21. Štev.
V Novem mesta 1. novembra 1887.
ni. letnik.
Gospodarske stvari.
Pretakanje novega vina.
Bpiial (Ir. J. Berscli.
Ko je glavno vrenje dokončano, je pretakanje novega vina najvažnejše opravilo v kletarstvu. Ako o pravem Času pretakamo, zamoremo zorecje vina v sodih jako pospešiti, zlasti pa v okom priti poznejšim nezgodam, ki se utegnejo lotiti vina. Nasprotno pa, ako tega dela ne opravimo dobro, zakrivimo pogosto, da vino slabo dozoreva in godnja in se Časih zelo hudo skvari. Namen pretakanja novega vina je v prvej vrati, da je ločimo od droži. Načelno bi se torej s prvim pretakanjem ne bi smelo dalje čakati kakor je ravno potrebno t. j, le do one dobe, ko je glavno vrenje dokončano popolnem in so se v vinu plavajoči delki toliko vsedli, da se vino mej pretakanjem ne skali preveč. Dogaja se pri nekaterih vinih, da se tudi po dokončanem glavnem vrenji vendar dolgo nečejo čistiti. Pri takšnih vinih je svetovati pretakat iti ter iie čakati, dokler se popolnem ne sČistijo.
Zakaj pa treba novo vino hitrej ko mogoče pretočiti? Nekateri pravijo, ker se sicer začnejo droži razkrojivati in razkrojem delki potem v vino vhajajo ia je kalijo. To pa ni povsem resnično. Vino lehko več mesecev na drožéh ostaja pa se droži vendar ne razkrojivajo. Glavni uzrok je sledeč: mlado vino ima zraven droženih tvarin tudi klicc ali kali mnogo takšnih rastlinic, ki morejo na nOTO vino prav neugodno nplivati, ako poženejo in se razvijati začno, dokler ni vse vrenje dokončano. Novo vino hrani v sebi tudi nekaj ostankov od grozdnega sladkorja. Tukaj treba uplivati, da se ovi sladkor mej tihim vrenjem polagoma razkroji in popolnem izpremeni in pretvori v alkohol ali vinski cvet. Tako dosegnemo dvoje : enkrat postane vino bolje močno, ker ima več alkohola v sebi, za drugo pa je izgubilo ves razkrojljivi in vrenje zahtevajoči sladkor. Oboje stori, da je vino trpežno. Popolnem zvreto vino ne potrebuje nikoli veČ nadalejš-njega vrenja, ter se ne vleče. Kajti vse te napake so le tedaj in tako dolgo mogoče, dokler je še nerazkrojenega sladkorja kaj v vinu.
Skrbeti nam je, da se tiho vrenje mladega vina vrši krepko in popolnem. V to svrho važna
Podlistek
Franc Andrej Šega, slaven Novomesčan.
(Spisal P. FL IlroTat.)
Povod tem vrsticam mi je dala dopisnica „Dolenjskim Novicam" nekega slovenskega dijaka na Dunaji, čegar imena ne znam. Opozoril je na stoletnico smrti tega slavnega rojfka. Naj ob stoletnici tega slavnega moža seznanijo tudi „Dolenjske Novice" svoje čitatelje nekoliko bolj z delovanjem tega umetnika. In res, kdo bi pač ne bií ponosen na rojaka, ki ga je slavila vsa Evropa! In takih mož Novomesto ramo nima na izobilo.
Franc Andrej šega je bil rojen 16. decembra leta 1711. Bil je drugi sin tukajšnega meščana in puškarja Andreja Šege ter njegove soproge, rojene Kastelic. Ko je deček odrasel, učil se je pri svojem očetu rokodelstva ter tako napredoval, da je šel v 17. letu svoje dobe po svetu. Prišel
je na zgornje Avstrijsko ter kot pomočnik delal dve leti v Steinu. Leta 1730 je prišel v Mona-kovo. Tli se je še štiri leta bavil sè svojim rokodelstvom ter izdeloval umetno rezbane puSke. Pričel je izdelovati tudi razne pečate z najboljšim vspehom. Ker se mu prvi poskusi v tej rez-bariji posrečijo, sklene posvetiti se po vsem tej umetnosti. V to svrho se je pridno vadil v risanji in v izobrazbi v vosek po natori (bosiranji v vosek). Tudi je izdeloval bakroreze ter slikal s suhimi barvami (pastelji), Yže njegovi prvi poskusi v obeh umetnostih so pokazali pravega mojstra in umetnika. Leta 1739. je naslikal sè suhimi barvami volilnega kneza Karola Alberta, leta 1738. volilno kneginjo Marijo Amalijo, volilnega kneza Maksimilijana Jožefa in princezinjo Terezijo Benedikto. Vse te slike je bilo videti nekdaj v gradu Nimfenburgu.
Kip^ volilnega kneza Karola Alberta, katerega je Sega iz voska izobrazil, bil je vsem jako
je temperatura t kleti, ki ne smeje biti prehladna, dalje treba, đa vino pri prvem pretakanji veliko z zrakom v dotiko pride.
Ravno to, da mnogokrati mlado vino hitro po prvem pretakanji spravljamo v hladne kleti, je krivo, da tiho vrenje preneha, čeravno je še sladkorja v njem. Vsled tega začne vino z nova vreti, ko spomladi temperatura gorkeja postane. Če je vino v velikih sodih, se je tega menje bati. Kajti v tem slučaji je pretočeno in od droži ločeno vino, ge toliko toplo, da tudi v hladnej kleti tiho vreje in sSasoma dozori. Kar je še drože-nih delkov v prvič pretočenem vinu in je motno dela, to se mej tihim vrenjem vaede in pri drugem pretakanji odpravi.
