Geslo: Za vero in narod — za pravico in reimco — od boja do zmage! glasilo slov. katoliškega delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu, — s. p. družbe sv. mohorja v chicagi in zapadne slovanske zveze v denver. colo. STEV. (No.) 52. CHICAGO, ILL., PETEK, 3. APRILA — FRIDAY, APRIL, 3, 1925. letnik xxxiv. Washingtonska konferenca. stališče francije glede razoroževalne konference v washingtonu je se zagonetno. z ene strani se čuje, da se strinja, z druge zopet nasprotno. za pomoč evropi. Washington. — Prezident Coolidgeu, kakor tudi ostalim ameriškim diplomatom je še vedno nejasno, kakšno stališče Prezident Coolidge ne naspro- bo zavzela Francija glede raz-1 oroževalne konference v Wash-ingtonu, katera se bo vršila po prizadevanju predsednika Coo-lidgea v jeseni t. L Čulo se je, da Francija nima namena se iste udeležiti; dočim posnemamo po zadnjih tozadevnih po- tuje posojilu Amerike Evropi, ako si s tem posojilom da doseči mir in obnovo razdra-panih narodov. Zakaj je potrebno, da vsak izmed nas naročnikov (ic) pridobi listu A. s. — Ed. vsaj enega (o) novega (o) naročnika (co) ? ZATO, da se bo potom tiskane besede prepričalo naše zapeljane rojake, ki so jih' rdečkarji vje-li v svoje mreže, da so na napačni poti. Zato, da jih rešimo potom tiska moralnega propada na zemlji in večnega v večnosti! Iz neodrešene domovine. Črna vest je prišla iz gorice: dr. anton gre- gorčic je umrl! — kaj se godi po deželi. — druge zanimive vesti. Dr. Anton Gregorčič. križem sveta. — Washington. — Prezi- W ashing ton. — Kdor zašle- . ^ .., . . . pred-! dent Coolidgeovo stalisce glede sov jetske Rusije je nespremenjeno. On ne vidi jamstva na podlagi katerega bi se ameri- duje delovanje našega sednika Coolidgea, mora pri-ročilih, da se ta vest od strani j poznati, da mu je na srcu — francoskega poslanika zaniku-: predvsem mir. Kjerkoli mu je je dana prilika to pokaže, tako ska vlada m0*la sPustltl v Državni tajnik Kellogg pro- tudi je izjavil glede posojila ^janja za pnpoznanj* sovjet učuje to stališče, katero je ta- j Evropi po ameriških finančni-ko velikega pomena, da se niti(kih, da se popolnoma strinja, ne zavedamo tega.. Od te na- naj bi se posodilo Evropi za. meravane konference je odvis Gorica. — Goriška Slovenija je zaplakala: Dr. Anton Gregorčič je zatisnil za vedno svoje trudne oči dne 7. marca ob polenajstih dopoldne. Prevzela in pretresla je Goričane '• in vse, ki jim je solnčna zemlja --!ob Soči in njen rod pri srcu. Velika nesreča se je zgodila na Komaj sta pretekla dva me- nesreča na manevru. Nemškem ko se je podrl most, seca, ko je pokojnik stopil v na katerem so bili vojaki ki zlatomašniškem ornatu pred so se nahajali na vojaških oltar v cerkvi sv. Ignacija na vajah, pri čemer jih je 67, goriškem Travniku in se je ..... , , * - .. u i u • j "i. • [ki, ki bodo, ozirom., nekateri utonilo. zbralo ob njegovi daritvi, nai „ so ze, prodali svoja posestva. rija Šorli. Bila je skrbna mati ; smrt hčerke edinke jo je tako potrla, da je podlegla bolezni. — Idrija. — Dne 9. m. m. je nenadne smrti preminul' g. Jos. Šepetavec, gostilničar-in večkratni župan mesta Idrije. Nadalje poročajo od tuk^j, da se pripravlja več rudarskih družin za odhod v Rusijo. Ker pa je treba plačati precejšne-kavcije, dela nekaterim to dosti preglavic, ker ni denarja. Pripravljajo se večinoma posestni- Berlin. — Nemški vojaki so se nahajali na vojaških vajah no, se li bodo narodi sprijaznili med seboj — ali pokazali, da niso vredni imena, da so na višku civilizacije. Kar se Francije tiče, se lah- bi se pomagalo evropskim državam do stabilizacije in obnovo po vojni opustošenih kra- ko reče, da jo ni prav nič vo- jev, da se izbrišejo sledovi — lia se vdeležiti konference in klanja, temu je največ krivo reakci- -o- Ko so prvi dospeli do sredine riške — v Domovino. ske vlade. — Paris, 111. — Banditi so napadli Ashmore banko dve j v bližini Minden v Westphalia. produktivne namene"" nikdar j »«« zaPadno °,d, tukaj> zaprli, Zgradili so most na čolnih pre-pa ne centa, za orožje in muJ glagajničarja v blagajno in od- ko reke Weser in se podali cez. nicijo. Posebno povdarja naj nes'' $3000 v gotovini ;poska- kali v avto in jo odkunli. mostu se isti podere in valovi — Helsingfors, Finsko. — so odnesli vojake in konje. Vo-Finska je formirala novi kabi- jaki, ki so se nahajali še na net, v katerem\ je M. Tulen- bregu, so takoj poskakali v čol-heim premier in M. Idman zu- ne in jih veliko rešili, smrt v nanji minister. tisoče slovenskega ljudstva, proseč mu še dolgega življenja. Bog je sklenil drugače. Zvonovi so zapeli vnovič dr. Anton Gregorčiču, spremljajoč njegovo veliko dušo iz ljubljene Go- Kakšno bo njih stanje na Ruskem, je danes še težko reči. —-o- Igra z Istro. valovih je pa našlo 67 tovari- Istra, ki se ji že pod prejšnjimi gospodarji ni dobro godi-Goriška Slovenija je zapla- lo, je pod italijanskim režimom kala: Umrl ji je ljubeč sin, tih zašla v neznosne razmere. 3a-in vstrajen delavec in vzoren j služka nobenega, vino ne gre v voditelj, požrtvovalen do skraj-j denar, občine, večinoma v ro-nosti. ' kah brezvestnih pclrhčnfh §ar- Umrl je mož kot jih njena latanov, zasužnjene in zadol- onarno ozadje Poincarejevega Bivši kancelar Seipel obrnil hr-kalibra, katero je zastrupilo bet politiki, dobro voljo francoskega ljud-j Bunaj. — Bivši kancelar av-stva. tako da tudi to ljudstvo, strijske republike dr. Seipel, ki ki je prestalo toliko gorja v ie tako modro vodil novo repu-svetovni vojni, ni nagnjeno mi- bliko do blagostanja in moral roljubni spravi, ampak le so- marsikatero grenko pogoltniti vraštvu. Bilo je rečeno, da se od številnih nasprotnikov ki jih bo konferenca vršila, tudi ako ie imel, največ med socijalisti, bi ena ali več vabljenih držav,, kateri so ga tudi že enkrat de-iste se ne vdeležile, kar pa ni iansko napadli, da je visel dol-vrjetno, ker če bi se, bi bilo go časa med življenjem in brez pomena, karkoli bi se skle- smrtjo, se bo umaknil iz poli-nilo. j tične arene. Glasom poročila, Senator Borah, načelnik od- je njegovo zdravje še vedno seka za zunanje zadeve, goji bolj rahlo od karje vstal iz bol-upanje, da se bo v doglednem niške postelje, na katero ga jej času Francija streznila in uvi-' vrgla zločinska roka. V jeseni1 — Rim. — Najznamenitejši šev. Poročila o številu ponesre-. zgodovina malo pozna, umrl je, žene, ceste in pota ianemarje-umetnik risarstva v Italiji Ar- čenih so pa različna, lahko mo--mož, ki bi ji bil v težkih dneh, j ne, vasi brez vode. ^oie izpre-mandi Stavini je v starosti 11 goče, da jih je prišlo več ob ži\- ki jih preživlja, še skrben oče menjene v polituni cirkuft. let preminul. jlljenje. ' z bistrovidnim svetom, dozo-, Ljudstvo bi moralo obupati, a- — Atene, Grčija. — Iz tu-: Ta nezgoda je dala protimi-; relim v tolikih in tolikih izkuš-kajšnih političnih krogov se litarističnim duhovom novega njah. poroča, da so v teku pogaja- gradiva, s katerim bodo še bolj; Umrl je mož, a njegova de- podžigali ljudstvo, proti huj-, la so ostala, ostal njegov duh, nja o zvezi med Romunijo in Grčijo. ko ne bi verovalo v višjo Previdnost. Iz Rima prihajajo Jco-misije, pohajajo pa italijanskih