LETO M, STEV.28 UUBU ANI« PONEDELJEK« 4. PEBEU1KJ1 1997 Cena 10 dbl SLOVENSKI i Izdaja In tiska CasupJsno-zaJo2ai5ko podjetje Slovenski poročevalec. — Direktor: Rudi Janhuba. — Glavni ln odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Za tisk odgovarja Franc Plevel. — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva uLlca štev. 1 ln 3. telefon štev. 23-523 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 1/11, telefon štev. 23-521 do 23-526. — Oglasni oddelek: Ljubljana. Titova oesta št. 7, telefon št- 21-866, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal Itev. 29. — Tekoči raS 60-KB S 2-367. — Mesečna naročnina 130 din ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN Novi napori izraelskih čet z OZN za egiptovske umik lie Gsnerolna skupščina je sprejela dve resoluciji, s katerima zahteva umik izraelskih čet iz egiptovskega ozemlja in spoštovanja sporazuma o premirju Volitve v Romuniji Po zadnjih nepopolnih poročilih je do 18. ure volilo skupno 90.6% volilcev — Volitve so potekale v popolnem redu in miru Danes zjutraj ob 6. uri so se po vsej Romuniji začele volitve ■a Veliko narodno skupščino. Volitve bodo končane danes o opolnoči. Takoj po končanih volitvah bodo začeli šteti glasove. Skupno bodo izvolili 437 poslancev, na listah katere nosijec je fronta narodne demokracije, je pa tildi prav toliko kandidatov. NEW YOKK, 3. febr. (AP). Generalna skupščina OZN je danes zjutraj poslala ponovno zahtevo Izraelu, naj takoj umakne svoje čete z egiptovskega ozemlja in sprejela odločitve o ukrepih, ki jih bo sprejela po umiku izraelskih sil. Predlog za resolucijo je dalo 7 držav: Brazilija, Indija, Indonezija, Jugoslavija, Kolumbija, Norveška in ZDA. Resolucija o takojšnjem umiku izraelskih sil z egiptovskega ozemlja, je bila sprejeta z 74 glasovi, dve državi sta glasovali proti, dve pa sta se vzdržali. Proti sta glasovali Izrael in Francija, medtem ko sta se vzdržali Luksemburg in Holandija. Drugi predlog sedmih držav s katerim zahtevajo popolno spoštovanje sporazuma o premirju ter uporabo drugih ukrepov omenjenih v poročilu general- JUeksciidra Remkovisa intsrvju »Mednarodni politiki« Beograd, 3. febr. Današnji izdaj j »Borbe* in »Politike« prinašata intervju predsednika zvezne komisije za nuklearno energijo Aleksandra Rankoviča »Mednarodni politiki«. Aleksander Ra n ko vič je izjavil, da je bila preteklo leto okrepljena aktivnost na področju praktične uporaoe nuklearne energije v naš: državi. Sama stopnja naših znanstveno'raziskovalnih dosežkov, je poudari; tov. Rankovič, narekuje potrebo, da preidemo k vsestranski praktični uporabi nuklearne energije. V okoli še-s.ih industrijskih podjetjih so začel: raaioizotope redno upo- ra':, .jati v proizvodnem p-rocesu ter pr: kontroli kvalitete. V ne-kaierih naših klinikah in medicinskih ustanovah so opravljali poizkuse z uporabo radioizotope v v medicinske namene, lei so dali dobre rezultate, o čemer je .•sAtiA %- ■% • «6' bilo objavljenih več znanstvenih del. , Tekom letošnjega leta bomo začeli organizirati vrsto poizkusnih centrov za posamezna področja uporabe, kot na primer v medicini, kmetijstvu in Industriji. T; centri morajo bit; opremljeni s sodobnim; napravami za učinkovito izkoriščanje teh novih znanstvenih pridobitev. Pri tem je treba omogočiti tudi našim Industrijskim laboratorijem in institutom, da se oskrbe s potrebno moderno opremo ;.n da bodo na nek način posrednik med našimi dosežki na področju nuklearne znano-sti na eni stran, in potrebo modernizacije naše industrije in zdravstvenih panog na drugi strani. Tov. Rankovič je nato poudaril, da je eden odločilnih činiteljev pri tem delu tudi dviganje strokovnih kadrov. Nato je dejal, da nudi naš prvi reaktor v Vinči. k; bo šel v pogon konec leta 1958. široko materialno osnovo za vsestransko uporabo radioizotopov. ker bo omogočil n&šim znanstvenikom delo pri znanstvenem raziskovanju -.n da bomo v naši državi lahko proizvajali velike količine radioizotopov. potrebnih gospodarstvu in zdravstveni služb;. Industrija bo pri izkoriščanju reaktorja našla možnost preiskovanja specifičnih materialov, k: se danes javljajo v nuklearni tehniki. Glede perspektivnega plana uporabe nuklearne energije v Jugoslaviji je tov. Rankovič poudaril. da se moramo v tem planu prilagoditi toku razvoja na tem področju v svetu po naš'h ;s=‘n;h materialnih možnostih ter znanstvenih in gospodarskih pilah. Na koncu je tov Rankovič poudaril, da smo proti vsa-kršn-1 uporabi nuklearne energije u vojne namene ka.r pa se t'če ustanovitve mednarodne ptteneiio zn a‘omsko pnerrijo- je Jugoslavija od vsega začetke *ptTvU nega sekretarja OZN je bil sprejet s 56 glasovi, 22 pa se jih je vzdržalo od glasovanja. Po tej resoluciji bi sile OZN patrolirale vzdolž demarkacijske linije in na delu področja Gaze in Akabe. Vzdržale so se pri tej resoluciji delegacije SZ, Vzhodnoevropskih držav, Irak, Izrael, Francija, Jordan, Libanon, Libija, Maroko, Holandija, Saudska Arabija, Egipt, Sudan, Sirija, Tunis in Jemen. Pred tem je večina v Generalni skupščini odklonila Sovjetski predlog naj se glasuje o ukrepih, ki jih bodo izvršili po umiku izraelskih čet. Za Sovjetski predlog je glasovalo 8 držav, 56 pa proti. Te odločitve so sprejeli po deveturni diskusiji v Generalni skupščini. S sprejetjem te resolucije skupščina še ni končala z proučevanjem položaja na Srednjem vzhodu temveč je samo odložila razpravo toliko časa, da bo videla kako bodo uresničene zahteve Generalne skupščine. V razpravi na nočni seji je sodelovalo 14 delegatov. Prvi govornik sovjetski predstavnik Kuznjecev, meni, da predlog o umiku izraelskih sil ni adekvaten in da mora skupščina tudi obsoditi Izrael ter sprejeti odločne ukrepe. Tako majhna država kot je Izrael se ne bi mogla nikoli spustiti sama v agresijo, jr dejal Kuznecev, če bi Izrael ne imel podporo pri vplivnih ameriških krogih. Po njegovem mišljenju se skupščina pripravlja, da bo naredila zelo nevaren korak. Gre za razmestitev sil OZN vzdolž linije premirja, kar bi, kakor on smatra, pomenilo nezakonit poizkus uporabe sil OZN za sumljive cilje. Kuznjecev prav tako meni, da bi načrt o ukrepih lahko izkoristili kot del Eisen-hotverjeve doktrine kar pomeni po sovjetskem mišljenju vmešavanje v notranje stvari arabskih držav ter ima za cilj vršiti pritisk na Egipt, da bi pristal na rešitev drugih vprašanj. Kanadski minister Pirson meni. da bi bilo bolje združiti obe resoluciji. Stvar je važna zaradi Sisak, 3. febr. (Tanjug). Delegacija delovnih kolektivov LR Poljske, v kateri Je sekretar centralnega sveta sindikata Poljske Josef Kuiesza. je obiskala danes železarno v Sisku. tega, ker bo resolucija o ukrepih uplivala na možnost, da se doseže mir na Srednjem vzhodu. Ne gre za odobritev teh dokumentov, temveč zato, da bi pripeljali do akcije Združenih narodov, ki bi preprečila vojno intervencijo v prihodnjosti. Združeni narodi morajo dati Generalnemu sekretarju jasna in določna pooblastila za prihodnje korake, vključujoč uporabo sil OZN na področju Gaze in Akabe. Po mišljenju norveškega predstavnika Engena mir ne more biti vzpostavljen dokler bodo izraelske čete na egiptovskem ozemlju. Toda umik čet ni dovolj, da se ohrani mir. OZN ima sedaj poseben instrument za oču-vanje črte premirja iz leta 1949 — to so mednarodne sile. V tem smislu in morale posttai pomožni organ Združenih narodov, ki bi delal skupno s komisijo za kontrolo premirja. Engen je še poudaril, da mor* biti uporaba sil OZN strogo in jasno odrejena. Za etiopskim poslanikom j« govoril izraelski delegat Aba Eban, ki je ponovil stališče izraelske vlade, ki zahteva umik čet pod določenimi pogoji. Izraelska delegacija bo glasovala proti resoluciji, je dejal, ker govori samo o umiku brez kakršnih koli zagotovil v prihodnjoeti. Sirijski predstavnik Zejnedin pa je poudaril, da je stališče Sirije enako stališču Egipta. Na koncu diskusije je Sovjetski predstavnik Kuznecev predlagal, da naj se odloži glasovanje o drugi resoluciji. Skupščina pa je sprejela ameriški predlog, da bodo takoj glasovali o predloženih resolucijah. Danes dopoldne se je opazilo r Bukarešti neobičajno živahnost, ker je večina volivcev želela, da bi glasovala že v zgod- ski tovarni železnih vagonov m lokomotiv in so poznane po revolucionarnih tradicijah, je volilo do 10. ure že približno 40 BUKAREŠTA, 3. febr. (Tanjug). Po zadnjih nepopolnih vesteh je v 437 volilnih okrožjih Romunije do 18. ure volilo skupno 90.6% volilcev. Največje število volilcev je že volilo dopoldan. Pričakujejo, da se bo odstotek udeležbe verjetno še povečal, ker se volitve zaključijo ob 24. uri. Visoki državni in partijski voditelji so volili že danes dopoldan v raznih volilnih okrožjih Bukarešte. Volitve v Bukarešti so potekale v polnem redu in miru. V poročilih iz notranjosti države prav tako poročajo, da je tako vzdušje v vseh volilnih okrožjih. lili mtčMm i*, njih Jutranjih urah. Veliko število volišč, ki so razpostavljena na vsaki tretji ali četrti ulici, omogoča nemotene volitve. V delavskem predmestju Grivi ca Rošu, ki ima ime po istoimen- odstotkov volivcev. V tem volilnem okrožju je kandidat prvi Bekretar CK romunske delavske partije Gheorgiu Dej. Predmestje Pferentari, v katerem v glavnem stanujejo delavci iz Pred razpravo o Alžirn v OZN Francoska vlada nima namena spremeniti taktike v razpravi o Alžiru v OZN ter bo zagovarjala stališče, da OZN nima pravice vmešavati se v notranje zadeve Francije Pariz, 3. febr. (Tanjug). Obsedno stanje na vsem ozemlju Alžira se tudi danes nadaljuje, četudi se je splošna stavka v Alžiru končala že včeraj. Policijska ura od 6. ure zvečer do 6. ure zjutraj,' prepoved zbiranja po ulicah, posebni predpisi o zadrževanju po ulicah in mestih, ki so prepletena z bodečo žico, ločijo evropske četrti od muslimanskih — so še vedno v veljavi. Močne tankovske patrole v sodelovanju s heli-koptrskimi edinicami pa od rane zore kontrolirajo glavno mesto Alžir. rodih, toda ao odklonili, da bi nost v razpravi v OZN. Tuniške-poskušali pregovoriti, da bi tako mu premieru celo pripisujejo popustljivo stališče zavzele tudi namen, da bo predlagal, naj južnoameriške delegacije. Diplo- pošljejo v Alžir opazovalce matski neuspeh so doživeli tudi x Združenih narodov. Odgovori v poskusih, da bi ublažili sta- »nacinalnih strank na poziv Guy lišča Tunisa in Maroka do alžir- Molleta so pokazali, da se ne V Parizu, kjer se do nedavnega ni prikrivalo zadovoljstvo zaradi začasne odložitve alžirske razprave v Združenih narodih, se danes že izražajo sumnje, da bo efekt splošne stavke na svetovno javnost večji, kakor pa če bi jo organizirali šele po začetku diskusije v Ne\v Yorku. Množične represalije med stavko so pokazale šele dejansko moč protestnega gibanja alžirskega prebivalstva. Skupno število aretiranih, ki še ni bilo objavljeno, cenijo na več tisoč. Več kot pet sto državnih uslužbencev so suspendirali, dva tisoč uradnikov so dali v hišni zapor, oblasti pa so samo v mestu Alžiru odvzele več kot 800 dovoljenj trgovcem, medtem ko je več kot dve tretjine pristaniških delavcev dobilo dokončno odpoved. Ta stavka je razbila francosko trditev, da je vstaja omejena samo na maloštevilne teroriste, ki jih podpira inozemstvo in še posebno arabske države in Egipt. Dejavnost teh odredov je ravno pokazala, da francoske oblasti niso mogle likvidirati oborožen upor. Po uradnih podatkih je 411 Francozov bilo ubitih, vač kot 500 FRANCOSKA SKUPŠČINA pa ranjenih samo v januarju. Kakor trdi francosko poveljstvo so imeli uporniki v tem času več kot 1300 mrtvih in ranjenih. V Parizu trdijo, da navzlic vsemu vlada nima namena izmenjati svoje taktike pred političnim komitejem Generalne skupščine. Minister za zunanje zadeve Christian Pineau, ki vodi francosko delegacijo, bo zagovarjal stališče, da OZN nimajo pravice »vmešavati se v notranje zadeve Francije.