Celje - skladišče D-Per
582/1981
EEDVARĐA KARDELJA J
L.
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
■
Vso ljubezen Titovi Jugoslaviji
Štiriintrideset let so mladi Jugoslavije čestitali za rojstni dan svojemu Titu. Pretekli so na tisoče kilometrov dolgo pot s štafetno palico v rokah, s simbolom, ki je izrekal želje milijonov Jugoslovanov. Lansko leto je štafeta prekinila svojo pot. Doletela nas je žalostna novica. Prenehalo je biti srce velikana naše domovine, velikana sedanjega časa, največjega prijatelja mladih.
Naša povezanost s Titovim revolucionarnim delom je enotna in nerazdeljiva, je smerokaz našega revolucionarnega razvoja, naše pripravljenosti, da trajno varujemo, branimo in izgrajujemo socialistično samoupravno skupnost, neodvisnost, bratstvo in enotnost ter enakopravnost vseh narodov in narodnosti. Odločno bomo preprečili vsak poizkus sovražnih nacionalističnih sil, ki želijo ogroziti varnost naše domovine in socialistični samoupravni razvoj.
Neomajna in čvrsta je naša odločnost, da uresničimo Titovo vizijo Jugoslavije. Prehodili smo dolgo pot borbe za čuvanje pridobitev narodnoosvobodilnega boja in za uveljavitev oblasti delavskega razreda. V temeljih naše socialistične samoupravne skupnosti so vzidane velike žrt-
ve vseh narodov in narodnosti. Spomini na te slavne dni so naša inspiracija za večjo produktivnost in bolj humane odnose.
Živimo v času, ko je veliko nevarnosti za mir v svetu. Naša borba za nacionalno, ekonomsko in politično enakopravnost, za svobodo in mir, za popuščanje napetosti v svetu je trajna in odločna. Ponosni smo na vlogo in ugled Jugoslavije ter Titovega dela. Dosledno uresničujemo temelje naše neuvrščene zunanje politike. Titova Jugoslavija je bila in bo prijatelj vseh miroljubnih sil, brezkompromisen borec proti vsaki politiki, moči in dominacije.
Letošnjo pomlad se tradicija nadaljuje. Štafetna palica je odšla na pot 22. marca iz mesta, ki ponosno nosi Titovo ime. Njena pot je dolga, prehaja iz rok v roke, nosijo jo z ljubeznijo in odločnostjo vseh, da nadaljujemo po Titovi poti.
Pobrateni narodi in narodnosti Jugoslavije tudi letos z ljubeznijo spremljamo pot štafete mladosti.
Štafeta mladosti je trajni izraz ljubezni in spoštovanja mladine do dela in osebnosti tovariša Tita.
Goce Kalaj džiski
Od tu in tam...
3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije - priložnost za akcijski dogovor
V soboto, 9. 5. 1981, je bil v Gorici pri Slivnici koncert moškega pevskega zbora iz Slivnice.
9.	5. 1981 je osnovna šola Gorica pri Slivlnici posvetila športni dan čuvanju narave. Čistili so bregove slivniškega jezera, vodotok Voglajne in zavarovali gnezda obvodnih ptic. Akcija je tekla na območju njihove KS in v sodelovanju z RK Voglajlna.
10.	maja je Lovslka družina Ponikva organizirala tradicionalno srečanje sosednjih lovskih družim. Srečanje je bilo posvečeno dnevu zmage —
9.	maju. Poleg strelskega tekmovanja LS Ponikva je organizirala LD Ponikva v sodelovanju s krajevnim odborom rezervnih vojaških starešin pripravo na akcijo iNiNlNP 81. S povezavo vseh krajevnih organizacij in društev je bil organiziran tudi orientacijski pohod. Vključena je bila enota TO, ki je demonstrirala sodobno oborožitev udeležencev.
Od 8. do 12. maja so pionirji naše občine spremljali kurirčkovo pošto.
V tem trenutku smo v fazi najintenzivnejših priprav na letošnji najpomembnejši politični dogodek v naši domovini, to je priprav na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije.
Gre za pomemben zbor samoupravljalcev, ki bo junija v Beogradu, za Kongres, ki je po vsebini in namfenu pa tudi organizacijskem pristopu, drugačen od tovrstnih kongresov. Prva dva kongresa samoupravljalcev sta bila sklicana v času, ko so se pojavljali prvi resni zastoji v razvoju samoupravljanja, zaradi česar so se tudi pojavili družbenopolitični problemi, ko smo iskali poti in načine njihovega reševanja. V tem je bila tudi teža obeh kongresov, saj so naprimer iz rezultatov drugega kongresa izšli ustavni amandmaji — »delavski amandmaji«, kot smo jih tudi imenovali, zatem nova Ustava in Zakon o združenem delu.
Sedanji družbeni in ekonomski trenutek pa tudi dosežena stopnja razvoja samoupravnega socializma, pa vsebino in namen 3. kongresa postavljata v povsem drugačen položaj, saj ni nobene potrebe, da bi na tem kongresu iskali nov sistem. Svoj sistem smo dokončno opredelili v novi Ustavi in Zakonu o združenem delu in s tem odprli dolgoročno perspektivo za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Zato mora biti kongres, kot vse priprave nanj, usmerjten predvsem v uresničevanje sistema, razkrivanje vsega, kar ovira njegovo uresničevanje, afirmiranje vseh pozitivnih izkušenj, prakse in doseženih rezultatov, v raziskovanju in določanju temeljnih vzrokov v razvoju samoupravljanja in družbenoekonomskem razvoju od temeljne celice do federacije. Ravno po tak-
šni vsebinski naravnanosti se ta kongres razlikuje od prvih dveh kongresov.