gnezdih, sprejemajo de- skačem. Oni tudi vprašujejo^ ki bo budil, dramil in učil iz putacije, zaslišujejo delajo o- — Manila, P. I. — Ameri- ■ zdaj vlado, kaj namerava in| roda v rod . . . ški parnik Radnor na potu iz zakaj dela v temu času manev-Manila v Evropo, natovorjen: re. Pametnejši se dobro zave- s konopljo, je v bližini Beagle dajo, da vse take korake gle- otokov nasedel in je bil v veli- dajo zavezniki z povečalnim ki nevarnosti, vendar je po več- steklom in da vse to dela Nem- urnem naporu se posrečilo ga čija še bolj neodkritosrčno, za- zopet spraviti dalje. to ji Francija, Anglija in dru- — Colorado Springs, Col. — ge države prav ni Zetto. Fašisti so takoj po svojwn prihodu brez vsakega pcwda napadli vaščane in jih petnajst kr- je imela posebno težko borbo vavQ pretepli. V sosednjih I?o-z burjo in morjem, toda je div- begih so pa v g0sti]ni Tedečco je elemente pogumno premaga- vse razbilL Ljudje ge d a JU.es komaj upajo na cesto, ker se boje novih napadov. la brez človeških žrtev. -o- Roka v raztopljenem železu. i u j t t , . • hujšega butlegarja. Ta posta-, ... . „ la hude opekline,- katerim je ya Neobičajna nesreča se je pri- podlegla. 'j •• v . v . , .. „ j t j T-. doma pijačo, to se m zlocm. — Hammond, Ind. — Dva ~ , . , . j. ,, , . . Pa hudirja — ako jo nesmem bandita sta napadla soft drink , .... , , , parlor Robert Benkharta v Ca- kupltl m ne delatl' kako naJ 10 rudnika, v nadi, da bodo le lumet Gity. Goste sta prisilila morda še rešeni. Reševalci ne- k steni z rokami kviško, eden umorno delaio s sesalko in so od gostov je pa roke povesil, Nepošteni poštni uslužbenci. V Trstu so aretirali tri mlade poštne uslužbence, ker so od- veliko množino vode že izse-sali, a hudo deževie.ki kar noče ponehati, delo zelo otežko- kar je plačal s smrtjo, ko ga je zadela krogla bandita. Policija je mnenja, da je bil eden pa imam doma. Dalje, ako bo stražnik koga zasledil na cesti, da je "sladko ginjen," ga bo vlekel na policijsko postajo, od tam pred sodnika in za "nagrado" bo dobil od $10.00 do petila Francu Guliču, delavcu v škedenjskih plavžih. Fant se je spodtaknil in padel z roko v raztoplieno železo. Da ga ni so takoj izvlekli tovariši, ki bi mali iz nJih denar odnosno če-bila Guliču v raztopini roka zgorela, tako pa je samo hudo pirali priporočena pisma in je- opecena. Kriza v goriškem mestnem teri preiskuje umor Matteotti-jo, socialističnega poslanca, si je izmislil lep izgovor, po katerem bi se Italija izognila poravnati dolg Ameriki. Izjavil je, da se je nahajalo za časa vojne 100.000 Italijanov, ki so se bojevali na strani ameriških vojakov pod zvezdnato zastavo in da je njih življenje, ki so ga dali pod to zastavo toliko ča. Ko je voda udrla v notra- od banditev v moškega preob- ^^.^Ht„!!„ I »vetu. V goriškem mestnem svetu vlada že dalje časa ostra kri- Milan. — Gen. Zuppelli, njost, je bilo 200 mož pri de- lečena ženska. Pobrala sta ves Šest mesecev v "špehkamro. predsednik višjega sodišča, ka- Iu> ki so se razen 38> vsi re_ denar in ziatnino iastnika sa- -0- šili. luna. Ogenj uničil poslopje svetovne razstave. Ameriški poslanik v Madridu Velik požar v Yellowstone par-1 Nemško poslopje v Jakson resigniral. DENARNE P0ŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoie lastne z-rett s pošto in zanesljivimi bankami -t starem kraju in naše pošiliatre so stavliene prejemniku na dom ali n* za, ki je nastala radi nastopa zadnjo pošto točno in brez vsake** mestnega svetnika inž. Bori- ____ ......... , Nase cene za posufke v dinarjih m tt- cha, ko je kritiziral upravo de-i ku. Washington. — Alexander Livingsfon, Mont. — Od tu- P°Poln<>ma uničil. To poslopje Moore, ameriški poslanik v kaj poročajo, da je izbruhnil v Je pred tridesetimi leti, ko je Madridu je poslal prezidentu Yellowstone parku požar, ki blla v Chlca^ svetovna raz-Coolidgeu, svojo rezignacijo. je eden najhujših, kar jih je še s^ava 1*ral° vellko vlogo' Se" Predsednik rezignaciie ne po- bilo v temu kraju. Mesto Hot Zldano ie blI° od nemške vla-trdi, a kakor- se čuje je Mr. Springs je deloma uničeno in de* z nemškim materijalom in parku v Chicago, 111., je ogenj, lovanja obč. odbornika Verze- gnassija. Vsi dosedanji poiz- vredno, da se mora vpoštevati Mo?re od'oce" "" s,voJie"1, skle" škoda znaša $600.000. od strani Amerike in popustiti Pu ln ne.bo odneha ' dokler nei del dolga, ki ga dolguje Ita- bo razresen svo'e s,uzbe' lija Ameriki. volilci v cmicagi Tatvina draguljev. Chicago. 111. — Trije oboroženi banditi so si s silo prisvo- gnati, dasi si oblasti prizade- Vidmar. Bil ie hip g mož in pra- vohte 7. aprila za mili dol- iili vhod v stanovanje Mrs. vajo dognati kdo je podtaknil vi družinski oče. Zapušča 9 ne- ,go progo podzomeliske želez- Henry L. Williford, na 1016 ogenj, ker se splošno sodi, da dorastlih otrok t*r žalujočo so- kusi, da se kriza omili ali celo odpravi, so ostali doslej brez-vspešni. -o- Novice iz dežele. je takrat veljalo $250.000. To Iz Rihenberka. — V petek poslopje je bilo na omenjeni 6. m. m. je po dolgi in mučni razstavi najlepše in najvišje, bolezni, previden s sv. zakra-danes je pa kup pepela. Kako menti v goriški bolnici mimo v je ogenj nastal se ne more do- j Gospodu ♦ zasnal pos. Franc Našli novce iz leta 88. pred Kristusom. London. — Od tukaj poro- nice, za podaHgqnie Rapid Hollvwood Ave. kjer so vstra- je storila to zlobna roka. čajo, da so našli perziiski kmet- Transit in cp«tne železnice, za hovali prestrašeno stanovalko ( 0 je srebernake, kateri so iz leta boljšo postrežbo — nroste pre- in njeno prijateljico, ki se je Katoliški Slo 88. pred Kristusom. V Franci- stopne listke — znižanje voz- slučajno pri njej nahajala ter dobiti svoj katoliški dnevnik! ji so pa našli zlatnike iz dobe nine. pobrali draguljev v vrednosti, 0 cesarja Konstantina. 1 VOLITE VST YES! $12,000. _AH ci moramo širite "a. s. in edinost*-_ _ progo. — TTmrl ie 9. m. m. v Sp. Bukovem kmetovalec Ivan Kobal. Pokaini ie bil vzorno marl i i v, skrb*»r» in varčen gospodar. — Koritpica.--Tukaj je umrla po dajiši bolezni Ma-—______ rah so bile včeraj sledeče-Skupno 8 poštnino: 500 — Din ................$ 8.80 1,000 — Din ................$ 17.25 2.500 — Din ................S 43.110 5.000 — Din ................$ 85.50 10000 — Din ................$170.00 100 — Lir ................S 4.90 200 — Lir ................$ 9.45 500 — Lir ................$ 22.75 1,000 — Lir ................$ 44.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. si} nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat ms-nja. dostikrat docela nepričakovano, ie absolutno nemogoče določiti ceos vnaprej. Zato se posiljatve nalcazejs po cenah oneea dne. ko mi sprejme« mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V TUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiliatve naslovite na—SLO* VENSKO BANKO r Prvi in najstarejii slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen 9*tm 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. -PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company IS49 — West 22nd Street, Chicago, DL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4k00 Za Zednijene države za po! leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 For Chicago. Canada and Europe per half year____$2.50 Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-'Cmc-o. 111., under the act of March 3rd 1870.