« Zahteval bo, naj Združeni narodi obsodijo »inozemsko vmešavanje v alžirski upor«. Velika politična aktivnost se kaže v Parizu kakor tudi v New Yorku, da bi zagotovili vsaj delno ugoden sprejem teh francoskih stališč. Premier Guy Mollet je sprejel v zadnjih desetih dneh skoro vse predstavnike diplomatskih misij v Parizu ter jim razložil francosko stališče. V New Yorku pa je imel minister Pineau več razgovorov z ameriškimi predstavniki, da bi podprli Francijo v OZN. Ameriški predstavniki, kakor se je zvedelo, so obljubili, da ne bodo sodelovali v obsobdi francoske politike v Združenih na- skega vprašanja. Navzlic gotovi normalizaciji odnosov in francoskim obljubam za obnovitev razgovorov o vprašanjih finančne in ekonomske pomoči, sta tuniška in maroška vlada objavili, da bosta podpirali borbo alžirskega prebivalstva za neodvis- strinjajo z vlado samo v nepri-znanju pravice OZN, da bi proučevale alžirski problem. Globoka nesoglasja so tudi kar se tiče ocen vladnih metod, ki so jih uporabljali v zadnjih letih za ohranitev »alžirsko-franco-skih nerazrušljivih vezi«. Georghij Dej bližjih tovarn, je danes volilo za svojega poslanca, znanega delavca strigarja Aristida Eko_ nomu iz tovarne »Mao Ce Tung«. Do 12 .ure je že v večini volišč volilo več kot 50 odstotkov volivcev. Volitve potekajo v popolnem miru jn redu. Menijo, da tisti volivci, kj mislijo glasovati, bodo to storili že popoldne, tako da se bodo volitve prakhčno končale že do 17. ali 18. ure, četudi volilni zakon predvideva, da se lahko volj do polnoči . Darilo Moskve Beograd, 3. febr. (Tanjug.) Včeraj zvečer je Sovjetski ambasador v Jugoslaviji Nikolaj Fir-jubin svečano predal domu kulture občine Stari Grad v Beogradu kino aparaturo, ki jo je meščanom Beograda podaril Izvršni komite moskovskega mestnega sovjeta ob obisku predsednika Tita v Sovjetski zvezi. Ob tej priliki je ambasador Firjubin izročil pozdrave Moskve meščanom Beograda. V imenu ljudskega odbora Beograda se je za darilo zahvalil podpredsednik Radenko Bročič. Nesprejemljivi pogoji Socialisti ne morejo sprejeti Saragatovih pogojev za združitev socialističnih strank RIM, 3. febr. (Tanjug). Podpredsednik vlade in socialno demokratski prvak Saragat je včeraj postavil pogoje šefu socialistične stranke Nenniju za združitev dveh socialističnih strank. Ko je govoril o kongresu socialistične stranke, ki se bo začel prihodnji teden v Benetkah, je Saragat dejal, da bo ta kongres prispeval združitvi, v kolikor bodo pretrgali svoje odnose s KP Italije. Izigravanje samouprave PAKIŽ, 3. febr. (Tanjug). Francoska skupščina Je po dolgi in ostri diskusiji sprejela trinajst vladnih načrtov dekreta za uporabo osnovnega zakona o samoupravi s številnimi kompromisnimi amandmaji, ki so bistvo novih izmenjav v statutusu zahodne, in Ekvatorialne Afrike ter Madagaskarja spremenile v navadno administrativno reformo. VTaki dekreti brez stvarnih pristojnosti za lokalne organe predstavljajo izigravanje samouprave«, .je izjavil voditelj nacionalnega gibanja centralne Afrike, znani afriški pisatelj in poslanec v francoski skupščini Seghor, ko je zapuščal skupščino. Poslanci so pod pritiskom vlade ;n desnice odklonili predloge skupščinske komisije, da 0: bodočim ministrskim svetom posameznih Afriških ozemelj dali značaj voljenih izvršnih organov, ki so bili odgovorni pred lokalnim; izvoljenimi skupščinami. Poleg tega je skupščina z 286 glasovi proti dvesto sedemdeset-šestimi glasovi odklonila vladni načrt o odgovornosti ministrskih svetov na teh ozemljih francoskim guvernerjem v prekomorskih kolonijah. Po posredovanju ministra Defferrja so takoj ponovno glasovali in-vladin načrt je bil sprejet z tristoštinmi glasovi prot; dvestošestdeset glasovi. Guy Mollet zato nj postavil vprašanje zaupanja vladi. Skupščinski poročevalec neodvisnih afriški poslanec Apy-rh:e je odstopil, poslanci pa so potem na nočnem zasedanju sprejeli z minimalne -°čino vse viadne načrte. Po načrtih, ki so jih sprejeli, bodo francoske afriške kolonije dobile lokalne teritorialne skupščine in lokalne vlade z francoskimi guvernerji na čelu. Skupščine ne bodo mogle menjat; vlad. prav tako tudi ne bodo ministri odgovorni pred skupščino, katere pristojnost bo omejena samo na jzražanje mišljenja o izdatkih za lokalne budžete. Med diskusijo so se pokazale tri smeri. Proti vladnim načrtom je bil precejšnji del socialistov, katolikov in radikalov ter večina afriških poslancev, ki so težili, da se s to reformo ustvarijo osnove za samoupravo v francoskih posestih v Afriki z organiziranjem lokalnih vlad, ki bi bile odgovorne teritorialnim skupščinam. Katoliki in radikal; so nasvetovali spremembo francoske ustave, da bi tako omogočili samoupravo teh ozemelj, z več kot 15,000.000 prebivalcev. Komunistična parlamentarna skupina in manjši del afriških poslancev centra so se izjasnili za velike avtonomne federacije zahodne in Ekvatorijalne Afrike ter Madagaskarja. Zmagali so vladn; načrt; zaradi neenotnosti' afriških poslancev ;n zaradi pritiska Degolistov, da bodo odpoklicali svoje ministre iz vlade, v kolikor bi bili sprejet; predlog; socialističnih »upornikov«. Alžirska diskusija, ki se priča, kuje v OZN je tudi sedaj vplivala na poslance ,da so našli kompromis na osnovi vladnih načrtov. V zunanji politiki Je Saragat zahteval, naj socialistična stranka tudi upošteva potrebe nacionalne varnosti, da podpre »konsolidacijo zvez, ki združuje demokratske evropske države la Stavka maroških sindikatov Casablanca, 3. febr. (Reuter). Vodstvo maroških sindikatov je pozvalo svoje člane ,naj jutri začno z enourno stavko v znak podpore in simpatije do alžirskih delavcev, ki so sedem dni stavkali. S tem naj bi izrazili tudi zahtevo po neodvisnosti' Alžira. ZDA v obrambni zvezi«. Saragat je dejal, da socialni demokrati ne morejo sprejeti politiko razbijanja blokov. V imenu socialistične stranke Je Saragatu odgoyor:l direktor lista »Avanti« in član direkcije stranke Vechietti. V prvi vrsti Je odbil socialno demokratska stališča ter poudaril, da mora biti enotnost socialističnih strank instrumtn razredne borbe. V zunanje:: ...i onih vprašanjih je poudaril, da socialisti zahtevajo evropeistično politiko, ki bi omogočala Evropi, da bi prevzela vlogo posrednika med ZSSR in ZDA. Ko je govoril o Saragatovih pogojih, je dejal, da so »nepopustljiv; brez vsakršnega razloga« ter poudaril, da socialisti ne morejo sprejeti teh pogojev niti v zunanji kakor tudi ne v notranji politiki. Neredi v Famagusti Famagusta, 3. febr. (AFP.) Pet Ciperskih Grkov je bilo danes ranjenih v neredih v Famagusti. Neredi so nastali po pogrebu petih policajev Turkov, na katere je bil izvršen atentat. Med pogrebom je bila v vseh grških Šest tisoč vojakov v silah OZN HOKE.T NA LEDU JESENICE : PARTIZAN 6:2 Državno prvenstvo v hokeju na ledu se je vendarle končalo v splošno zadovoljstvo pristašev iz Slovenije. Novi državni prvak so Jesenice, ki »o v odločilni tekmj za naslov odpravile favorita št. 1 Partizana — po vseh pravilih pošteno brez ugovora. (Poročilo našega posebnega dopisnika berite na zadnji strani.) New York, 3. febr. (Reuter.) S prihodom 480 brazilskih vojakov in oficirjev v Port Said se je število mednarodnih sil OZN povečalo na 6000 ljudi. Na sedežu OZN so sporočili, da te sile zadostujejo za izvršitev nalog, ki jih postavljajo Združeni narodi. V mednarodnih silah se sedaj nahajajo vojaki Brazilije, Danske, Finske, Indije, Indonezije, Sestanek v Bruslju Bruselj, 3. febr. Jutri se bodo v Bruslju sestali ministri za zunanje zadeve šestih zahodnoevropskih držav ter bodo proučevali vprašanja, zaradi katerih bi morebiti lahko prišlo do odložitve podpisa sporazuma o predloženem skupnem tržišču v Evratomu. Pričakujejo, da bodo diskutirali v glavnem o vprašanjih carine in o razširitvi skupnega tržišča na neka afriška ozemlja, ki so odvisna od Francije. V načrtu o organiziranju skupnega tržišča sodelujejo Francija. Zahodna Nemčija. Italija. Belgija, Holandska in Luksemburg. Jugoslavije, Kanade, Kolumbije In Norveške. V sestavu mednarodnih sil je 500 brazilskih vojakov in oficirjev, 1000 kanadskih, 520 kolumbijskih, 390 danskih, 250 finskih, 940 indijskih, 600 indonezijskih, 460 norveških, 330 švedskih in 740 jugoslovanskih vojakov in oficirjev. Aretacije madžarskih študentov Budimpešta, 3. febr. Kakor javlja radio Budimpešta so organi ministrstva za notranje zadeve izvršil; na osnovi prijav prebivalstva preiskave na študentskih domovih v Budimpešti. Pni teh preiskavah so v nekaterih domovih našli avtomatsko orožje, pištole, večje število nabojev ter kontrarevolucionaren material ter še razne druge ukradene predmete. Policija je aretirala več oseb, za katere so ugotovili po sporočilu ministrstva za notranje zadeve, da so bili član; ilegalne kontrarevolucionarne organizacije ter so sodeloval; pri zvrševanju proti-državnih del. Preiskava se nadaljuj«. četrtih Famaguste policijska ura. Do incidentov je prišlo, ko so začeli Turki napadati četrti, v katerih stanujejo Grki. Zažgali so več hiš, razrušili več grških trgovin ter zažgali eno grško cerkev. Nikozija, 3. febr. (AFP.) Voditelja grškega in turškega prebivalstva na Cipru dr. Emistokel Dervis in dr. Fadur Kučuk sta pozvala grške in turške prebivalce, naj se vzdržijo provokacij. Ta poziv sta poslala z namenom, da bi preprečili morebitne incidente med grškim in turškim prebivalstvom po včerajšnjem antentatu na pet policajev turške narodnosti, ki je bil izvršen v Famagusti. Zaradi tega atentata je policija v Famagusti blokirala stari del mesta, kjer živi prebivalstvo turške narodnosti, da bi tako preprečila skupini mladincev, ki je hotela napasti grški del mesta. VREME Stanje 3. februarja: Atlantske frontalne motnje so dosegle zahodno obalo kontinenta. Močno južno strujanje n raja nad alpske predelo tople zračne ginotc. Področje visokega zračnega pritiska nad južno in srednjo Evropo .slabi. Napoved za ponedeljek: Pretežno fasno do rahlo oblačno vreme. Zjutraj in dopoldne v nižinah 7 n m egi e no. Jutranje temneratnre med —4 in —7, v Primorju 3. najvisje dnevne med 1® in 13 stopinj (Celzija. Pihal bo zmeren *_~'^za hodnik. 