Zorenje novega vina v sodih močno pospešuje, če je z zrakom v krepko dotiko spravimo. Kajti prvič nkrepijo ae na, zraku tiste tvarine, ki Trenje povzroĚujejo, ker se močno pomnožijo in krepko delujejo na razkrojitev zaostalega sladkorja, da se ta kmalu pretvori v alkohol. Drugič pa ae beljakovine od mladega vina odločijo, kadar za prvega pretakanja z zrakom pride v trdno dotiko. To je pa ob tem času jako važno, da na takšen način zrak upliva na vino. V menj-žih kletarstvih se to navadno dosta dobro vrši. Kajti za pretakanje rabijo škafe in tako priđe novo vino uže zađoata z zrakom v dotiko. Menje dobro vrši se to v večjih kletarstvih, kder rabijo sesaljke ali pumpe. Tukaj si naj kletarji pomagajo na umeten način, da bode ae zrak bolje mešal z vinom. Najlaži ae godi to, ako vino pretakajo najprvo v plitvo kad in v to postavijo sesalno cev od pumpe. Vzdigovalne cevi pa ne smemo v prazni sod vtaknoti, ampak v lijavnik napeljati ali lakonco. Pretaka se toraj tudi tukaj
prilično tako, kakor pri navadnem pretakanji s škafom. Vsled tega meša se zrak dobro z vinom.
Marsikateri kletarji odlagajo pretakanje, da se nebo zjasni in krivec potegne. To je uže stara navada ter ima svoje dobro utemeljene vzroke, čeravno jih vsak kletar sam ne pozna. Kedar se namreč kaže omenjeno vreme, tedaj pritiska teža zrakova močneje. Vsled tega ne uhaja iz novega vina ogljikova kislina ali zelo malo. Zavoljo tega pa tudi v vinu plavajoče in je kaleče tvarine v mimej tekočini na dno usedavajo. V takšnej zvezi ata torej vino v kleti, vreme in zrak. Kdor ima barometer, temu ni treba čakati na krivec. Marveč lehko gre pretakat, ko živo srebro v barometru kvišku gre, kar je znamenje, da raste zrakov pritisk.
Opomiijo pa semkaj postavimo, da se tako ravna pri starejem vinu, katero želimo, da se nam mogoče dobro sčisti in moramo torej posebno opazni biti s pretakanjem ter skrbeti, da vino mogoče čisto iz soda izteče. Pri mladem vinu je to Še menje važno. Glavna reč in skrb tukaj je prava temperatura, da se potem tiho vrenje redno vrši.
Naposled bodi še omenjena navada tistih kletarjev, kateri mlada vina na prvih drožéh puščajo do sred leta. To pa ni razumno kletarstvo več. Kajti v takšnem slučaji začnejo droži razkrojivati se. Razkrojene tvarine zmešajo se mej vino in je gotovo ne zboijšajo. Predolgo na drožéh ležeče vino je navadno temne barve ter ima neprijeten okus, ki ga strokovnjak takoj zasledi. Tudi ni trpežno takšno vino. Če je Še klet precej topla, potem ae v takšnih slnčajih vino kvari tem hitreje. Kder tako delajo, tam pravijo vinski tržci: ta vina so slaba, niso trpežna in torej se ne da ž
všeč. Tudi vladarskej rodbini je bilo po vsem prav, da je Monakovo slednjič dobilo umetnika tudi v tej stroki. Dosihdob treba se je bilo o tej stvari obračati do inosfranskih umetnikov. Osobito pa so še pogrešali umetnika, ki M umel 7a novce (denarje) in ob gotovih prilikah za apo-menske svetinje (medalje) izrezevati umetno izdelane podobe. Za vse take umetnosti je bil naš rojak pravi mojster. Radi tega je volilni knez dne 2. decembra leta 1738 vzel Šego v službo pri denarni kovnici v Monakovem. Izrezoval je pečate in podobe za novce kakor tudi za razne apomenske svetinje (medalije.) Kmalii je zaslovela njegova umetnost po vsej Evropi. Izrezal je podobe za cesarski denar, katerega so kovali v spomin, da je bil Karol Albert izvoljen za nemškega cesarja kot Karol Vil. Posebno umetno je izdelal cesarjev medaljon leta 1742 in še mnogo drugih, ki so predstavljali razne visoke osebe. Njegov životopisec omenja in opisuje 91 tacih
svetinj. Vse te svetinje kakor tudi podobe na novcih svedočijo potomcem o njegovej umetnosti. Leta 1751. ga je imenoval Karol Albert za dvornega medajlerja.
Leta 1758 in 1766 so poklicali našega umetnika tudi na Dunaj. Tukaj je Šega bosiral v vosek cesarico Marijo Terezijo. Njegovo najzna-menitnejše delo pa je vrsta bavarskih vladarjev, katere je izrezbal v 18 portretnih medaljah. Radi tega umotvora ao ga občudovali sodobniki. Tudi se je s tem povzdignil mej prve umetnike v tej stroki.
Tudi novejša doba, ki ima toliko imetnikov v tej stroki, mora po vsem odobravati Šege čisti in gotovi način v jeklo rezati. Jako umetno je umel izdelovati posamezne dele in gube oblačil; glede izrezbe las in kožnhovine pa je ostal dosihdob nedosegljiv.
Leta 1768 je po nesreči zgubil desno oko, nekaj let pred svojo smrtjo pa je oslepil tudi še
njimi tržiti. Toda vina bi uže bila prav dobra, tudi trpežna, ko bi jih ljudje sami ne kvarili 8 tem, da jih predolgo ua pr^ih drožéh puščajo.
Prvo pretakaDjf in sledeče tiho vrenje mladega vina, to je velike važnosti in odloči vse na-delejînje zorenje vina. Kratko povedano je svetovati sledeče: mlado ali novo vino kaže hitrej ko mogoče po dokončanem glavnem ali prvem vrenji pretočiti, to pa tako, da pride mogoče veliko z zrakom v dotiko, a kleti pa, v katero spravimo pretočeno novo vino, morale bi malo topleje biti, kakor tam, kder je vrelo, da se zavrSi zelo nemoteno tako imenovano tibo ali drugo vrenje in se zaostali sladkor v vinu pretvori v alkohol. _Iz pr.".