____ Človek — opica. Piše Ernest Terpin. Človeštvo bi se moralo oprostiti vsih božjih in človeških zakonov, ako bi hotelo slediti golemu stremljenju, Jkoje nosi socializem v svojih načelih. Socializem namerava udušiti v posameznem človeku vsako misel na božje stvarstvo in hoče slediti edino živalskim nagonom za pridobitev, popolne prostosti in svobodne ljubezni. V ta namen se poslužuje vsakih sredstev samo, da bi se mu posrečilo prepričati ljudske mase, da je vera nepotrebno breme za človeka. Socializmu je manjkala podlaga, na kateri bi se dalo graditi novo teorijo ki bi polagoma prežela celi svet. To podlago je ustvaril naravoslovec Karl Darwin, kateri je s svojo teorijo e-volucije skušal razrušiti bogoslovne nauke in vsako vero v večnega Stvarnika. Brez nobenih dokazov in brez nobene opore je skričal v svet, da je človek potomec opice in da je človek le žival, ker izvira iz živali. Darwinovi nauki o evoluciji slonijo edino le na domnevanju, ker so nekatere vrste opc v podobnosti s človekom, zategadelj da izvira c4ovek naravnost od opice. K temu njziranju se sedaj še pridružuje profesor Raymund Dart, kkteri misli, da je v resnici odkril opico — pračloveka, kojemu se je dalo prelepo ime "Austrolopitecus." Toda dvom je ostal in znanost je nadaljevala svoja preiskovanja v dejstvu, da se življenje v fizičnem in živalskim svetu razvija na podlagi evolucije od opice v človečka, od človeka v nadčloveka. Vsi poizkusi, vsa prizadevanja bodo ostala le v domnevanju; a znanost ne pozna domnevanj, temveč resničnih in gotovih dokazov. Dokazov ni, da je človek žival in jih ne bo zato, ker se med človekom in opico nahaja velik nepremostljivi prepad. Čeprav se med nekimi vrstami opic in človekom nahajajo anatomične podobnosti, ostane vendar opica vedno le žival. Najbolj popolne opice, kot gorilla, šimpanz in orangutana, se sicer v svoji podobnosti bližajo človeku, toda ako govorimo o njih razumu, vidimo, da naše domače živali, kot pes in "konj daleč nadkriljujejo s svojim razumom vse opičje pleme in naravoslovci so vsi edini v tem, da so }>es in konj najbolj razumne živali v živalskem svetil. Alio si upaio trditi zakrknjeni ljudje, da je človek žival, so ti ljudje le taki izmečki človeškega rodu, ki imajo, pasjo dušo in niso vredni, da živijo v človeški družbi. Vera uči, da je človek ustvarjen po božji podobi, in da smo vsi ljudje otroci božji in dediči nebeškega kraljestva. Toda naspi-otniki našega mišljenja se ne sramujejo v svojem protiverskem fanatizmu najbolj sramotnega ponižanja in nosijo v svojem srcu rajši sramotni pečat živali, kakor pa znamenje vere in križa. V njihovi zaslepljenosti jim voščimo dober tek, mi pa ostanemo zvesti krščanskim načeiom, ki nas učijo, da smo ljudje ustvarjeni od večnega stvarnika, da imamo neumrjočo dušo, in da čaka človeka plačilo šele onstran groba. Collin wood, Ohio. Cenjin urednik: — Sprejmite tudi iz naše naselbine ma-1 lo poročila, kako smo pri nas j proslavili veliki Jednotin dan; na 22. marca. Naša naselbina' je sedaj popolnoma prebujena. Nove moči delujejo in pro-bujajo narod na vseh koncih in krajih, da je veselje. Res, kaj takega, kakor je bilo 22. marca pri nas še ne pomni naša naselbina tekom svojega obstanka. Nad 400 novih članov in Članic je dobila K. S. K. J. samo pri nas. V društvo sv. Jožefa 169. K. S. K. J. je bilo sprejetih okrog 300 novih udov. Zatem sta se ustanovila še dva nova društva eno fantovsko in eno žensko, s katerimi se nove ude lahko računa nad 400. Clevelandčani smo na ta rapid-ni napredek ponosni, tako bi bilo treba delati že pred leti, pa ne bi bil našim nasprotnikom zrastel tako velik greben, kakor je. Danes vsakdo vidi, kako rdeča naprednost, o kateri nasprotniki toliko pišejo in maže-jo, smrdi. Kako narod okuža, ter ga trga proč od dobrega od najboljših vrlin, ki jih slovenski narod poseda in to fe sv. vera in narodnost. Zato pa narod kar v masah zapušča te rdeče varalice, ki so jih spravili tako daleč, da so že poza* bili na Boga in na svoj narod. S kako velikim veseljem prihajajo v objem katoliške Jed-note, pri kateri v resnici najdejo pravo bratstvo in ljubezen. Collinwood je danes ves drugi, po njem veje zdrav katoliški duh in rdečkariem tem na-i rodnim varalicam ie za vedno , odklenkalo. Katoliška društva i rastejo in z njimi katol. vpliv. Nasprotniki pa padajo, kakor' živo srebro v mrzli nezakurje-ni sobi. Slavnost se je vršila nad vse slovesno. Zvečer ob 6. uri je bila prirejena večerja v Slovenskem Domu za nove kandidate in vse povabljene goste, med katerimi je bilo več gl. uradnikov K. S. K. J. kot br. An-ton Grdina predsednik K. S. K. J. br. Josip Zalar tajnik K. S. K. J. Preč. g. br. J. J. Oman duhovni vodja K. S. K. J. Dr.! Grahek vrhovni zdravnik K. S.; K. J. br. Ivan Zupan urednik Glasila K. S. K. J. in br. John Zulich nadzornik K. S. K. J. Po večerji se je otvorilo govorniški program. Slišali smo iz ust gl. uradnikov in drugih krasne besede in veliko dobrih nasvetov, ki so nam vbrizgali nadaljnega duha in dobre volje za še večje delovanje za katoliško stvar. V kolikor se tiče večerje se mora naše kuharice najlepše pohvaliti in zahvaliti. Zakaj vse so tako fino pripravile, da so bili gostje kar najbolj zadovoljni. Vsem gostom in gl. uradnikom se najiskrenejše zahvaljujem, da so našo prireditev na ta velepomemben Jednotin dan tako številno obiskali, kar je pripomoglo, da se je celo slavnost dvignilo do najvišje točke, ki mogoče. To se tudi sedaj jasno vidi, ko gre govorica od ust do ust po naši naselbini, da kako fino je bilo vse in s tem čez dalje bolj raste zanimanje za katoliška društva. Pozdrav vsem naročnikom lista Amerikanski Slovenec — Edinost! John Mesec, zapisnikar, dr. sv. Jožefa, 169, K. S. K. J. -o- Leask Sask, Canada. > Upam, da boste uvrstili te vrstice v list A. S. — Ed. tudi iz naših daljnih kanadskih farm. Dolgo že ni bilo nič čuti iz naše severne mrzle naselbine. Se bojim, da bodo naši rojakji mislili, da smo že vsi zmrznili; kar naj pa ta dopis dokaže, da smo še tukaj. Vi dragi čitatelji si gotovo mislite, da farmar ima dovolj časa za poročati novice, zlasti še v zimskem času, ko mislite, da morda samo počivamo. A ni tako, farmar, če hoče za svojo farmo -skrbeti in za svoj dom ima vedno dovolj dela, več kot ga mora izvršiti. Tudi po zimi ne držimo rok križem, ampak se pridno bavimo z klajo za živino, katero moramo vso sproti navoziti, katere nam silno primanjkuje radi slabe letine v pretečenem letu. Mislite si farmarja, kateri poseduje 90 govedi, 17 konj, koliko klaje se porabi v dolgi severni zimi in za vse to je treba skrbeti. Poleg tega imamo pa tudi vedno kake prireditve, če tudi smo na farmah. Smo pač Slovenci in imamo zabave radi. Sedaj v postnem času jih seveda nimamo, ampak v predpustnem času smo jih imeli, kot znane "Card Parties" in druge. Takih zabav smo se udeleževali sko-ro vsak teden in pri tej priliki smo nabrali nekoliko prispevkov v gotovini, kar se je darovalo naši