2 str. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC / ST. 28 — 4. FEBRUARJA 1957 Prirodni pogoj za razvoj turizma v Celjskem okraju Celje, 3. febr. Na pobudo okrajne gostinske zbornice je bila danes v Celju širša konferenca o problemih turizma na področju celjskega okraja. Poročila in razprave so pokazala, da Ima precej 'krajev v celjskem območju veliko prirodnih pogojev za še uspešnejši razvoj tako domačega kakor tudi tujega turizma, da pa v primerjavi z naravnimi lepotami zaostajata komunalna in tehnična ureditev in podobno. Lani je celjsko turistično območje zabeležilo 270.000 nočitev, oziroma okoli 250 milijonov din dohodka. Po vsem tem se to področje v razvoju turizma SUHA ŽIVINA NE GRE V PRODAJO 2e dalj časa se kmetje v mariborskem okraju pritožujejo, da ne morejo prodati živine slabše kvalitete, to je tiste, ki jo odkupna podjetja označujejo za tretjerazredno. Kljub temu, da so cene tej živini občutno i ad~ 1= (50 din za kg), je le težko najti kupca. Zlasti sedaj, ko je vprašanje prehrane živine do r.ove paše najbolj kritično, ponudba raste do vse bolj kričečega nesorazmerja s povpraševanjem. Najbolj kritično stanje v mariborskem okraju je v Dravski dolini, sicer pa tare to vprašanj e živinorejce po vsej Sloveniji. Glede na številna opozorila zborov volivcev in na druge signale, ki jih je v zadnjem času sprejemal okrajni ljudski odbor Maribor, je tajništvo za gospodarstvo sklicalo sestanek z zastopniki odkupnih podjetij za meso, da bi ugotovili, kaj je mogoče ukreniti v nastalem položaju. Predvsem so zastopniki odkupnih podjetrij odgovoril) na očitke, da je meso v prodaji za široko potrošnjo glede na nizka cene živine in veliko ponudbo predrago. Po njihovi izjavi gra v prodajo le majhen del mesa od živune, ki je kupljena kot tretjerazredna. To deloma zaradi majhnega števila potrošnikov, ki kupujejo tretjerazredno meso, pa tudi zato, ker je to meso zelo siromašno na beljakovinah in ni primerno za zmrzovalnice, ker počrni. Tudi tovarna mesnih izdelkov ne more ' uporabiti za predelavo tolikšne količine tretjerazrednega mesa, da bi rešila položaj. Skrajtika, odkup tretje- Nov zadružni dom Kmetijska zadruga v zg. Br-nilkih na Gorenjskem se je nedavno vselila v nov zadružni dom. ki si ga je zgradila s pomočjo občinskega ljudskega odbora v Cerkljah. V spodnjih prostorih doma bo moderno urejena trgovina s pisarno, ostali prostori pa bodo služili rr kulturno-prosvetno dejavnost. Zadnja pot novinarja Miša Bosteieta Celje, 3. sebr. Včeraj v poznih popoldanskih urah so se na pokopališču v Stefanji vasi v Ljubljani svojci, stanovski tovariši, prijatelji in znanci zadnjič poslovili od Miša Bosteieta, novinarja mariborskega »Večera«. Sredi največjega delovnega poleta je Mišo komaj 29 let star podlegel po nekaj dneh ležanja v bolnišnici težki in neozdravljivi bolezni. Pri odprtem grobu so se od njega poslovil; Marijan Kos v imenu novinarjev iz Maribora in v imenu Društva novinarjev Slovenije. Tone Maslo v imenu celjskih novinarjev, dr Fran Vatovec, nazadnje pa še Mišov sošolec. M. B. razrednega mesa po izjavi odkupnih podjetij ne vpliva na boljšo založenost blaga za široko potrošnjo. Tudi možnost predelave mesa v večjem obsegu odpade, ker Tovarna mesnih izdelkov v Mariboru ne gre na to zaradi previsokih cen konserv-nih škatel. Tako sestanek ni dal nobenega upanja za skorajšnje izboljšanje položaja v prodaji manjvredne živine, razen če zaupamo pripravljenosti in dobri volji Tovarne mesnih izdelkov, katere zastopnik je obljubil, da bodo v mejah možni sti povečali odkup tretjerazredne živine predvsem v Dravski dolini, kjer je zastoj v odkupu postal ne le resen go-apodarski. marveč tudi že politični problem. V kolikor ta poseg Tovarne mesnih izdel-kov ne bo občuten, se bodo pač' še množili črni in prisilni zakol i, ki v Dravski dolini naraščajo. V primerih, ko kmetu ni ostalo dovolj krme, da bi skozi »suhe mesece« preživel živino, bo pa potrebno več tolerance pri izdajanju potrdil za prisilne zakole. Slejkoprej pa bu nujno problem odkupa slabše živine rešiti s širšega vidika. Obtožbe zastopnikov Združene zveze trgovskim podjetjem, češ da niso sposobni komercialisti in hkrati obtožba trgovskih podjetjih, da zadruge premalo poučujejo- In skrbijo, da bi živinorejci zredili kvalitetno živino, utegnejo bita do neke mere utemeljene, vendar perečega problema ne rešujejo. (jp) uvršča na drugo mesto v naši republiki, takoj za Gorenjsko. Priprave za letošnjo sezono so bile pravočasno opravljene. 2e v novembru so bile znane pension-ske cene, ki v nobenem primeru ne bodo višje od lanskih. Nasprotno, povsod teže, da bi se cene še znižale, saj se turistični in gostinski delavci povsem zavedajo, da nudi to področje oddih in razvedrilo le našim delovnim ljudem. Pozitivna je tudi težnja, po kateri naj bi turistično dejavnost razširili na več krajev celjskega okraja, kot na Prebold, Velenje, Vitanje, Planino, Vransko itd. Prvi korak za spoznavanje teh krajev naj bi bili eno ali dvodnevni izleti, ki naj bi jih prirejala turistična društva. Posebno poglavje v celjskem okraju zavzemajo zdravilišča, zlasti pa Rogaška Slatina, kateri bo treba pomagati z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da bo rešila nekaj svojih komunalnih in zdraviliških problemov in tako znova pridobila sloves mednarodnega zdravilišča. V zvezi s pensionskimi cenami, turističnimi taksami, oddajo zasebnih sob, prometnimi zvezami itd. so na konferenci sprejeli nekaj koristnih sklepov, katerih uresničitev bo prav gotovo znova pomenila korak naprej v razvoju turizma na celjsliem področju. Premiero novega Jugoslovanskega filma Beograd, 3. febr. Včeraj je bd-la v Beogradu premiera novega domačega fiilma »Zenica«, kj ga je posnelo podjetje UFUS v režiji Jovana 2 Ivanoviča in Miloša Stepanoviča. Scenarij sta napisala Miloš Stefanovič in Bogdan ,ovanovič. Premieri filma so prisostvovali podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič. predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj, državni pcdsrekretar za zunanje zadeve Srdj-an Priča in veliko število kulturnih in javnih delavcev Beograda. Publika je prisrčno pozdravila nov; domač; film ter z dolgotrajnim ploskanjem nagradila avtorje filma in nosilce glavnih vlo-g Gordano Miletič, Rada Markoviča, Nikolo Popoviča dm SvelSono Mi-škovič. Se dve ladji za Dansko Zagreb, 3. febr. V Kraljevič; so podpisali pogodbo za gradnjo dveh 'tovornih ladij za Dansko. Ladji bosta služili za prevoz žive živine in bosta imel; hitrost 15 milj na uro. M. B. IZ ZAGREBA Zagreb, 3..febr. Odbor za organizacijo oblasti in upravo Sabora Hrvatske je sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o občinah in okrajih v LRH, v katerem je rečeno, da se naziv okraja Zagreb spremeni v »mesto Zagreb«, v katerem je širše in ožje področje. M. B. Bogat program Ljudske tehnik Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije je za letošnje leto zasnoval bogat delovni program, s katerim bo usmerjal dejavnost posameznih zvez in društev LT na terenu. Program bo poleg one ožje tehnične usmerjenosti,, ki jo dajejo posamezne zveze LT, skušal dati tudi neko splošno tehnično vzgojo kar največjemu številu ljudi. Posebno skrb nameravajo posvetiti društvom LT, ki delajo v proizvodnji — v okviru tovarn. Delo teh društev je bilo plodno tudi doslej prav zato. ker je najtesneje povezano s proizvodnjo tn tudi pomaga reševati razne proizvodne probleme. Pri reševanju proizvodnih vprašanj so se lani izkazale zlasti organizacije LT v Tovarni emajlirane posode v Celju, v TAM, v mariborski livarni ter v Tovarni kovanega orodja v Zrečah. V Tovarni emajlirane posode v Celju, so n. pr. potem, ko so šli delavci skozi več tečajev po zaslugi emajlirskega krožka uspeli znatno zmanjšati izmeček v proizvodnji. prav tako pa so precej pospešili tudi proizvodni proces ter tako zmanjšali stroške proizvodnje. V letošnjem letu naj bi se dejavnost društev v proizvodnji spričo splošnih naporov za povečanje delovne storilnosti še povečala. 