Nekaj iz naše izvanmestne (deželske) občinske postave.
Brez dvojbe je občinska postava temelj, na kteri se druge postave javnega pa tudi privatnega prava kot podlogo opirajo ; zato ne bode preveč, če ktero o tej za vsakega državljana toli važni zadevi povemo. Peto poglavje „ob občinskih na-kladih" sega tako globoko v vsakdasnje življenje t. j. gmotno stanje posestnikov, obrtnikov, v obče davkoplačevalcev, da se trud izplača. Če se v tem obziru o postavnih določilih natančneje podučimo; §.73 veleva: „Da se opravijo tisti stroški za občinske potrebe, ki se z prihodki občinske blagajnice ne zamorejo poplačati, sme odbor občinske naklade (v širšem zmislu, Umlagen) skleniti, ki utegneijo biti : a) prikladi k pravim davkom ali k Džitnini; b) tlaka za občinske potrebe; c) naklade (v ožjem zmislu Auflagen^ in davščine, ki niso prikladi k davkom a). Ove vrste naklad '' se morajo v imenovanih postavno določenih izrazih
vedno in pazno ločiti, sicer se motimo, da se ne moremo hujše. Visočina naklad prve in tretje vrste je vezana na posebne postavno določene meje, ktere se ne smejo prekoračiti, med tem ko naklade druge vrste odbor sme brezmejno ob-čincem naložiti.
Če občinsko postavo v celoti, (njeno) zamisel, namero in duh, ki jo oživlja, zapopademo, moramo paČ pritrditi, da je može-postavodajalce očetovska skrb za prid občine navdajala, kakor so tudi z druge strani skrbeli, da se občinei z nakladami, kolikor le moč ne trpinčijo, zato med drugimi §.68 veleva: „Vsi stroški za domače potrebe naj se opravijo, kolikor mogoče, z prihodki občinske blagajnice." §. 63 tretji odstavek reče : „Letni prebitek se sme med občince tedaj razdeliti, kadar bi se posebno treba zdelo in to aamo le tedaj, če so vse občinske potrebe opravljene brez občinskih naklad in če je upanje, da se tudi prihodnjič opravijo brez naklad i§. 90).
Ova in enaka lepa in dobra postavna določila se ve, da se zamorejo samo tam izvesti, če in kjer občina iz glavinskega premoženja, glavin-skega posestva in njenih naprav saj tohko do. hodkov ima, da za vse potrebe zaleže. A. Kupljen
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Državni zbor na Dunaju pridno zboruje. Zarad naredb ministra Gauča, ki je odpravil veŽ slovenskih srednjih šol — med njimi tudi ono v Kranju — je hilo mnogo vprašanj, kako more to opravičevati? Doslej še ni odgovoril. Pričakovati je, da bode marsikaj preklical — in tudi šolo v Kranju zopet dovolil.
na levo oko. Umrl je v Monakovem dné 6. decembra leta 1787. — Njegovo truplo počiva v cerkvi „NaŠe ljube Gospe," ki slóve po raznoterih umetnih izdelkih. Pazljiv popotnik najdé tú tudi grobni napis v latinskem jeziku, ki se po nak glasi tako: „V večni spomin Francu Andreju Šegi, Kranjcu iz Novomesta, nedosegljivemu rezbarju, ki si je sè svojimi umotvori umetnosti postavil trpežnejši spomenik, nego je kamen ali pa kovina, — postavil je ta spomenik Bavarec Ivan Karol vitez Lippert kot dokaz največjega čislanja in spoštovanja. — Rojen 16. decembra 1711, umrl 6. dec. 1787. Semper honos nomenque tuum, laudesque manebunt. (Slava tvojega imena ostala bode večna.")
Če kedaj prideš, dragi čitatelj, v Monakovo, ozri se tudi na ta spomenik našega slavnega rojaka.
Njegova dva brata, tudi rojena Novomeščana, sta živela na Dunaji kot slavna umetnika. Ivan
Anton Šega je bil izvrsten puskar; mlajši brat Jernej Šega, se je izučil pri Andreju rezbarije pečatov. Tudi ta je slovel za one dobe kot jeden prvih umetnikov v tej stroki v Evropi. Bil je tudi učitelj in mojster Karolu Rotterju, slovečemu umetniku za one dobe v Ljubljani, Čegar umetni izdelki so tudi sjoveli po vsej Evropi.
Sestričnik Šege, fne pa zet kakor nekateri životopisci napačno poročajo), Bernard Hribernik (ali ponemčeni „Berger," — za te dobe so imeli namreč navado imena ponemčevati po pomenu, kakor so ga ravno umeli) bil je tudi učenec Franca Andreja Šege. Bil je leta 1774 kraljevi rezbar pečatov v Neapolu na Laškem. Tudi njegove umetne rezbarije so slovele po Laškem.
Naj služijo te vrstice v dokaz, da so pred sto kti tudi Novomeščanje sloveli kot umetniki po svetu. Naj bi te vrle moŽe posnemali tudi potomci.
Državni slovenski poslanec je ostro prijemal miDÍsterstTO, ker na Štajarakem Slovenci še vedno ne dobé svojih pravic. Poslanec VoŠnjak je vprašal, zakaj se vendar ne vpeljejo slovenske ali hrvatske vsporedne šole v Celju, Celovcu, Maribora. Gorici, Trstu, Paznu i Polju?
Škofje so se zadnje dni posvetovali na Da-naju. Misli se, da so govoriîi o Ěoii, Zahtevali bodo, naj se vnovič vpelje verska lola, kar raora pač želeti vsak katoličan.
Delegacije so se sošle na Dunaju.
PrestolonaBlednik Rlldolf in princesinja Štefanija sta obiskala Gradec in Maribor ter došla 27. oktob. T Celje. Povsod sta bOa navdušeno sprejeta.