Da pa bo zastavljen kongres tudi resnično uspel in dal pričakovane rezultate, smo odgovorni vsi: organizirane subjektivne sile, vse samoupravne sredine, sleherni delaVec in občan, član naše samoupravne skupnosti. Zato je naša skupna dolžnost, da v vsaki sredini, na podlagi sprejetih tez za pripravo kongresa, odgovorno, kritično in organizirano opravimo vsebinske priprave, ki morajo imeti jasen namen in cilj, da to vse delamo zase, za potrebe svoje lastne sredine in preko tega damo svoj prispevek k razvoju celotne skupnosti. Pri tem pa je najpomembnejše to, da se zavedamo, da bo kongres dosegel svoj namen, če bomo priprave nanj, posa izrabili za poglobljeno oceno stanja zneje pa tudi stališča in sklepe kongre-samoupravne organiziranosti in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v vsaki temeljni organizaciji združenega dela, vsaki samoupravni skupnosti in na podlagi t*eh ocen izdelali konkretne programe in predloge za zboljšanje stanja ter krepitev samoupravnih odnosov. Za tako ocenjevanje je seveda potrebna velika pripravljenost in zbranost pa tudi združitev prizadevanj vseh subjektivnih sil. To pa smo sposobni in v tem je moč naše enotnosti in uspehov.
Tudi v naši občini potekajo ustrezne aktivnosti, ki jih usklajuje poseben koordinacijski odbor, neposredno pa aktivnosti načrtujejo, organizirajo in vodijo osnovne organizacije ZS v združenem delu, predsedstva KO SZDL v krajevnih skupnostih in izvršni organi v interesnih skupnostih.
Miran Koren
Delegat na 3. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije
Dne lil. 4. 198 1 smo lovci LD Šentjur organizirali čiščenje okolice v krajevni Skupnosti Blagovna, predel Goričica. Čistili smo talko imenovane Jame, kjer so vaščani in okoličani več let »pridno« odlagali štedilnik, steklenice, avtomobilske karoserije, papir, PVC vreče itd. Vsega je bilo pet polnih traktorskih prikolic, najimanj prikolico papirja, plastčniih kant in vreč smo pa skurili. K akciji smo s plakati poabili tudi mladino Goričice in Proseniškega, toda žal niso imeli posluha za sodelovanje. Ker smo s tem očistili le manjši del KS, bomo z akcijami nadaljevali. Zelo bi bili veseli, če bi se k sodelovanju odzvali tudi mladinci in vaščani ter da bi sčasoma takšne alkcije stekle v celotni občini Šentjur. Kat nosilec akcije bi morala nastopati krajevna skupnost v povezavi z mladinsko organizacijo ter z zainteresiranimi društvi.
18. aprila je bilo na osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju občinsko tökmovahje mladih matematikov iz 6., 7. in 8. razredov. Tekmovalo je 54 učencev. Najboljši matematik iz 8. razreda je Mihaela Golež s Ponikve, iz
7.	razreda Jože Ulaga iz Šentjurja in Roman Lukane iz 6. razreda iz Slivnice.
—	24. 4. 1981 je bila na Planini razširjena seja krajevnega koordinacijskega odbora za pripravo letošnjega občinskega praznika, ki bo obogaten s srečanjem borcev in aktivistov Kozj anskega.
Osrednje praznovanje bo v nedeljo, 16. 8. 1981, na Planini pred osnovo šolo »Kozjanski odred«.
—	V soboot, 25. 4. 1981, bo v Loiki pri Žusmu gostovalo prosvetno društvo Ilija Gregorič iz Bistrice ob Sotli z igro Jara meščanka.
—	30. aprila je OO ZSMS Kameno na Botričnici organizirala kresovanje s kulturnim programom v počaistitev praznika dela — L maja.
—	3. 5. 1981 je Planinsko društvo Šentjur organiziralo izlet na Kopitnik — Mrzlico.
—	4. 5. 1981 je bila v OŠ Šentjur odprta razstava o življenju in delu tovariša Tita.
7.	maja je bil zaključek tekmovanja za bralno značko v vseh osnovnih šolah. Tega dne je osnovno šolo Šentjur in osnovno šolo Ponikva obiskala pisateljica Breda Smolnikar. V Slivnico in Dramlje bo prišla pisateljica Krišltina Brenkova, na Planino pa Miha Matè. Pionirji jim bodo pripravili svečan sprejem.
—	V petek, 8. maja, je bil v Šentjurju, v okviru manifestacije »Naša beseda«, koncert moškega pevskega zbora s Ponikve pod vodstvom dirigenta J. Goriča.
—	V počastitev dneva varnosti — 13. maja, je bilo organizirano tekmovanje pripadnikov organov za notranje zadeve celjske regije v kegljanju na kegljišču v motelu Merx Šentjur. Prva tri mesta so zasedle naslednje ekipe: PM Žalec, PM Velenje in PM Šentjur.
—	V petek, 15. maja 1981, je bil v Šentjurju večer folklore. Gostovale so folklorne skupine prosvetnih društev iz Dobja, Ponikve in Šentjurja.
—	V nedeljo, 17. maja, je v Bistrici Ob Sotli gostoval ženski pevski zbor »Skladateljev Ipavcev« s samostojnim koncertom.
—	V ponedeljek, 18. maja, je bila v prostorih blagovnice Merx odprta likovna razstava kiparskih del mladih ustvarjalcev iz osnovne šole Šentjur.
Osnovna šola v Dramljah, ki je poimenovana po narodnem heroju Milošu Zidanšku, je bila zgrajena v preteklem letu. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa je ostala nedograjena telovadnica. Okoli 220 učencev, ki si nabirajo znanja in učenosti v lepi šoli, si sedaj najbolj želi telovadnico. V Dramljah pravijo, da je denar za telovadnico zagotovljen in otroci se bodo v naslednji zimi že posluževali nove pridobitve. Objekt bo nudil možnoštd tudi za rekreacijo domačinov. Pričakujejo, da bodo ponovno zaživela športna društva, ki so sedaj bila aktivna samo v poletnih mesecih.