katoliški cerkvi v Leask. Mr. Steve Sedlar je bil nas zapustil za nekaj mesecev, ter se je preselil v Butte, Mont. Tam je tudi delal ves čas ter se je pohvalil, da je tam dobro zaslužil, kjer so dobre plače za težka dela. Najraje bi bil ostal tan^, toda radi družine in farme je prišel zopet nazaj pred par dnevi, da se pripravi za pomladna dela, ker po 15. aprilu se ponavadi prične z setvijo. Ob njegovem povratu v našo naselbino smo mu priredili veliko iznenadenje v obliki "surprise party." Zabavali smo se izvrstno in še -celo mokrote smo imeli dovolj. Tukaj smo imeli v Kanadi volitev za prohibicijo zadnjega julija, a smo mokrači izšli zmagoviti in smo s tem primorali vlado, da nam bo še prodajala pijače seveda v zapečatenih steklenicah. Kdaj bodo začeli na ta način prodajati še ne vemo natančno, pravijo, da v mesecu maju. Zadnje poletje se je naselilo semkaj 17 naših rojakov iz stare domovine. Le žal, da tukaj ni obstanka za naseljence. Mnogo izmed teh je odšlo v druge države, kateri so pa še tu so pa odšli v druge kraje iskati dela. Tukaj- na farmi res ni nič, res delo se dobi, toda kje bo farmar denar dobil, da bo plačal delavce, ker tukaj je sedaj čezdalje slabši. Cena poljskim pridelkom je ista kot pred vojno ali še nižja. Posebno goveja živina je na tako niz- nega sredstva, da bi si pomagal in tako je mali farmar če-stokrat uničen in mora iz svoje grude. Če bo Šlo tako naprej, zna priti do tega, da bo državi začelo primanjkovati živeža doma in treba ga bo uvažati, zakaj vse sili v mesta, ker je primorano radi gospodarskih razmer, ki tlačijo male farmarje. V zadnjem dopisu sem poročal, da so tukajšni Slovenci vsi naročeni na list Amerikanski Slovenec — Edinost in da drugih slovenskih časopisov ni tukaj. Toda v tem sem napravil napako, ker sem pozneje izvedel, da je neki naš rojak še naročen na Glas Naroda. Vzrok tej pomoti je to, ker dotični rojak ne prihaja v cerkev nikdar, kakor tudi med Slovence ne mnogo, radi tega mi je padel iz spomina. Poleg tega je še en oddaljeni rojak, ki je naročen na omenjeni list, ki pa vkljub temu pride med nas in v cerkev. Ker mi bo v kratkem potekla ki ceni, da se nikakor ne izpla- naročnina na "A. S. — Ed." ča trud. Sirovo maslo 25c. se-1 ter Ave Maria pošiljam tu pri-daj. Kaj bo poleti se še ne ve, loženo $7.75 in zraven še za en najbrže, da se ne bo izplačalo truditi s# z molznimi kravami. Le pšenica ima sedaj dobro ! ceno, to pa radi silno pičlega | pridelka v zadnjem poletju. Tako je torej s žitom, če ga ,malo pridelamo je visoka cena ter ga Človek nima mnogo za prodati; če se ga pa pridela veliko, je pa cena mala, tako da nazadnje ni mnogo razlike, ko je bogata žetev ali pa slaba. S žetvijo in mlatvijo so pa veliki stroški in ko famar j vse to plača in poravna mu ponavadi ne ostane mnogo. koledar Ave Maria. Čitatlji si bodo mislili, ptice selivke se spomladi oglašajo iz juga, naš zaspani poročevalec pa od severja. Pozdrav! John Rejc. -o- Joliet, III. V nedeljo večer dne 29. marca je nanagloma umrl znani jolietski advokat John Downey. Pokojni je bil večkratni odvetnik K. S. K. Jednote, za katero je vodil več tožb in iste z vspehom dobil. Bil je jako markantna oseba v mestu Jo- , Kmetijski stroji za obdelova- uacua v mc^u tiv- inje zemlje, so pa še vedno sko- liet. Bil je rodom Irec rojen ro na isti stopinji, kot ob koncu vojne. Časnikarji sicer nas tolažijo, da se bo izvršil nekak gospodarski preobrat na bolje, toda to je že stara pesem in tega časnikarjem že nobeden več ne verjame. Zato se pa farmarji čezdalje b8lj od- v Seneca pred 64. leti. Mr. Downey je bil jako praktičen katoličan, član večih katoliških organizacij in redov. Spadal je kot faran v cerkev sv. Raymonda. Umrl je za srčno napako, ki ga je hipoma ob pol 9. uri zvečer zadnjo nedeljo tujujejo zemlji in se selijo v prestavila iz posvetnega življe- mesta ter tam poskušajo kot nja v večnost. delavci po industrijah si služil • T . , , _ . j Januaria meseca smo ga vi- ti svoj kruh. Farmar sicer gre! . .. .... , . , , , deli o priliki zabave, katero so |jako ne rad s svoje grude, a če je primoran mora, dasi se zaveda, da je v tovarni le su ženj kapitalista, vendar tam si vsaj za kruh zasluži, kar si mali in srednji farmar često-krat ne more na farmi, kadar so slabi časi. priredila jolietska društva gl. odboru K. S. K. J. v Slovenija .1 dvorani. Tedaj ie ves navdušen govoril za vero in katol. prepričanje. Izjavil je, da on je prepričan, da se bo enkrat sre-ičal s sv. Petrom na nebeškem | pragu. In ko pišem te vrstice Delavci po tovarnah niso nik-, ga že ni več med nami. Dal dar zadovoljni s plačami. Ved- j Bog, da bi se mu želja uresni-no višje in višje plače, ako. ne čila. Naj počiva v miru! dobe gredo na štrajk. Dandanašnje plače so silno visoke, kar pa seveda morajo biti radi velikih stroškov, ki jih zahteva življenje. Toda Poročevalec. Chicago, 111. — 2e več tednov je hudo farmarja bolna naša rojakinja Mrs. Ma-obdajajo ravno take težkoče. | ry Sluga znana slov. babica v Za vse mora plačati visoke ce- Chicago. Prestati je morala tež-ne, za obleko, razni živeži, ki ko operacijo in še vedno se nase jih kupuje v trgovini, orodje, haja v bolnišnici v jako opas-itd. Kadar pa on postavi kaj na nem stanju. Dobri naši rojaki-trg, tedaj ne more prodati za nji želimo, da bi čim preje oz-visoko ceno, marsikaterikrat dravela in se zopet vrnila na-mora dati celo v zgubo, on ne zaj k svoji ljubljeni družini, more na štrajk, on nima nobe- (Dalje na 3. strani.) Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Čemi go j. "Vse to razumem, kraljica." -dočnost in razumi tudi ostalo, če si pameten, ^dočnost in razumi tudi ostalo, če si pometen, Icakor upam. Pošiljam te z močnim spremstvom, kajne ? Kralj v Kešu pa je star in slaboten in ti imaš pravico do njegove krone. Vzemi si jo, človek, deni si jo na glavo in kot Icralj v Kešu zasnubi egipčansko kraljico. Kdo bi ti jo tedaj odklonil — mislim, da e-.■gipčanska kraljica gotovo ne, pa tudi ne e-gipčansko ljudstvo, ki hrepeni po teh boga-'tih, izgubljenih Južnih deželah." Tako je govorila, in ko je izrekla te po-Tnenljive besede, je bila tako krasna in kraljevska, da se je Rames, oslepljen po njeni Tnogočnosti in veličastvu, poklonil pred njo, kakor da je boginja. Ko je pa opazil, da ga preizkuša na tehtnici svoje sodbe, se je vzravnal in je spregovoril, kakor govori princ princesi: "Amenova zvezda," je rekel, "čeprav resnica, da smo le tvoji ponižni podložni-kri mojega očeta prav tako or res je tudi, da imam jaz, odkar je Amathel mrtev, za svojim očetom po svojih" prednikih več pravice do prestolonasledstva v Kešu, nego kdorkoli drugi. Kraljica, slišim tvoje besede in vzel si bom prestol, če bom mogel, ne zaradi njega samega, marveč da pridobim tebe, in če padem, vedi, da sem storil, kar sem mogel, preden sem podlegel. Kraljica, odhajam in pot je daljna. Morda se ne bova videla nikoli več; v najboljšem slučaju bova dolgo ločena. Kraljica, počastila si me s svojo ljubeznijo in zato te ne samo kot žensko, marveč kot kraljico prosim obljube. Naj bodo o-koliščine še tako težavne, naj te nagibajo kakršnikoli državni nagibi, obljubi, da ne vza-meš