Kaj je novega pa širokem svetu?
Nekaj bi se uže dalo povedati ; ali tiskar pravi, le malo — ni prostora ! Zato morate biti pač z malim zadovoljni.
V	Črne) gori je lakota. Veliko stotin ljudi je hotelo bežati v Srbijo ; ali tej tudi manjka, zato BO se morali ubožci nazaj vrniti skozi Bosno.
V	Bolgariji se je eeslo sobranje ali državni »bor, ali bode težko napravila red v deželi, ker je pri volitvah vladala sila. Piše se, da so kneza Ferdinanda po noři napali — ali ga ne ranili.
Italijani hočejo z vso silo nadaljevati vojsko T vročej Afriki — v kraljestvu Abisiniji. V kratkem bodo imeli doli 24.000 mož. Kakov bode vspeh — keđo ve?
V	Baru (Črnej Gori) so Turki umorili katoliška misijonarja. Pravl,jo, da morilce uže imajo.
PiSe se nam:
Iz Rudolfovega 28. oktobra. — Odkar so zadiijić prišle „Nov." med ljudi nas Je Bog dvakrat udaril s snegom- Prvi2 je zapal ne le hribe ampak tudi nižave okoli mesta; posebno veliko pa ga je palo po Kočevju. Drugič pak se nam ga je nasnJo še več 24. in 25. oktobra. Škode je napravil mnogo, ker so imeli ljudje zvunaj deloma še grozdje, ajdo, nekteri še celo krompir. Sedaj hitro kopni; upati je, da bodo kmetje še lahko spravili pod streho, kar je Še zvunaj — ali, komur je drugi sneg zapal Še ajdo, ta letos ne bode jel ajdovih žgancev.
Prvi sneg je prignal iz kočevskih hribov v novomeški gozd v Rasnem blizo Ljobnega dva medveda — mater in mladička. Dva pogumna lovca (Janez Stmmbl in Anton KlopČar iz Uršnih sel), Sta jima posvetila s svincem za vselej. Dobila flta lepo ^darilo — Novomeščanje so pa pri mesarju g. Švarců pridno kupovali medvedjo pečenko.
Drugi sneg je pa napravil največ kvare meščanom; kajti 25. je bil veliki somenj v mestu.
Ali zarad grdega vremena ni bilo niti kupcev niti prodajalcev. Kakor čujemo, ae je na živinski trg prignalo celih pet repov! Kaj tacega se pač še ni zgodilo v Mestu nikdar!
Iz Podgrada. — Bolj žalostno nego veselo novico za Podgrajce imam Vam poročati, namreč, da bode naŠ obče priljubljeni župnik L gospod Janez Virant kmaîo ostavil na!o faro, ter odšel za župnika v Mokronog. Žalostni smo, ker bomo izgubili izvrstnega dušnega pastirja, kateri nam je toliko dobrega učinil ; skrbel za olepšavo cerkve, postavil noTĚ orgije in tabernakelj, zvekSal cerkev itd. — tudi bil za Šolo vnei, ker popravil je mnogo pri Šoli in podaril za Šolsko knjižnico mnogo lepih knjig. —
S hvaležnostjo se bodemo spominjali Vas Č. g. župnik vedno! Radostnim srcem Vam pa Ča-etitamo, da ste dobili boljšo faro, kakor je naša. Ohranite nas zanaprej v vednem spominu, kakor Vas tudi mi hočemo! Vsegamogočni naj Vam v to podeli dolgo življenje v zdravji, veselji in za-doToljnosti, v prid in blagor vernih svojih ovčic!
Iz Sent ierneja 16. oktobra. (Blago-slovljenje nove cerkve sv, Nikolaja na Gorjancih.) (Dalje.) Po sveti maši v St. Jerneji zapojo v cerkvi dečki n^ko pesem. Po odpeti kitici začne gospod domači kaplan litanije peti; na to je šla procesija iz cerkve. Svetinje in ovenčanega sv. Nikolaja je neslo 60 paro? dečkov v lepej opravi na nosilnici menjaje ae po štirji in štirji. N& Gorjance gredé smo peli litanije vseh Svetnikov in Matere Božje do cerkve. Med potjo so se procesiji ljudje pridruževali, tako da je narastlo zelo obilno. — Med streljanjem topičev in zvonemem so se dele svetinje iu podobe sv. Nikolaja v šotor, ki je bil zato pripravljen dokler bode cerkev blagoslovljena. Točno ob 9. uri se je začelo blagoslavljanje. Domači gospod župnik Jan. Ev. Vovk, pooblaščeni od pre-Častitega ljubljanskega knezo-škofijstva so opravljali to lepo cerkveno slovesnost.
Po dovršenem blagoslovu je stopil na priž-nico velecenjeni župnik Stopiški^ gospod Janez Mervec, bivši nekdanji kaplan v St. Jerneji: ter v prelepem do srca segajočem govoru razlagali današnjo slovesnost. PoduČeval je poslušalce, kako naj Boga v Duhu molijo, kako obiskujejo božja pota, posebno sv, Nikolaja na Gorjancih, ter se tako zadržijo, da ne bo zopet cerkev zaprta, služila le v varitvo pred hudo uro pastirjem in ubogi divji živalici. Tudi so pravili, da so morali v poprejšnih časih čez zimo cerkveno obleko, ja še celo zvonove v nižavo jemati zarad ljudi, ki jim pravimo uzmoviči. Posebno lepo so poduČe-vali, kako se je zaderžati, če se sivi oblaki zbirajo na Gorjancih in prêté z nevihto ali celo točo, kličejo naj Nikolaja na pomoč in naj nikar
ne mislijo, da jim ta ali oni duhoven naredi ali pošlje točo, ali pa da on more točo braniti. Duhoven, ki med ljudstvom živi, z njim veselje in žalost deli, se pred naredbijo Božjo pripoguje ter z Jobom govori, Bog je dal, Njegovo Ime bodi češčeno ! itd.
