Naročnina mesečno ^^^^^ mi^^^m Hfc A gj^H^ Ček. račun: Ljub> 25 za ^^^ jH^J ^^^^^^^ ^^^ » ^^T liann iL «tvo 40 — ne- ^^^^ ^^B w ^^M AHV ■ JjjHf m ^^m w 10/549 za ce- ^^^^^ ^^m ■■ JUf m flMb m ^^m loletno 96 Din, za jHT H J^B J3BB M HV « ^^M H ZaKrcb inozemstvo 120Din VH tgjm flB ^^ ^Hf M Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo je v Bh^ JBBLmm^J JKm# U prava: Kopitar- Kopitarjevi al. 6/111 jeva 6. telefon 2993 Telefoni vedaiitvai dnevna slniba 206* — nočna 2996, 2994 tn 2050 ———— lakaja vsak: da« ijitnj, raaea ponedeljka In dneva po praznikn B Finančne težave Italije Ni še dolgo tega, kar je Italija stopila iz kroga držav z zlato yaluto in uvedla devizne omejitve, sedaj pa jo stopila zopet bistven korak naprej in je po potegnitvi srebrnega denarja iz prometa ukinila predpise, ki določajo, da mora biti lira, odnosno obtok bankovcev in obveznosti, ki so takoj plačljive, krita s 40% v zlatu. To je nov korak na poti finančne politike Italije, ki se ima že več kot leto dni boriti z velikimi težkočami, ki nastajajo kot posledica njene deflacijsko politike, zaradi katero jo treba v vseh državah toliko žrtev. Posledice tega koraka niso izostale in v kolikor ni vrednost lire vezana s klirinškimi pogodbami, ki jih je sklenila Italija s celo vrsto držav, na stalno relacijo, se je pojavil padec lire. Ta jo zlasti občuton v državah, kjer je še kolikor toliko svobodno devizno gospodarstvo in ni plačilni promet omejen z najrazličnejšimi predpisi in omejitvami, kot n. pr. v Franciji, Švici itd. Tu jo nastopil občuten i>adec liro zaradi že omenjenih iz-prememb v italijanski valutni politiki. Na eni strani ni dvoma o tem, da so bili vsi ukrepi Italije glede valute diktirani po težavnih gospodarskih razmerah, v katerih se nahaja Italija. Deflacijska politika zadnjih let ni našla konca v oživitvi gospodarstva, ampak je še poostrevala krizo in potrebni so bili vedno novi deflacijski ukrepi, fci so prihajali eden za drugim. Lani in letos lahko rečemo, da je dosegla deflacijska kriza svoj vrhunec. Ni pa mogla ta politika ostati brez trajnih posledic za italijansko valuto. Ukrepi v korist lire so že lani zahtevali od Italije žrtvovanje velikih količin italijanskega zlatega zaklada in še niso odstranili nevarnosti za liro. Tako je morala Italija poseči po istem sredstvu kot drugo srednjeevropsko države in uvesti devizno kontrolo. Toda tudi to sredstvo ne more zaustaviti odtoka zlata in tako je prišlo do najnovejših ukrepov, ki so bili diktirani predvsem po dejstvu, da mora Italija kujiovati mnogo nujno potrebnih sirovin in izdelkov v tujini, za kar pa je treba šteti ali zlato ali pa devize, za katere se lahko dobi zlato. Kajti v današnjih motnih časih na mednarodnem polju, ko se majejo temelji tudi drugih močnejših valut, gotovo ni lira tista, ki bi se mogla ogniti splošnemu pretresu.^ In naravno je, da zahtevajo dobavitelji plačila v zlatu. Tako-ni kazalo drugega kot razveljaviti zakonite predpise, ki določajo kritje lire na 40%. Kajti ni mogoče tako zmanjšati obtoka bankovcev brez škode za narodno gospodarstvo, posebno pa za funkcioniranje kreditnega sistema, da bi zlati zaklad, ki nima nobenega obtoka, zadostoval za kritje vseh obveznosti. In zgodilo se je tisto, kar se jo drugod zgodilo ža zdavnaj prej, razveljavljeni so predpisi o kritju in tako lahko Italija mobilizira svoje zlate rezerve za one svrhe, ki so se ji zdele najbolj nujne. Vse kaže, da še ni konec vseh valutnih pretresi j a je v v svetovnem gospodarstvu. Ni toliko gospodarstvo samo na sebi povzročilo tako rezolatnih razmer v svetovnem gospodarstvu. V veliki meri so k temu pripomogli politični vzroki. Saj je mednarodna politika motna kot že dolgo ne. In v atmosferi negotovosti se ne morejo nikjer trajno in bistveno izboljšati gospodarske razmere, posebno kadar g;re za mednarodno odnošaje. Le zaupanje vsaj v gotove mere stabilnost in pa nada na ugoden razvoj lahko pomagata v svetovnem gospodarstvu prebroditi težko krizo, v kateri se nahaja vkljub številnim, a brezmočnim poskusom posameznikov in skupin, da se najde izhod iz sedanjega položaja. Gospodarski položaj Italije ni nič kaj preveč lahak. Vkljub poskusom kontingenti-ranja uvoza vidimo, da je uspelo letos deficit italijanske zunanje trgovine kaj inalo skrčiti. Danes pa dobiva Italija potrebne devize za uvoz sirovin in izdelkov samo s svojim izvozom. Pomisliti je treba, da je zastal dotok tujega kapitala, ki je prinašal velike koristi italijanskemu gospodarstvu in mu omogočal nakupovanje velikega dela uvoza. Pošiljatve izseljencev so se skrčile na najnižje zneske. Tudi tujski promet ne donaša več onih vsot v deželo, kot jih je prinašal v letih po vojni. Pa tudi italijanski proizvodi ne najdejo več one poti v svet, ki so jo poznali doslej. Vsepovsod se dvigajo carinski in drugi zidovi, ki onemogočajo razmah svetovne trgovine. Poleg tega pa se mora boriti Italija, ki itak ni na kapitalu preveč bogata država, še s finančnimi težavami, ki so v nemali meri povzročene i izrednimi izdatki za vzhodnoafriško ekspedi-cijo. Miljardni deficit je povzročil velik dvig dolgov, ki se bodo dali plačati le v dobrih fospodarskih časih. So to seveda težave, ka-ršne pozna večina evropskih držav, v Italiji pa so postale zdaj še bolj občutne, ker se je močno angažirala v vzhodnoafriškem vprašanju. Ob takih razmerah je razumljivo, da je Italija opustila odstotno določitev kritja lire. Seveda pri popolnoma vezanem deviznem gospodarstvu to nima onega pomena, ež Pij XI. sprejel jugoslovanskega pravosodnega ministra in bržkone bo tudi ob tej priliki podpisan novi konkordat. Svečano parafiranje se bo izvršilo v rezidenci kardinala Paccellija in mu bodo prisostvovali razen njega msgr. Piccardo in msgr. Barbetta, jugoslovanski poslanik Jevreni Sinuč in svetnik poslaništva msgr. Muškate!. Takoj po podpisu novega konkordata bo nj. eminenca kardinal Paccelli v prisotnosti ministra dr. Auerja sprejel zastopnike jugoslovanskega tiska. Opoldne bo svečano kosilo na čast ministra dr. Auerja, ki ga priredi rektor zavoda sv. Jero-niinija msgr. Madjerac. Zvečer pa bo v jugoslov. poslaništvu pri Vatikanu slavnostna večerja v čast državnega tajnika kardinala Paccellija in ministra dr. Auerja ter vseh onih vatikanskih osebnosti, ki so »i pridobile velike zasluge za sklenitev konkordata. V petek 26. t. m. bo svečano kosilo za šefe tujih misij, akreditiranih pri sv. stolici. Istega dne zvečer pa sprejem celokupne jugoslovanske kolonije v Rimu, katere člani bodo ob tej priliki predstavljeni ministru dr. Auerju. Pomen našega konkordata Vest, da je minister pravosodja odpotoval v Rini, da podpiše konkordat, je zbudila veliko zanimanje v zunanjem svetu, v naši državi pa je našla vesel »dmev. V resnici je sklep konkordata med našo državo in sv. stolico zgodovinski dogodek. Konkordat je bil potreben zato, da se verska vprašanja katoliške Cerkve v naši državi, ki so bila do sedaj urejena na podlagi prejšnjega stanja, ko Jugoslovani niso bil zedinjeni, regulirajo enotno, kakor odgovarja novim razmeram. V Sloveniji in Dalmaciji je formalno vladal avstrijski interkonfesionalni zakon od leta 1874, ki ga cerkev nikoli ni priznala in ga je samo tolerirala na podlagi izvestnega praktičnega kompromisa v posameznih vprašanjih verske zakonodaje. Na Madjarskem je vladalo približno isto stanje, dočim je na Hrvatskem vladala tudi v tem pogledu avtonomija. Za Bosno so veljale specialne pogodbe. Samo v Srbiji je vladal glede katoliške cerkve pravilen konkordat od leta 1914. S konkordatom se bo uvedla sedaj enotna praksa na pravnem temelju. Prvo vprašanje je končnoveljavna razmejitev škofij, katerih ineje se zaradi preobrata leta 1918 ponekod ne skladajo z državnim mejami. Začasno je bila stvar tako urejena, da je Vatikan nekatere naše škofe imenoval za upravitelje teritorijev, ki so preje pripadali tujim škofom. Tako stanje ne more dolgo trajati, ker prinaša s seboj težave, predvsem materijalnega značaja. Konkordat je zdaj to vprašanje definitivno rešil v tem smislu, da tuji škofje ne bodo imeli več tudi ne formalne jurisdikcije na našem teritoriju. Drugo važno vprašanje jc vprašanje upravo cerkv, posetev in vzdrževanje duhovništva. Ker pni nas nimamo cerkv. posestev fevdalne prirode. ampak služijo po velikem delu obči koristi, ni nobenih težkoč, da ne bi država pustila cerkvi, čemur se tudi cerkev ne protivi. Glavno vprašanje jc samo višina državne dotacije za cerkvene potrebe in v tem oziru se je v konkordatu našel ključ, ki zadovoljuje obe strani. Kakor izvemo od merodajne strani, sc konkordat ne bo spuščal v vprašanje zakonske postavo-dajc in vprašanje šole. Glede tega stoji naša država na stališču, da naj se to reši s posebnimi državnimi zakoni, za katere naj konkordat ustvari le ugodno atmosfero prijateljstva. Zanimivo je tudi vprašanje staroslovenskcga jezika v bogoslužju. V našem Primorju se je ohranila služba božja v staroslovenskem jeziku po rimskem obredu in z glagolsko pisavo. To glagolico je sveta Stolica