nikogar drugega za moža, dokler sem jaz živ, tudi če ti ponudi pol sveta za poročno darilo." "Obljubljam," je odgovorila. "Če bi zvedel, da sem se poročila s komerkoli na svetu, pljuni na mojo žensko čast, kot kraljico pa me vrzi s prestola in preženi, če ti bo mogoče. Ravnaj z menoj v takem slučaju, kakor bom jaz ravnala s teboj, Rames. Toda prepričaj se o resničnosti vesti, preden jim verjameš. Sedaj si nimava ničesar več povedati. Srečno pot, Rames, dokler se zopet ne sni-deva tostran ali onostran solnca. Najina kraljevska pogodba je sklenjena. Daj, da jo z£- Vstala je in mu pomolila žezlo, ki ga je Rames v znak zvestega podložnika poljubil. Nato si je z naglo kretnjo snela zlati kraljevski obroč s čela in mu ga za trenotek dela na glavo, kronajoč ga tako za kralja; ko je tako stal pred njo, je egipčanska kraljica pokleknila in se mu poklonila. Nato je odložila krono in žezlo in se vrgla kot ženska ljubimcu na prsi in sijajni žarki jutra, ki so se nenadoma usuli skozi vzhodna okno krasne dvorane, so ju obsijali ter ju odeli s plaščem veličja in ognja. Vse je kmalu, zelo kmalu minilo in Tua je sedela v svetlobi ter gledala, kako odhaja Rames v senco tam zunaj, in je razmišljala, kdaj ga bo zopet videla. Srce ji je bilo težko in celo v tej uri zmagoslavne ljubezni se je zelo bala bodočnosti in njenih naključij. j VII. POGLAVJE. Tua v Memfidi. Rames je torej istega dne odpotoval proti Takensitu z brodovjem in moštvom, kar ga je bilo mogoče v naglici zbrati. Tamkaj, na obmejni postojanki, je čakal, dokler niso dospeli ostali vojaki z naglo balzamiranim truplom princa Amathela, ki ga je bil umoril, in s kraljevskimi darili za kralja v Kešu. Potem se ni več obotavljal niti trenutek, mar- . , i ■ . 9Ž, . ......■ _ * i več je odjadral s svojo malo armado proti jugu na dolgo pot, ker se je bal, da bi ga utegnilo dohiteti povelje, naj se vrne v Thebe, če bi se zadrževal. 2elel je tudi, da prispe v Napoto, preden pridejo tjakaj žalostne novice o kraljevičevi smrti in preden bi tam o-pazili bližanje egipčanskega poslanstva. S Tuo ni več govoril, toda ko je njegova ladja veslala pod zidovjem palače, je ob oknu kraljevskih sob opazil postavo v beli obleki, ki je gledala, kako odhajajo. Stala je v senci, tako da ni mogel spoznati obraza, toda srce mu je pravilo, da je to kraljica sama, ki je prišla, da mu zaželi srečno pot, in nihče drugi. Tedaj je Rames vstal s stola, na katerem je sedel zaradi rane na nogi, in je pozdravil z mečem ter ukazal moštvu, naj v pozdrav dvigne vesla. Vitka postava se jim je v odgovor priklonila in on je odšel, da izpolni svojo usodo, ter je zapustil Neter-Tuo, Ameno-vo Jutranjo zvezdo, da izpolni svojo. Preden je odjadral, sta ga obiskala Mer-mes, njegov oče, in Asti, njegova mati. (Dalje sledi.) -o- VSAK NAROČNIK NAJ PRIDOBI ENE-GA NOVEGA NAROČNIKA NA KATOLIŠKI DNEVNIK! i,- ... SJi ■. -....•„ "amerikanski slovenec" in "edinost." (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. SEDEŽ' JOLIET, ILL Zjedinjenih Državah Severne Amerike Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse. Inkor. v dri. 111. Inkor. v dri. Pa. ♦ GLAVNI ODBOR. "Predsednik ..........GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet 111. I. podpredsednik .... JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. II. podpreds.....JOS PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Gl- tajnik ................ JOS. SLAPNIČAR, 311 Summit St., Joliet. 111. Zapisnikar ............ PAUL J. LAURIČH, 512 N. Broadway, Joliet, III. Blagajnik ............ SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja .. REV. P. K. ZAKRAJŠEK, 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111. NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place. Chicago, 111. JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St., Ottawa, 111-JOHN PETRIČ 1202 N. Broadway St., Joliet. 111. POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL, 1240 Third St., La Salle, 111. JOS. KLEMENCIČ.1212 N. Broadway. Joliet. 111. FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. stanem z bratskim pozdravom| roma v oni državi, ki ima več'ročnikov namenoma, da bi "A- na vse člane (ice) in vse čita-telje tega lista, Josip Slapničar, gl. tajnik D. S. D. "agitirajmTža katoliški dnevnik »»» Do dne 31. dec. 1924. je D- S. D. izplačala svojim članom in članicam Ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $35,993.91. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko , društvo, ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se zviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poles smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. _ROJAKI. PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! NA SKUPNO DELO! Pod tem naslovom je prineslo zadnji teden Glasilo K. S. K. Jednote, krasen uredniški članek, kjer razpravlja o potrebi slovenskega katoliškega dnevnika. Ker je ta članek velike važnosti ga prinašamo tu našim čitateljem dobesedno, da bodo videli, kako veliko zanimanje in kako potreben da je nam katol. Slovencem katol. dnevnik. Vsi čutimo to potrebo, tako nase župnije, naša katol. društva in organizacije. Zato prečita j te dobro objavljeni članek in potem krepko na delo za novimi naročniki, da se čim modernega orožja. Ravno tako je tudi v javnem, verskem in političnem življenju; ^zato se pa ne zahteva smrtonosnega o-rožja, ampak dosti dobrega časopisja in knjig, kajti baš dobri časopisi in knjige so naši najboljši prijatelji, naši učitelji, voditelji in tudi tolažniki. Kakor pravi pregovor, da sodimo značaj človeka po njegovih tovariših in druščinah, tako ga tudi lahko sodimo po listih in knjigah, kakoršne rad čita, dobre ali slabe. Slab pro-tiverski in protidomovinski list je hujši od strupa ; drobec strihnina lahko umori samo eno o~ sebo; toda en slab list, ena sama stran, en sam odstavek, pa lahko zamori blage čute pri tisočerih bralcih, ko se tako strupeno cunjo daje ljudstvu iz rok v roke. Da, v resnici, nedolžno pero je hujše kot raznovrstno morilno orodje, ker je že toli- preje doseže naš zaželjeni ko milijonov ljudi dovedlo do dnevnik! Članek se glasi: — Agitirajmo za katoliški dnev nik! Pravijo, da imamo katoliča- nesreče vsled pohujšanja potom slabih listov in knjig. Kar se tiče tiska pri nas, a-meriških Slovencih, moramo tr- ni v Ameriki šest cerkvenih za- diti, da imamo dosti časopisov, Cenjeni sobratje in sosestre Družbe sv. Družine! Pod naslovom na skupno delo, bi se dalo napisati cele članke, da cele knjige. Za nas je važno samo, kar se tiče naše organizacije in naše katoliške misli. Nasprotniki naše sv. vere in katoliških organizacij so danes na delu z vsemi močmi, da bi nam iztrgali iz src najdražjo svetinjo, našo sv. vero. Poslužujejo se svojega umazanega Časopisja, brošuric in vseh mogočih reči, da bi nas zastrupili. Udrihajo po naših duhovnikih, lajikih in organizacijah. Dragi mi sobratje !Ali bomo mi še kar naprej mirno gledali in spali, da nam sovražnik uniči še to kar imamo? Ne in stokrat ne! Amer. Slov. & Edinost vodi sedaj veliko kampanjo, za pridobitev 1000 novih naročnikov. Kadar se to zgodi postane dnevnik. List Amer. Slov. & Edinost