Po končanem izvrstnem govoru je bila velika sv. maša z asistenco, katero so prečastiti gospod župnik v prvič na Gorjancih darovali sv. Nikolaju ua čast. — Po tej sv. maši je bilo darovanje za novo cerkev. Ko se to konča, bila je ae ena tiha sv. maša, ki so jo služili domaôi g. kaplan.
Pri obeh sv. mašah so Š^ut Jernejski pevci in pevke, dostojno in ubrano peli sv. Nikolaju na čast, od nove cerkve pa posebno pesem na Gorjancih.	(Koneo eledi.)
Kostanjevica 21. oktobra. — Dolgo že niso „DoL Novice" od tod prinesle uikakega dopisa, pa tudi danes bi mi biio ljubše ko bi vam imel kaj veselejšega sporočiti. Zapustil nas bo mnogo spoštovani gospod c. kr. bilježnik Martin Kocbeck, ki se bo preselil v Marenberg na Štajersko. Ves kostaujeviški sodniški okraj bo žaloval, ko to zve, za vriim gospodom, katerega je spoštovalo vse. Gospod Kocbek je narodnjak v pravem pomenu besede. Ne le, da je bila njegova pisava popolnoma slovenska, izvzemši za tiste, ki so zahtevali nemška pisma; delal je tudi vse natančno, popolnoma zanesljivo in kar je za naš siromašni okraj velicega pomena, tudi jako ceno. Dasi gospod Kocbek ni siromašnega ljudstva drl, ,ie imel vender vedno obilo zaslužka; vsaki, ki je bilježnika potreboval, se je rad pri njem oglasil. Bili so časi, ko je tukajšnega kmeta mrzel pot oblil že pred imenom „notar", ker je vedil da, če bo prijel le za kljuko notarjeve pisarne, se mu bo Že žep do dobrega izpraznil. Tisti časi so minuli in i;ukajšne ljudstvo je do razupitega biljeinjiŠtva zopet dobilo zaupanje, to pa le vsled modrega ravnanja gospoda Kocbeka. Marenberčanom častitam za to pridobitev, Kostanjeviškemu okraju pa želim, da bi prav kmalu dobil dosedanjemu gospođu bilježniku vrednega naslednika.
Ker že pišem, naj še nekaj povem. Slišati je, da se c. kr. daviSni urad znabiti preseli iz svojih dosedanjih prostorov v nekdanjem samostanu v mesto. Za to preselitev so prosili razun gospodov uradnikov, tudi občinski vradi ko-stanjeviškega okraja. Meni se pa zdi, da kmetje ne bi mnogo pridobili s to preselitvijo če ne bi bili áe celo na slabjem kakor zdai. Resnično pomagano bi bilo le gospodom c. kr. davčnim vradnikom, ki morajo štirikrat na dan po pol ure daleč capljati, Kmetje bi pa imeli potem še več pota, ko ga zdaj imajo če namreč sodnija
ostane v samostanu, davkarija pa se preseli v Kostanjevico. Zakaj? ve vsak, kdor je imel že kaj opraviti s sodnijo. Želeti je, da bi ae preselila oba imenovana vrada v Kostanjevico, Kam
pa? —
Treba bi bilo skrbeti za potrebno poslopje. Kdo pa naj ga zida ? Da bi ae zidalo na državne stroške, je neverjetno. Najprej bi se vse te želje spolnile, ko bi mesto hotelo zidati. S tem bi si pa mesto tudi pomnožilo stalne dohodke, kar tudi nekaj pomeni. Malo poguma in dobre volje je treba in pomagano bi bilo ljudstvu, gospođom vradnikom in Kostanjevici. Dasi je trtaa aš že jako poškodovala tukajane vinograde, se je vender letos pridelalo več vina kakor lani in todi dobro bode. Da bi le tovorniki prišli in tu ostali, mesto da gredo na Hrvaško po Mojzesovo čorbo, ki se prodaja, žali Bog, že tudi po Dolenjskih gostilnicah pod lažiijivim imenom .vino"! V Kostanjevici se do zdaj ëe ne toči Mojzesova ali Šternova čorba, nam Se ni treba; a toČi se po-gostoraa še kaj slabšega kakor ta pijača, ki je že marsikteremn pomagala v rani grob, — pa ni šnops — ampak pravijo ji zavrelka. O tem drugikrat kaj več. (Dost. Bodete li mogli dokazati to trditev?)
Iz Severne Amerike. — Rad bi Vam, dragi Dolenjci, že zdavnej povedal razmere tukaj v v Ameriki, toda nisem znal, po kakšni poti. Zdaj pa, ko tudi jaz marljivo prebiram „Dol. Novice," si mislim, da je najlepša priložnost, — fie mi namreč g. urednik ne bido mojega slabega pisanja v koš vrgli — Vam prav ob kratkem naznaniti tukaJŠno življenje, ker vidim, koliko jih pride v to „blaženo" Ameriko, katera pa tudi nič druzega ni, kakor še večja solzna dolina.
Jako veliko ljudi obojega spola prihaja tukaj aim svojo srečo iskat, najde pa le, žalibog, svojo največjo nesrečo. Mnogo jih je, ki bi se radi zopet nazaj vrnili v ljubo domovino, pa ne morejo — nimajo dejiarja —, pa tudi ne zaslužka; in še več Je takšnih, ki bi radi le za hrano delali, samo da bi prav pičlo se priživili, pa ne dobijo dela — lakote umrejo. In če delajo — Bog ae usmili! — trpijo, ko črna živina, brez človeškega usmiljenja, brez vsacega sladkega upanja do boljšega stanja.