vedno tolerirala. Kjer običaj ?la-golskega bogoslužja obstoja skozi veke, velja zanj . zakon tradicije, tako da se sme glagoljati tudi na-| prej, ne da bi bilo za to treba zakona. Ni znnno, ako bo konkordat to pravico glagoljanja razširil, zdi se pa, da ne, dasi sveta Stolica v zadnjih časih ; skuša ohraniti stare liturgije, kjer obstojajo. Predsednik vlade na Bledu Sprejem čsl. poslaniha v nastopni avdijenci pri knezu-namestniku Bled, dne 24. julija Z današnjim dopoldanskim brzovlakom je prispel na Bled ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič. Od Ljubljane naprej ga je spremljal tudi ban dravske banovine dr. Dinko Puc. V spremstvu ministrskega predsednika se nahajajo tudi šef kabineta zunanjega ministrstva Drago Protič in šef kabineta ministrskega predsedstva Gasič. Z avtomobilom so se takoj odpeljali v Toplice, kjer bo predsednik vlade prebil nekaj dni na oddihu. Po kratkem odmoru se je dr. Stojadinovič odpeljal v avdijenco h knezu-namestniku Pavlu v Bohinj, kjer bo jutri prisostvoval svečani predaji akreditivnih pisem knezu namestniku od strani češkoslovaškega poslanika dr. Girse. Danes popoldne je dr. Stojadinovič napravil izlet v blejsko okolico s svojim spremstvom. Danes je imel vaš dopisnik priliko, da je bil sprejet v Belvedere pri češkoslovaškem poslaniku dr. Girsi. V polurnem razgovoru je poslanik razložil ves svoj program, ki ga bo izvršil te oni na Bledu in v Bohinju. Češkoslovaški poslanik dr. Girsa se že par dni nahaja na Bledu in se je naslanil v Belvederu, kakor sedaj tudi naš ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Jutri bo odšel v Bohinj, kjer se bo izvršila svečana predaja akreditiv. Sprejet bo dr. Girsa tudi pri kraljevskem namestniku dr. Peroviču v Belem dvoru, v petek oh pol 1 pa pri kraljici Mariji. Razgovarjal se bo tudi z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem glede zastopstva Male zveze v Zvezi narodov v Ženevi prihodnji teden. V nedeljo ali v ponedeljek se bo dr. Girsa odpeljal najprej v Belgrad, nato pa bo nadaljeval svojo pot vPrago. Izjavil je, da se bo v kratkem času vrnil na Bled, kjer bo prebil počitnice. Ob tej priliki je treba omeniti, da se bodo v nn">in gorenjskem kolu prvič predajala akreditivna pisma. Abesinshi spor se razvija v spor z Japonsko London, 24. julija. AA. Agencija Reuter po- I roča: Zaradi silne kampanje italijanskega tiska ! proti Japonski je prišlo v Milanu, Genovi in drugod ! do velikih demonstracij. V Rimu so močni poli- ' cijski oddelki zastražili japonsko poslaništvo. Pol-službeno se skušajo ti glasovi demantirati in se zatrjuje, da so se vršile samo manifestacije za Italijo v zvezi s posebnimi Mussolinijevimi izjavami, ki jih je objavil neki francoski list. Na Japonshem milo za drago Tokio, 24. julija. AA. Kampanja italijanskega tiska proti Japonski je izzvala v Tokiju in drugih japonskih centrih veliko vznemirjenje. Listi hudo obsojajo ravnanje italijanskega tiska, ki je zakrivilo tudi protijaponske demonstracije fašističnih množic. Tako pravi »Asahi Simbun:, da skušajo italijanski listi pretvoriti tatijansko-abesinski spor epor med belo in ostalimi rasami na svetu. Nadejajo se, da bodo s tem geslom prislili Veliko Britanijo in Francijo, da se bosta pridružili Italijanom v boju proti Abesiniji. V ostalem sprejema japonski tisk italijanske napade docela hladnokrvno. Pooblaščeni zastopnik zunanjega ministrstva je ob priliki običajnega sprejema japonskih in tujih novinarjev omenil italijansko tiskovno kampanjo in dejal med drugim, da vlada na Japonskem svoboda tiska in da se zato pri presoji stališča japonske vlade ni mogoče sklicevati na mnenje japonskih listov. V ostalem je potrdil vesti, da bo pričetkom prihodnjega leta v Addis-Abebi ustanovljeno japonsko poslaništvo. Do zadnjega ... Pariz, 24. julija. AA. Abesinski poslanik v Londonu je izjavil listu »Echo de Pariš«, da se bodo Abeisinci dali do zadnjega pobiti za svojo neodvisnost. Morebitni spopad z Italijo ne bi ostal v sedanjem okviru, ker bi najbrž pomenil znamenj: za strahovit odpor in prevrat vseh koloniziranih narodov proti Evropejcem. ★ Obletnica Dolllussove smrti Dunaj, 24. julija, c. Vsa Avstrija proslavlja te dva dni spomin pokojnega kanclerja Dolfussa. Ves Dunaj je v črnih zastavah in vse trgovinske izložbe imajo razstavljene slike Dolfussa s prigodnimi napisi, kakor »slava velikemu kanclerju« in »Avstrija mora ostati svobodna«. Nocoj bo ves Dunaj razsvetljen in po vseh večjih dvoranah se bodo vršile spominske prireditve. V vseh evropskih prestolicah so bile danes maše zadušnire za pokojnega kanclerja. Jutri se vršp veliki obhodi domovinske fronte in bodo velika zborovanja na prostem Kulturni boj v Nemčiji Karlsruhč, 24. julija. AA. Notranji minister Frick je prepovedad katoliško mladinsko društvo »Deutsche Jugendlkraft«. Vsa lastnina društva je zaplenjena. Pariz, 24. julija. AA. »Tetnps« priobčirje poro-oulo iz Džibutija, v katerem pravi, da simpatizirnjo popolnoma odkrito z Abesinijo že tudi tlomačini francoske in angleške Somalije in celo priseljeni Arabci. Vsi govore o možnosti »splošne borlie za osvoboditev Afrike«. List se vprašuje, ali ne bo morebitna vojna med Italijo in Abesinijo ogrožala plodove stoletnega evropskega kolonizacijskega dela v Afriki. Nemiri na Irskem London. 24. julija. AA. Kritično stanje v Ul-sterju iin |x> nebih krajih svobodne države Irske traja dailje.V Galwayu so pristaniški delavci odstranili angleško zastavo z ladje, ki je prišla Iz Belfasta. Posadka se ni mogla izkrcati. V Limeringu delavci niso holeli izkrcali blaga iz severne Irske. V Belfastu se kato.iški pristaniški delavci niso vrnili na delo. Mestni mlin n? dela, ker je 20 protestantskih delavk odklenilo delo, dokler podjetje ne odpusti katoliških delavk. V Belfastu so bili hudi izgredi tudi proti nekim italijanskim rodbinam Protestanti so vrgli Iri italijanske družine iz stanovanj. Italijanska kolonija v Belfastu jc prosila svojega konzula, naj posreduje pri ulstrskih oblastih. Italijani že groze s protiukrepi in so umaknili naročila pri nekih tvrdkah v Belfastu za tri milijone lir. Vladna kriza v Holandiji Haag, 24. julija, c. Danes popoldne se je vrš-ila doltra seja vlade, na kateri je bilo govora o položaju vlade. Politični položaj je zelo zapleten raradi težkega položaja nizozemskega goldinarja in pa zaradi zahtev krščanske demokratske slrainke, ki je proti trniotni politiki prosvetnega ministra. IV) seji vlade je predsednik vlade Colyju izjavil časnikarjem, da je vlada v demisiji. Nizozemska banka hram z vsemi silami goldinar Danes je povišala diskont od 3 na 5 odstotkov. — Razvoj političnega položaja je zelo nejasen. Kraljica od-kkmja vlado, ki ji ne bi predsedoval Colvju. Najbolj verjetno je. da bo parlament razj»'uščen in razpisane nove volitve. Moč rdeče armade London, 24. julija. AA. Poljski general Sikor-ski le dal poročevalcu tista »Mormigposit« pomembno lzjaivo o ruski vojski. Po njegovem mnenju se danes v zapadli ji Evropi moč sovjetske vojske precenjuje. Ruska vojska je zelo okorna in zaradi slabega železniškega prometa le težko gibljiva. — Poleg tega je sovjetska vojna industrija nezanesljiva. Rusija ima danes sicer 350 polkov raznih vrst orožja in poleg tega še 150.000 olioroženih hudi, ki so nameščeni pri GPU v obmejnih oddelkih in drugih policijskih formacijah, toda od 70 ruskih divizij bi bilo mogoče v primeru vojne uporabiti le 29 za operacije izven sovjetskega državnega ozemlja. Sovjetski vojaki so zaenkrat tehnično dobro opremljeni, toda vojni materija! ki ga izdeluje ruska industrija, je slab in se bo pač v kratkem obrabil. Težko pa je verjetno, da bi industrija mogla v primeru vojne redno zadoščati vsem potrebam ruske vojske. Končno je treba ve deti, da vlada v ruski vojski veliko nezadovoljstvo zaradi političnih in socialnih razmer v državi _ Kolektivizacija kmečkih posestev, spričo katerih je 16 milijonov kmetov izgubilo svoja posestva, tudi v vojski ni mogla ostati brez vpliva, zlasti na kmečke sinove. Prav zaradi tega so vojaške oblasti znižale procente nabornikov iz vasi. Jasno je, da se bo moral ta odstotek v primeru vojne zelo povečati, kar bi pa samo še prispevalo k polj. tični nezanesljivosti ruskega vojaka. v Radovljici od 21.juL do l&.arg. 1935 Jevtičevci se »organizirajo u Belgrad, 24. jul. m. Večina poslancev je otlpo-lovala že na svoje domove, le nekaj Jevtičevih pristašev je še ostalo tu. Vodstvo Jevtičevega kluba jim je zabičalo, da morajo ohraniti sklepe in sploh vse, kar se je na tej seji godilo, v tajnosti, zato časnikarji danes o poteku te seje niso inogli dobiti nikakih podatkov. Ve se samo to, da je bila seja zelo burna. Klub se je, tako izgleda, razdelil v dve skupini: skrajno nacionalistični, ki ga tvorijo prečanski poslanci (Baričevič, Banič, Kostrrnčič, Kabalin in drugi jugofašisti), na drugi strani pa ngro-tašisti pod vodstvom Voje Laziča, Uroša Stajiča ter deloma tudi Voje Djordjeviča, ki še okleva, ker se ne bi rad zameril g. Jevtiču. Jevtič je