je naše Glasilo. Dolžnost naša kot člane Družbe sv. Družine in kot katoličane je, da tudi mi gremo te dni na delo za razširjenje tega nam tako priljubljenega in za nas prepotrebnega lista. Dolžnost članov (ic) D. S. D. je, da je vsak naročen na Glasilo kdor le more. Kdor ne more biti naročnik, naj pa skuša pridobiti katerega drugega naročnika. Vsak naj skuša storiti svojo dolžnost kot član D. S. D. in kot katoličan. Ako bomo napeli vse sile bomo kmalo dobili katoliški dnevnik, da se bomo mogli vspešnejše boriti za naša načela, našo sv. vero. Ti pa dragi nam Amer. Slov. — E-dinost, pobijaj zmote in napade na našo sv. vero, naše duhovnike in naše lajike. Čitatelji Amer. Slov. & Edinost! Tudi vi pojdite na skupno delo za našo organizacijo Družbo sv. Družine. Vsak kateri (ra) še ne spada pod okrilje D. S. D., naj to nemudoma stori. V krajih kjer še ni društva spadajočega pod okrilje Družbe sv. Družine, po državah Illinois in Pennsylvania, Vas prosim, da ustanovite novo društvo, ter ga priklopite k Družbi sv. Družine. Le 8 članov ali članic zadostuje, za u-stanovitev^tfruštva. Za vsa pojasnila in listine se obrnite na spodaj podpisanega. Ako bomo šli vsi skupaj na delo, bomo lahko veliko dosegli za nase katoliško časopisje in naše katoliške organizacije. Želeč, da bi te vrstice ne bile glas upijočega v puščavi, o- povedi, oziroma za eno več kot smo jih imeli v starem kraju. Šesta cerkvena zopoved nam veli, da moramo podpirati naše cerkve. le žal, preveč slabih in premalo dobrih. Smelo trdimo, da je izmed vseh živečih ameriških Slovencev 99 odstotkov takih, ki še niso zavrgli Boga ali ta- Jako potrebno in umestno bi, kih, ki so še katoliškega prebilo, ako bi k tej zapovedi do- pričanja; torej dobrih. Za na-dali še eno in ta naj bi se gla- še dobro in verno ljudstvo naj bo pa veljavni samo dobro katoliško časopisje. Kaj nam pred vsem manjka? Dnevnika, ki naj bi kot glasnik naše ideje skupaj vabil naše katoliške mo- Vsi za napredek Zadovoljni odjemalec je najboljši oglas. To je geslo vsakega podjetja, katero oglašuje svoje blago cenjenemu občinstvu. Tudi naše geslo je vsestransko zadovoljiti vsakega posameznika delničarja, ali vlagatelja. Vendar je pa neobhodno potrebno, da se Slovenci zanimajo za naše Stavbinsko društvo, ne le takrat, kadar rabijo denar temveč, da pristopijo v isto tudi kot vlagatelji, kajti brez vlagateljev Stav-binska društva ne morejo denarja posojevati. NOVA 67. SERIJA DELNIC BO IZDANA PRIHODNJI TOREK , dne, 7. aprila 1925 V CERKVENI DVORANI Če Vam je pa bolj primerno, se delnice lahko vzamejo v pisarni tajnika na 1824. W. 22nd Place. DRUŠTVENO PREMOŽENJE $390.000.00 Frank Grill, predsednik, Joseph Zupancich, tajnik, Louis Duller, podpredsednik, John Terselich, blagajnik. NADZORNIKI: Anton Kremesec, Andrew Glavach, Louis Bobich, John Pe-trovčič, Pete Prach, Frank Kozjek, Leo Jurjovec, Max Omerzel. sila: "Čitaj in podpiraj katoliško časopisje!" -V resnici so Združene države dandanes na vrhuncu časnikarstva in književnosti dela; le žal, da je še vse premalo zanimanja za katoliški tisk. Dvaindvajset milijonov tu živečih katoličanov bi moralo i-meti mnogo več dnevnikov, tednikov in mesečnikov, osobito sedaj, ko so nam Kukluksarji napovedali boj. Ti novi reformatorji so se v državi Colorado zarotili proti katoliškim cerkvam, duhovnikom in vernikom s tem, da jim hočejo prepovedati rabo vina pri svetih mašah ; toda stvar bo Klanovcem izpodletela. Ko izbruhne med dvema državama vojna, bi človek pričakoval zmago na oni strani, ozi- merikanski Slovenec-Edinost" postala dnevnik. Hvalevredna ideja! Čitajte tozadevni oglas, oziroma oklic v današnji številki našega lista na osmi strani. Izpolnite kupon, ter ga pošljite upravništvu "Amerikan-skega Slovenca-Edinosti." Kakor nam navedena tiskovna družba poroča, je samo še petnajst (15) delnic naprodaj. Sezite po njih! Ena velja samo petindvajset (25) dolarjev. Nabavo delnic toplo priporočamo osobito onim našim krajevnim društvom, ki imajo močno blagajno. Veseli nas, da se je že več naših društev odzvalo temu, da so postala delničar te tiskovne družbe. Torej naprej ! Na delo, da nas bo še letošnjo spomlad pozdravil naš slovenski katoliški dnevnik! Iv. Zupan, urednik. slovenska pešem se bo cula potom , radio iz denyerja. Poslušajte prihodnji pondeljek dne 6. aprila ob 8. uri zvečer gorski zapadni čas, kar bo po času v osrednjem delu Zdrž. držav ob 9. uri in na vzhodu ob 10. uri zvečer. Prejeli smo brzojavno poročilo iz Pueblo, Colo, da bo prihodnji pondeljek dne 6. aprila ob 8. uri zvečer (zapadni gorski čas) nastopilo znano u-gledno slovensko pevsko društvo "PREŠEREN" s tremi pevskimi točkami v Denver ju, Co- 1Z SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani. kateri pa ob tej priliki izr** žamo naše sočutje! — Mrs. Frances Cvenk, ki se je bila nevarno ponesrečila pri avtomobilski nesreči v Wau« keganu je te dni zapustila bolnišnico. — Znana družina John Terselich s 2300 — S. Hoyne avenue je kupila znano hišo in trgovino od znane družine Ivazt Kušar na 1847 W. 22nd St Kupno pogodbo so sklenili zadnji pondeljek. Družini John Terselich želimo pri trgovini* ki jo bo vodila obilo vspeha I — Gospa Štorklja je te dni vasovala po Chicago in je obiskala tudi sledeče slovenske družine : Družini Mr. in Mrs. John Gyorkas, je prinesla zalo hčerko, ki so jo krstili za Agnes Mary. Kumovala sta Mr. in Mrs. Math Zalik. — Družini Mr. in Mrs. Lawrence Pieman je prinesla čvrstega sinčka, ki so mu dali ime Thomas. Botra sta bila Mr. in Mrs. Ciril Pič-man. — Družini Mr. in Mrs« John Potokar se je narodila hčerka, katero so krstili na i-me Bertha Agnes. Kumovala sta Mr. in Mrs. Louis Savnik. Vsem naše čestitke! drevesa Farmarja privezali h in ga mučili. Okemah, Okla. — Štirje zli-kovci, ki so že vsi v rokah pravice, so ugrabili farmarja S. A. Llewellen-a, ga privezali h drevesu in nečloveško tepli z jermeni. V velikih mukah ga je njegova žena našla drugo ju- ze, zene, fante, dekleta in mla- . . . . __ j. „ y ___. lorado, na razposiljevalni radio tro in oprostila vezi. Napadalce dino. Res, obžalovanja vredno ..«' ^ J* 1 - postaji "K. O. A. Station, Den- in nelepo bi bilo, ako bi ameriški katoliški Slovenci ne zmogli vzdrževati svojega dnevnika. Če vzdržuje 620 slovenskih socialistov v Ameriki svoj tednik, bo naša tisočera armade katoliških Slovencev menda tudi lahko izdajala svoj lastni dnevnik. Tiskovna družba "Edinost" v Chicago je sprožila to lepo misel, katero moramo z našega časnikarskega stališča kar najbolj iskreno pozdravljati. Navedena družba je otvorila kampanjo za 1,000 novih na- ver, Colo." Ob tej priliki bo nastopil na ravno tej postaji znani slov. muzikalični umetnik Mr. Matt Jerman podpredsednik K. S. K. J. s svojo slovečo znano harmoniko. Ker je to za Slovence velikega pomena, opozarjamo vse naše čitatelje, naj prihodnji pondeljek pridno poslušajo na svoja radio slušala, na katera bodo lahko čuli lepo slovensko pesem od Atlantika do Pacifika, kjer koli imajo dovolj močen Radio aparat. so takoj aretirali, ki se bodo morali zagovarjati pred sodiščem za njih dejanje. Llewel-len je bil v sovraštvu z nekaterimi in se mu je svetovalo, da naj proda farmo ter izgine od tukaj. Ker pa to ni hotel storiti, so se nad njim maščevali. Tudi pred dvemi leti je Llewella doletela enaka usoda. — Washington. — Semkaj je prišlo poročilo iz Italije, da je mrzlo vreme vničilo sadje. Posebno je prizadeta južna Italija, kjer je domalega ves pridelek mandelnov pokončan. Ne zanemarjajte svojih oči! Obrnite ako vam pe-Mi vas o-z očali tudi popravljamo in zamenjamo stekla. Že 40 let pri temu podjetju. OPTIČNI ODDELEK John Novak-ova lekarna 1724 So. CHICAGO. ILL. se na nas, šajo oci. premlmo katere n i;. Ashland Ave. T * 4* + * + * + JL Phone: Canal 4172 WESTERN PLAYER ACTION CO. Manufacturers of Player Pianos. 