2e preteklo jesen se je pričeli vrsta okrajnih tečajev, v glavnih počitnicah pa bo republiški tečaj za učitelje ročnih spretnosti. Delo v šolskih krožkih se bo tako lahko še bolj razmahnilo. pouk pa se bo izboljšal. Okrajni odbori in glavni odbor LT bodo še nadalje pomagali pri opremljanju šolskih delavnic. Z odpadki do katerih prihaja v industriji, namerava letos glavni odbor organizirati poseben servis, da jih bodo lahko dobivale na razpolago organizacije LT in jih koristno uporabile. Pripravili bodo še republiško razstavo ročnih del, posvetova-nje o problemih tehnične vzgoje mladine, večjo skrb bodo posvečali izdajanju poljudne tehnične literature, pripravljali tečaje za uporabo električnih gospodinjskih pripomočkov ter se lotili akcije za ustanovitev tehničnih igrišč v mestih in industrijskih središčih. frje VČERAJ IM Desetletnica podjetja »Brodospas« Split, 3. febr. S plitek o podjetje »Brodospas«, ki proslavlja ta mesec deset let svojega delovanja, se je razvilo v eno naj-večjih podjetij te vrste v Evropi. Podjetje je delovalo v jugoslovanskih in tujih vodah, medtem ko ae ena ekipa pod- « * >* 115SP: jetja nahaja na čiščenju Sueškega prekopa. Podjetje razpolaga s potrebnim,; matičnim; ladjami, remcrkerji, plovnimi žerjavi, potapljaškimi aparati, kom-presijskim; komorami in najsodobnejšimi aparati, k; omogočajo kvalitetno in hitro opravljanje poslov. Podjetje »Brod-o-spas« je dvignilo do sedaj z morskega dna več sto manjših in večjih plovnih objektov, od katerih je bil en del izkoriščen spevkov proizvajalcev ali lastnikov živine, in sicer na glavo. Prispevek za popolno zdravstveno zaščito živine, vključno z umetnim oplojevanjem ln kastracijo bo znašal povprečno 4.180 dinarjev letno na kmetijsko gospodarstvo. Prvovrstni marmor prf Kolpi 2e nekaj let izkoriščajo prt Gradacu v Beli krajini naha- Ker se zavedajo, da je znanje pogoj za napredek proizvodnje, bodo prihodnji mesec tudi pričeli z dopisno šolo za elektro in strojno stroko. Letos pa bo prišlo tudi do ustanovitve društva izumiteljev, racionalizatorjev in novatorjev. Lanska I. razstava povojnih izumov je bila pokazala, da imamo precej ljudi, ki se udejstvujejo na področju izumiteljstva, da pa nimamo organizacijske oblike, ki bi povezovala prizadevanja teh ljudi. Zaradi zelo pomembnih in koristnih stvari, ki jih lahko opravijo v proizvodnji, pa je potrebno organizacijsko povezati in usmeriti tudi dejavnost novatorjev In racionalizatorjev. To še tem bolj zato, ker so ti ljudje v podjetjih vse preveč prepuščeni sam: sebi, čestokrat ne nalete na pravo razumevanje in ne samo da ne dobe materialnega temveč tudi moralno priznanje za trud in izboljšave. ki so jih napravili, po navadi izostane. Kmetijsko tehnična komisija pri glavnem odboru Ljudske tehnike bo nadaljevala z lani pričetim delom preko društev LT, kmetijskih strojnikov in traktoristov. Računajo, da se bo od sedanjih 800 povzpelo število članov na kakih 3000 profesionalnih ln neprofesionalnih kmetijskih strojnikov. Na programu je tudi več tečajev, s katerimi bomo pridobili nove kvalificirane kmetijske strojne kadre; lanskoletni festival pa kaže, da bo dobil tradicijo, saj bodo letos pripravili XX. festival kmetijskih strojnikov in traktoristo-v v Celju. S tehnično vzgojo šolske in iz-venšolske mladine bo letos nekoliko laže kot prejšnja leta. ko še ni bilo dovolj sposobnih učnih kadrov in inštruktorjev. V zadnjih dveh letih pa je šlo že deluje v delavskem in družbe-okrog 1000 šolnikov skozi tečaje nem upravljanju in mnogih LT za učitelje ročnih spretnosti, organizacijah. Tečaj ncrmovepe zgodovine Jugoslavije France Kordiš - 50-Ietnik Včeraj je v krogu svoje družine in prijateljev proslavil 50-!etn!co rojstva France Kordiš iz Dolge vasi pri Kočevju, predsednik upravnega odbora Kmetijsko gozdarskega posestva v Kočevju. Jubilant izhaja iz kmečko-delavske družine in kot tak je že v zgodnji mladosti spoznal težavno življenje pod kapi-talističnim režimom. 2e ob pričetku okupacije stopa Kordiš v vrste naprednih borcev in v letu 1942 je organizator NOB v Loško potoški okplici. Med vojno in po vojni je bil na odgovornih položajih ljudske •oblasti. Po vojni je bil nekaj časa tudi predsednik OLO in sekretar OK KPJ Kočevje. Tudi danes aktivno so- v železarnah kot etaro železo, ja.lišče kvalitetnega marmor- Ceprav čez dan sonce kar prijetno greje in topi sneg, si malčki še vedno najdejo dovolj trdnega, zmrznjenega snega za zidanje »eskimskih« hišic. Gospodarske vesti Sovjetsko ponudbe lesa Britaniji. Nedavne vesti, da bo ZSSR skoro ponudila nadaljnje količine mehkega lesa Britaniji, so se sedaj uresničile. Zadnja ponudba vsebuje 87 tisoč standardov rdečega in belega lesa. Prva ponudba za dobavo v letošnjem letu ja znašala okoli 100.000 standardov in je bil večji del teg* Letni obračun ljubljanskih ribičev Ljubljana, 3. febr. Dopoldne je imelo ribiško društvo svoj redni letnj občni zbor, katerega so se udeležili tud; predstavniki Ribiške zveze Slovenije. Delo ljubljanskega ribiškega društva, k; je eno najstarejših in največjih v Sloveniji, je bilo v lanskem letu zeio plodno. Lepe uspehe so dosegli predvsem v gospodarskem in organizacijskem pogledu. Usposobili so društveno ribogojnico, da bo že letos s svojo proizvodnjo ribje, ga naraščaja krila vse potrebe za vlaganje v odprte vode. Dalje je društvo nadaljevalo z obnovo ribnikov za gojitev tržnih rib. 2e lani so v teh ribnikih vzredil; prve krape in jih dali na trg. Zelo važno in družbeno koristno delo je bilo napravljeno z zajezitvijo dela Cerkniškega jezera. Ob vsakoletnem presihanju je namreč ostalo na suhem ;n poginilo na milijone rib, predvsem ščuk. Z zajezitvijo pa bo ostala večja površina neplodnega jezerskega zemljišča preplavljena in bo s tem rešeno ogromno rib, ki jih bodo gojili za trg m za športni ribolov. Posebno skrb Je društvo po-rvečalo poribljanju voda. Tako so lani vložili v društvene vode 220.000 kosov zaroda in 50.860 mladic potočne postrvi, 18.000 zaroda in 60.500 mladic ameriške postrvi, 128.500 kosov lipan-skega zaroda in 1816 mladih ščuke. Poleg tega je bilo poizkusno vloženo v Ljubljanico in pritoke tudi 2800 odraslih drst-nie jezerske zlatovčice. Ker je društvo imelo doslej precej težav z odlovom plemen- •Aih rib za društveno ribogoj- nico, so lani nabavil; iz inozemstva elektrcaparat. 2e v jeseni so z aparatom vlovili nad 1000 lepih plemenit in so se v tem pogledu skoraj popolnoma osamosvojili. Na občnem zboru so sprejeli gospodarsk; načrt in proračun društva za leto 1957. Načrt določa obnovitev nadalnjih 8 ribnikov za gojitev tržnih krapov in ameriške postrvi. 2e letos bodo vložili v ribnike 10.000 krapjih mladic in najmanj 10.000 mladic ameriške postrvi za tržne potrebe. Dalje bodo po tem načrtu vložil; v odprte vode 515.000 salmonidnega zaroda in 32.000 mladic, katere bodo vzgojili v lastni ribogojnici v Povodju. kupljen. Cene, Id Jo zahtevajo za to dobavo, beležijo manjše povečanje. Pričakujejo, da bo dober del ponudbe prevzet. Prav tako pričakujejo, da bo britansko ministrstvo za trgovino ponudilo v prodajo 142 tisoč standardov iz strateških rezerv čez štirinajst dni. Izvoz surovega bombaža Iz ZDA. V prvih treh mesecih te sezone so izvozili iz ZDA 2 milijona 55-000 bal surovega bombaža v primerjavi z vsega 506.000 balami, ki so jih izvozili v ustreznem razdobju pretekle sezeme. Izvoz v novembru je znašal 530.000 bal. v septembru 597.000 bal, med tem ko je v novembru preteklega leta bilo izvoženo 137.000 bal. Nov način vzdrževanja rib v svežem stanju. Britanski ribiči iz največje britanske ribiške luke Hull so zahtevali od vlade, da jim dovoli uporabo aureomicina, kar naj bi omogočilo držati ribe čim dlje v svežem stanju. Ribiči trdijo, da so pokazali poskusi z uporabo praška aureomicina pomešanega z ledom, da ostanejo ribe v svežem stanju najmanj 60 ur. drug; del pa obnovljen v naših ladjedelnicah. Med temi je tudi šolska ladja »G-aleb«. dalje velike trgovske ladje »Vojvodina«, »Učka«, »Dunav«, »Sava« ter naše največje ipobn.iške l-adje »Partizanka«, »Prolete-rka«, »Dalmacija« in »Istra«. Med velike uspehe »Brodospa-=a« lahko štejemo tudi dviganje ladij iz velikih globin. Potapljači »Brodosipasa« so z velikimi napori n v nevarnosti dvigali ladje iz 82. 56, pa celo iz 68 m globine. Obvezna zdravstvena zaščita živine Novi Sad, 3. febr. V bačko-topolskem okraju pripravljajo obvezno zdravstveno zaščito živine. To bo prvi'okraj v Vojvodinji, ki bo še letos izvedel ta pomembni ukrep v živinoreji. Za uspešno delovanje obvezne zdravstvene zaščite živine razpolaga okraj z dobro organizirano veterinarsko službo, potrebnimi objekt; in opremo. Obvezno zdravstveno 'zaščito bodo uvedli na podlagi letnih pri- delovne sile. ja. Pridobivanje je precej otežkočeno. keir so nahajališča dokaj globoko v zemlji. Slučajno so odkrili na bregu Kolpe pri Adlešičih še neprimerno večje zaloge marmorja, ki je po kakovosti še boljši kot gradaški in ga poznavalci prištevajo med najboljše marmorje v Evropi. Pridobivanje marmorja pni Adlešičih je mnogo lažje kot pni Gradacu, ker je ležišče marmorja cel hrib in ga nii treba dvigati iz tal. Menijo, da so zaloge na tem kraju skoraj neizčrpane, ker so cela skalovja marmorja na obeh bregovih Kolpe. Izkoriščanja ležišč marmorja je prevzelo novomeško podjetje »Kremen«, ki zaposluje pri tem 50 delavcev. Letos nameravajo pridobivanje marmorja povečati, ker ga lahko prodajo vsako količino, predvsem v inozemstvo. Zanimivo je, da je večji razmah izkoriščanja te rudnine na teh krajih oviralo — pomanjkanje BEOGRAD, 3. febr. Sinoči so v Beogradu končan tečaj, iti je trajal od 13. t. m. in na Katerem je okoli 200 predavateljev zgodovine ia. vse Jugoslavije poslušalo predavanja o naj novejši jugoslovanski zgodovini. Tečaj, ki Je bil na beograjski pravni fakulteti, je organizira-o Zgodovinsko društvo LR Srbije skupno s svetom za šolstvo iste republike. Njegov pomen osvetljuje dejstvo, da najnovejšo jugoslovansko zgodovino predavajo samo na filozofski fakulteti v Ljubljani, medtem ko na ostalih fakultetah predavanje najnovejše zgodovine ni organ1-zirano. Predavatelji zgodovine v naših šolah so imeli na sedanjem tečaju v Beogradu priložnost prvikrat poslušati predavanja, ki so sistematično tn vsestransko osvetlila zgodovino Jugoslavije v dobi od 1. 1918 do 1940. Program predavanj je obsegal vse važnejše svetovne dogodke Iz tega obdobja, probleme dven svetovnih vojn. Društvo navorov, OZN, težišče pa je bilo na zgodovini Jugoslavije med dve- ma svetovnima vojnama. S tega področja so bile na tečaju obravnavane teme: »Ustanovitev Jugoslavije 1. 1918«, »Revolucto-narno gibanje in ustanovtev KPJ«, »Politično tn gospodarsko stanje Jugoslavije od leta 1921 do 1929«, »Jugoslavija pred drugo svetovno vojno«, »Narodnoosvobodilna vojna« itd. Vsa predavanja tečaja bodo tiskana in bodo tako še večjega pomena za vse predavatelje zgodovine. Izven programa so »e slušatelji tečaja imeli priložnost seznaniti tudi z raznimi aktualnimi; notranjim in zunanjepolitičnimi problemi. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič je slušateljem tečaja govoril o reformi šolstva, na razna vprašanja pa so odgovarjal; tudi Petar Stambolič. Milentije Popovič. Veljko Vlahovič in Hasan Brkič. Predavanja na tem tečaju bodo nedvomno mnogo priipo-mogla k izboljšanju pouka zgodovine v naših šolah ln k temu, d.a bo naša mladina razumela naj novejšo zgodovino naše države. Koliko in kaj bomo izvažali Razveseljivo naraščanje izvoza v lanskem letu ter izboljšanje njegovega sestava v prid končnim izdelkom naše industrije se odraža tudi v letošnjem družbenem načrtu, ki v znatni meri upošteva ta poaitivni odraz našega gospodarsk ega razvoja Izid žrebanja loterije Gasilske zveze LRS NA DAN 3. FEBR. 1957 se, ki se kon- so zadele Srečke, ki se kon- so zadele o s številkami dobitek čujejo s številkami dobitek 00 500 24236 50.000 590 5.000 9417 20.000 11 1.000 102577 500.000 049001 300.000 8 100 18722 50.000 278 2.100 53 500 698 10.100 193 2.000 41659 50.000 155 2.000 96369 50.000 000049 200.000 Skupno Je bilo Izžrebanih 27.031 dobitkov v »kupnem znesku 12,000.000 din. Vezani dobitki so že všteti v zgoraj navedenih zneskih. Dobitke do vključno 50.000 din izplačujejo vse pošte v Sloveniji, premije pa Gasilska zveza LRS. Llubljana. Veselova 9. Izplačevanje dobitkov prične 7. febr. 19.57 in se zaključi 6. aprila 1957. Ker so z odločbo o stopnjah dohodnine podvrženi plačilu 15 % dohodnine vs; dobitki, se od dobitkov od vklj. 1000 din navzgor odteguje predpisana dohodnina, dočim se izplačajo dobitki pod 1000 din brez odbitkov, ker za te plača predpisano dohodnino od dobitkov prireditelj gasilske loterije. Ljubljana. 