Tovariš Alojz RECKO bo zastopal delavce na 3. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije.
Pred kratkim smo se pogovarjali s tovarišem Alojzom Reckom, vodjem perutninske farme v Slivnici.
Tovariš Redko povejte nam nekaj o sebi?
»Rodil sem se 25. aprila 1938, stanujem pa v Gorici pri Slivnici. Po pbkliou sem kmetijski tehnik in zapbslan v kmetijskem kombinatu kot vodja kokošje farme v Slivnici (TOZD lastna proizvodnja).«
Kaj vam pomeni to, da nas boste zastopali na tem kongresu?
»Zame je to veliko priznanje, zaupanje. Zavedam se, da s tem prevzemam tudi veliko odgovornost. Zastopati vse delavce in občane na jugoslovanskem kongresu samoupravljacev je nekaj
neponovljivega. Ponosen sem na to in opravičil bom zaupanje, ki mi je izkazano.«
Kako pa ocenjujete priprave na kongres v naši občini?
»Vise priprave so v tehničnem smislu dobro stekle, vsebinske priprave pa so sedaj v največjem razmahu. Občani so Občutili, da same priprave na kongres niso formalnost. Razprave kažejo, da so vsi pripravljeni za odkrit razgovor o vseh vprašanjih delavčevega doprinosa v organizaciji združenega dela, o medsebojnih odnosih, o proizvodnji in težavah, ki nas spremljajo.«
Ali lahko poveste, kaj je pri nas dobro in kaj ni?
»To je težko reči. Aktivisti ne smejo biti nikdar popolnoma zadovoljni.«
Kako se v posameznih sredinah pripravljajo na kongres?
»Iz nékaterih delovnih organizacij «o že poslali na občinski sindikalni -svet .sporočila, ki bi naj služila za razpravo na 3. kongresu samoupravljalcev v Beogradu. Teh .sporočil bo seveda še več.«
Vi ste delegat s .kmetijlskega področja. Ali bodo razprave na kongresu ituidi na to temo?
»V občini Šentjur se dogovarjamo, da ibi bila morda razprava na kongresu prav is področja kmetijstva. Seveda se bo to moralo vSkladiti še na MS ZS celjske regije.«
Tovariš Redko, povejte nam, kdaj ise je začela vaša pot in kakšna je bila?
»Kot kmečki fant .sem bil leta 1957 sprejet v Zvezo komunistov. Že takrat isem se zavedal, da bo potrebno delovati na ne-
Tito živi med nami... mi smo Tito!
4.	5.1981 ob 15.05 uri... oglase se sirene, cela Jugoslavija buči! Žuljave roke ključavničarja še bolj stisnejo klešče, delavka za statvami zaihti, vojaku ob mejnem kamnu se zarosijo oči. Zastave, spuščene na pol droga, mokre od dežja, kot da jočejo za TITOM.
Dežne kaplje polže po oknih, ali tudi narava joče za najplemenitejšim sinom naših narodov?
Solze na licih prekaljenih borcev s Sutjeske ... z Neretve ... iz neštetih bitk, na licih delavcev, kmetov, uslužbencev, vseh ljudi
Otvoritev MDA Kozjansko 74 in raport komandanta akcije
Ogled prostorov osnovne šole »Kozjanski odred« na Planini
Še posnetek iz Planinskega gradu
v Jugoslaviji. Te solze so znak spoštovanja in ljubezni do človeka, brata, očeta, soborca! Solze v očeh, toda stisnjene pesti; Tito, ni stvari na svetu, ki bi nas odvrnila s tvoje poti!
Pridušeno, pa vendar vedno bolj glasno odmeva pesem v Sloveniji ... Bosni, Hrvaški... Srbiji... Vojvodini — pesem, ki osuši solze, vztrepetajo srca — Jugoslavija doni kot celota: »Druže Tito mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo!«
Hinko Pap
V pogovoru z mladimi in preživelimi borci
Tovariš Tito ... raportira komandant akcije Zlato Vogrič
Na otvoritvi osnovne šole »Marije Broz« v Bistrici ob Sotli
(nadaljevanje z 2. strani)
DELEGAT NA 3. KONGRESU
SAMOUPRAVLJALCEV
JUGOSLAVIJE
katerih področjih. V letu 1962 sem ibil predsednik zveze mladine na Planini in dve leti kasneje tudi OK ZMS Šentjur. Aktivnost v tistem času je bila seveda še večja, čeprav smo se ukvarjali z drugačnimi problemi .kot danes.«
Ali ste (kdaj že bili na kongresu?
»Lata 1968 sem bil delegat na
6.	kongresu zveze sindikatov Jugoslavije. V obdobju naslednjih štirih let sem 'bil član republiškega sveta strokovnega odbora sindikata ikmetijisike, živilske in prehrambene industrije ter član zveznega strokovnega sveta za to področje.«
In kje ste bili vključeni .kasneje?
»V letu 1974 sem bil v prvem mandatnem obdobju član zbora združenega dela republiške skupščine za občine Šentjur, Šmarje in Slovenske Konjice.«
Obisk tovariša kega - člana CK ZKS
Zadnje dni aprila je našo občino obiskal član predsedstva CK ZKS tovariš Lojze Briški. Želel se je seznaniti z našimi prizadevanji za hitrejši razvoj naše manj razvite družbenopolitične skupnosti, z rezultati in problemi, s katerimi se srečujemo.
Na skupnem razgovoru s predstavniki vodstev družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in izvršnega «veta smo tovariša Briškega seznanili z oceno naših razmer in z delom; z gospodarskimi rezultati, ki so bili doseženi v preteklem letu, s problemi oskrbe s surovinami, z razpoloženjem delovnih ljudi in občanov, njihovim vključevanjem v delo samoupravnih organov in delegacij. Tovariš Briški se je še posebej zanimal za socialne razmere delavcev in poudaril, da se moramo v večji meri zavedati, da lahko vse naše delo in porabo gradimo samo na tem kar ustvarimo z delom. Opozoril je na dostikrat dvolično obnašanje delavcev pri oblikovanju cen. V svojem kolektivu je namreč delavec hitro pripravljen dvigniti roko za zvišanje cene njegovega proizvoda, razburja pa se nad podobnim dejanjem delavcev v drugih kolektivih, ko nakupuje.