2055 W. 22nd St., Chicago, 111. •Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo. * * * ♦■I .11» i I. L. TELSER "FURNITURE AND HOUSEFURNISHINGS 2107—11 — West 22nd Street, CHICAGO, ILL. * + * + SLOVENSKE GOSPODINJE so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo •veže in prekajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ Cor. Center and Hutchins Street, JOLIET, ILlL. Chicago telefon 2917. JOSEPH PA VLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili grebe, krste in ženi*ovanja. — Cene zmerne. u po- 1814 — So. Throop Street, Phones: CANAL 5903 in 5666. Chicago. + + * 4* + CONGOLEU PREPROGE SO SEDAJ ZELO V MODI. So praktične, ker jih lahko vsak čas umijete in zgledajo zopet kot nove. V naši trgovini dobite vsakovrstne preproge, v vseh velikostih za Vaše domove, po zmernih, ugodnih cenah. OTROŠKE -VOZIČKE . Vsake vrste in kvalitete dobite v naši trgovini. Oglejte si našo . zalogo predno jih kupite drugje. Prodajamo jih od $7.50 naprej. NAŠA TRGOVINA JE VAŠA DOMAČA TRGOVINA ZA VSE VAŠE DOMAČE POTREBŠČINE. Brez vsakega dvoma, Vi gotovo računate na to, da boste kaj spremenili v Vašem domu to spomlad. Če potrebujete v tem oziru kakega novega pohištva* kakeršnegakoli, Vas vabimo, da pridete si ogledati naše bogate zaloge pohištva. Mi smo ohranili Vašo dobro voljo skozi zadnjih 13 let odkar vodimo z vspehom našo trgovino in to bomo skušali še v naprej. V zalogi imamo tudi vsakovrstne gramofone v kombinaciji vred z Radio aparati. Pridite in oglejte si jih! * * * * * 1 * * * * * * ■ jm f -AMHUKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST. Vstaja Skenderbegova -"izT-T: Zgodovinska Povest -- Angleško spisal Benjamiii Disraeli, E. of B. Prevel I. M. •'Morebiti se ponudi prilika prej kakor si moremo misliti," odgovori tujec. "Bog je, ki vodi vse stvari. On ne zapusti pravične stvari. On ve, da so moje misli tako čiste, kakor je moj položaj zamotan. Še vedno mi rojijo po glavi nejasne misli, vendar jih nočemo sedaj razpravljati. Jaz moram odtod, dragi knez. Sapa je prijetna. Ali si kedaj videl Hu-nijada ?" "Vzgojen sem bil na transsilvanskem dvoru," odvrne Nicej in nekam v zadregi povesi svoje oči. "Slaven vitez je, glavni bra-nitelj krščanstva!" Turški poveljnik vzdihne. "Kadar se zopet snideva," reče, "srečava se morebiti z jasnejšimi nadami in bolj veselega srca. Sedaj pa treba, da se poslovim." Knez se žalostnega obraza obrne in pritisne svojega tovariša na svoje prsi. "Žalosten konec je to vseh naših srečnih ur in visokih načrtov." "Premlad si še, da bi se prepiral s srečo," odvrne tujec, "kar se p^ mene tiče, še nisem poravnal svojih računov z njo. Za sedaj pa, dragi Nicej: Z Bogom!" "Z Bogom!" odvrne atenski knez, z Bogom, dragi Škender-beg!" II. Škenderbeg je bil najmlajši sin epir-skega kneza, ki se je v začetku vladanja sultana Amurata II. skupno z drugimi grškimi knezi zaman ustavljal prodiranju turškega orožja v Evropi. Epirski knez si je zagotovil mir s tem, da je izročil svoje štiri sinove kot poroke turškemu vladarju, ki se je zavezal, da jih da vzgojiti v vseh vednostih ter da se pri tem ozira na njihovo vero. Ob smrti e-pirskega kneza se pa Amurat ni mogel premagati, da ne bi porabil ugodne prilike in priklopil svojemu cesarstvu bogate dežele, po kateri je tako dolgo hrepenel. Turška vojska je udrla v Epir in se polastila glavnega mesta Kroje. Otroci prejšnjega vladarja so bili obsojeni v smrt. Lepota, nadarjenost in srčnost so rešile najmlajšega izmed njih usode njegovih zastrupljenih bratov. Škenderbeg je bil vzgojen v Adrijanopolju v moha-medanski veri in ker se je že v zgodnji mladosti odlikoval v sukanju orožja pred vsemi moslemskimi vojaki, se je zelo priljubil sultanu in se je v vojaški službi kmalu povspel do najvišjih stopenj. V teh časih je nepremagljivo prodiral Turek in s strahom navdajal vse krščanstvo. Carigrad, tedaj glavno mesto grškega cesarstva, so že večkrat oblegali predniki sultana Amurata, in samo srečni dogodki in ponižu- joči pogoji so ga še rešili padca. Vladarji Bosne, Srbije in Bulgarije in grški knezi Eto-lije, Macedonije, Epira, Aten, Fokije, Beoti-je in vseh pokrajin notri do Korintske ožine so plačevali Amuratu davek; ostalo Evropo pa so obvarovali njegovega jarma hrabri Ogri in poljaki, katere je srečna zveza združila pod vrhovnim vladarstvom kralja Ladislava, ki je navdušen po vneti zgovornosti papeževega poslanca kardinala St. Angelo in vsled prošen srbskega vladarja zapustil dom v času, ko se začenja naša povest, na čelu velike vojske Budo, prekoračil Donavo in se pridružil svojemu hrabremu podkralju, slovitemu Ivanu Hunijadiju, transsil-vanskemu vojvodi, porazil Turke v ljutem boju, osvobodil Bulgarijo in prodrl do vznožja gorovja Haemus, ki slovi dandanes pod imenom Balkan. Tukaj je čakal kristjane turški poveljnik Karambeg in sem je bil njemu r.a pomoč poslan Škenderbeg na čelu vojske janičarjev, in podložnih Epircev. Ako bi navdajalo Škenderbega navadno častihlepje, bi sreča, kakor mu jo je snoval sultan Amurat, popolnoma izpolnila njegove najvišje želje. Turški sultan je določil za grškega princa eno svojih hčera in vrhovno poveljstvo nad vso svojo vojsko. Obsipal ga je is največjimi častmi in neizmernim bogastvom, in to po pravici, ker brezprimerna hrabrost in nedosegljiva spretnost njegova je že priklopila nekoliko najlepših azijskih pokrajin turškemu cesarstvu. Zato bi bil lahko imel Škenderbeg mnogo večji vpliv nad Amuratom, kakor ga je imel katerikoli njegovih dvorjanikov. Toda Škenderbegovo srce se je malo oziralo na to laskavo naklonjenost. Njegova turška vzgoja ni mogla nikdar Izbrisati iz njegovega spomina zavesti, da je Grk, in akoravno je bil vzgojen v moslemski veri, se je že v prvih časih svojega izobraževanja v vojaški službi skrivaj povrnil k veri svojih krščanskih očetov. V Amuratu je videl morilca svojih najdražjih sorodnikov in zatiralca svoje domovine; ker pa je bil miren po svojem značaju in hladnokrven vsled svoje razsodnosti, zato Škenderbeg ni nikdar izdal svojih tajnih čutil, dasi je že dolgo in resno razmišljal o vzvišeni svoji dolžnosti, kako osvoboditi svojo domovino. Škenderbega so poslali na Grško, da u-redi davek in pogodbe z grškimi knezi, in tukaj se je seznanil z mladim Nicejem; to znanje je kmalu dogorelo v prijateljstvo. Nicej je bil neizkušen človek; narava ga ni od-menila za delo. Mladi grški knez je posedal ob vodometu in sanjal o slavi minulih dni. POSOJILO POSOJILA na prve in druge vknjižbe. Druge vknjižbe kupujemp v znesku $200.00 do. $5.000. Lahka odplačila na 6 odstoL in zmerna provizija. Kupujemo vrednostne papirje LOUIS STERN ft CO. soba 1029 Burnham poslopje 160 N. La Salle, St. CHICAGO. ILL. Širite "a. s. m edinost* KRITJE STREHE. 