včerajšnjo sejo sklical v glavnem zaradi tega, da vsaj za nekaj časa prepreči razkol v svojem klubu, ki je seveda neizbežen, ker se zeni-ljoradniki ne morejo strinjati s političnim programom, ki ga zastopajo Kojič, Mihajlovič in dr. Proti tem so zemljoradniki vodili ostro borbo že pred volitvami. Tekom današnjega dopoldneva se je vodstvo Jevtičevega kluba trudilo, da sestavi komunike, ki so ga časnikarji dobili ob 1. Komunike se glasi: Jugoslovanski poslnniški klub jc končal svoja posvetovanja v navdušenem sklepu, da člani Jugoslovanskega kluba ostanejo neomajno na liniji državnega iu narodnega edinstva po Jugoslovan ski ideologiji ter da čuvajoč nacionalno Ironto nadaljujejo energično borbo za ustvaritev gospodarskega in socialnega programa, zaščito in zasigura-nje širokih narodnih mas, posebno kmetskih in malega človeka. V razpravi o spremembah, ki so nastale v notranje političnem življenju, in posledicah teh sprememb Jugoslovanski poslanski klub konstatira, da je politični iu gospodarski program, s katerim je Jevtič dobil večino pri petomujskih volitvah očividuo potrditev. Klub se je ludi konstituiral tako-le: predsednik Jevtič, podpredsednika Baričevič in Kadiša Vufetič. tajnika Da-nilovir Zivko. Bori voje Djurič, blagajnika Drago Milovanovič in Rado Nanovič. Iz sestave odbora Jevtičevega kluba je razvidno, da so prevzeli vodstvo skrajni nacionalisti, ki jih tukajšnja javnost imenuje jugofašiste, ter je verjetno, da bo prav za prav vodil vso politiko Baričevič, ki bi sčasoma postal sam predsednik ter izpodrinil >firaria« Jevtiča. Ko je Voja Lazič odhajal iz narodne skupščine, so ga časnikarji vprašali, kako stoji z njegovimi ljudmi, kar je jasno razvidno iz komunikeja, namreč, da bodo izstopili zemljoradniki iz Jevtičevega kluba. Vojn Lazič je odgovoril: >Vse izgleda, da ne bo prišlo do cepitve.« Proračun pred senatom Belgrad, 34. julija, m. Finančni odbor senata ie danes pričel načelno razpravo o dvanajstinah, ki jih je senatu predložila narodna skupščina. Navzočni so bil vsi člani finančnega odbora. Pri načelni debati je govorilo več gd(rrnikov. Seja je bila prekinjena ob četrt na 1 ter se je nadaljevala ob 6 popoldne. Proračun dvanajstin je finančni odbor senata sprejel v načelu, nakur se je začela podrobna razprava. Verjetno je, da l>o fiiianoni odbor senata dokončal svojo delo že do jutri dopoldne, najkasneje pa v petek dopoldne. Nalaganje pupilnih vlog v samoupravnih hranilnicah Belgrad, 24. julija. Na današji seji je Senat izvolil odbor za proučevanje zakonskega predloga (dr. M. Ploj in tovariši) o tem, da se samoupravnim hranilnicam vrne pravica do sprejemanja pupilnega denarja, ker je potekel rok za oddajo tega denarja Državni hipotekami banki 31. 3. 1935. To vprašanje je za nekatere hranilnice naravnost življenjskega pomena, ker imajo hranilnice ponekod do 117% pupilnega denarja, ki je v zadnjih letih znatno nazadoval, ker ni bilo dotoka novih pupilnih vlog in so hranilnice samo izplačevale pupilni denar, ki je hil preje njihova najstalnejša vloga. Našičha afera Belgrad. 24. julija ni. Na tukajšnjem okrožnem sodišču za mesto Belgrad bo jutri na predlog osje-škega državnega tožilca dr. Mavroviča zaslišanih več ministrov kot priče v znani našički aferi. Zaslišani bodo bivši pravosodni minister dr. Kojif, bivši minister VojislaV Janjič in bivši minister Velizar Jankovič ter odvetnik Miat Mijatovif. Zaslišanju bo prisostvoval obtoženec dr. Nikola Nikič. bivši minister, proti kateremu je državni osješki tožilec razširil obtožnico radi žalitve bivšega mi-nislra dr. Kojiča in predsednika zagrebškega ape-lacijskega sodišča Alekse Vrugoviča. Navzoč bo državni tožilec Mavrovič. Zaslišanje bo izpeljal sodnik Zaharič. Vsi Irije ministri so vabila prejeli, Mijatovič ga pa ni. Dr. Nikič je že v Relgradu s svojim odvetnikom dr. Lončarevičem iz Sremske Mitrovice. * Belgrad. 24. julija, iti. Predsednik Narodne stranke dr. Svetisiav Hodjera bo jutri odpotoval v spremstvu nekoliko članov glavnega odbora v Bačke in Banat na konference in shode. Belgrad, 24. julija, m. Danes dopoldne se jc vrnil iz Zagreba v Belgrad g. Aca Stanojevič, predsednik bivše radikalne stranke, ki se je v Zagrebu mudil radi zdravljenja svojih oči. Priprave za izvoz našega sadja Maribor, 24. julija. Izvozna sezona za jabolka je sedaj pred vrati, najvažnejša vprašanja glede izvoza pa še vedno niso urejena. V svrho razčiščenja vseh vprašanj |o sklicalo vodstvo Združenja za danes izredni občni zbor, ki se je vršil v hotelu Meran ob izrednem zanimanju vsega članstva. Trgovsko zbornico jc zastopal tajnik dr. Pless, Zavod za pospe- j sevanje zunanje trgovine Irg. min. dr. Vitez, Privilegirano izvoz, družbo (Prizad) dr. Nemec, Gospodarsko zvezo ravnatelj Besednjak, kmetijsko družbo inž. Ferlinc. Navzoč je bil tudi minister v pokoju Vesenjak. Pozornost pa je vzbujalo, da na tako važnem sestanku, ki bi ne smel biti izrecno interna zadeva sadnih trgovcev, niso bili zastopani pro-ducenti. Mučno je vplivalo, da tudi to pot, kakor 1 že skoraj na vseh važnih takih zborovanjih, ni bil J zastopan kmetijski oddelek banske uprave. Izredni občni zbor. ki se je razvil v pravo ■ anketo o vseh vprašanjih sadnega izvoza in pri- i delka, je otvoril predsednik Združenja trgovec Kerenoič, ki je uvodoma orisal situacijo lanskega leta, kateri je letošnji položaj trenutno na las sličen. Prešlo se je nato na posamezne referate: G. Palouc je poročal o svoji intervenciji v Belgradu, kjer se je interesiral, kako se ho vršil letošnji" izvoz v Nemčijo z ozirom na kontingente, kako bo s tarifnimi vprašanji, refakcijami in preferencami, kako z načinom plačevanja. Glede tarif je dobil zagotovilo, da ostanejo dosedanje, nove bodo nastopile brez vacuuuia. Glede refakcij bodo dobili izvozničarji 100% povrnitev, če bodo pošiljali pod štampiljko Združenja. Glede načina plačevanja se je skušalo najprej doseči, da bi se porabili blokirani dinarji, kar pa ni bilo mogoče izposlovati. Stavil se je nato alternativni predlog, naj bi Narodna banka, kot pri izvozu koruze odstopila del našega dobroinietja fiksno proti fiksnemu eskomptu. Dobil je na merodajnih mestih zagotovilo, da se ho to uredilo in da ne bo nobenih težkoč glede izvoza v Nemčijo. Toplo se Je za izvoz sadja zavzel zlasti minister dr. Korošec, ki je obljubil svoje posredovanje pri predsedniku vlade in pri finančnem ministru. Drugi referent Birgmayer je pojasnil bistvo klirinških pogodb, ki so se pokazale kot slabe ter omenjal vse korake, ki jih je Združenje podvzemalo pri ministrstvih in pri Narodni banki. Dr. Nemec, delegat Prizada, se je v glavnem pečal z možnoslmi izvoza jabolk v Nemčijo. Glede količine se z Nemčijo ne da razpravljati, dokler si Nemci niso na jasnem o svojem domačem pridelku. Računati je letos v Nemčiji s 50 do 75% normalno letino. Braniti moramo naše z lanskoletno pogodbo pridobljene pozicije, ki nam zagotavljajo kontingent 1800 vagonov. Vprašanje letošnjega kontingenta bo rešeno prve dni avgusta. Za sedaj je prosta kvota 50 vagonov ala rfnftiza, pri kateri bo plačal Prizad po vagonu 3000 Din premije. Rešiti jc vprašanje embalaže, ker sedanje premije ne morejo kriti razlike med rinfuzo in zaboji. Predlaga, naj se od 1500 vagonov, ki bi jih morali v Nemčijo izvoziti v zabojih, vsaj polovica še dovoli v razsutem stanju. Najvažnejše pa je rešiti vprašanje razdelitve kontingentov. Prizad se je lani po krivici napadalo. Glavna krivda je bila nerentabilnost izvoza v Nemčijo. Za izvoz ala rinfuzo se bodo letos izdajala pismena dovoljenja. Končno poudarja, da se bo posrečilo letos gotovo rešiti vprašanje plačevanja, ker se zavzema m to minister dr. Korošec. Srečko K rajne opozarja, da je važno tudi vprašanje stabilnosti marke, ki predstavlja danes za izvoznike velik riziko. Dr. Vitez, predstavnik Zavoda za pospeš. zun. trgovine, poudarja, da morajo naši izvozniki iskati tudi možnosti izvoza v druge države, ne samo v Nemčijo. V Nemčiji nam bo močno konkurirala Romunijo, ki ima ugodno plačilno po godbo. Potrebna je rivizija klirinških sporazumov. Opozarja nn delovanje nekih židovskih združenj, ki s pomočjo iz Nemčije pribeglih Židov forsirajo negativne strani kliringov. Glede letin in izvoza v druge države navaja: Avstrija bo imela 20—25 odstotkov manjši pridelek. Uvoz je kontingenti-ran na 500 vagonov. Dal bi se izkoristiti kontingent s prodajo našega blaga v Nemčijo, denar pa bi dobili iz Avstrije. Ce se ne bo izkoristil kontingent za jabolka, ga bo ministrstvo izrabilo za izvoz grozdja. Češka ima ddbro letino, izvoz bo mogoč le, če bodo cene nizke. Madjarska: se in-teresira za naša jabolka. Obstoja kontingent 20 vagonov vsako tromesečje, ki se pa da dvignili. Švica: velika možnost izvoza, ker smo v kliringu pasivni in Švica sama išče naše blago. Francija: kontingent znaša 30 vagonov. Možnost izvoza za kanadke, ki jih je doslej 7.11 nas po večini izvažala Avstrija. Egipt: dobre cene za boljše vrste jabolk. Delegacija iz Egipta se je letos zelo interesirala za naše sadje. Palestina: kakor lani, je tudi letos izvoz mogoč. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine bo tudi letos uvedel informativno službo. Inž. Tržan govori v imenu producentov Dravske doline. Opozarja, da so naši odnošaji z Nemčijo najboljši, trgovski pa najslabši. Pridelovalce zanimajo predvsem cene. Dobre cene so ilale impulz za dvig našega sadjarstva. Trgovci in izvozničarji naj lo upoštevajo. Poslanec Pevec kritizira delovanje prejšnje delegacije JNS, ki se za potrebe slovenskega kmetijstva ni brigala. Poslanec dr. Jančič slika neenotnost in neorientiranost pri intervencijah. — Ogrizek poroča o letošnjem izvozu v Francijo ter kritizira nedelavnost naših trgovskih zastopnikov v inozemstvu. Na dnevnem redu je bila tudi ustanovitev posebne sekcije izvoznikov v okviru Združenja, ki so jo navzočni odobrili. Največje zanimanje pa je vladalo za razdelitev kontingenta za zvoz sadja v Nemčijo. Po daljši debati je tajnik Zbornice za TOI predlagal, naj bi PRIZAD za časa izvozne sezone poslal v Maribor pooblaščenega zastopnika, ki bi delil kontingente na podlagi uverenja interesentom. Ta predlog je bil soglasno sprejet. IV. mariborski teden 3. do 11. avgusta 1935 Iteivja nacijonalnc produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, umetniška, vinska, vrtnarska, fotoamatorska, propagandna, turistična itd. 3. do 4. avgusta mednarodni plesni turnir in III. drž. razstava čistokrvnih psov. 9. do 11. avgusta plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50% popu-sl na železnicah od 1. do 15. avgusta 1935 Vaši otroci morajo biti na traku! Zrak in solnce dajeta zdravje. Poslušajte nasvet! Zavarujte kožo Vaših malih z Nivea-creme, ker ta pospešuje tvorbo pigmenta, ki je najboljša in najbolj naravna zaščita za človeško kožo. NIVEA-CREME Sahovshi turnir Belgrad. 24. julija in. Pire je danes realiziral s Trifttnovičem, dasi je dopoldne kazalo, da 1)0 zgubil. Remis je tudi partija Drozga—Tomovič. Zmagali so KOnig nad Vukovičem, Avirovič nad Petrovičem, Kostič nad Avirovičeni, Filipovič nad Drezgo, Tomovič nad Kalabarijem. Stanje je sedaj tole: Pire 11, Trifunovič in Kostič 10.5, Konip 10, Schreiber 9.5, Broder 8.5, Astaloš in Tol VJ>, Tomovič in Vukovič 6.5, Nedeljkovič in dr. Drezga 5, Petrovič 4.5, Filipovič 4, Avirovič 3, dr. Kalabar 2-5. Jutri je na vrsti zadnje kolo. Pire igra z dr. Drezgo. Ker imata Trifunovič in Kostič močnejše nasprotnike kot Pire in ker je treba Pircu le remizirati, je verjetno, da bo dobil prvo nagrado. — Motnje t Moden in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan Sašo >Franz Josetove« grenčice. Gospodarstvo Zahteve lesnega gospodarstva V torek je bila v Belgradu seja osrednjega odbora lesnega gospodarstva, na kateri je bila sprejeta resolucija, iz katere posnemamo tele točke: Odbor je ugotovil, da so nujno potrebni ukrepi za ozdravitev iin napredek lesne stroke. Ugotavljajoč, da mnoga tnerodajna mesta ne posvečajo dovolj pozornosti vprašanjem lesne stroke, ker je naša lesna stroka predvsem usmerjena na izvoz, jo je treba jx>dpreti v trgovinski politiki z organizacijo. V zvezi s tem zahteva osrednji odbor, da se izvede temeljita preusmeritev v naši zunanje - trgovinski politiki v smeri striktne kontrole uvoza napram onim državam, ki otežujejo naš izvoz ali favorizirajo konkurenčne države (Madjarska, Italija in Francija). Nadalje je potrebno izvesti usjješno zunanje-trgovin-sko službo s postavitvijo trgovsko izobraženih atašejev pri vseh važnih predstavništvih naše države v inozemstvu, če pa lo ni mogoče, da se odboru omogoči angažiranje zanesljivih poročevalcev lin odposlancev na najvažnejših tujih tržiščih za les. Pri vseh trgovinskih pogajanjih, posabno pa pri pogajanjih z Italijo, naj se pokliče naše lesno gosjx>- j darstvo v delegacije za taka pogajanja. Ne sme se dovoli!'te, da noš les s sistemailičuiimi uiutiiiimli ukrepi potiskajo z njegovih prirodnih italijanskih tržišč v korist avstrijskega lesa, ampak je treba začetii takoj protiakcijo, da bo tudi naš les šel v ! Italijo jx>d istimi |x>goji kot avstrijski. Ce se io i ne zgodi v najkrajšem času, bo [x>ložaj našega I lesnega izvoza tako poslabšati, da ga kasneje ne bo mogoče popraviti. Pri trgovinski h pogajanjih z Grčijo naj se gleda na ureditev plačilnega prometa na drugi podlagi, ker smo pri sedanjem načinu plačilnega prometa skoro popolnoma izgubili gršiko tržišče. V vsakem primeru naj se ukine pogodbena obveznost, da se plača 30% v vezanih terjatvah. Boflje je, da pride do nejiogodbenega stanja kot pa da prevzamemo to dosedanjo obveznost. Čimprej naj se sestavi in skliče mešana jugoslovansko - madjarska komisija radi ureditve superkontingenta in plačiila naših terjatev na Ma-djarskem. Potrebno je čimprej uvesti stalno paro-brodno linijo med našimi pristanišči in Levamto, ki ima veliko bodočnost za naš izvoz lesa. Nadalje naj se dovoli izjemno zmanjšanje proprocije 100 : 50 na našo škodo v prometu s Španijo, da bi se plasirali i drugi proizvodi, fci se doslej niso izvažali. V razmerju do Francije naj se upoštevajo predlogi odbora, da nam bo to tržišče postalo odprto, sat je sedaj skoro zaprlo. Začno naj se v tej smeri takoj pogajanja in zavzame odločno stališče za zaščito naših zapostavljenih gospodarskih interesov. Končno apelira odbor na finančno ministrstvo, da da potrebne olajšave v deviznem prometu, v fiogojih za zavarovanje valute in v načinu oprav-danja pri opraistliitvi plačila skujmega davka na poslovni promet pri izvozu lesa. Odbor se zahvaljuje ministrstvu za gozdove in rudnike za podporo lesa llclgrad, 24. julija m. Trgovinska pogajanja z Italijo, ki bi se morala že v juliju pričeti, so preložena na september. Belgrad, 24. julija ni. Včeraj je prispel semkaj šef grške delegacije Argirojiulos, ki bo vodil z našo kraljevino trgovinska pogajanja. Belgrad, 24. julija. AA. Po informacijah obrtne zbornice v Belgradu so se pričela med zastopniki naše in nemške države pogajanja za sklenitev pogodbe o pravnem prometu v državljanskih in trgovinskih zadevah. Borza Dne 24. julija 1935. Denfir Neizpremenjeni bo ostali tečaji Amsterdama, Curiha in Prage, narasli so Berlin, Bruselj, lx>n-don, Newyork in Pariz. Milan je po|>ustil od 358.60 do 361.68 na 348.24—351.33, v Curiliu je notiral Milan v jionedeljek 25.225, v lorek je notiral 23, danes pa je narastel na 24.50. V prostem prometu pri nas je lira popustila celo pod oficielne notacije. Ljubljana. Amsterdam 2913.88—2958.48, Berlin 17-10.20—1763.08, Bruselj 734.90—739.96, Curih 1424.22—1431.29, London 215.98—218.03, Nevvvork 4324.30-4360.62, Pariz 288.53—289.07, Praga 180.61 do 181.72, Trst 348.24—351.33. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.285, London 15.225, Newyork 306.875, Bruselj 51.725, Milan 24.50, Madrid 42.025, Amsterdam 206.85, Berlin 123, Dunaj 58.35, Stockbolm 78.50, Oslo 76.95, Kopcniiagen 67.95, Praga 12.70, Varšava 57.80, Atene 2.925, Carigrad 2.4675, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.72, Buenos Aires 0.815. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. |ios. 80—81, agrarji 4f>—46, vojna škoda promp. 369—371, begi. obv. 63—64, 8% Blerovo pos. 78—79, 7% Blerovo pos. 68—69, 7% jx)s. Drž. hip. banke 73—74, 7% stab. jios. 75—78. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 80—81, agrarji 45—45.50, vojna škoda promp. 368—370 (368), 7. 368—370, 8. 368—370 (368), 9. 368—370, 11. 368-370 (370), begi. obv. 68—63.50 (63.25), 8% Blerovo pos. 78.50—79.50 (79), 7% Blerovo ! pos. 68.50—60 (68.50, 69), 7% pos. Drž. hip. banke 73—76. — Delnice: Priv. agrarna banka 228 den., j Trboveljska 100 bi., Osj. sladk. tov. 130 bi. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 80.50 do 81.25 (81.25, 80.50), agrarji 46.50-47 (46.75, : 16.50), vojna škoda promp.' 