Po programu obiska smo obiskali tudi 00 ZKS Lesne industrije Bohor in Kmetijski kombinat. V Bohortju so tovariša Briškega seznanili z delovanjem osnovne organizacije sindikalnih skupin in delegacij. Kritično je bilo izpostavljeno samoupravno sporazumevanje o sprejemanju samoupravnih sporazumov za SIS materialne proizvodnje na nivoju republike, saj so bili kasno preidloženi in nekompletni, prinašajo pa 2,3 krat večjo
Tovariš Recko, katere pomembne dolžnosti opravljate danes?
»V kraju, kjer živim, sam predsednik skupščine KS. V delovni organizaciji sem sekretar OO ZK (TOZD lastna proizvodnja). Poleg tega sem predsednik predsedstva akcijske konference na nivoju kombinata. Pred nekaj časa sem bil izvoljen tudi za predsednika centralnega delavskega sveta Merx Celje. Opravjam še nekatere odgovorne dolžnosti na občinskem nivoju. Sem podpredsednik Občinskega sveta ZS, član občin-ške konference ZK ter član MS ZS Celje.«
Ali vam pri vsem tem ostane še kaj prostega časa?
»Zelo malo!«
Takšen je tovariš Recko, delegat, ki nas bo zastopal na 3. kongresu jugoslovanskih samo-uipravljalcev v Beogradu. Vse svoje moči posveča đdlu. Zaželimo mu, naj prenese naše pozdrave tovarišem, s katerimi se bo srečal na kongresu.
Lojzeta Briš-predsedstva
obremenitev našega gospodarstva v občini. Samokritično so ugotovili, da se še vedno spopadajo is slabostmi pri oblikovanju sistema nagrajevanja in delitve po dedu in oblikovanju planskih dokumentov. Govorili so o razvoju, ki v tej TOZD zamuja in je vse prepočasen, predvsem v smislu prestrukturiranja v čim višje oblike proizvodnje in predelave, v katero bo vloženo več dela in znanja. Ob zaključku je tovariš Briški poudaril, da tudi s strukturo izvoza celotne lesne industrije v naši družbi ne moremo biti zadovoljni, saj izvažamo hlode in deske, kar je najbolj enostavno. Prizadevati si moramo, da bomo iz naše strateške surovine in naravnega bogastva doma z lastnim znanjem ustvarili čim več. Poudarjeno je bilo, da je v preteklih obdobjih lesna industrija v naši regiji prednjačila v prejemu bančnih kreditov, da pa Bohor ni nastopal pred banko s programi in tako s svojim razvojem prispeval k razvoju celotne družbenopolitične skupnosti. Danes, v zaostrenih pogojih gospodarjenja in usmeritvi družbenih razvojnih prizadevanj na druga področja, predvsem bazna in energetiko, bo bistveno težje zagotavljati možnosti nadaljnjega razvoja, predvsem takega, ki ni v prioriteti.
V Kmetijskem kombinatu si je tovariš Briški ogledal hleve za vzrejo govejih pitancev in nasade jabolk. Na razgovoru so predstavniki Kombinata predstavili prizadevanja za večjo proizvodnjo hrane na našem Kozjanskem področju tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Posebej so izpostavili problem samoupravnega sporazumevanja o delitvi proizvodnega programa klavne in mesnopre-
delovalne industrije. Za naše področje namreč ni sprejemljivo, da bi s surovino z območja naše občine razpolagali drugje ob naših razpoložljivih kapacitetah.
V prisotnosti odgovornih družbenopolitičnih delavcev občine in delavcev Kmetijskega kombi-
Pretekli so štirje meseci odkar smo na zadnji programski konferenci, decembra
1980,	sprejeli programsko usmeritev dela organov Socialistične zveze za leto
1981,	ob tem pa tudi dogovor, da zaradi naše skupne zavzetosti pri izvedbi referenduma krajevnih samoprispevkov ne ocenimo dela in problematike krajevnih konferenc, ampak da to našo obvezo izpolnimo takoj po opravljenih krajevnih konferencah v začetku letošnjega leta.
Ugotovimo lahko, da so ile sklicane konference v vsteh KS, žal pa smo prekoračili dogovorjeni rok. Kljub temu se je v naših sredinah marsikaj dogajalo na področju samoupravnega, delegatskega, kulturnega in ostalega družbenega življenja.
Če bi ocenjevali uspešnost izvedenih krajevnih konferenc z vidika sedanjega družbenega trenutka ter nujnosti obvladovanja dogovorjenih aktivnosti, potem je treba nekatere sredine pohvaliti. So pa tudi KS, kjer Socialistična zveza, njeni organi ter njihove oblike dela še vedno niso tisto, kar želimo — torej stojijo ob robu dogajanj. Vzrokov za takšno stanje je precej tako objektivnih kot subjektivnih, žal med njimi prevladujejo še vedno isti:	nepripravljenost
posamezni h aktivi stov do kreativne j šega in predvsem odgovornejšega dela _ v SZDL; neurejeni delovni in sotovariški odnosi, nepoznavanje sistemske vloge SZDL pa tudi neuresničeno frontno delo organov DPO. Čeprav so pogoji dela KK skoraj povsod dokaj težki, pa so se vendarle v nekaterih sredinah, kot na primer Blagovna, Šentjur-okolica, Planina, Gorica, znali uspešno organizirati. Dojeli so tudi smisel sekcijskega načina dela, med katerimi je zavladal poseben interes na področju kmetijstva.