3 — popravila na strehi garantirano delo za $4.00. Prevzamemo delo na vsakem delu mesta. Obstojimo že 34 let; kot največje to zadevno podjeti' v Chicagi. Unijski delavci. J. J. DUNNE ROOFING CO. 3411 Ogden Ave. Phone Lawndale 0114. kvaliteta — točnost — poštenje a. f. warhanik zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2153 W. 22nd Str., vogal Le a vi 11 ceste. CHICAGO, ILL. frank grill Edina slovenska mlekarna rsr svoji k svojim ^ Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. 1818 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. Slovenci podpirajte slovensko podjetje. takoj se mora prodati PLAYER PIANO s klopjo, omarico in 96. rolami vredna $750. Sedaj jo dam za $100 Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanfch & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L- 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO, ST. JOLIET, ILL. NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: . Kapsa 2000 BLUE ISLAND, AVE., CHICAGO, ILL Phone: CANAL 1614. Trgovina vsakovrstne železnine, strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavlje-jje garage ali hiš. 1500 drugih različnih! predmetov v zalogi. Naše cene so najnižje I Blago dovažamo na dom. v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni pri- jatelji. (S. & P.) INFLUENCA Ne zanemarjajte prehlada. Zanemarjanje vodi do INFLUENCE in PLJUČNICE. Takoj ko se počutite prehlajenega se poslužite pravega ANCHOR PAIN EXPELLER Varstvena znamka reg. U. S. Pat. Off. — Z drgnjenjem se odpravijo vse bolečine. Kupite takoj eno steklenico v lekarni in imejte boljše delo zo- + bozdravilstva *g» za manj nov- cev. if ♦ Ako imate kaj sitnosti I s svojimi zobmi, je naj-bolje, če jih daste popra- T viti predno greste na do-pust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ^ ker na potovanju ali od j doma. ni misliti na zobo-zdravnika. Mi popravimo vaše zo- ^ be v kratkem času, da bo- T* VSE DELO JAMČENO ^ ste zadovoljni. ^ Preiščemo in ocenimo zastonj* — Postrežnice. ^ Phone 4854. ^ It DI TDDAU7C zobozdravnik * * DVylxIxVy VV O D'Arcy Bldg. 2 nadstrop- *f •f* Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne. ^ Vogel Chicago in Van Buren ceste. Joliet, 111. ^ S. P. D.i •M?****"* iSv. Mohorja # tf* «i|i» i^j* «|l( «|» • USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DEC. 1921. Sedež Chicago, Illinois. Predsednik. Louis Železnikar, 1849 VV. 22nd St. Podpredsednik, Andrew Glavach, 1844 W. 22nd PI. Tajnik, Anton Stonich, 1834 West 2?nd Place. Zapisnikar, Joseph Kobal, 1901 W. 22 Str. Blagajnik, Frank Banich, 1902 W. 22nd St. Druitveni zdravnik Dr. J. E. Ursich, 1901 West 22nd St. Duhovni vodja Rev. P. Kazimir Zakrajiek, O. F. M. ♦ NADZORNI ODBOR: John Densha, John Stare in Mary Sluga. POROTNI ODBOR: John Terselich, Louis Duller in John Koam^ch st. Organizator, Frank Kobal. URADNO GLASILO: "AMER. SLOV. — EDINOST" Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob pol 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c. na mesec mesečnine. Te je i z van-redna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki pristopajte v to domačo družbol Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika. Tudi na obroke, zanesljivi stranki. 812 W. 63th St. Miss Jezarskis Piano. louis stritar s« priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljana na dom. Prevažam pobi štvt ob času selitev in vse kav spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21sf Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. Chicago, 111. j Vsi člani in članice Sloven-! ske podporne družbe sv. Mohorja se vabijo na prihodnjo redno sejo, katera se vrši v ne-j deljo dne 5. aprila ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih. Na to sejo so vabljeni vsi, ker je za rešiti več j ako važnih zadev. Obenem apeliram tudi na vse brate in sestre, da naj skrbijo, da bodo imeli svoje prispevke pri društvu plačane, da v slu-j čaju nesreče ne bo nobene zapreke in sitnosti. Posebno pa i apeliram na vse članstvo, da vsaki poravna- smrtninske pri- spevke, katere smo izplačali za pokojnem sobratom Joseph Zabkar, da se iste nadomesti \ blagajno. • Obenem pa zopet apeliram, naj vsak član in članica poizkusi pridobiti za našo družbo kakega novega člana (ico), da se bo število članstvo dvignilo na 500. To moramo doseči v bližnji bodočnosti in če bi vsak izmed nas storil v tem oziru svojo dolžnost, bomo to pra\v lahko dosegli. Torej na delo za novim članstvom! Bratski pozdrav! Anton Stonich, tajnik. VAŽNO NAZNANILO Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dne 1. decembra PRESELIL svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St., kjer se bom v bodoče poleg notarskega posla bavil tudi s prodajanjem hiš in splošne zavarovalnine (Real Estate and Insurance). Kdor želi priti osebno k meni, naj vzame pri Pennsylvania postaji na 11. cesti poulično karo štev. 95 in naj izstopi na 49 cesti. Kakor do sedaj, tako bom tudi v bodoče sprejemal v izvršilo raznovrstne notarske posle za Ameriko ali stari kraj. Pojasnila dajem zastonj.. Anton Zbašnik 4905 Butler St., JAVNI NOTAR, PITTSBURGH, PA. "NAROBE PRAV" Kar ste morali po zimi kupiti da je grelo: Tako morate pa spomladi kupiti da bo hladilo: Po zimi je bila peč, in poleti pa bode "LEDENICA". Mi smo dqbro pripravljeni zanje. Gospodinje le pridite si jih ogledati: Moda, velikost, vrste, vse to je naša stvar, Vi pridite pogledati in gotovo je, da jO kupite. Potem pa vedite, da je sedaj pravi čas za Pregrinjala "Rugse in Linoleum," pa ne odlošajte!!! A. GRDINA & SONS 6019 St. Clair Avenue, CLEVELAND, OHIO. Phone: CANAL 5087 Res. SEELEY 3629 Zobozdravnik z X žarki dr. g. e. finch vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi. prepričajte se cene nizke ' DELO PRVOVRSTNO O njegovem solidnem delu se prepričajte pri njegovih slovenskih pacijentih ali pa pri Mr. Leo Jurjovcu. V poslopju Ulington gledališča — 2118 W. 22nd St. CHICAGO. ILL. Ordinira dop. 9. — 12. pop. 2. — 8. Pred ognjem in tatovom* so naše varnostne skrinjice vedno varne. V njih lahko hranite vse svoje vrednostne papirje, zavarovalne police zemljiške prepise, bon-de in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so va vam vedno dostopne med uradnimi urami od 9. dop. do 3. pop proti mali najemnini za $3 na leto. Ključe hranite vi, tako da brez vašega ključa skrinjice nikdo ne more odpreti. Tudi so Vam na razpolago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vmešavanja od strani drugih pregledate svoje papirje ali pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih. Naši uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je višja od navadnih vlog in kojih varnost Vam ne bo delala skrbi. V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do nas« Naš kapital in rezervni sklad znaša več kot $740,000.00. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. —:— JOLIET. ILL. Wm. Redmond, preds. Chas. G. Pearce, kasir.