3. febr. 1957. Gasilska zveza LRS Predsednik gosp. sveta: Predsednik GZ LRS: Milan Vrhovec s. r. Matevž Hace a. r. Morda ne bo odveč, če v zvezi s tem omenimo, da smo iz Jugoslavije v lanskem letu izvozili blaga v skupni vrednosti 96 milijard deviznih dinarjev, ali pa, če preračunamo to v dolarje, kar 320 milijonov dolarjev. Od tega zneska je dokaj visok odstotek končnih izdelkov, saj znese kar 64 milijard dinarjev. Ce s tem številom primerjamo Slovenijo, pridemo do tega, da je izvoz iz naše republike znaten, saj je dosegel v lanskem letu vrednost 17 milijard dinarjev, kar je ca 18 odstotkov celotnega jugoslovanskega izvoza. To je vsekakor uspeh našega gospodarstva, k čemur pripomore med drugim dolgoletna industrijska tradicija naše ožje domovine. Glede na ta uspešni razvoj je povsem razumljivo, da predvideva letošnji družbeni načrt še nadaljnje povečanje naše izvozne dejavnosti, ki ima vse pogoje za to, saj iz leta v leto stopamo na nova tržišča, na dosedanjih pa povečujemo izbiro naših industrijskih izdelkov, ter nekaterih kmetijskih pridelkov, ki z njimi razpolagamo v dovoljni meri, da jih lahko izvažamo brez škode za naš domači trg. Naša industrija vlaga vse napore za izboljšanje kvalitete svojih izdelkov, ki so v preteklem letu še vedno v nekaterih panogah zaostajali za svetovnim povprečjem, ker si bomo le na ta način zagotovili stalne in solidne kupce. Ce preidemo sedaj še na številke, lahko ugotovimo, da predvideva načrt v državnem merilu povečanje izvoza na 106 milijard, v republiškem pa od 17 na 19 milijard dinarjev. To povečanje je povsem realno glede na izkušnje v preteklem letu, v kolikor ne bodo izpolnitve načrta ovirale elementarne sije. Pri tem mislimo predvsem na pomanjkanje vode, ki utegne povzročiti manjšo proizvodnjo v naših elektrarnah, ki ne morejo nato izpolnjevati svojih obveznosti do industrije, kjer pride do zastoja v proizvodnji. Da bi se izognile temu tradicionalnemu pomanjkanju električne energije, nabavljajo naše tovarne sedaj lastne agregate na parni ali naftni pogon, s katerimi izpolnijo v kritičnih trenutkih vrzeli v dobavi toka. Tako je podjetju KLI Logatec priskočil na pomoč »Triglav film« s svojim generatorjem, ki sedaj dopolnjuje manjkajočo energijo v tem podjetju, ki drugače ne bi moglo v redu izpolnjevati svojih obveznosti do največ inozemskega trga. Podjetje Triglav filma pa tako v mrtvi sezoni izkorišča svoja osnovna sredstva. Letošnji zvezni družbeni načrt še vedno stremi za izboljšanjem strukture v korist končnih izdelkov, katerih vrednost naj bi znašala kar 78 milijard dinarjev, od skupne postavke 109 milijard dinarjev. Republiška skupščina pa je na tvojem nedavnem zasedanju odobrila predvideno povečanje slovenskega izvoza od 17 na 19 milijard dinarjev, kar bo možno uresničiti s povečanimi delovnimi napori, ter izboljšano proizvodnostjo dela ter seveda tudi z doslednejšim izkoriščanjem obstoječih surovinskih virov. Zanimivo je, da še vedno nosi republdSko prehodno zastavico po vrednosti našega izvoza naša metalurška industrija, ki se osia-nja na obstoječe industrijske gigante, kot so železarna Jesenice, Store, Ravne, Impol v Slovenski Bistrici, pri čemer ne smemo pozabiti znaten delež, ki ga ima pri tem Tovarna aluminija in glinice v Kidričevem. Marsikdo ne ve, da doseže vrednost izvoza tega podjetja več kakor milijardo dinarjev letno. Naš nekdaj močan činitelj v izvozni dejavnosti les pa čedalje bolj izgublja na svoji letni vrednosti in se ga že resno jemlje v zaščito, da bi na ta način zagotovili surovinsko bazo našim številnim lesnoindustrijskim podjetjem, ki se marsikdaj borijo za nekaj sto kubičnih mestrov bukovine. Lesno- predelovalna industrija pa bo še nadalje povečala svoj doprinos izvozu. V rudarstvu se predvideva malenkostno zmanjšanje izvoza, vendar še nadalje ostaneta močni dve postavki v republiškem merilu in sicer rudnik živega srebra v Idriji ter rudnik svinca v Mežici. To sta dva izvoznika, ki sta v precejšnji meri zalagala s surovinami tudi severno ameriško tržišče ter dosegla pri tem dokaj ugodne cene. Kljub temu, da je Slovenija izrazito industrijska republika, prispeva naše kmetijstvo še vedno skoraj 20 odstotkov vrednosti našega izvoza, ki ga lahko primerjamo z zveznim, ki znaša ca 32 odstotkov. Eden najmočnejših artiklov v izvozu našega kmetijstva je zeleno zlato iz Savinjske doline, hmelj, ki ga bomo v primeru dobre letine izvozili skoraj za 6 milijonov dolarjev, oziroma uspešno odvijala. 1.3 milijarde deviznih dinarjev. Druge postavke v kmetijstvu so sadje in zeleniava ter živina, pri čemer pa nastopijo včasih razne manjše omejitve, oziroma kontingenti. Tudi slovenskih vin ne smemo pozabiti, ki slovijo veled svoje kvalitete na številnih tujih trgih. Tudi gozdarstvo prispeva (brez lesa) skoraj 4 odstotke vrednosti slovenskega izvoza, kar pa bi se dalo z boljšo organizacijo nabiranja sadežev itd. v naših gozdovih morda še povečati. Kovinsko predelovalna industrija, kakor tudi industrija usnja in obutve, ter v nekoliko manjši meri tudi prehranbena industrija so udeležene pri slovenskem izvozu z nekaj manj kot polovico skupne vrednosti, to je s 45 odstotki. Znatno postavko pa ‘ma pri tem tudi naše tekstilno blago, ki ga inozemski kupci ža dobro poznajo. Gorenjski izdelovalci čevljev so tudi v lanskem letu navezali stike s tujino, ki jih bodo v letošnjem letu še nadalje razširili. Ta primer pokaže na dosti možnosti, ki so v našem izvozu še neizko-riščene.^ Morda se včasih nekoliko bojimo, da se ta ali oni izdelek ne bo mogel uveljaviti na inozemskih tržiščih ter že v naprej opuščamo poizkus prodaje. Zato morajo sami proizvajalci, ki imajo na razpolago zadostna količine blaga, iskati pota in načine, da bi tudi njihov izdelek našel pot na tuje, posebno če ga je doma dovolj. Odpirati nove možnosti ter razširjati ter izboljševati stara trgovske vezi, to je naloga, ki se postavlja tudi letos pred naše izvoznike. Proizvajalci pa morajo z dobro kvaliteto blaga ter s točnimi dobavnimi roki olajševati delo izvoznim podjetjem, ker se bo le na tem načinu sodelovanja med proizvajalci in izvoznikom naša zunanja trgovin« E. *» "T. 28 — 4. FEBRUARJA 1957 / SLOVENSKI POROČEVALEC / stl. 3 liiliigM ij K V PAKE o s v e tavanj e v Kamn i ku TEŽKI POGOJI V KERSM16N0-KEM1ČN! 1N3USTBU1 — TEŽAVE GOZDNIH DELAVCEV Sa prvem letošnjem gosp-o-darsikem pBsveto-vanju v Kamniku, k; ga redno sklicuje ZKS Kamnika, so predstavniki delavskih svetov in upravnih odborov navedi; nekaj težav, ki ovirajo uspešno delo. Občina ni Oti industrije dobila vseh sredstev, kj so bila v načrtu, zato je morala manjkajoče kriti iz drugih virov. Vzrok j? v tem, Ga so- Se podražile nekatere surovine, podjetja Pa so celo pocenila izdelkom. Tako je bil ob več j; proizvodnji — načrt je bil presežen za 4?S — dosežen manjši dobiček. Zastopniki podjetij so bili mnenja, da so sklad; za samostojno razpolaganje premajhni in preveč razbiti. Nov; predpis. bi morali strogo zasledovat; gospodarsko smer, ki je bila določena v zvezni skupščini, V to-varn-i »Stol« se čudijo, ker ne morejo dobiti kredita 16.000 dolarjev za nabavo 6 novih strojev, s katerimi bi proizvodnjo povečali za tretjino in že prvo leto pri izvozu nekajkrat presegli nabavne stroške. Težki pog-oji so tudj v kera-mično-kemični industriji. Kljub zelo zastarelim in silno pomanjkljiv m napravam je to podjetje v preteklem letu osvojilo 11 novih proizvodov, med njimi nekaj takih, ki smo jih doslej uvažali. Na tržišču se je pojavilo s kvalitetno proizvodni0. h; jo je razširilo za 70 nor,-;h predmetov. Vse poizkuse, Gospodinjski centri v Zasavju DOSLEJ SO ZE lepo NAPREDOVALI — VRSTA TEČAJEV PO VSEH KRAJIH V OKRAJU Pospeševalne gospodinjske centre so doslej ustanovili v Brežicah, Krškem, Sevnici, Radečah, Hrastniku in Trbovljah. Vs; so že izdelali delovne programe, ki predvidevajo prirejanje gospodinjskih tečajev, seminarjev, predavanj in pod. ter usiar; .-zijanje uslužnostnih podil e::; : menz, pralnic, krpalnlc, šolska kuhinj in drugih. Programe so že začep uresničevati. V vseh krajih, kjer so kmeč-ko-gospcda-rske šole, so gospodinjski tečaj-; v okviru teh šol, ki imajo v svojem programu tud; teoretični pouk o prehrani, gospodinjstvu in ročnih delih za vse učence, ne glede na spol. Ponekod imajo v okviru KOS tud; praktični pouk o kuhanju. Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva je priredi] poseben seminar za učiteljice, ki predavajo gospodinjske predmete v KGS. V številnih krajih so priredil: gospodinjske, šiviljske in razne-druge te1 aje. Zanimanje za te tečaje ;e med deklet; in ženami zelo vel:ko. Računajo, da bo šlo skoz; gospodinjske, šiviljske, pletiijske in druge tečaje okrog 1C00 deklet in žena. Pospeševalni gospodinjski center v Trbovljah uspešno dela. Nedavno je ustanovil ljudsko kuhinjo, kjer lahko dobijo delavci tople obroke hrane po primeram cenah. V Trbovljah obstoja tud; javna pralnica, ki je v tem kratkem času že opravičila svoj -obstoj. Slabost v delu gospodinjskega centra v Trbovljah je v tem, da premalo proučuje razmere v delavskih kolonijah, kjer je še mnogo težav, k; jih bo treba odpraviti. Delo pospeševalnega gospodinjskega centra v Zagorju je usmerjeno v glavnem v zimsko izobraževanje žena. Pri tem mu nud; vso potrebno pomoč svet za kulturo in prosveto. Gospodinjski center v Hrastniku je začel prvi z delom in ima že precej izkušenj. Predvsem skrbi za izobraževanje žena. Svojo dejavnost ho moral usmerit- tud: na -ostala področja, za kar ima vsa pogoje. Dobro delata tud; gospodinjska centra v Krškem in Brežicah. z nc analiza in kontrole kakovosti opravljajo v majhnem kotu ob skromnem oknu, pomožna sredstva pa prenašaj a iz prostora v prostor, da splc-h lahko delajo. Občinski (ljudski odbor Je ža svoj čas predlagal, naj b; premestil; v Kamnik keramični oddelek šole za umetno obrt v Ljubljani. V Kamniku b; imel; učene-: ugodne delovne pogoja, Kamnik Pa ima tud; primerne kadre. Pouk te srednje strokovne šola h; bil tako tesno povezan s praktično proizvodnjo, s to povezavo pa bi se mog-lo razvijati tudi vse raziskovalno delo. Mnogo so tud,] razpravljali o težavah gozdnih delavcev podjetja »Silva«, ki imajo pravico do terenskega dodatka, če prenočujejo v gozdu. Tako so delavci, ki se vozijo domov, prikrajšani za dodatek, čeprav je za njih to večji napor, podjetje Pa nima sredstev, da bi zgradilo primerna -bivališča v gozdu. Posvetovanje, ki je nakazalo vrsto perečih vprašanj, je obravnavalo ne le lokalne zadeve, temveč tud- mnoga vprašanja, ki jih naš državni aparat rešuje prepočasi in s premajhnim upoštevanjem predlogov s terena. Zato zastopniki gospodarstva podpirajo ljudske predstavnike in prizadevanje ljudske oblast:, da se ta vprašanja čimprej rešijo. f-a Kmetijsko šolstvo v postojnski občini V postojnski občin; delujeta dve kmeta jske-gospod-arski šoli. Zanimanje za šolo in obisk je zaenkrat najboljše v Prestranku. Zadovoljivo je zanimanje za šolo tud] na Velikem Ubeij-fkem. Na -obeh šolah poučujejo kmetijski strokovnjaka iz Postojne in prosvetni delavci. Obema šolama pa znatno primanjkujejo učila, predvsem slikovni material, brez katerega je nazoren pouk zelo težak. Vsekakor b; moral; pristojni organi poskrbeti vsaj za najnujnejša učila. Kljub naštetim in drugim težavam upajo, da bosta obe šoli uspešni. —bec Volitve novih odborov SZDL V vseh krajih postojnske občine se zelo živahno pripravljajo na volitve novih odborov organizacij Socialistične zveze. V številnih krajih so odbori že imeli seje, na katerih so pregledal: in oceruil-i dosedanje delo. Nekateri odbor: so bali v preteklem pbdobju zelo delavni. Marsikje so t; navezala najboljša stike predvsem s krajevnim; odbori, šolskim; odbori d-n tudi s kmetijskimi zadrugami. Organizacije SZDL so v vseh vaseh zelo močne, saj so tisti, ki niso člani, zelo redki. V bodoče naj b; organizacije SZDL še bolj uspešno sodelovale z raznim; drugimi; organizacijami. '—bec S80VŽI MEST« Priprave za volitve vodstev vaških organizacij SZDL so razgibale politično tlelo in s tem tudi zanimanje za to organizacijo. Zelo aktivni so v pripravah na volitve v Otočcu in Smarjeti, pa tudi drugod je živo. Akcija za not e člane. bo. kot kaže, dala prav lepa rezultate. Menijo, da bodo na novo vključili v vrste SZDL blizu 3.000 novih članov. Pri tem polagajo zlasti vso pozornost vključevanju mladine. Volitve bodo, kot je bilo objavljeno, v nedeljo, 24. februarja, dopoldne. Občinski ljudski odbor Novo mesto je na zadnji redni seji med drugim sprejel odlok o ustanovitvi sklada za štipendije. Upravljal ga bo sedemčlanski svet sklada. Na isti seji so odborniki po daljši razpravi odložili sprejem sejmskega reda za območje občine. Odklonitev so utemeljili s tem, da so v osnutku sejmskega reda, postavke, ki so zaenkrat še neizvedljive. Tako bi morala biti po tem osnutku vsa živina, ki Te ž a ve I m želi e Slovenj Gradec so v zadnjih letih z prizadevanjem ‘oblastnih organov in Slovenjegradča-nov znatno olepšali. Turizem o: lahko bil v tem kraju pomembna gospodarska panoga, toda doslej vseh možnosti še niso izkoristili. Trgovci in gostinci vedo povedati, da se je njihov promet z ukinitvijo okraja zmanjšal skoraj za polovico. Na zborih volivcev in na drugih javnih sestankih je največ tarnanja zaradi nemogočih železniških prostorov na področ-;u občine. Ne smemo pozabit:, da je postaja v Slovenjem Gradcu močna komercialna postaja, ki razklada oz. naklada mesečno okrog ISO vagonov. Kosovnega blaga razložijo oz. naložijo mesečno okrog 120 ton, medtem ko v tem času odpravijo tudi do 2000 potnikov. Postajališče v Slovenjem Gradcu pa je v potniškem prometu mnogo močnejše, saj odpravi mesečno do Z a avto&usno zvezo Hrastnik-Trbovlje Hrastničani; so že od nekdaj zelo navezan; na Trbovlje. Tam imajo vsak dar. d-o-st; opravkov tako na okrajnem ljudskem odboru, pr; okrajnem zavodu za socialno zavarovanje, pri upravi rudnika, bolnišnic; itd. Kljub temu pa so prometne zveze s Trbovljami zelo slabe. Edino rudnik in trboveljska strojna tovarna skrbita za prevoz svojih delavcev in uslužbencev. Vsi drug; Hrastničani se morajo posluževat: le vlaka ali pa hodit; peš čez hrib v Trbovlje in nazaj. Če se pa peljejo z vlakom po Savsk; sol e st: ter z avtobusom po Hrastn:šk; in Trboveljski dolini, morajo na 19 Lep jubilej Te dni slavi osemdesetletnico tojstva Jožefa Tome, po domače Trontljeva mama iz Podtabora pri Grosupljem. Kljub lepi starost; je še precej čila in zdrava Zelo se zanima tudi za domače in tuje novice, zato še vedno redno bere časopise. Naiboij priljubljen ji je »Slov. poročevalec-', na katerega je tudi naročena. Vsi znanci in prijatelj: ji želijo, da bi preživela jesen svojega življenja zdrava. kilometrov ao-Igi vožnji dvakrat prestopiti, na hrastnlsk; jn trboveljski železniški postaji. Skoraj vedno pa je treba tud; čakati. Koliko dragocenega časa zapravijo potniki samo s tem! 2e nedavno smo pisal: v našem 'listu, da mora vsak dan hodit: peš čez hrib okol; 3‘J hras-tniških dijakov v trboveljsko višjo gimnazijo. Sred; januarja so preselili iz Hrastnika v Trbovlje okrajno komunalno banko, ki je imela do takrat svoj sedež v Hrastniku. Tako se mora enajst bančnih uslužbencev skupno z direktorjem posluževati skrajno neprimerne kombinacije avtobusa z vlakom ali pa hoditi peš čez hrib. Tud: na okrajni ljudski odbor in v razna trgovska podjetja hod; vsak dan v službo več uslužbencev. Vsekakor je dovolj ljudi, k; bi se posluževali avtobusa, če b; le uvedli tako zelo zaželeno in potrebno avtobusno progo Hrastnik—Trbovlje. Upajmo, da n vpisane vrstice ne bodo zaman i-n da bedo odgovorni organ; čimprej poskrbeli za vzpostavitev nove proge, ki se je želijo iprav vsi prebivalci hrastniške doline. L. H. 3.000 potnikov. Odpremišče Dovžah, Turiški vasi, Jederti in Šmartnem pa so srednje komercialne postajo. Glavno vprašanje je postajališče Slovenj Gradec—mesto, ki nikakor ne ustreza današnjim potrebam. Samo postajno poslopje je premajhno in kvari videz mesta. Čakalnica ne more sprejeti vseh potnikov, ki čakajo navadno na mrazu in dežju izven čakalnice. Siovenjegrad-eani so izvedeli, da namerava železniška uprava ukiniti postajališče Slovenj Gradec, s čimer se občinski ljudski odbor in državljani nikakor ne morejo strinjati. Zaradi kritičnega stanja dosedanjega pretesnega postajališča bo treba mislit; na gradnjo novega poslopja okrog 50 metrov severno od sedanjega, kot je to predvideno v urbanističnem načrtu mesta. Prav tako je nujno potrebna ureditev oz. gradnja postaj v Dovžah in Turiški vasi. Prebivalci Sloven.iega Gradca in drugih krajev občine so z-veseljem pozdravili otvoritev avtobusne proge Maribor—Dolič in obratno. Zaradi poškodbe mostov pri zadnji poplavi so to progo začasno ukinili. Mostovi so že davno popravljeni, vendar avtobus še vedno ne vozi, ker v zimskem času nimajo v Doliču primernega prostora za garaže. Podjetje za avtobusni promet v Mariboru zahteva gradnjo nove garaže, ker samo nima sredstev za gradnjo. Občinski ljudski odbor v Slovenjem Gradcu se je povezal s kmetijsko zadrugo v Doliču, ki prav tako nima sredstev za gradnje. Zaradi tega proga Maribor—Dolič še vedno ni vzpostavljena, čeprav je pomembna povezava med Mariborom in oddaljenimi kraji 'z bivšega slovenjegraškega okraja. Eno najbolj perečih vprašanj pa je vsekakor gradnja vodovoda. Zelja za gradnjo vodovoda je stara žj nad 50 let, vendar Slovenjegradčani kljub številnim načrtom v preteklosti nis > dobili vodovod. Prebivalstvo mesta se oskrbuje z vodo v glavnem iz srednjeveških vodnjakov, medtem ko imajo le nekatere novejše hiše svoje lastne črpalke. Vse analize obstoječih vodnjakov so pokazale, da je voda za uživanje neprimerna ali v najboljšem primeru vsaj pogojno primerna. Doslej so v Slovenjem Gradcu naročili izdelavo idej- prlde na sejmišče, stehtana in hlasificirana. Občinski ljudski odbor je odločil, da osnutek ponovno proučita svet za kmetijstvo in svet za blagovni promet. * V novomeški občini je 23 šol in šolskih zavodov. Dri vseh teh obstojajo šolski odbori. Ker jim je potekla mandatna doba, bodo v prihodnjih dneh na sestankih SZDL predlagali ,:ove člane šolskih odborov. Dosedanje delo teh odborov je bilo različno. Njihova skrb za materialno oskrbo šol je bila razmeroma dobrrr, manj pa so se na splošno zanimali za same učne uspehe in vzgojne metode. Na splošno pa so šolski odbori pripomogli k večjemu obisku šol. Da bi se novi šoi-Ki odbori se- znanili tudi z vzgojnimi problemi šole, bodo v bodoče vabili na upravitelj sle e konference tudi predsednike šolskm odborov. Tudi predlogi za štipendije bodo v bodoče morali samo po šolskih odborih. Šolska odbora v Prečni in Smarjeti sta veliko po-magala tudi pri ustanavljanju šolskih kuhinj. Frusvetni organi trdijo, da je delo šolskih odborov odvisno od prave izbire članov in od šolskega upravitelja. fonh Športne zveze Slovenije v Likozarjev! ul. 12. Najlepši dan Gorenjcev drugo tekmo gostje sploh niso nastopili, tako da so jo Celjani dobili brez oorhe. V odkar, ki sta v 15. in 20. minuti dvakrat zadela v tmo in da je na mednarodnem prvenstvu Belgije v namiznem tenisu v Bruslju Vogrinc z Angležinjo Helliotovo izgubil finale v mešanih parih z angleško dvojico Leacli — Havdon 2:3 (14:21. 