371—371.50 (371, 370.50), begi. obv. 65.50—65.75 (65.75, 63), 7% Blerovo pos. 69—69.75 (69.25—69), 7% stab. pos. 83 den. (83). — Delnice: Narodna banka 5780 do 5900, Priv. agrarna banka 228—229.50 (229). Žitni trg Novi Sad. Ječmen bč. in srem., novi. 64 kg 84—86; koruza bč. in srem. 76—78, ban. 74—75; moka št. 8 8fi—90. Ostalo neizpr. Tendenca mirna. Promet srednji. Pogreb Ig. Bajlonija Belgrad, 24. julija, m. Danes popoldne je bil j>oikopan na tukajšnjem novem poko-jiališču bivši guverner Narodne banke lgnjat Bajloni. Pogrebu te prisostvoval med drugimi tudi zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Radovan Pojx>vič. Navzočni pa so billi tudi trgovinski minister dr Vrbanič, gradbeni minister Bobič, belgijski poslanik na našem dvoru, guverner Narodne banke Milan Radosavljevič ter zastopniki vseh industrijskih in ostalih korporaoij. Na krsto je jx>ložila venec tudi ljubljanska Zbornica za TOL, v -katerem imenu sta se udeležila pogreba preds. Iv. Jelačin in gl. tajmiak L Mohorič. Letoviščarji, pozor! Belgrad, 24. julija. AA. Generalno ravnateljstvo državnih železnic opozarja potujoče občinstvo, ki obišče tujskoprometne kraje, in ki hoče uživati olajšave, naj pri odhodu na počitnice z odhodne postaje vzame poleg voznega lista tudi potrdilo o prebivanju. To potrdilo potrdi na počitnicah občina ali letoviščna uprava. Brez tega potrdila vozna olajšava ne velja. Proračunska debata z revolverji v brazilskem senatu London, 24. julija. AA. V buerosaire-škem parlamentu je prišlo včeraj do hudih dogodkov. V senatu se je vršila proračunska debata. Nenadoma jc neki neznanec z galerije oddal nekaj revolverskih strelov proti predsedniški mizi. Streli so izzvali v parlamentu nepopisno paniko. Kmetijski minister Dujau in senator Jejere sta bila težko ranjena. Ranjena je bila še neka tretja oseba. Neznanca so takoj nato aretirali, ranjence pa prepeljali v bolnišnico. Senator Bejerc je pol ure pozneje izdihnil. V argentinskih političnih krogih je izzval krvavi incident v parlamentu silno vznemirjenje. Zaenkrat še niso znani vzroki teh dogodkov. Kmečki upor v Mehiki Mexico, 24. julija. AA. V zvezni državi Tamaulikas je izbruhnil kmečki upor. »E1 Dia« poroča, da je okrog GtlOt) oboroženih kmetov obkolilo Ciudad Victorijo, glavno mesto zvezne države. Uporniki zahtevajo ostavko državnega guvernerja. Spctt Ligin program za nedeljo V nedeljo je zopet polno zasedeno kolo drž. prvenstva. Klubi se bodo borili na petih frontah in sicer: V Belgradu so dujjlirane tekme, BSK— Slavija (S) in Bask—Slavija (O); v Splitu: Hajduk —Concordia; v Zagrebu derby: Gradjanski—Hašk', v Ljubljani: Primorje—Jugoslavija; v Belgradu se bo odločevala usoda obema Slavijama- v Ljubljani pa Primorju. — Primorjaši ne gredo v borbo brez upa na zmago, saj so v sredi Belgrada odnesli Jugoslaviji eno točko. Ker je Hašk pretekle nedelje izgubil eno točko v borbi z našim ligašem, je Jugoslavija nujresnejši konkurent za ponosni naslov državnega prvaka. O podrobnostih bomo še poročali. # Velik mednarodni tenis turnir se bo vršil v času od 25. do 28. julija na Bledu. Turnir, ki ga priredi belgrajski tenis klub, se vrši pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije in bo to že enajsti turnir za prvenstvo Bleda. Letošnji turnir obeta biti najzanimivejši, saj so prijavili svoje j sodelovanje odlični tu- in inozemski igralci. Za udeležence je dovoljena polovična vožnja. ŽSIC Hcrmes, kolesarska sekcija, sklicuje za i danes (četrtek) ob 20 v Keršičevi restavraciji se-; stanek vseh svojih članov in dirkačev. Razpravljalo se bo o poteku in obračunu zadnjih sekcij-; skih in dirkališčnih dirk, kakor ludi o udeležbi na prihodnjem državnem prvenstvu. Ker je sestanek zelo važen, se naprošajo vsi, da se gotovo udeleže. Tekme za drž. lalikoutletsko prvenstvo družin, ki bi se morale vršiti to soboto in nedeljo v Ljubljani, se zaradi tehničnih zaprek prelože na poznejši čas. Concordija na Jesenicah. Od številnih bazenskih družin, ki so^ obstojale po Gorenjsken* je ostala samo še družina ASK Gorenjec na Jesenicah. Klub temu, da so bili za nadaljnji obstoj družine izgledi zelo slabi, ker ni bilo tekmovanj, se družina ni razšla. Dekleta so redno prihajala na trening in za njihov trud so bile poplačane z vstopom v državno jirvenstvo. Že za prvo tekmo imajo najmočnejšega nasprotnika, drž. prvaka, zagrebško Concordijo. Gorenjec bo nastopil v običajni postavi. Izgledov za zmago nima nobenih, pač pa pričakujemo od črno beiih. da bodo dostojno re-prezentirale Jesenice. Pričetek v nedeljo 28. t. ni. ob 5 popoldne na igrišču Gorenjca. Jeseničane j opozarjamo, da je to edinstven športni dogodek v letošnji sezoni, Ki bo brez dvoma zadovoljil še tako razvajenega gledalca športnih prireditev in prepričani smo, da od športnega občinstva ne bo nihče izostal. Belgrad, 24. julija, m. Na sinočnji seji Jugoslovansko nogometno zveze je bil črtan iz seznama športnih klubov klub »Panonijn« v Murski Soboti, in sicer radi dopisa, ki ga je poslal športnemu klubu Gradjanski v Ča-kovcu, da napravijo tako, da sc tekma regulira par forfnit. Belgrad, 24. julija, m. »Jugoslavija« bo za nedeljsko tekmo s »Primor.iem« okrepila svoj team. Nastopijo: Spasič, Sokolič, D.ju-kič, Paunovič, Dojanovič, Kostič. Milošrvič, Milanovič, Markovič, Sokulič in Zečevič. Dunajska vremenskn napoved: pretežno i sno in zvišanje temperature. Lepo poletno vreuie bo trajalo še nekaj dai. Misli na tO: zobni kamen škoduje! Pred tem varuje KALODONT ROTI ZOBNEMU KAMNU Obrtna razstava v Radovljici Preteklo nedeljo je bila v Radovljici slovesna otvoritev obrtne razstave. V prostorih narodne šole so obrtniki naredili kar mal velesejem. 50 obrtnikov je razstavilo svoje izdelke. Ko človek tako hodi iz sobe v sobo in ogleduje razstavljene predmete, se mora kar čuditi veliki podjetnosti naših obrtnikov. Človek ne ve, kje bi se ustavil, kaj bolj občudoval. Bogato je zastopana železna obrt, razstavile so vse večje in manjše tovarne, prav ti izdelki vzbujajo splošno pozornost, ker se tega blaga pri nas razmeroma še največ uvaža. Znano je dalje tudi pletarstvo, ki se je v zadnjih letih jako lepo razvilo v Radovljici, prav tako tudi pletilstvo in sukno domačega proizvoda in iz domače volne, ki ima poleg izvrstne kvalitete zelo nizko ceno. Tudi mizarji so pokazali zavidanja vredne reči; gotovo so mizarski paviljoni najlepši del razstave. Obenem z mizarstvom skoraj povsod nastopa tudi tapetništvo. Zelo veliko so razstavili čevljarji, nekoliko manj krojači in šivilje. Gotovo pa čevljarska in krojaška umetnost stoji precej višje kot znane in renomirane tuje tvrdke, ki vsiljujejo našemu človeku svoje blago. Bogata je dalje tudi čebelarska razstava, ki hoče prikazati razvoj našega čebelarstva od prvih početkov pa do danes. Vsak obiskovalec se posebno pri čebelarstvu dalje časa zamudi, saj je to morebiti najzanimivejši del razstave. Ne smemo pozabiti tudi kamnoseštva, vrtnarstva, fotografije, opekarstva. Še mnogo je stvari, a ni mogoče, da bi navedli vse razstavljalce in omenili vse razstavljene predmete. Razstava je vsekakor pokazala, da so naši obrtniki dovolj podjetni in da more njihovo blago lepo konkurirati tujim proizvodom. Treba je le t več domačih kupcev. Tudi s te strani bo po vsej verjetnosti razstava dosegla svoj namen, saj so bile prve kupčije sklenjene že v uedeljo. Za razstavo se posebno zanimajo tujci, ki jih je polna Radovljica. Pa tudi domačini prihajajo gledat, saj je razstava obiska tudi vredna. Pri zaprfiu, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne mmz josef grenčsce. Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1985. Evharistični kongres v zvočnem iilmu II. evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani v zvočnem filmu se ho proizvajal v soboto 27. julija ob 20, ko bo krstna predstava tega filma v veliki dvorani hotela Union. Uvodno besedo govori predsednik Pripravljalnega odbora g. dr. St. Žitko, nato sledi: zaključek svetega leta v Lurdu letos v veliki noči. Kiepura zapoje »Ave Maria«, kot žurnal: Evharistični kongres v Avstraliji, narodne svečanosti v Pragi, Evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani. Mladinska matineja z zvočnim filmom >11. evharistični kongres v Ljubljani« bo v nedeljo dopoldne ob 11 v veliki dvorani Uniona. Uvodno besedo govori p. Krizostom. Ta prireditev je namenjena izključno mladini, katera sama nastopa tudi v filmu. Cene za to prireditev so polovične, L j. 1, 2, 3, 4 Din. Te cene veljajo le za mladino. Tretje predavanje filma bo v nedeljo popoldne ob 17, uvodno besedo govori dr. Ujčič, referent za duhovno pripravo kongresa. Četrto predavanje je v nedeljo zvečer ob 20, uvodno besedo oij$vori tajnik Pripravljalnega odbora Vinko Zor. Zadnja predstava pa bo v ponedeljek 29. julija ob 20, uvodno besedo govori dr. Kimovec Franc, referent za umetnostne prireditve ob priliki kongresa. Pri vseh predvajanjih je isti spored, cene so sledeče: 8, 6, 4 in 2 Din. Vstopnice se lahko rezervirajo v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 1, telefon 28-58. Samo 25 por za kg so Pekatete v novih paketih dražje od blaga, ki ga odprtega v zabojih prodajamo. Gospodinje, koristno in higijenično je če kupujete makarone, špagete in jušne zakuhe v paketih. Pazite na napis »PEKATETE«. Požar v Dešeči vasi Žužemberk, 24. julija. Pri posestniku Antonu Skobetu v Dešeči vasi pri Žužemberku je danes izbruhnil hud požar, ki se je naglo razširil na vse strani. Pogorelo je tudi poslopje posestnika Antona Ruglja. Skupaj je požar upepelil osem poslopij. Požar je zanetila zlobna roka. Škoda znaša okoli 80.000 Din. Koledar julija: Jakob Osebne vesli Četrtek, 25. julija: Jakob (Rado), apostol; Krištof, mučenec. = Postavljen je za pristava 8. pol. skupine pri upravi policije v Ljubljani Živko Vičentijevič, administrativni uradnik gradbenega ministrstva. : Odobrena je inž. Matiji Kleindienstu iz Ljubljane javna praksa iz gradbene stroke na vsem državnem teritoriju. Oslale vesli — Izobraženci, na kongres Pas Romane in Sla-vie Catolice v Prago na ČSP.1 Zadnji dan avgusta in prvi teden septembra se vrši v Pragi in Bratislavi kongres katoliškega akademskega izobrnžen-stva vsega sveta in posebej še slovanskega. Slovanski klub pri Slov. kat. aikad. starešinstvu izvede izlet na oba kongresa. Stroški so preračunani sledeče: brzovlak preko Jesenic, in Linza do Prage 460 Din, bivanje z vso oskrbo za udeležnlke slovanskega kongresa( hkrati z izletom v St. Bole-slavo ter celodnevnim izletom nn Karlov Tyn ter v srebrne rudnike v Pribramu) 300 Din, bivanje z vso oskrbo za udeležnike Pax Romane (brez gori navedenih izletov) 700 Din (banketi in recepcije). Kdor gre dalje nn Mornvo (obisk Velehradu ter Batovih tovaren v Zlinu) in na Slovaško, stane circa 1000 Din vse skupaj. Vrnitev preko Dunaja v Ljubljano z brzovlakom 420 Din. Klub vabi vse izobražence, da se priglase na dolnji naslov do 35. julija. Svetujemo, da se udeležniki rndi manjših zahtev, prijavijo nn slovanski kongres. Dana je prilika, da za majhen denar spoznate Prago, pa tudi vso republiko. To bo najlepša prilika, stopiti v stike z mednarodnim katoliškim svetom. Slovan-iki klub, Miklošičeva cesla 5. — VI. razred gimnazije v Murski Soboti se je vpisalo letos 123 učencev in učenk. ŠtevilUe govore, kn!".o je potrebna izpopolnitev gimnazije v Murski Soboti. — Vročina pasjih dni. Začeli so se pasji dnevi, ko navadno pritiska vročina. Doba pasjih dni traja od sv. Jakoba do sv. Jerneja v avgustu. Pravijo: »Ce Jakob žejo trpi. zima nič prida ni!