V nekaterih krajevnih konferencah je prišlo do kadrovskih zamenjav in dopolnitev, tako smo se s predsedniki, namestniki in sekretarji v tem letu srečali že večkrat na delovnih posvetih. Dogovorili smo se za najpomembnejše naloge, ki stojijo pred nami, dogovorili smo se tudi za metodfe in oblike dela, da bi delo SZDL vendarle pognali v pravo in dovolj široko smer. Pri vsem tem velja ocena, da aktivisti, predvsem najodgovornejši, resno in odgovorno sprejemajo takšno usmeritev in tak način dela. Vendar moram opozoriti, da brez usklajenih akcij in frontnega nastopa v KS, ne bomo uspevali pri šle tako enostavnih nalogah. V tem je pravzaprav uganka, zakaj smo še vedno premalo učinkoviti v akcijah, zakaj posamezniki, med njimi tudi člani ZK, inteligenca itd., ne sprejemajo odgovornih zadolžitev, so pa pripravljeni postreči s kupom ob-
nata je sekretar Medobčinskega sveta ZKS celjske regije tovariš Janez Zahrastnik podelil tovarišu Francu Ogrizku — dolgoletnemu aktivnemu družbenopolitičnemu delavcu — visoko državno odlikovanje Red republike z bronasfnim vencem.
Boris Križmančič
jektivnih razlogov. Tu je naša slabost, ker nimamo dovolj poguma, da bi nenehno pridobivali v naše organte in oblike dela nove ljudi. Če smo se odločili, da bomo razvili oblike dela, kot so sekcije, KO, okrogle mize, problemske konference itd., potem bomo morali hkrati s tem vključiti v organe teh oblik dela ljudi, aktiviste. Ta obveznost ni lahka, potrebno pa jo bo realizirati, hkrati pa te organe pravilno usmeriti, določiti cilje, jih motivirati. V organizacijskem, idejnem in vsebinskem smislu pričakujemo od 00 ZKS vso pomoč.
Ne glede na to, da smo z izvedbo konferenc precej zakasnili, da so marsikje še stare fežave pa lahko trdim, da je razpoloženje naših občanov in delovnih ljudi ter pripravljenost za nadaljnjo gradnjo našega samoupravnega socialističnega sistema in domovine na precej visoki ravni. To je vrednota, na katero ne smemo pozabiti, zato moramo vsi, na vseh nivojih, nenehno zagotavljati pogoje za delovanje Socialistične zveze.
V programu akcij, ki so pred SZDL v tem letu, je praktično zajeto vse, prav tako je do neke mere zagotovljena u-sklajenost programa z delom skupščine in ostalih DPO. Naj predstavim le nekatere izmed njih:
1.	Pripravfe na skupščinske volitve 1982 so sicer stekle, vendar bo potrebna povečana skrb vseh odgovornih subjektov, ne le KO in evidentičarjev, ki smo jih izvolili. Nekoliko pa priprave kasnijo v organizacijah združenega dela.
2.	Akcija NNNP 81, ki bo 16. maja 1981, je sicer v sklepnem delu, toda čutiti je, kot da je to akcija posameznikov, ki neposredno delajo na področju SLO in DS, le redke KS in TOZD so takšne, kjer so akcijo doumeli kot potrebno in da je sestavni del vako-dnevne delovne ali samoupravne obveze.
3.	Pripbrave na 3. kongres samouprav-ljalcev Jugoslavije smo v SZDL usmerili v naslednje prispevke:
—	uveljavljanje delegatskega sistema,
—	oblike demokratičnega izražanja,
—	obveščanje delegatov in delegatske baze,
—	povezanost KS — TOZD — praktični vidik in izkušnje.
Preostale naloge s področja delegatskega sistema, vzgoje in izobraževanja, kulture, razvijanja in ohranjevanja tradicij NOB in ostale so opredeljene v programih, ki jih bodo izvajali koordinacijski odbori in sveti pri OK SZDL.
M. Č.
Obvestilo
V počastitev 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte, vamostno-obveščevalne službe in narodne zaščite bo v Celju v hali Golovec od 29. maja do 7. junija 1981 odprta razstava »Varnost in družbena samozaščita«.
Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel Pokrajinski komite za SLO in DS.
Razstava je namenjena vsem delovnim ljudem in občanom ter vsem nosilcem aktivnosti na področju družbene samozaščite.
Programska konferenca SZDL
Dobitniki priznanj OF in odlikovanci
Žirija za podelitev občinskih priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda je ob 40-letnici OF podelila šest srebrnih znakov OF. Vseh predlogov, ki so jih oblikovale krajevne konference SZDL, družbene organizacije in društva ter ostale družbenopolitične organizacije in ustanove, žirija ni mogla upoštevati, ker je število prejemnikov omejeno. Kljub temu je žiriji uspelo izbrati tiste, ki si priznanje v tem letu resnično zaslužijo. Prejemniki srebrnega znaka OF so naslednji:
STANKO LESNIKA
Tovariš Stanko Lesnika je svoje družbenopolitično aktivnost pričel prav v Socialistični zvezi, in sicer kot njen predsednik leta 1973. V času opravljanja te odgovorne družbene funkcije je veliko prispeval k dograjevanju in utrjevanju Socialistične zveze kot najširše in najbolj množične družbenopolitične organizacije. V tistem času smo izvedli prve volitve v delegatsko zasnovane skupščine, kar je bila nova etapa v boju za razvoj in uveljavitev socialističnega samoupravljanja. Prav v tem prvem delegatskem mandatu je bila Socialistična zveza na veliki preizkušnji, saj je bila v veliki meri odgovorna za njeno vsebinsko potrditev. Treba je bilo vložiti veliko truda, znanja in tudi pripravljenosti za iskanje izvirnih rešitev za praktično delovanje delegatskega in političnega sistema kot takega.