21:12, 11:21, 22:20, 21:17). V četrtfinalu mešanih parov je nemška dvojica Gomola — Panteon premagala par Harangozo (Jugoslavija) — Rook (Anglija) 3:2, medtem ko je v III. kolu Belgijec Diurard-on premagal Ha-r a n.goža 3:2 (19:21, 21:17, 21:19, 16:21, 22:20); da je nogometno moštvo Honveda iz da bodo na svetovnem prvenstvu t hokeju na ledu v Moskvi 24. februarja sodelovale le SZ in ČSK ter Švedska, Avstrija in Poljska, medtem ko sta reprezentanci ZDA in Kanada odpovedali udeležbo; da je prvo mesto v tekmovanju za svetovno prvenstvo v dvosedežnih bobih v St. Moritzu osvojila italijanska ekipa Monti-Ahera, ki je v štirih Jeseničani so danes doživeli enega svojih najlepših dni na ledu. Sredi Beograda so pred 8000 gledalci dobesedno pregazili večkratnega državnega prvaka Partizana, ne srečno in po naključju, temveč po vseh veljavnih pravilih in brez trohice kakršnega kol; ugovor a Po športni strani. Bili so izredno razigrani in v formi, v kakršni jih že nismo videlj zlepa. Razumljivo je, da jih je današnja zmaga prevzela kakor že dolgo nobena. sa.j so se po končanem dvoboju objemali med seboj in si za prvo silo — v glavnem — čestitali drug drugemu. Ostalo še pride; Gorenjci odpotujejo še nocoj z orient ekspresom in bod0 jutri opoldne že v svojem kraju. Nedvomno bodo šele tedaj sprejemali čestitke na novo! In ne malo •,. JESENICE : PARTIZAN 6:2 I. tretjina Jeseničani so prevzeli prvo besedo Kar od začetka in takoj po- tekmah prevozila progo v času 5:17.4 tisnili nasprotnika v obrambo. V min. Drugi eo Američani, tretji pa 6. minuti je Turnšek s strelom od Španci; daleč postavil prvi 1:0. Rubllka da je na atletskem tekmovanju v zdaj ni bila več glasna in je taka Budimpešte v Rio de 7-aneiru pred dvorani v Boslonu Irec Delanev, zma- z redkimi izjemami ostala potem ledalci premagalo Flarnengo govalec v Melbournu na 1500 m, pre- do konca. V 8. min. je Tišlar iz seničani kljub Igralcu manj niso utrpeli škode. III. tretjina V III. tretjini je bila igra skoraj enakovredna. V 18. min. je Popovič znižal na 4:2, za tem pa Je moral Ladockl za 2 min. z igrišča. Čeprav so bili Jeseničani zdaj na konju, niso prišli do zadetka. Kmalu za tem so se Partizanovi igralci poslužili pravila, da so namesto vratarja postavili šest igralcev na teren, toda tudi to jim ni prineslo izboljšanja. Jeseniška obramba je bila neprehodna. Pač pa 'je v 58. min. Turnšek pognal številko dobljenih golov na 5:2, tik pred koncem pa se mu je pridružil še Klinar, ki je postavil končni izid. Jeseničani so igrali izvrstno in so imeli najboljše orožje v prvih treh napadalcih Tišlarju. Klinarju in Valentarju, pa tudi vsi ostali zaslužijo nedeljeno priznanje. Rezultatu objektivno ni mogoče ugovarjati, prvak je letos moštvo, ki si je ta naslov pošteno in zasluženo pridobilo. Sodila sta Skrtič (Zagreb) in Miljkovič (Beograd). eb hovih daljav misleč, da so bili poskusni skoki. Med mladinci so bili najboljši Eržen (E.) 197.9 t., Zalar (TVD Borovnica) 191,3. Senčar (E.) 139.9. Med pionirji je 7magal Brilej (E.) s 179.9 točke. MNOŽICE SMUČARJEV V CELJU Celje, 3. febr. Celjsko smučarsko društvo je v zadnjem tednu priredilo smučarski teden. Od ponedeljka do včeraj so se na terenih ob Celjski koči in drugih zvrstila tekmovanja v vseh smučarskih disciplinah, razen v skokih. Nastopili .so tudi sankači. Teden ni uspel toliko zaradi dobrih rezultatov, temveč predvsem spričo številne udeležbe, predvsem mladih smučarjev. Na vseh tekmah je nastopilo namreč nad 500 tekmovalcev, med njimi 250 pionirjev in pionirk. .... _______ __________________ V okviru tega tedna je bilo včeraj oceno 220.7 (77 in 87 m). Drugi je bil in danes v Celju tudi republiško Reckna.gel (Vzh. Nem.) z 218.3 (79 in prvenstvo Članov Zveze prijateljev S7 m), tretji Karlson (Sved.) z 212.9 prirode. (72.5, S6.5 m), 4. Dascher (Švica), 5. Hohenleitner (Zah. Nem.) itd. Vlil. Koroški teden V slalomu (700 ni) je zmagal Avstri- _ a fec Anderl Molterer s časom 2:26.0 Crni. se je začel Vlil. koroški pred rojakom Hinterseerjem 2:29,2 in smučarski teden, na katerem so to Obermiillerjem. Tekmovalci »o progo knat prvi da-n nastopili tudi pripad- presmučali dvakrat. ITLETI GREDO KAR NI DELO Na vseh teh tekmovanjih so se najbolj izkazali smučarji iz zgornje Mežiške doline. o o o V Dravogradu je v meddruštvenem veleslalomu zasedel prvo mesto C»o-logranc iz Slovenjega grade« pred Kosom in Cesarjem (oba F.), med mladinci pa Cetin iz Prevalj pred Vrunčem (Sl. gr.). ZAKLJUČEK V GARMISCHU Garmlsch, 3. febr. Zadnji dan mednarodnega smučarskega tedna v Ga-Pa so bili na sporedu skoki. Prvo mesto je zasedel Laaksonen (Finska) Beograd, 3. febr. Upravni odbor A2J je včeraj končal delo pri sestavi seznama atietov in atletinj, ki nas bodo zastopali na evropskem prvnestvu leta 1958 in olimpijskih igrah leta 1960. Spisek sicer ni dokončen, ker ga bodo izpopolnili še po ekipnem in posameznem državnem prvenstvu, vendar je v njem za zdaj več kot 30 atletov in atletinj, za katere je bil hkrati izdelan načrt treninga za štiriletno dobo. Med izbranimi atleti so iz LRS Lorger, Puc. Vipotnik, Važič, Lešek in atletinje: Sikovčeva, • Stamejčičeva. Slamni-kova, Marija Knez in Usenikova. Tekači na srednje in dolge proge bodo že 10. t. m. odšli na 12-dnev-ni trening v Kranjsko goro, metalci in skakalci pa konec marca 55.000 S:-2 (2:2); • tekel miljo v času 4:07.5, medtem ko gneče že povečal na 2:0. Potem je da je v Parizu košarkarska repre- je olimpijski zmagovalec na S00 m v • trajalo 10 minut, toda tudi tedaj zen tari ca Francije premagala češko- Courtnev pretekel 600 vardo v v 1:09.5 ' ‘ ’* ---------11 ~ sek., s Čimer je izenačil svetovni rekord. slovaško 73:71 (36:35) šele v podalj- PLAVALCI SO SI PRIREDILI OKVIR DELA ŠOLE IN TEČAJI — SO ZELO POTREBNI V Ljubljani Je bil zadnjo nedeljo — sredi zime — tehniHnl posvet Plavalne zveze Slovenije, na katerem so v glavnem razpravljali o plavalnih šolah na Slovenskem v zadnji in prihodnji sezoni ter določili kraje in datume za slovenska prvenstva v plavanju, tvaterpolu in skokih v vodo za leto 1957. Zveza bo letos še bolj kakor lani skrbela za redne plavalne šole v krajih, ki imajo za to najosnovnejše pogoje. Že lani in še prej je ta republiška zveza na tem podro-CJu -dosegla hvale vredne uspehe. Pouk je bil v 20 krajih, medtem ko je delovalo leta 1955 tamo 14 plavalnih šol. V prihodnje bo treba posvetiti plavalnim šolam še večjo pozornost, zlasti v področjih, kjer ta šport še nt zajel mladine (Dolenjska. Primorska). Delo bo nedvomno lažje, če bo PZS sodelovala zlasti s Partizanom in Zvezo prijateljev mladine. Odbor za plavalne šole PZS torej ne bo nepripravljen dočakal letošnjih toplih dni. Najprej bo poklical v nadaljevalne tečaje vse stare in še nove vaditelje, hkrati pa se pomenil o čimboi.išl izvedbi plavalnih šol z organizacijo Partizana. s katero bo pod isto streho izvedel pionirska prvenstva po conah, in Zvezo prijateljev mladine. TEČAJ ZA REŠEVALCE Razen tečajev za učitelje v plavalnih šolah bo zveza priredila letos še osrednji tečaj za reševalce. Kadri lz tega tečaja, ki bodo predvsem iz vrst članstva plavalnih društev, bodo poučevali počnejo Se v drugih krajih. TEKMOVALNI KOLEDAR Na tem posvetu so slednjič določili tudi kraje in dneve za slovenska prvenstva. Pionirska prvenstva v plavanju za štiri cone bodo 1. avgusta v Radovljici (za gorenjsko), v Ljubljani (za ljubljansko). v Krškem (za zasavsko) in v Murski Soboti (za štajersko cono). Finale v plavanju bo 21. avgusta, v skokih in rvaterpolu na 13. avgusta v Kamniku. Mladinsko prvenstvo v plavanju bo od 1. do 5. septembra v Krškem, v water-polu 3. In 4. avgusta na Bledu, v skokih pa 0. in 7. avgusta v Ljubljani. Na 1\Taž*zcjše prvenstvo, to Je ekipno in za posameznike bo od 18. do 18. avgusta v Trbovljah. Predtekmovanje v vaterpolu bo v Novi Gorici ?6. do 28. julija, finale za domače prvenstvo pa. od a. do 11. avgusta v Tvreniu. Slovensko n-venstvo v skokih bo Vf. In 18. avgusta na Bledu. Razen fesa bojjo slovenski plavalci letos tekmovali še v treh nod-očnih ligah, in sicer v prvi Prešeren. Triglav n. ln Kamnik v drugi Rudar. Celuloza in L1ub-Uana II.. v tretji na Psnonila. Neptun in Branik. Naiholjši slovenski skakalo). člani Ilirije. LiubUnne in Tr:gk»va na bodo verietro tekmovali v zvezni skakalni ligi. se je situacija spremenila še enkrat v korist gostov, ki so po Valentarju izboljšali razliko na 3:0. Tik pred odmorom je bil izključen Čebulj, to premoč pa so domačini izrabili in po Kra j Čiču zmanjšali na 3:1. II. tretjina Tudi v začetku naslednje tretjine so bili Jeseničani popolni gospodarji ledu. Partizanovi igralci cele minute niso prišli s svoje polovice. Toda med 13. in 17. minuto se je kopje obrnilo. Partizan je pognal na jeseniška vrata celo serijo napadov, ki pa niso rodili ničesar. Nasprotno: prav v tem času je Valentar ušel vsem sam in povišal na 4:1. V 39. min. je moral na klop Turnšek, toda Je- Spartak : Zeljezničar 4:2 (2:2) Sarajevo, 3. febr. Danes je bila tu tekma za pokal železničarskih klubov med Spartakom iz Subotice in domačim Zeljezničarjem. Pred 7000 gledalci je po zelo dobri igri zmagal Spartak 4:2 (2:2). Za goste sta zabila gole Ognjanov (2) in Dženovaj (2), za domače pa Ra-dojčič in Guzina. V prijateljski nogometni tekmi je »Rijeka« doma premagala. »Zagret)* 4:1, Partizan iz Beograda pa v Zemunu domače Jedinstvo 4:2 (3:1), medtem ko sta moštvi Veleža in Splita v Splitu igrali 1:1 (1:1). Sprememba tekmovalnega sistema bo po sklepu upravnega odbora NZJ osrednja točka na izredni skupščini te zveze, ki bo 1. In 2. januarja v Sarajevu. KRANJSKA V 8 A HI J A H s ar GORA Z A B JE! S Razen Komne je Kranjska gora največje zimsko športno središče v 7 pravljici. Ko stopiš zjutraj v pn-Jngoslavijl Njeno ime je že svetovno znano, nič manj kakor imena Da- jetrn mrzli zrak, ze zanjo v soncu vosa. St. Moritza, Cortine, Garmischa itd. škrbine Razoria in človek bi jim naj- rajši kar zaplaval nasproti. V senci o turistično mesto imu zdaj tri he na raznih prireditvah pri izvedbi so samo smreke na osojnih pobočjih ,are brzovlakov, iz Trbiža in z baleiov, plesnih turnirjev, modnih — ti Murnovi »lovci zelenic, h id [esenic se zmerom znova vsi- revij itd. T tam se slisi zamolklo bobne je trklja- ... nih in Starejši letniki melanholično ob n- joc.h se bran, ki odskakujejo po sec. nešportnih potnikov. Iz Ljubljane pri- jajo spomine na tiste davne čase, ko v doline, hajajo dnevno štirje električni vlaki, ;e ^il Porentov Ti dom še najmodernej- Snega n! veliko, pravzaprav komaj z Jesenic pa vozijo motorni vlaki vsa- jn najprikupnejši hotel v dolini toliko, da so travniki pokriti. Prisojna ke pol ure. V njih se prevažajo v $ave in nna vsak korak zadel na pobočja Srednjega vha pa kažejo «. glavnem jeseniški železarji, ki se po avtomobilsko servisno postajo, škrat-delu spuščajo na smuko okoli Vršiča. ka k-o je bila Kranjska gora še ne-Sami pravijo, da jim ne kaže več se- pokvarjena gorska vasica, čeprav je dati v svoje avtomobile, ker jim že- treba paziti, da si — recimo — leznica nudi toliko udobja. V 10 mi- v Razorju nisi razbil butice na za* nutah so z Jesenic v Kranjski gori mrzli vodi, ki je tekla iz stranišča . . . in 20 minut pozneje te z vzpenjačo aem se ^ 2Wil . . . na V rsicu. Mnogo gostov prihaja dnevno tudi iz zamejstva. Na Koren- NAJVECJA ŠOLA V SLOVENIJI skem sedlu in v Ratečah odpravljajo dnevno po 200 do 3G0 avtomobilov, Prave šole te dni še spijo. Morda svojo zelenoriavo barvo že čisto spo mladanski videz. Sava hiti tu «kozi vas še kot droben, lahkomiseln potoček, kot mlada mucka se poganja v ledeno skorjo, ki se je začela delat’ ob obeh bregovih. In vendar je ta sneg opojen že zarana navsezgodaj. Vrhnja skorja se hrustajoče lomi -pod koraki. Vse naokoli boš fožko našel konček tega . . . - , , * - - , 7. i i - • j -nežnega kristalasteea jezera, ki ne kajti za prehod čez mejo niso po- «e kje popravlja kakšna peč, morda bi hjl prPornn s smučinami. O njih trebne nobene Formalnosti več. kje čistijo klopi ali drgnejo pod, toda pa n; nohere sledi več na pobočju Kranjska gora ima ta čas sedem šolski ^zvonec ne zvoni. Zato pa tem- Bukovnika, kajti to je veliko nlesiščt* modernih hotelov, dve naravni drsa- bolj živahno de*a »sola« v Ivranjski smučarskih a«ov. arena drvečih umet-lišči in eno umetno ter tri podzem- *u je namreč blizu 500 nikov. Lahkotno in elegantno kot la ske garaže z-a 200 voz. Na prostoru nikov, ki se spopoln jujejo v teh ni ki §tovke švigajo semintja kot padajoče nekdanje Erike ki je šla v prah, vožnje po »beli opojnosti«. Dopoldne rnkefe> stoji klimatični hotel z vrtljivimi te- se vzporednih kristiamj. boe- jgfih-rvva nniveČTa prijate) Hm je rasami zn sončen te Novo po-sfaino nega drsenja m podobnih umetnosti, . 