. Vse je požrlo morje. — Podaljšanje življenja. Statistika je dokazala, da živi današnji 'rod dalje časa, kakor so živeli naši očetje. Leta 1876. je bilo povprečno življenje preračunjeno na 40 let in dva meseca, leta 1903. pa na 46 let in 3 mesece, kar pomeni pridobitev 6 let in 1 mesec. Ta ugodni uspeh je pridobila človeštvu razvijajoča se moderna higijena in medicinska znanost, a še ugodnejši uspehi bi se pokazali, ako bi se vesoljno človeštvo zavedalo pomembnosti teh iznajdb. Medicinski izvedenci so izračunili, da bi se dalo na ta način mesto 6 let pridobiti 20 let življenja, celo jetika bi se dala omejiti na tako mero, da bi je ne bilo treba več smatrati za socijalno bolezen.