Kako se mi tedaj pač usmilite, dragi rojaki, ko Vas vidim prihajati v takšnem Številu simkaj T siromaštvo, ko Vara doma na dobri in gotovi zemlji živež raste in zapustite svojo družino in vse kar je Vam dražega, samo da bi v Ameriko priSli. Kako nespametno je za siromake, ki silijo v Ameriko ter svoiih bornih, krvavozasluženih, znabiti celó na posodo vzetih dve sto goldinarjev za pot porabijo, doma revščino zapustijo in tukaj zato še trikrat večjo siromaštvo najdejo! Bi
B temi dve sto goldinarji doma na boljši prid obrnili in zraven marljÎTÎ bili, zares yeliko boljše M bilo. In če Že reveže imenujem nespametne, ki tù Sim silijo, koliko bolj obžalovanja vredni eo pa §e le oni, ki doma dobra posestva zapu-žĚajo, da bi v Ameriki še boljše živeli, pa se v BTojem mnenju zmotijo, ter tú živijo v britki za-puščenosti in hudem trpljenju. Seveda, nobeden ne veijame, ako sam ne poskusi.
Ne zamerite mi, preljubi bralci »Dol. Novic*, če podam te vrstice v svarilo tistim, ki si zidajo zlate gradove o Ameriki, kajti piâem to iz lastne skušnje. Eazume se, da tuđi marsikateri dobro izhaja v tej pnstobi, pa takšni so le redki, in takšni so že doma vedli, kam gredó in ob čem bodo živeli. Večinoma jih pa zapusti svoj kraj le na korajŽo, in se ne zmenijo, Če bodo dela in hrane in vsega, kar rabijo za pošteno življenje, dobili.
Ohranite si tedaj to svarilo Vašega, Vas vse Dolenjce in bralce „Dol. Novic" pozdravljajo čega rojaka v spominu in dobro pomislite, predno se podaste na drago pot v Ameriko !
Iz Ccritibe v Južni Ameriki. — Častiti gospod vrednik „Dol. Nov."! Večkrat ste že sli-iali, kako se živi v Severni Ameriki, da namreč večinoma slabo. Hočem Vam pa tedaj pisati o življenju tuksj v tem kraju, v provinci Parana v cesarstvu Brazihskem. — Nehala je pri nss ravno zima, katera pa VaSi zimi tamkaj v Evropi nikakor ni podobna, kajti snega še videl nisem, pař pa mnogo zelenega celo zimo ; pričela se je vesela spomlad. Zaslužek je sredenj. Življenje, kar se hrane tiče, je ceneje, kakor pri Vas; n.pr.: meso velja kilo samo 24 kr, avstr. velj.; kar je drugih za življenje potrebnih reči, je pa zopet vehko dražje vse, posebno drobna reČ. Če kakšna stvar pri Vas velja 1 gld., tukaj gotovo priđe na 3 gld. Vzemimo obleko : suknjo, ki se pri Vas dobi meter za 2 gld. stane tukaj čez 7 gld. meter itd. in to je le zavoljo tega tako drago, ker takšno blago prihaja največ iz zunanjih dežel.
Navadni jezik je portugalski ; je pa tudi veliko Nemcev tukaj in zraven njih še raznih drugih jezikov, samo Slovenščino pogrešam; v Murzzuschlagu sem ališal 12. avgusta 1886. leta zadnjič slovensko in potem nič več. Najbolj dobro izhajajo do zdaj Poljaki in Italijani, ker so si v šestih letih prav dobro pomagali na noge. Sicer pa še ljudi manjka na milijone, toda večinoma le za kmetijstvo, za druge stanove jih je tudi tukaj preveč. Kranjci bi bili tu kaj dobri, posebno ker tudi vinska trta rada raste in rodi; akoravDO vino ni posebno okusno, vendar se lahko drago proda: polič Vaše stare mere velja celih SO krajcarjev avst. velj. Toči se lahko brez vsa-
cega dovoljenja ali patenta. Ravno tako je s tabakom. Dobro rastejo tukaj tudi limone iu pomeranče , ter katé, sladkor in veliko drugih takšnih reči. Tovarn (fabrik) je še posebno malo v tem kraju.
Ako bi morda kateremu tam pri Vas na misel prišlo, da bi rad semkaj prišel. Vam tudi naznanim, Častiti vrednik, kaj majhnega o popotovanju. Pot po suhem, vodi in železnici traja tri mesece; res, velika in težavna pot jeto! Kateri pride do glavnega mesta Brazihškega, v Rio de Janeiro, ki leži ob morju, se mora tukaj oglasiti pri vladi in le-tá ga potem pošlje na svoje stroške v provinco, katero koli si izvoli. Tamo dobi dober kos zemlje — to se vé, da ne obdelane. Sedaj, revež, jo pa začni obdelovati v potu svojega obraza, kakor ti je drago. Takšnih, na razpolaganje danih provinc, v katere se lahko podaš, je vehko, samo na provinco St. Paulo se ni treba nobenemu podpisati. Ta namreč ima neko pogodbo z drugimi provincami, vsled katere mora do 30. junija 1888. leta 30.000 ljudi pridobiti, in ti bodo gotovo morali služiti potem pod težkim jarmom jjri grt jsčakih in dobro delati. Najceneje se semkaj pride, ako se obrne na „Gusta? Timom in Leipzig", aU pa na Lobedaur in Hamburg", kateri ga potem sim pošljejo.
Vzemite te vrstice, častiti gospod vrednik, kot majhen popis moje nove domovine, katera pa nikakor ni lepša od moje mile mi domačije. Vas s posebnim spoštovanjem pozdravlja
Južni Amerikanec.
(Podamo Vara ta dva dopisa, prvega iz Severne-, druzega iz Južne-Amerike iz tega namena, da bi marsikateri naŠ naročnik, ki misli da se v mnogoslavljeni Ameriki res samo med in mleko cedi, malo prevdaril tamoŠne razmere — gotovo mu bode prešlo veselje, kedaj podati se bodisi v Južno, bodisi v Severno Ameriko. Vsak se bode pač najrajše spominjal resničnih besedi: j,Povsodi dobro, doma najboljše! Vredništvo.)