Na osnovi vsestransko uspešnega delovanja in vodenja v frontni Socialistični zvezi je bil tovariš Stanko Lesnikar na skupščinskih volitvah v letu 1978 izvoljen za predsednika občinske skupščine občine Šentjur pri Celju, kjer tudi nadvse uspenšo opravlja svojo dolžnost. Kljub temu pa je ostal še vedno zvest aktivist SZDL, aktivno deluje v njenih organih, večkrat pa se tudi odzove našemu povabilu, ko je potrebno neposredno v krajevni skupnosti ali kje drugje pomagati pri razreševanju življenjskih, samoupravnih in ostalih družbenih vprašanj.
Na osnovi te njegove neutrudne in neomajne volje do nenehnega ustvarjanja na družbenopolitičnem področju je bila žirija za podeljevanje priznanj OF mnenja, da se mu to priznanje podeli.
FRANC OGRIZEK
Tudi tovariš OGRIZEK je svojo družbenopolitično aktivnost pričel uresničevati prav v Socialistični zvezi leta 1969, in sicer kot njen sekretar. To dolžnost je uspešno opravljal vse do leta 1973, ko je postal sekre-
tar Občinskega komiteja ZK Šentjur pri Celju in ga nadvse uspešno vodil do leta 1980, nakar se je zaposlil v gospodarstvu. V tem več kot 10-letnem obdobju, je posvetil ZK, kot idejni avantgardi delavskega razreda, vso svojo energijo in pripravljenost. Uresničevanje sprejete politike je vedno zahtevalo njeno praktično potrditev v vsakdanji samoupravni in družbeni praksi. Zato je bilo potrebno nenehno utrjevati poti najustreznejšim oblikam in metodam političnega delovanja na vseh področjih družbenega življenja, še posebno pa se je to odražalo v delovanju Socialistične zveze, preko katere so se potrjevale zamisli.
Tovariš Ogrizek se je še posebej zavzemal za hitrejšo gospodarsko rast naše manj razvite občine, ko je v sleherni naši delovni organizaciji skušal vnesti optimizem pri iskanju novih proizvodnih programov, boljšemu gospodarjenju in organiziranosti v proizvodnem procesu. Ta borba je bila pravzaprav nenehna in neusahljiva.
Žirija za podelitev priznanj OF je bila mnenja, da je tovariš Ogrizek resnično ogromno doprinesel k razvoju naše družbenopolitične Skupnosti, zato mu podeljuje to priznanje v želji, da bi še naprej ostal družbenopolitično aktiven v organih SZDL.
Tovariš Franc Ogrizek je bil
dve mandatni dobi, od leta 1973, sekretar komiteja Občinske konference ZKS Šentjur, pred tem
pa je bil štiri leta predsednik SZDL v občini Šentjur. Poleg tega je bil aktivno vključen tudi v vodstva drugih družbenopolitičnih organizacij v občini in na medobčinski ravni.
Kot sekretar komiteja občinske konference ZKS si je tovariš Ogrizek, navkljub slabemu zdravju, izrazito prizadeval za kadrovsko, organizacijsko in akcijsko rast občiniške organizacije ZKS v Šentjurju. V obdobju, ko je opravljal dolžnosti sekretarja je zveza komunistov organizirano vplivala na samoupravni in družbenoekonomski razvoj šentjurske občine. Dosežena je bila znatna številčna rast zveze komunistov, razvite so bile mnoge oblike usposabljanja in izobraževanja, dosežena je bila visoka stopnja odgovornosti dò bistvenih razvojnih vprašanj šentjurske občine.
Za svojo vsestransko aktivnost in požrtvovalno delo ga je predsedstvo SFRJ odlikovalo z Redom republike z bronastim vencem.
ELICA VODEB
za prizadevno vodenje in delo krajevne konference SZDL Ka-lobje.
Tovarišica Elica Vodeb je prizadevna družbenopolitična delavka, ki je kljub mladosti že dala pomemben prispevek družbenopolitični in samoupravni aktivnosti ter razvoju kraja, kjer živi. Srečujemo jo v delu organov krajevne skupnosti in v delovanju društev. Aktivna je na kulturnem področju ter se vključuje v aktivnosti v skladu s programom svoje krajevne skupnosti.
Sedaj uspešno vodi KO SZDL, aktivna pa je tudi na drugih področjih.
Prepričani smo, da bo to priznanje spodbuda za še večjo aktivnost.
ANTON JOVAN
za dolgoletno družbenopolitično aktivnost.
Je dolgoletni družbenopolitični delavec, ki s prizadevnim delom dokazuje privrženost socialistični stvarnosti. Že kot mladinec se je vključeval v vrste SKOJ. Med NOB je sodeloval s partizani, po vojni se je vključil v obnovo porušene domovi-
ne, bil je predsednik odbora OF in leta 1949 je bil sprejet v KPJ. Poleg tega je opravljal še vrsto drugih dolžnosti.
Bil je sekretar občinskega komiteja na Planini, sekretar 00 ZK v Slivnici, sodnik porotnik pri občinskem sodišču v Celju, delegat v okviru delegatskega sistema občine, je član sveta šole, predsednik samoupravne delavske kontrole, bil je predsednik organizacije Rdečega križa v Slivnici.
Sedaj aktivno deluje kot podpredsednik KO SZDL v Slivnici. Vse te različne in pomembne družbenopolitične in samoupravne naloge, ki jih opravlja, nam dokazujejo, da si v okviru pomembnega jubileja OF zasluži priznanje.
VINKO JAGODIČ
Tovariš Vinko Jagodič je eden najbolj poznanih družbenopolitičnih delavcev na širšem celjskem območju. Dolga obdobja je opravljal najodgovornejše dolžnosti v družbenopolitični skupnosti Šentjur, od sekretarja komiteja občinske konference ZKS, podpredsednika in predsednika občinske skupščine itd. Tri mandatne dobe je bil član Medobčinskega sveta ZKS. V tem času je izredno aktiven v Medobčinskem komiteju za SLO in družbeno samozaščito, v političnem aktivu pri MS ZKS in v organih Pokrajinskega odbora ZŠ.