« Prvi pasji dnevi so bili hladni, sedai pa pritiska stopnjema vročina. Včeraj zjutraj je kazal termo- meter 20" C, barometer pa 760 mm. Po mnogih krajih Slovenije je suša, ki ne odneha in občutno pomanjkanje vode. — Po treh letih pojasnjen umor. Te dni so oblasti pojasnile zagoneten zločin, ki je bil izvršen pred tremi leti v vasi Vrnograč pri Cazinu v Bosi. Leta 1932. je nenadno izginil 25 letni Hasan Elezovič. Vsa poizvedovanja za njim so bila brezuspešna. Pred kratkim pa so našli pastirji v neki votlini truplo mladega moža, ki je že povsem razpadlo. Po več predmetih, ki so jih našli pri truplu, so ugotovili sorodniki, da gre za pogrešanega Hasana Elezoviča. Zdravniško preiskava je ugotovila, da je bil Elezovič umorjen. Orožništvo je dognalo sedaj, da sta Elezoviča umorila njegova tovariša Hašim Bečirevič in Hasan Nazukovič. Oba je najel za ta umor Mehtned Muharevič. Tega je namreč Elezovič nekoč razžalil in se je Muharevič na ta način maščeval nad njim. Vsi trije krivci so aretirani. — Posojilo novosadske mestne občine. Kakor poročajo, se novosadski župan dr. Branislav Bo-rota trudi najeti posojilo 30 milijonov dinarjev pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Večina uovosadskega prebivalstva pa je odločno proti najetju tako ogromnega posojila in trdi, da župan dr. Borota ne predstavlja volje večine Novosadčanov, najmanj pa za tako veliko posojilo. — Zaradi politiziranja obsojen. Trgovski pomočnik iz Maribora Ivan Flegarič je prišel na svojem potovanju na Rakek. Tam v Kordiševi gostilni je 18. maja, ko so bile debate o skupščinskih volitvah na dnevnem redu, začel s pivci politizirati o naši državi in Jevtiču. Ker je rabil izraze proti državi in vladi, ki spadajo pod paragraf, je bil ovaden in aretiran. Mali senat ljubljanskega okrožnega sodišča ga je zaradi zločin-stva po čl. 3 in prestopka po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi obsodil na 6 me secev strogega zapora. Zagovarjal se je, da je bil popolnoma pijan in ni vedel, kaj blebeta o »politiki«. 7 vlomilcev sojenih Ljubljana, 24. julija. Mali ltazei..dii senal je sodil sedem tatov in vlomilcev zaradi različnih tatvin. Razprave so včeraj trajale od 8.30 do 14.30 in je vse šlo v hitrem tempu. Za pol hlebca kruha — en mesec! Nesrečni Jernejček je hodil po svetu. Bil je lačen, pa se je lani decembra splazil v shrambo posestnice Marije Klopčičeve v Mošeniku. Hotel je vzeti nekaj jedače, pa je bil prepoden. Koncem maja letos pa je prišel k nekemu posestniku v Zalog pri Kamniku. Pobasal je pol hlebca kruha. Gospodar ga je prijel. Jernejček je bil obsojen na 1 mesec, in 10 dni strogega zapora. Prvi kongresni žepar. Brezposelni Anton R. iz Ljubljane je 29. junija ob evharističnem kongresu izmaknil Tereziji Otrinovi ročno torbico, v kateri je imela 34 Din gotovine, zlato ovratno verižico in kongresno legitimacijo. Tone R.. ki je bil žo dvakrat zaradi tatvine kaznovan, je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora. Dva vlomilska tipa. Kovaški pomočnik Jože in brezposelni Oskar sta 7. marca letos vlomila v delavnico čevljarskega mojstra G jura Štefana in mu odnesla 1t parov moških in ženskih čevljev ter še druge stvari. Mojster je bil oškodovan za 1360 Din. Oba sta izvršila še več drugih manjših vlomov na periferiji mesta. Sploh sla živela le od vlomov. Oba sta bila sojena, vsak nn 9 mesecev strogega zapora. Ljubljančanka Štefka je 7. junija v Lužah ukradla posestniku Janezu Jagodicu iz omare 1150 Din gotovine. Obsojena je bila na 4 mesece in 3 dni strogega zapora. Ptuj Nezgode »n nesreče. Franc Škofič, 01 letni zidar iz Hajdine, je pri delu padel z lestve 5 metrov globoko na tla ter se nevnrno pobil na obrazu in si zlomil tudi levo roko. — Na isti način se je ponesrečil tudi 45 letni Jožef Podgoršek, hlapec v Pobrežju. Pri padcu z lestve si je zlomil desno nogo in dobil težke notranje poškodbo. Obadva se zdravita v ptujski bolnišnici. Novi grobovi. V Zabnjaku je umrla Marija Zagoršek, ugledna poseslnica, stara 67 let. V Ki-carju pa je umrla Marija Majerič, žena posestnika Franca Majeričn. stara 65 let. N. v m. p.! Poroka. V cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju sta se preteklo nedeljo poročila Franc Bnlvisek, sin uglednega posestnika v Raheljčji vasi pri Ptuju, in Neža Lenart, hči posestnika v Rogoznici. Novo poročencema obilo srečel Ljubljanske vesti Nova mestna palača v Gosposki ulici Sedaj se vrše zadnje priprave za namestitev mestnega muzeja in nekaterih mestnih uradov v bifvši Auerspergovi palači, ki jo je mestna občina lani kupila od banske uprave. Ta palača predstavlja krasno umetniško delo bivših generacij, obenem |»a tudi zelo veliko vrednost. Izkazalo sc je, da je že bivši oblastni odbor, ki je to palačo kupil in od katerega je palačo prevzela banovina, napravil dobro kupčijo. Dobro kupčijo pa je napravila tudi mestna občina, saj predstavlja poslopje večjo vrednost kakor pa je občina plačala zanj. Dela, ki so potrebna, da bo palača pripravna za svoj namen, bodo veljala mestno občino sorazmerno le malo, upoštevati pa je treba, da mestni občini ne bo treba več plačevati dragih najemnin za prostore v zasebnih hišah, ker bodo imeli mnogi uraidi dovolj prostora v tej palači, za nekatere druge urade pa bodo uporabni tudi prostori na magistratu, od katerih so sc v novo palačo že izselili posamezni odelki. V palači je sedaj že nastanjen ves prosvetni oddelek mestne občine, ki ji bil do sedaj v Trgovskem domu ter nekateri uradi prenesenega delokroga. Dalje se je preselil v to palačo z magistrata ves tako zvani kulturni oddelek, ki ga je treba ločili od prosvetnega. Prosvetni obsega namreč šolstvo, kulturni pa statistični urad, ožji kulturni referat, »Kronika«, mestni arhiv in podobno. Vsi ti uradi so nastanjeni deloma v pritličju, v glavnem pa v prvem nadstropju, medtem ko sedaj vse drugo nadstropje predelujejo za bodoči mestni muzej. V drugem nadstropju je deset velikih sob, oziroma dvorana ter več malih sob in stranskih prostorov. Mestna občina ima zbranega že mnogo gradiva za mestni muzej, tako, da bo mogla v novih razkošnih prostorih urediti prav vzorno zbirko. Mnogo prostora pa je tudi po prostranih hodnikih in predsobah tako, da bo vse gradivo moglo biti razvrščeno na pregleden in lep način. Palača sama, ki predstavlja tudi eno zanimivih arhitektonskih redkosti našega mesta, poslane na ta način tudi novo kulturno središče Ljubljane. 0 Prosvetna zveza v Ljubljani je začela z rednim poslovanjem v ponedeljek 22. julija in ima uradne ure od 8—12 in od 3—6 na Miklošičevi 7, kjer je na razpolago v vseh zadevah glede Ljudskega odra, izposojevanje filmov, diapozitivov, tečajev in predavanj. Tem polom opozarja vsa prosvetna društva, da naj takoj javijo svoje delovanje okrajnemu načelstvu. ©Srebrna maša pri sv. Jakobu. Nn Jakobovo nedeljo dne 28. julija bo slovesno obhajal svojo srebrno sv. mašo v mestni župni cerkvi sv. Jakoba vč. g. pater in duhovni svetnik Valerijun Snrtory iz kapucinskega reda. Ob 10 bo govor. Govori vč. g. L Košir, župnik v Zihpolju na Koroškem. Slav-ljenec, tukajšnji rojak, deluje že vsa povojna leta z vso vnemo, očetovsko skrbjo in ljubeznijo med Slovenci v Celovcu in okolici. Po maši ho zahvalna pesem pred Najsvetejšim in na to cerkveno darovanje. — Zvečer ob 7 govor, slovesne lilanie in darovanje. ©Maša zadušnica za dr. Dolftissom. Včeraj ob 10 dopoldne je bila v stolnici maša zadušnica za pokojnini avstrijskim kanclerjem dr. Dolfussoni. Minilo je namreč lelo dni, odkar je dr. Dolfuss izdihnil. Mašo zadušnlco je ob asistenci daroval stolni župnik dr, Tomaž Klinar. Maši je prisostvoval avstrijski generalni konzul z vsem uradništvoni, dalje zastopnik naše vojske, zastopnik banu, mestne občine ter raznih drugih uradov in več občinstva. Sredi cerkve je bil postavljen katafalk. 