Domaôé vesti
(Presvetli cesar) so darovali pogorelcem v Eibnici 500 gld.
(Imenovanje.) Gosp. J. Novák, sod-nijski pristav v Konjicah ca Štajerskem, imenovan je za c. kr. sodnika v Kostanjevici. G. Kocbek, notar v Kostanjevici gre za notarja v Ma-renberg na Štajerskem. (Kostanjevica izgubi torej, škcda, moža, ki je pisal našemu slovenskema kmetu slovenska pisma; a dobila je pa za sodnika zopet domoljubnega uradnika, kakorŠen je bil njegov pieduik.	Ured.)
(Premembe pri učiteljstvu.) Gospod Jan. Jaklič gre iz Tople rebre v Poljane,
g. Flor. Kalinger iz Valtevasi v Radovico; od tod pa T Valtovas g. M. JudniČ. Za trdno je postaTljen g. Valent. Zavrl Podgrađora.
(Župnijo) pri sv. Križu pri Kostanjevici je dobil preč. g. Kozina Pavlič, Župnik t Tu-hinji.
(Na meščanski šoli) v Krškem je razpisanih 5 Hočevarjevih ustanov po 91 gtd. na leto — do 15. nov.
(V Šmarjeti) se bo šola na dva razreda razširila.
(Na kmetijski šoli) v Grmu bode se nastavil tretji nëitelj.
(V Rudniku) pod Ljubljauo praznujejo letos stoletnico ondotue fare.
(V Brusnicah) so bili pri Tolitvi občinskega starešinstva 28. oktb. izroljem: Županom Anton Vovko iz Brezja. ObSinskim svetovalcem : Jakob Gazvoda iz Vel. Brusnic, Franc Potoíar iz Stare vasi, Martin Pavlin iz Rateža, Jože Krevs iz Vel. Brusnic in Anton Jakse iz Orehovice.
(Sadjarska in poljedelska šola v Grmu) pri Ruđolfovem je sÚenila danes 29. okt. Šolsko leto. K skušinji je prišlo nekaj gospodov ; med njimi smo videli gg. deželnega odbornika dr. Vošnjaka, g. okrajnega glavarja Ebela, g. župana dr. Poznika. Učenci bo vrlo dobro odgovarjali. Gg. učiteljem moramo le čestitati. Dolenjcem pa želimo spoznanje, da je ova šola res koristna, jako koristna. Naj bi ae vendar bolj zanimali zanjo kakor doslej, ko je prišel k đe-našnji skušnji samo eden kmetovalec.
(f V Bajnofu je umrla) znana gospa T. Germ nagle smrti 22. oktobra. Zvečer je bila še tako rekoč zdrava, a zjutraj ob dveh mrtva. Pokojna je bila res blaga gospa v pravem pomenu : delovna in pridna neumorno, izgled vsacej gospodinji — VSe je videlo njeno pazno oko. Proti služabnikom je bila dobra, uljudna in prijazna eoako z visokim kakor z nizkim. Zato jo je pa tudi spoštovalo vse: pričal je to pač n^en pogreb, pri katerem je bilo toliko občinstva gosposkega in kmečkega, da brez dvoma Mesto uže dolgo ni videlo tacega pogreba. Naj počiva v miru blaga gospa!
(Predzadnjo nedeljo) proti večeru 23. pr. m. 8e je videl oh belem dnevu krasen meteor. Nekterim malo podučenim ljudem je dalo to priliko, da sedaj vse mogoče pletejo, kaj da ona prikazen pomeni ; česar pa niso videli, dođevajo iz domišljije — nekteri so hoteli videti pri tem deklico brez glave itd. Vsa prikazen češ, pa pomeni strašno gorjé, vojsko; Bog vedi kaj tako se glasi med nekterimi ljudmi. Kaj pa mislijo o tem „Dol. Nov."? To-le: vsa ona prikazen ne pomeni nič, právnič; kakove deklice ali česa dru-zega ni bilo. Ona prikazen je bil meteor, kakor-
šne večkrat vidimo — da si po dneva redko, večkrat po noči. Pa kaj je to meteor? Po neizmernem nebnem prostoru plava mnogo večih ali manjih kosov, ki so iz tvarin, kakoršne nahajamo tudi na zemlji. Ne vidimo jih, ker so premajhni ti komadi ; toda ako pridejo v ozračje naše zemlje se vnamejo, ker se premikajo z grozno hitrostjo ter jih vidimo za nekaj trenutkov, dokler namreč ne preleté našega ozračja ter v praznetn prostoru zopet ne ugasnejo. Večkrat padejo tudi na zemljo. Veča mesta jih imajo po muzejih mnogo spravljenih. Na Belokranjskem ob Kolp pa so imeli tisti dan jako močan potres. Tostran Gorjancev se ni kaj čutil.
(Za pokončevanje mrčesov) dobila je šola r Šmariji od kmetijske družbe 10 gld. podpore.
(V Litiji) je včeraj kmetijska družba prodala 4 bike rauriškega plemena.
(Pogorela) je vas Koronitka v St. Lov-rensbej fari pri Trebnjem.
(Med Zagorjem in Savo) utrgalo se je 22. oktobra skalovje in zasulo železniČni tir skoraj jeden kilometer na dolgo. Vlaki so morali čakati več ur, da se je odstranilo skalovje.
(Virantovo hišo) v Ljubljani je kupila kranjska hranilnica in dovolila, da hode v njej nova obrtnijska šola brezplačno.