Njegova dosedanja družbenopolitična aktivnost je bila prav gotovo najbolj očitna v občini Šentjur. Tu se je kot odgovoren družbenopolitični delavec soočal v preteklih dvajsetih letih z mnogimi problemi te nerazvite družbenopolitične skupnosti. V veliki meri je s svojo osebno zavzetostjo doprinašal k hitrejšemu razvoju manj razvitega
Kozjanskega območja, pri poglabljanju samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov in k raSti materialne osnove družbenopolitične skupnosti.
Na osnovi navedenega ter številnih drugih na videz malenkostnih, pa vendar, človeka terjajočih zadolžitvah ga je predsedstvo SFRJ odlikovalo z Redom dela z zlatim vencem.
ven dejavnik pri organiziranju najrazličnejših aktivnosti, ki so povezane z usposabljanjem svojih članov, s sodelovanjem ali organiziranjem različnih vrst strokovnih tekmovanj, s pomlajevanjem članstva, vključevanjem v CZ ipd. Vsekakor pa je potrebno še posebej omeniti njihov požrtvovalni odnos v vseh alkciljah, ki so povezane z naravnimi nesrečami.
GASILSKO DRUŠTVO LOKARJE
za vztrajno angažiranje pri razvoju gasilstva.
Letos mineva 81 let, odkar je bilo ustanovljeno društvo. V item času je delovalo kot akti-
Društvo se s svojimi člani aktivno vključuje v samoupravno in družbenopolitično življenje svojega kraja, kar prav gotovo predstavlja pomemben prispevek društva pri razvoju celotne KS.
Priznanje naj pomeni društvu spodbudo za nadaljnjo aktivnost v realizaciji zastavljenih ciljev.
Predstavnik Gasilskega društva Lokarje sprejema priznanje OF
LOVSKA DRUŽINA ŠENTJUR
za vztrajno dolgoletno delo na področju lovstva.
Člani Lovske družine Šentjur si vseskozi, od nastanka naprej, prizadevajo za gojitev dobrih tovariških odnosov znotraj društva in se pri tem zavzemajo za krepitev samoupravnih socialističnih odnosov. Družina sodi med vodilne v celjski Lovski zvezi, kar dokazujejo tudi z različnimi aktivnostmi, ki se odvi-
jajo v okviru društva. Skrbijo za zdravo rekreacijo svojih članov, ob tem pa tudi za ohranjanje živalskega bogastva, ki pomeni hkrati tudi veliko družbeno bogastvo. Šentjurski lovci so z veliko truda, zagnanostjo in ponosom zgradili svoj lovski dom. Ta objekt nam gotovo pomeni eno od pomembnejših povojnih pridobitev v občini, ki ne služi samo za potrebe lovcem, ampak tudi za širše družbene potrdbe.
Na osnovi teh vrflin je žirija OF OK SZDL predlagala Lovsko družino za prejem priznanja OF.
Predstavnik LD Šentjur sprejema priznanje OF
Vsem prejemnikom visokih družbenih priznanj v imenu vseh občanov občine Šentjur iskreno čestitamo!
Uredništvo
Sindikat o svojem enoletnem delu
Na volilni seji smo ocenili enoletno delo sindikatov.
V	mesecu aprilu je bila volilna seja občinskega sveta ZS Šentjur, na kateri so delegati sprejeli poročilo o delu OS in njegovi organov v času od aprila 1980 do aprila 1981. Spregovorili so tudi o letnih sejah OO ZS in zaključnih računih za leto 1980.
V	skladu s kadrovskimi dopolnitvami so sprejeli nekatere nove člane. V času enoletnega delovanja so bili aktivni predvsem na naslednjih področjih:
1.	Čim širše Vključevanje sindikalnega članstva pri sprejemanju stališč in sklepov ter pri njihovem uresničevanju.
2.	Širina sindikalnega delovanja je zahtevala ustvarjalno Vključevanje v vse družbene aktivnosti.
3.	Razvijanje demokratičnih odnosov in kolektivnega dela pri oblikovanju posameznih usmeritev v raznih organih in organizacijah.
4.	Uresničevanje gospodarske stabilizacije ter hitrejši razvoj materialne osnove in družbenega standarda. Razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov na vseh nivojih in področjih dela in življenja ter razvoj političnega sistema.
5.	Vključevanje in prizadevanje vseh sindikalistov za hitrejši razvoj naše manj razvite skupnosti.
V razpravah delegatov so opozorili na posamezna prizadevanja v vseh sredinah uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov in samoupravnih odnosov. Spregovorili so tudi o družbeno-eKonomskem sistemu in uveljavljanju planiranja. V razpravah so posebno pozornost namenili pridobivanju, ustvarjanju in razporejanju dohodka, čistega dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke. Če >na kratko ocenimo bistvene razprave, ki so bile v okviru rednih letnih sej po OO ZS, lahko ugotovimo, da so poleg že omenjenih skoraj povsod, kritično spregovorili še o obveščanju delavcev, ki ni zadovoljivo, o oddihu in rekreaciji, o socialni politiki, zdravstvenem varstvu itd.
Za predsednika OS ZS Šentjur, z enoletnim mandatom, je bil izvoljen tovariš Igor Gorjup iz Ingrada, za podpredsednika pa tovariš Alojz Reoko iz Kmetijskega kombinata.