1 . . i • 1 , 1. . MJULCI}jtY .* , . ® ' nnnpn;nio ušesa nred kranjskogorska »vlačuga«, \sake pol poslopje je v cakalmcab m na pe- popoinne pa napenjajo use. a preči • snn-stifa v nien ohiem dvn ronu opremljeno z infrardečimi ofTre- izkušenimi učitelji, ki jim pripone- v . ■ , ronu opremljeno z uiirameumi fizikalnih zakonih smučanja smučarja in v nekaj minutah ju za- valnimi telesi. Spričo nevarnosti, da aujejo o iiZikainin zalomu . mucanja, l nofi Vitranr Ta čas na hi se vas snremenila v hotelski kom- O mažah m mazanju, vse iz bogate ooij« moko pon viiranc. in ca pa i i ■ »premerilia t notelsKi kodi- čakate na vrsto 5n cele desetine no ! ln . 1^8”l,1la svojo, nekdanjo 1 ’ vib kandidatov. Neutrudna in pridna podobo, ie zavod za spominsko var- \ Porentovem domu so ta fas pod }e la „pen}a5a ;n niti ne nredrnea = tvo posebej označil 17 b:s, ki spo- streho tecaimce Partizana in hrvaški 0vpr„ m din T-k nole« minjajo na pravo gorenjsko arhitek- miličniki.. V šoli stanuje 130 dijakov nfe Jaloštno gledajo v nebo že' turo in jih bo po vseh sili obvaro- tehn.ske in gradbene srednje sole in ]p^n; 5tebr; novp podobne naprave. val rušenja. se precej drugih skupin iz ostalih k; 5e zmeram 5aka na tisfih 22 mili V mestu je povrh dveh plesnih lo- rerniblik. 500 »študentov« ima torej |onor^ Jnhko rodila in po kalov in petih kavarn tudi večja ka- Z(’aT rimska sola T hrar)j.»ki gori. <;Ta]a služabnica tisočev športnikov in zina, kjer se vsak večer zbirajo druž- Mimo tega pa je tukaj lepo kakor turistov. If. M. in v začetku aprila v Split. Pred balkanskimi igrami, ki bodo 30. avgusta in 1. septembra v Atenan, bodo vsi moški in ženski reprezentanti imeli še deset dni skupnega treninga. ZA ZNAČKO OLIMPIJSKIH KROGOV Nadalje so sklenili, da bo takoj uvedeno tekmovanje za značko olimpijskih krogov. Letos bodo lahko sodelovali samo mladinci, rojeni 1. 1938 in mlajši, ter mladinke. rojene i. 1940 in mlajše. Nagrade za najboljše bodo značke i tremi olimpijskimi krogi, norme pa bodo odrejene tako, da bo to značko prejelo okrog 200 mladincev in mladink. Naslednje lelo bodo tekmovali ?a štiri olimpijske kroge, vendar bodo tedaj norme za osvajanje teh značk že precej težje, tako da iih bo prejelo največ 50 do 60 mladincev in mladink. Leto dni pred rimsko olimpiado (1. 1959) bodo za značko petih olimpijskih krogov tekmovali vsi atleti in atletinje ne glede na leta. OBŠIREN SPORED ZA LETOS V programu tekmovanja za letošnje leto so med drugim naslednje prireditve: prvenstvo za kros po republikah 31. marca, za prvenstvo Jugoslavije 14. aprila, partizanski marš v Kumrovec 26. maja, I. kolo ekipnega prvenstva aižave l. in 2. junija, finale za ekipno prvenstvo juniorjev 23. junija, mednaiodni dvoboj (junior-ski) v Atenah 6. in 7. julija, tekmovanje za posamezno prvenstvo za člane in članice 20. in 21. julija v Ljubljani, mednarodni dvoboj Jugoslavija : Avstrija (meški) 27. in 23. julija na Dunaju, ženski, Jugoslavija : Madžarska 2S. julija v Ljubljani, tekmovanje za prvenstvo države v štafetah, mnogoboju in maratonu 3. in 4. avgusta v Beogradu. II kolo ekipnega prvenstva 10. in 11. avgusta, balkanske igre 30. avgusta in 1 septembra v Atenah, mednarodni miting v Skoplju 4. septembra, tekmovanje za drž. prvenstvo za jit-niorje in juniorke 7. in 8 septembra v Beogradu ln Osijeku, mednarodni juniorski dvoboj Jugoslavija : Romunija 21. in 22. septembra v Novem Sadu, finalno za seniorje 23. in 29. septembra tekmovanje za ekipno prvenstvo v Zagrebu in za seniorke v Beogradu. meddržavni dvoboj Balkan : Skandinavija 4. do 6. oktobra v Atenah, prvenstvo Dalmacije 12. oktobra v Splitu in tek osvobo-1enia 19 oktobra v Atenah. Slednjič je upravni odbor sklenil. da se lahko v prihodnje atletski klubi pogalajo z inozemskimi društvi 7a gostovanja, vendar bo končno odobritev izdajalo tajništvo A Z J. i mw »Nekaj, Cesar Se nisem nikomur poveclal,« Je rekel dr. Sakai s trudnim glasom. »Niti svoji ženi nisem tega še nikoli povedal.« Izpod težkih obrvi je pogledal ljubeznivo ženo. »Oprosti mi, Hariko! Nikoli ti nisem povedal. Ze pred mnogimi leti 'sem pozabil. Sedaj sem se spomnil zaradi tvoje hčerke.« »Ne misli name,« je zašepetala gospa Sakai. »Josui, moj edini otrok,« tako je začel. »Nemogoče je, da se poročiš z Amerikancem. Tako pravim zato, ker vem. Celo ta mladi mož ne ve, kar vem jaz. Nemara je res, da te ljubi, ali da ga ljubiš celo ti, toda ljubezen ne vsebuje modrosti. Ljubezen je zgolj čustvo. Kmalu mine, življenje pa teče naprej.« Govoril je s tako žalostno resnobo, da so ga vsi poslušali. Zavladala je popolna tišina in neznatni glasovi, ki jih običajno ni bilo slišati, so postali nenadoma slišni: počasen muren si je, viseč na drevesu, brusil svoje otrple peruti drugo ob drugo, drozg se je oglašal in tudi padanje slapa se je zdelo nenadoma glasno. »Kot mladenič v Ameriki,« je nadaljeval dr. Sakai s težavo, »sem ljubil neko mlado Amerikanko. Lahko rečem, da je ljubila tudi ona mene. Priznala sva si tp drug drugemu. Moji starši so ugovarjali, toda vzgojen sem bil kot Amerikanec in sem čutil, da mi nimajo pravice odreči, kar sem si želel z vsem srcem.« Gospa Sakai je nenadoma odrevenela. Sklenila je roke in se zazrla vanje. Dr. Sakai je ni pogledal. »Oh, mati!« je kriknila Josui s pridušenim glasom. Njen oče je nadaljeval: »Pripravljen sem bil odreči se vsemu,« je rekel s hladnim, trdim glasom. »Pripravljen sem bil celo zapustiti starše.' Potem se je nekaj zgodilo. Njen brat mi je zapretil z revolverjem. To se je zgodilo neke noči, ko sem se vračal zelo pozno domov z univerze. Kako je vedel, da hodim po tej poti? Morala mu je bila povedati ona. Pritisnil mi je revolver na rebra. .Poslušaj, ti’ je rekel. ,Pusti mojo sestro pri miru.’ Dodal je: ,Mi nočemo nobenega prekletega Japonca v našo družino.’ Tako mi je rekel. Potem je nisem nikoli več videl.« »Je to vse?« je vprašal Allen. »Kako morete vprašati, če je to vse?« je vprašal dr. Sakai togotno. »Takrat je bilo to zame vse. Sedaj mi je zopet vse!« Iztegnil je dolgi, drhteči kazalec. »Zakaj opozarjam vas, da se bo to zgodilo tudi moji hčeri.« »Moja družina ne preti ljudem z revolverji,« je rekel Allen ošabno. »Prav to se bo zopet zgodilo,« je dr. Sakai vztrajal. »Morda ne z revolverjem. Kaj drugega bo. Ne bodo hoteli preklete Japonke v družini. To vam povem!« »Razumem, kako vam je pri srcu,« je rekel Allen z naklonjenostjo. »Toda to se je zgodilo že davno, še preden se je Josui rodila. Danes stojijo stvari drugače.« »Ha!« je vzkliknil glasno dr. Sakai. »Saj čitam časopise. Ni se mnogo spremenilo. V mnogih državah so prepovedane poroke med belimi in barvanimi ljudmi. Povejte mi, ali sedi vaša družina z njimi ob isti mizi?« Allen je bil videti osupel. »Nikoli mi ne bi prišlo na misel, da je Josui drugačne barve.« Josuijina lica so zardela. »Na samem se bom pogovorila z AHennom Ken-neddyjem,« je rekla nenadno. »Zdaj je vse zbegano. Najprej si morava biti na jasnem sama s seboj.« Stala je s takšno odločnostjo, da je oče ni mogel ustaviti in je nemara tudi ne bi hotel, ko bi jo mogel. Naj le gresta v vrt in se pogovorita. Mladi se morajo zmeraj pogovoriti. Toda povedal je bil najbridkejšo skrivnost svojega življenja. Ne bosta je mogla pozabiti. Tako je ostal sam s svojo ženo. Še zmeraj je negibno sedela. Ko jo je potem po strani pogledal in zagledal najprej njene sklenjene roke, je opazil, da se ji tresejo. Iztegnil je desno roko in jih pokril z njo. »Blagoslavljam dan, ko sem zagledal tvojo sliko,« je rekel. »V trenutku, ko sem te zagledal, sem vedel, da boš dobra žena, četudi je bila tvoja fotografija slaba in še zdaleč ne tako lepa, kot si bila v resnici Prinesla si mi srečo. Kako nesrečna bi bila moja usoda, če bi bil šel po drugi poti! Hvaležen sem lahko tistemu morilcu, da mi je postavil revolver na rebra.« Borila se je z ihtenjem. »Prepričana sem, da se ga nisi bal,« je rekla vdano. »Bal sem se ga,« je rekel dr. Sakai. »Takoj sem se umaknil, ko sem ga prepričal, da se na noben način ne bom poročil z njegovo sestro. To je čista resnica.« »Prosim, pozabi to,« ga je prosila žena. Neopazno je nežno umaknila roke izpod njegove dlani in si obrisala oči v rob svojega dolgega rokava. »Midva sva v svoji deželi. Ni se nama treba spominjati drugih stvari.« »Prav imaš,« je rekel. »Toda videla si, zakaj sem moral povedati, kar sem bil že pozabil.« »Prosim te,« je rekla roteče. »Če bi ne bil pozabil,« je rekel neomajno, »bi ti bil že zdavnaj povedal.« V tem trenutku je začutila, da več ne more vzdržati. Ljubko se je dvignila kljub svojim kratkim nogam in se priklonila možu. »Oprosti mi, prosim,« je rekla s slabotnim glasom. »Nekaj dela imam še.« Zapustila je sobo in oddrsela v svojih mehkih čevljih, ki so bili na pol copate, v sobo, kjer sta prej z Josui šivali. Dvignila je tanko belo svileno blago in pričela šivati, pazeč, da si je obrisala oči vsakokrat, ko so bile polne solz, da bi solze ne umazale svile. Nikoli ni bila lepo dekle. Zelo dobro se je spominjala sama sebe, močnega kmečkega dekleta s širokim pegavim obrazom. Ni si je bil izbral sam. Njegovi starši so jo bili izbrali, ker je bila videti močna in poslušna, kar je v resnici tudi bila. Toda njemu, ki je bil preveč užaloščen zaradi izgubljene ljubezni, je bilo vseeno, kakšna je. Nato je nenadoma odložila šivanko. Ta obleka nemara sploh ne bo potrebna, zakaj jo torej neki šiva?