(Lovci pazîteîi V nedeljo, 9. oktobra, napravil je grof Margheri lov v svojem revim pri Rudolfovem. Po lovu so hoteli lovci ravno posesti ter stali so še v krogu s puškami na ramah. V tem trenotku izproži se Jožetu Jeričkn puška in strel zadene ravno nasproti stoječega Matija Rataja, 75 let starega posestnika v Dolenji vasi pri Beli cerkvi, tako nesrečno, d» se v trenotku mrtev zgrudi na tla. JeriČek je bil menda pozabljivši napf to puško po lovu na ramo nataknil in jo zadevši se ob njo nehoté izprožiL
(Letina po Dolenjskem) je bila letos taka-le: Zimska setev se je obnesla prav dobro. Detelje je bilo pri prvi košnji obilo, tuđi sena dosta; druga in tretja košnja je bila zavoljo suše slaba. Zavoljo suŠe je trpelo tudi korenstvo. Izmed sadja je bilo največ breskev in marelic, češpelj precej, hruŠek manj; jabolka bo bila tu pa tam. Vina je veliko in še kaj dobrega.
(Nova knjiga za u čitelje.) Šolski nadzornik in ravnatelj Lapajne v Krškem je izdal za uMtelje knjigo: „Kratka zgodovina pedagogije," ki stane 70 kr.
Žitna cena v Novem mestu 25. oktobra 1887
Domače pseDice morcik 2 gld. — kr., Debelake (komze) 1 gld. 40 kr., Soriice 1 gld. 40 kr., Rii 1 gld. 30 kr., Jočíoena 1 gld. 20 kr., Ajde 1 gM. 30 kr., Ovsa 70 kr., Krompirja 76 kr.
Loterijske srečke.
firadec 15. oktobra 25 43 16	45	24
„ 29. „ 44 35 73	1	28
Tr-^t 22. oktobra 48 61 73	74	HO
Za hiÀ, katoličke družbe rokodelskih pomočnikov v Rudolfovem so darovali:
o. It- BiijaD 10, NeimenoTana gg. 10 ia 50, M. Bogolic NeimenoTas gosp. ii Norega mest» à, A. Eukelj 5 gold. Lesa za hiSo bo obljubili Toplic gg. : dr. Kulavic, J. êustarSié, trgorec; Strnila, usnjar; Strniša, poâtar; Zupancc, tesarski nojater; Oaâp^r, obrtnik; Sitar, obrtnik; Grabnar; Tomaž; Talka; Pršiiia; Ttbanilč; Fabijan; Hren; Finka; iz Gradišča: g^. MežnarSič; Hren; iz Tatte TaDi: gg-A. Kerčon, župnik; Kulavio, oitir; iz Jurke Tasi; g. Dolar; iz Praploč: Knlafic, kmet; iz Eandije: g, Fr, Eastelio ml.
Taem dobrotnikom bodi tisučerna zahvala in planilo na prošnjo sr, Joiefal
Nekterih gg, poBestcikoT ni bilo pri domu, ko se jo prosilo ; nadejamo se. da bodo tndi oni i drugi razTegelili družbo n svojimi darorL
OskrbništrTO G ambol dove graščine Hmelnik naznanja, da prodaja pravi [i03-3]
Štajerski črni gorski oves,
ki tehta 52 kil hektoliter, po 6 gld. 100 kil.
m
o
X»
«
Vsaka verste i barve 6epk (špic) 1 drugih lišpov za zimske obleke.
Anton Virant
y Buđolforem
priporoča mlinarjem svojo novo zalogo naj finejših STilnatili in TOlnenill sitov. (Seidecgaze à Wollbeuteltuch.)
[112^11
o
a
as 9
ar »
« <
Različne mufe.

Tiiiarska, saíljarska in poljedelska šola na Grmu pri lUidolforem ima
pravega čistokrvnega angleškega jorkširplemena,
iiatevi se po 30 kr. spušča [iii]
neka rudninska mast, je najboljše mazilo za mazanje usnja, ćevelj, jermenja, komatoT, koTaških mehoy, mašiu in brizgalnic, železja, da ne rujayi in sploh za vse, kar je treba mazati, ker to mazilo naj trdeje usnje takoj mehko in volno 8tori, se po vsem usnji enako razleze ter ga obvaruje, da ne strohni in se ne izsuái; je tudi najboljši pomoč zoper kurje očesa.
Vse hvale vredna je ta preizvrstna rudninska mast tudi za mazanje konjskih kopit, kar je tudi pri najvišjim c. kr. dvornim konjištvu vpelano kakor tudi v C. kr. vojski, po naročilu vis. c. kr. ministerstva št. 2030 od 12. jul. Mislim toraj, da je brez potrebe premnogo polival prvih živinozdravnikov in visoko skušenih gospodov tukaj popisovati. Surova vazelína se pa tudi posebno dobro obnese za mazanje vsakovrstnih ran, opečin, ozeblin in pri živini za lešaj.
Opomniti pa moram, da se nahaja že po mnogih prodajalnicah vsako-verstno mazilo pod imenom surova vazelína, toraj je treba dobro paziti, sebe in živali s kako okuženo mastjo ne okužiti.
Naj se toraj o tej izvrstni znajdbi vsak zanesljivo obrne le na založnika ali pa k naslednim gosp. trgovcem: Yal. Oblak in L. Straus v Rudolfovem, Fr. Kastelic v Kandiji, J. Hude v Mirnipeči, V. Tomic v Trebnjem, A. Kunstek v Sv. Vidu, Just & Comp na Dunaju, J. Likar v Idriji, A. j)iirih v Postojni, J. Fatur na Rakeku, J. Juvan v Trbovljah, J, Podboj in J. Dereani v Žužemberku, J. Mežnarčič na Pnžini, J. Šmajdek na Toplicah, F. Vitine v Čermošnicah, J. Stariha v Semiču, Ev. Fux v Metliki in več druzih.
Zarad poštnih stroškov se uljudno priporočam, dnar naprej poslati ter velja v lesenih in kositarskiU škatelcah, 1 kg. 65 kr. in za kolikor kdo hoče.
[101- 2]	Franc Hus,
založnik vazelíne, trgovec z mešanim blagom v Metliki, Kranjsko.
OdgOTomi urednik, izdajatelj in laloinit J. Krajac.
No tom ost o. — NntiBidl J. Krajoe.