0 Sadje na ljubljanskem trgu. Zadnji čas so začele prihajati na trg Belokranjice. Prinašajo jabolka, ki so srednje obrodila. Tožijo še. o veliki suši, kajti dežja že ni bilo v Beli Krajini nad dva meseca. V Beli Krajini so srednje obrodile tudi hruške vodenke. Sadje pa je slabe kakovosti. Na trgu so bila včeraj jabolka 4—6 Din, boljša še po 8 Din. Hruške vodenke 4 Din, mnslenke do 6 Din. Borovnice so bile 3.50 Din liter. Gozdne jagode liter 6 Din, maline pa liter 4 Din. Na trgu so bile prve češplje po 6 Din kg. %Brcskve po 16 Din. Paradižniki po 6 Din kg. © Nova nemoralna afera. Ljubljanska policija je prišla na sled novi nemoralni aferi. V zvezi s to afero je policija aretirala več žensk med njimi eno babico. Po sredi te afere je tudi zvodništvo. © Nočno službo imajo lekarne: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 mr. Komotar, Vič. © Zobozdravnik dr. Rodoschegg ne ordinira do konca avgusta. Celie ffr Minister dr. Korošec v Celju. Včeraj se je mudiil v Celju minister za notranje zadeve g. dr. Anton Korošec. Ko se je g. minister sprehajal v družbi celjskega opata g. Juraka po celjskih ulicah, ga je povsod občinstvo veselo in živahno pozdravljalo. gt Obnovitev prosvetnega dela. V torek zvečer jc bila po dolgem času zopet seja Kal. prosvet nega društva. Sklenjeno je bilo, da se nadaljuje z delom tam, kjer je bilo prekinjeno pred 2 leti. Takoj je vstopila v življenje tudii ekspozitura Prosvetne zveze v Celju, ki jc bila ustanovljena tik pred razpustom prosvetnih društev v 1. 1933. Odbor kat. prosv. dništva v Celju bo sedaj v počitnicah pripravil vse potrebno za prosvetno sezono, ki sc bo začela v jeseni. Občili zbor celjskega društva bo meseca septembra. Vse člane prosimo, da se v vseh društvenih zadevah obračajo zo|»t na tajništvo v Cankarjevi ulici 4, kjer posluje tudi knjižnica. Obenem prosimo vse člane, naj tudi poravnajo društveno članarino. t5 70 manj brezposeln r. Dne 20. julija 1.1. je bilo po izkazu celjske ekspoziture lmrze dela v Celju 219 brezposelnih, 71 manj kakor 10. julija, ko jih jc bila 290. Umrl je v bolnici Strašek Jakob, 51 let, dninar iz Draže vasi ]>ri Lečah. Mariborske vesti Smrt na rogovih biha V Vukovskom dolu se je danes pripetila nenavadna nesreča. Posestnik Ivan (lolob iz Poličke vasi je prignal kravo k biku posestnika Kronvogla iz Vukovske vasi. Pri tem je bik zbesnel ter navalil na Golba in ga z rogovi do smrti pomendral. □ Smrt v dimniku. Tvrdka »Obnova« iz Ljubljane gradi neki mariborski tovarni nov dimnik. Na vrhu kakih 30 m visoko dograjene zgradbe so bili trije delavci, pod katerimi se je danes na vse zgodaj zrušil oder. Dvojica se .je šo srečno oprijela za robove dimnika ter sc obdržala na vrhu, tretji, 441elni pomožni delavec Ivan Gloinzer pa je strmoglavil z odrom vred v notranjost dimnika, kjer jo obležal na dnu z razbitimi udi. Reševalci so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico, liri prenosu z avtomobila pa je umrl na pragu bolnišnice. □ Viničarija jc pogorela v Hrastovcu trgovcu Francu Kavčiču. Na senu pod streho jo spal v usodni noči neki Topolovec, ki se jn komaj v zadnjem trenutku rošil, da je planil skozi goreče seno ter prišel nu prosto. □ Svečana otvoritev in blagoslovitev novega avtomobilskega in tujskoproraetnega paviljona v Št. IIju na državni meji se bo izvršila v nedeljo 4. avgusta ob 10.30. □ Samotna smrt, V torek zjutraj »o našli v samotni celici mariborske kaznilnica na postelji kaznjenca Jakoba Lampreta mrtvega. Lampret jo bil obsojen od sodišča v Ljubljani radi tatvin in vlomov na 10 let ječe. Truplo so obducirali, da se dožene vzrok nenadne smrti. Kaj ona zmore? SORELA ne pri-hrani samo raztapljanje, ampak umije lase, brez da se izpostavljate nevarnosti mila in alkalij. lase, ate A jB □ Zopet streli na meji. Pri Sv. Duhu «o poskusili prekoračiti mejo tri jo tihotapci .Jožef Capo iz Pobrežja ter Ludvik Polajzar in Kari Pajtler iz Maribora. Pri' tem jih je zasačil graničar, ki je za bežečimi streljal ter Copeja prijel, ostala pa sta pobegnila, lepe jo priznal, da je hotel tihotapiti saharin, tovariša pu sta šla po svilo. □ Magdalcnska nedelja. V nedeljo so slavi pri farni cerkvi sv. Magdaleno tradi-eionelno žegiian.ie. 01) 8 bo peta sv. maša, ob !l procesija, oh 10 slovesna služba božja. 1 Atelje za ureditev razstav je ustanovil Mariborski teden. Vodstvo ateljeja je poverjeno strokovnjakoma ing. arh. Vičiču in njegovemu bratu, ki jo v istem svojstvu deloval več let pri Zagrebškem velesejmu. Atelje posluje v prostorih otroškega vrtca v Razla-govi ulici ter jo vsakemu razstavijale.u z nasveti na razpolago. □ Dn se dijaki obvarujejo jetike. Družine, ki hočejo imeti dijake v oskrbi, se morajo dati na protituberkuloznem dispanzerju preiskati. Vsnk učenec bo moral v šoli predložiti zdravniško spričevalo, da v družini, kjer stanuje, ui odprte tuberkuloze. □ »0.149 tujeev je v prvi polovici letošnjega lota prestopilo mejo pri Mariboru. Od teh je bilo 21.393 Jugoslovanov in 38.842 Avstrijcev. H Nabori so se pričeli za mariborsko okolico in mesto včeraj ter bodo trajali nekaj dni. Mesto jiolnijo sedaj ovenčane in vriskajoče skupino fantov. Nesreča pri delu Št. Vid nad Ljubljano, 23. jul. Hrene Ciril, 66 letni posestnik iz Št. Vida nad Ljubljano je nn 5 m visoki ograji pleskal neko železo. Po nesreči je omahnil in padel skozi ograjo na tla ter si pri tem nalomil hrbtenico. Starčka so prepeljali na odredbo dr. Justina v splošno bolnišnico. Radio Programi Radio Ljubljana t Četrtek, 25. julija: 12 Od tam, kjer citrone cveto! (plošče). 12.45 vreme, poročilo; 13 čas, obvestila; 13.15 kino orgije na ploščah; 14 vreme, spored, borza; 18 harmonika, trio vesele drobita, za ples in za dobro voljo skrbita harmonikar g, Kokalj, vmes plošče; 18.50 slovenščina za Slovence (prof. dr. Kolarič); 10.10 čas, vreme, poročila. spored, obvestila; 19.30 nac. ura; 20 prenos iz Beograda; 21.30 čas, poročila, vreine, spored; 22 pesmi in plesi to ho za vas! Izvaja ljubljanski šramel kvartet. Vmesne pesmi poje Mirko Premelč. Drugi programi t Četrtek, 25. julija: Belgrad: 20 ork. kr. garde. 22.30 plošče. 23 prenos iz kavarne. — Zagreb: 20 Belgrad. Dunaj: 16.45 org. gl. 20.10 Beethovnov konc. 22.20 Schubertovn nedovršenn sinfonija. — Budimpešta: 20.10 Igra. 21 operni ork. 22.30 kom. gl. 23.10 jnzz. — Trst-Milan: 17.05 pelje. 20.40 prenos opere. 22 citrnški konc. — Riin-Bari: 20.40 Prenos opere. Praga: 19.26 voj. godba. 20.15 vesela glasbena suita. 21.85 plesna gl. 22JJ6 skan dinavske pesmi. — Brno: 20.40 vesela godba nn pihala. 21.05 veseloigra. — Bratislava: 21.05 grški, klav. gl. Varšava: 20.10 lahka plesna gl. 21 ork. in pevski konc. 22.10 lnhka in plašna glasba i — Berlin: 20.10 pester konc. — Vratislava: 20.15 plesni večer. Frankfurt: 20.10 siaf. 1 Monakovo: 20.15 plesni večer. .....v, ag. S .v l^mM S,- .e-— COTY Francoska parfumerijska industrija »e >>>^31 mora zahvaliti za svoj sijajni uspeh Coty-jevemu pudru. 600 MILIJONOV PRODA- msm-^tkj "j«.; ;"' . ■ v ' NiH SKATEL V 10 LETIH je največja svetovna prodaja, ki jo je sploh kcdaj dosegla kaka vrsta pudra ter uspeh okusa in kvalitete. To nenavadno močno povpraševanje dokazuje neizmerno naklonjenost, ki jo uživa ta najpopolnejša vseh doslej iznajde-nih pudrov pri elitnih damah. Med dvanajstimi nežnimi in sijajnimi barvami boste našli, gospa, ono nijan-so, ki najbolj odgovarja Vaši polti in Vaši naravni ljubkosti. Tinekove in Tončkove prigode 86. Na poli k Priinožkovemu domu Ko so se odpočili in si nabrali novih moii za potovanje, je Primožek povabil svoje nove znance na svoj doni. Gorila si je vso trojico oprtala na rame in odlomastila v smer, katero ji je pokazal Primožek. Medtem, ko so naši prijatelji potovali skozi gozd neznano kam, jih je ladja kapitana Mrharja čakala ob obali. A zastonj je kapitan kukal skozi daljnogled, da bi jih opazil in opozoril nase. Dekle večletnimi spričevali, vajeno kuhe in vseh hišnih del, išče dobro službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 8783. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din f—; ženltovnnjskl ogleal Din 3'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm visoka pelltna vrstica po Din 2*50. Zo pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. »nitma Steno-daktilografinjo perfektno, za nemški in srbohrvatski jezik, išče velepodjetje v Belgradu. Ponudbe pod »Zanesljiva« 8759 upravi »Slovenca« Servirarico, zdravo in simpatično, veščo nemškega jezika in pospravljanja sob, sprejmem takoj. Ponudbe s prepisi spričeval, zahtevkom plače in slike na Pension Riviera, Kraljeviča. Zadovoljimo vsakogar v ceni in kvaliteti LLster suknjiči 145 Din, športni 98 Din, Ia. pumparce 98 D. svilene srajce 45 D itd. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1 Stalna razprodaja polnomastnega a la tra-pistovskega sira v hlebčkih in blokih po 16 Din kg Č erne Oskar, Ljuhljan S v. Petra cesta 35 Denar Posojila na vložne knjižice daj« Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trd 10 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudoll Zore, LJubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din. (d) Trgov, pomočnika mladega, za mešano stroko, potrebujem. Predstaviti se je takoj osebno pri Ivanu Ratnik, trgovcu, Hum pri Rogatcu. Sprejmem dekle pomoč gospodinji za predpoldanske ure. Bajec, Medvedova 2. ODDAJO: Dvosobno stanovanje pritiklinami oddam s 15. avgustom ali 1. sept. Poizve se v Vodmatski ulici št. 21 Lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma ozir. gospodičnama. — Čopova ulica 1 (Del. zbornica), I. nadstr., vrata 18. Trisobno stanovanje se odda za takoj. Več pri Kamnoseški Vodnik, Kolodvorska ulica 34. Tvrdka Stanko Florjančič železnina, Sv. Petra cesta, pri Zmajskem mostu, odprodaja iz skladišča razno kuhinjsko posodo, razno orodje, štedilnike, tehtnice itd., po najnižjih cenah (vhod skozi dvo rišče). — V račun se vza mejo tudi hranilne knjižice ljubljanskih zavodov. Premog-kosovec najboljše vrste, več vagonov, takoj na razpolago. Poizve se pri Klun Janko v Prevaljah. Sodna dražba gozdnega kompleksa Bukova gora, se vrši dne 31. t. m. ob 11 v Kočevju pri sreskem sodišču, soba št. 3. Vsakovrstno zlato kupuje po naivišjib cenah CERNE, mvelir, Ljubliana Mfolfova ulica št. 3. Prodam vlogo Ljublj. kreditne banke za 50 odstotkov. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro: »500.000—8603«. Christofov zavod, Ljubljana, najstarejša in najbolje obiskovana enoletna zasebna trgovska šola, vpisuje ves julij, av-gmt, september na Doni jbranski cesti 15. Prilika za priučenje trgovskih predmetov, slovenske in nemške stenografije, strojepisja, nemščine itd. — Vsakoletne javne tekme. Zavod skrbi za službe. Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din, reveži popust. Vsako leto 70—80 gojencev. Zahtevajte brezplačni prospekt. Pouk prične 1. oktobra. DOLENJSKE TOPLICE Zadnja železniška postaja Straža-Toplice. Autobusna zveza z vsakim vlakom. Radio termalno kopališče z bogato vsebino ogljikove kisline. Kopelji direktno na izvirkih, brez vsake črpalke, brez vsake cevi. Vedno enakomerna temperatura 38 stopinj Celzija. Izredni uspehi zdravljenja pri revmati/.mu vseh vrst, ženskih bolezni itd. 10 dnevna pavšalna cena (soba, izvrstna hrana, kopelji in ves komfort) Din 700.—. 20 dnevnp pavšalna cena Din 1.400.—. Zahtevajte od oprave prospekte, od železniške dohodne postaje pa brezplačen povratek z dohodno vozno karto ako ostanete v Toplicah najmanj sedem dni. Konkurs. Intendantska akademija primače ove godine 50 pitomaca u njenu nižu školu. Pravo na konkurs imaju svršeni djaci 6., 7., 8. razreda gimnazije-realke. Prijave moraju biti u intendantskoj akademiji do 16. augusta tekuče godine po pcslatom konkursu komandama vojnih okruga i gimnazijama (realkama). Svi kandidati (sem onih koji imaju položeni ispit zrelosti) moraju polagati prijemni ispit. Br. 3074 uprave intendantske akademije 8. jula 1935 g. u Beogradu. Jrfira ni tejka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričal Cvetje arnike, korenine arnike in lipovo cvetje kupuje po najvišjih cenah Ed. Puler, Vrhnika Entel - ažur - plise izvrši ekspres — Matek & Mikeš. Ljubljana, poleg hotela Štrukel. It) Žalostnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predragi soprog, oče, brat, svak in stric, gospod FRANC DEBEVEC sodni uradnik t Radovljici dne 23. julija ob 20 uri po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti. umrl Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 25. julija ob 5. pop. iz mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 24. julija 1935. 2alU|OM OSlall. Izjava. Anzeljc Alojzij, tovarn, delavec, SI. Javornik — preklicujem vse, kar sem žaljivega govoril o gdč. Kikelj Pavli v gostilni Hrovat na Jesenicah dne 15. junija 1935 ter se ji prav lepo zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona proti meni. Anzeljc Alojzij. Izjava! Hometer Josip, gostilničar v Mariboru, Aleksandrova c., preklicujem ob-dolžitev Geršaka Mirka, šoferja v Mariboru tatvine motornega kolesa, za katero nisem imel povoda in se imenovanemu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni sin, brat Teodor Pristavec redov 7. konjeniškega puka, 3. eskadrona umrl v Skoplju. Prepeljemo ga v Kranjsko goro, kjer bo pogreb v petek, 26. julija 1935 ob 6 uri iz Kranjske gore na pokopališče na Podkoren. Kranjska gora, 24. julija 1935. Žalujoči: Ana, mati, Teodor, oče, Ivan, brat, Minka. Dragica, sestri. 82 Dolores Vieser PEVCEK Ljubezenska zgodba mlade duše »Ne porabi prenaglo name! Bilo je ven,»ar lepo — ne?« Omamljivo položi fantiču roko na ramo, pa Ivan se stisne ob držaj tia stopnišču in reče: »Moram iti.« Ralilo vzdihne gospica: »Potem pa — adieu.« Ivan se pokloni. Oči ji spolzijo še enkrat po njegovi postavi in se hočejo pogrezniti v njegove, da bi ga za slovo še enkrat nežno pogledale — pa Ivan ostane hladen. Tedaj odide gospica počasi čez mostovž in izgine »kozi velika vrata. Minulo je. Ivan mora še malce počakati, da pride Dorka /. gosli. »Gre z nami?« ga vpraša poredno. »Nak,« reče Ivan. ».Tej no, njihova milost vendar nikakor niso skazali premalo dobrote.« Ivan samo skomigne z rameni in vzame gosli. »Še kolačkov mu moram prinesti. Ne bi še malo počakal?« Ne utegnem, že sedma teče.« Naglo se okrene proti stopnicam, pozdravi š» enkrat nazaj in hiti na prosto. Minulo! Kljub temu, da stoji sonce že nizko, se vročina še ni polegla. Oblak za Krnsko goro štrli v jekleno modrino in se ne premakne. Ivan stopi iz topolovega drevoreda na sončno pot in hiti proti mestu, ne da bi se samo enkrat ozrl nazaj. Pismo, ki ga skoraj kar žge skozi podlogo suknjiča, bi rad oddal sobarici pri »Pošti«. Postarna devica pa ga plašno pogleda. »Moj Bog naa, to je čuden človek! Nikdar si ne upam v njegovo luknjo. In danes je celo, kakor da se je z uma snel. Rajši mu kar sam gori nesi!« Ivana je sram, da bi bil bolj strahopeten kakor baba; gre gori po stopnicah in srce mu kuje. Tako mu preseda, da bi moral še kdaj stopiti pred tega moža. Pa če je šlo pri gospodični, pojde tudi pri Veraciniju. Pa, ko srčno odpre vrata, je soba prazna. Gre skozi spalnico v alkimistovsko izbico. Tudi tu ne najde Veracinija. Zmeden obstoji Ivan pri mizi. Kje je maestro? — — Nenadna tesnoba obide Ivana. Maestro je bil videti poprej tako obupan, še opazil ga ni. Imel je pač gospodično preveč rad. Tako rad, da se je takrat še celo hu — —. Za milost božjo, kaj če je spet----? Dečko vrže gosli med steklenino in začne vznemirjen iskati. Skrinjica —, mora jo najti! Ako ne —! Išče po vseh kotih in omarah, se plazi pod police in klopi, išče, hlastno išče in neučakljivo. Za dušo gre! Predali so zaprti, zabojčki zaklenjeni, vara ga vedno gostejši mrak soparnega večera. Skrinjica, skrinjica — ni je! Bo pač v zaklenjeni omari. Stresa vrata in sune pri tem v nedolžen, odprt predal poleg v miznici. Okrene se in vidi: vidi v črvojedinasti, leseni škatli tri suhe kresilne gobe. — Mrzla groza spreleti Ivana. Za nekaj utripov srca postoji kakor okamenel. Je slučaj —, je znamenje? Da ga ni srečal maestro prej tako ztnučen, bi nemara bil slučaj. Toda zdaj----. Satanu se hoče zapisati zastran lokave ženske. Tega ne sme storiti! O Bog, tega ne sme storiti! Dane«, na sveto binkoštno nedeljo tolikega greha ne sme narediti! Oče nebeški — in nihče ne ve kakor samo on! Obljubil je, da bo molčal. Torej bo potemtakem — sam — moral za njim. Tedaj ga strese gnus. Za njim naj gre, ki ga je ogoljufal za njegovo ljubezen, ki mu je tako sirovo odprl oči? Moj Bog, če ga vzame hudič, saj zasluži — saj je vendar naredil tak nagnusen greh! Moj Bog, vse, toda tega ne more. Položi roko na gosli in jih vendarle ne more dvigniti, ze nekaj dokaj predolgih trenotkov se bori sam sabo v strašni vzburjenosti — potem ve: mora! Nič ni na tem, da maestra nič več ne more! Kaj ne gre Bog najbolj verno za onimi, ki ga najbolj žalijo? Kaj vsega ne bo moral premagati, ko bo kdaj menih in duhoven? In za dušo gre! Ta mu mora biti zastran trpljenja Jezusovega prav tako draga, kakor če bi šlo za Jurka ali celo za patra Bernardina. Hlastno in krčevito sklene roke na prsi in hlipaje beblja: »Ampak U mi moraš pomagati, Gospod —, sam ne zmorem!« Zdaj ga popade še strah, kako bo hodil po grozljivem gozdu, in kaj šele, kako se bosta srečala. Tista strahovita noč mu stopi pred oči, ko je bil z blaznim sam na jasi. In satan! Moj Bog, če pride prej>ozno—! Z vso silo obvlada Ivan stud in grozo, se zavrti in odvihra doli po stopnicah. • Na Štalensko goro! Nad ravanjo se kuha še zmeraj soparica. Čudno rumenkasto so svita nad Št. Donatom, ki čepi daleč, daleč tam ob vznožju gore. Nad močvarami letajo lastovke tiho in nizko. Sonce tone urno; rumenkasto je, zavito v sivo vijoličaste pajčolane. ui > .rt rt "s «n B a JU 0 -H % N S d) ■> > 2 « o n "ffo U! <-, -o S 0 S 3 Ri B H 1 s a rt >N k, a B a a 5 0 o 1 a • rv ^ o o D,