Sindikat se je na tej seji zavzel za še bolj aktivno delo v prihodnjem obdobju. Rezultati dela morajo biti še boljši kot doslej, sindikat pa mora biti bolj prisoten pri razreševanju vseh problemov v konkretnih sredinah, kjer težave nastajajo.
iDrago Slalcan
Volilno - programska konferenca OZ ZKSMS
V soboto, 18. 4. 1981 so se ob 8. uri zbrali v skupščinski dvorani mladinci in gostje na volilno-programski konferenci OK ZSMS Šentjur pri Celju. Točke so se vrstile po predlaganem vrstnem redu. O delu v pretekllem letu je poročala predsednica OK tovarišica Miira Pečar in med drugim povedala, da je bila aktivnost mladih zelo raznolika, razgibana, da so bili doseženi pomembni rezultati na področju vključevanja v delegatski sistem in interesne dejavnosti. S ^problemi mladih v kmetijstvu nas je seznanil Branko Sekirnik. Kandidacijska komisija je nato podala predlog z novo vodstvo OK in predsednike komisij. Delegati konference so soglasno potrdili za predsednika Miro Pečar, za sekretarja (profesionalna funkcija) Jožeta Artna-ka, za predsednika komisije za oživljanje revolucionarnih tradicij Petra Padežnika, za predsednika komisije za SLO
Štefana Vrečka in za vodjo centra za MDA Cveta Gajška.
Predsednica je nato podala akcijski program za april — junij, ki je precej obsežen, vendar povsem realno zastavljen.
Zdravko Zidar je razgrnil pred nami zaključke rafcprave o družbenoekonomskem položaju mladih, kjer se je največ razpravljalo o stanovanjski problematiki, zaposlovanju, štipendiranju in vzgojnem varstvu otrok.
Vika Debelak pa nas je informirala o III. kongresu samoupravljalcev.
Na koncu je o delu mladine spregovoril še novoizvoljeni sekretar Jože Ar-tnak in nas seznanil z načinom svojega dela, ki je v bistvu nadaljevanja dela njegovih predhodnikov.
Infrastruktura v Gorici pri Slivnici
Krajevna skupnost Gorica pri Slivnici se je v preteklem petletnem obdobju dokaj hitro razvijala. Njihov plan je bil v veliki meri realiziran. Veliko dela je bilo vloženega in prizadevanja krajanov so se tudi dgbro obrestovala. V naslednjih letih planirajo gradnjo občinske ceste II. kategorije. Njihov samoprispevek bo namenjen tudi za modernizacijo krajevnih cest in njihovo vzdrževanje. Napeljati nameravajo javno razsvetljavo v
Gorici, Slivnici, Bukovju in Javorju. Dograditi želijo tudi prizidek k osnovni šoli, ki postaja pretesna.
Naloge, ki so si jih krajani zadali za naslednjih pet let, torej v celoti zadevajo razreševanje problemov infrastrukture. Domačini si bodo tudi z lastnim delom prizadevali, da kar najbolj dosledno realizirajo program. Upamo, da ne bo prej zmanjkalo sredstev.
Drago Slakan
Predstavljamo vam
Ob prihodu na Planino naju je pozdravil planinski grad, obsijan z jutranjim soncem. Toda močan veter naju je prisilil, da se najprej ogrejeva. Stopila sva v gostilno pri Levcu.
Čeprav je za zgodnjo uro bilo nekoliko več ljudi v gostilni, kot sva pričakovala, sva bila kar nenadoma dobre volje.
Nato sva odšla v »Tajfun«.
Prišla sva povsem nenapovedano. Oglasila sva se pri tehničnem direktorju Marku Zupancu.
Zanimalo naju je, kaj in kako delajo v Tajfunu, kdaj so začeli s svojimi proizvodi nastopati na tržišču. Seveda pa sva želela nekaj izvedeti tudi o proizvodnji danes in v tem srednjeročnem obdobju.
Tajfun
Delovni kolektiv Tajfun na Planini pri Sevnici šteje okoli sto čianov, ob 16 učencih v gospodarstvu. 1. aprila 1980 je prerasel iz prvega slovenskega POZD (pogodbena organizacija združenega dela) v enovito delovno organizacijo.
proizvodnjo in povečanjem produktivnosti bodo ustvarjali tudi večji prihodek. Zmanjševali pa bodo režijske in druge stroške, ki obremenjujejo dohodek. Tudi pri naložbah v osnovna sredstva bodo pazili, da bodo obnavljali dotrajano strojno opremo.
Skrb za inovacije
Od delavcev smo izvedeli, da temu področju namenjajo veliko pozornost. Koristne inovacijiSke izboljšave tudi predlagajo za nagrade in jih po pravilniku tudi nagrajujejo. Lani je bilo kar 13 inovacijskih predlogov, kar pomeni, da je želja vseh delavcev, da v lastni sredini iščejo boljše rešitve.
Celotni prihodek, dohodek in osebni dohodki
Celotni prihodek naj bi se povečal v primerjavi z letom 1980 za 42 %. Dohodek pa naj bi bil večji za 46 %. Osebni dohodki pa bodo naraščali v skladu s sprejeto družbeno resolucijo.
Stabilizacija ne le na papirju
Začetek je obetaven
Pred več kot enajstimi leti se je začelo. Zametki iz teh let so že leta 1974 omogočili, da je bila ustanovljena POZD. Delo je takrat združilo 23 delavcev. Do lanškega leta je število zaposlenih naraščalo sorazmerno hitro. Danes delajo Tajfunovi delavci v sodobnih, povsem novih prostorih. Proizvodne površine znašajo sedaj -kar 2300 kvadratnih metrov, poleg tega pa so ob ostali dopolnjeni opremi uredili še novo lakirnico. Polovico sredstev za to investicijo so zagotovili kar sami.
Jože KOŽELJ za rezkalnim strojem
Tudi v starih prostorih še teče proizvodnja, toda čez neikaj časa bodo tudi rte stroje premestili v nove prostore.
Tajfunovi proizvodi danes in nekoč
Danes v tem kolektivu proizvajajo predvsem izdelke za kmetijsko mehanizacijo. To je tudi dolgoročna perspektiva, kajti proizvodnja hrane je strateška panoga, z njo pa je povezana tudi mehanizacija. Puhalnike, obračalnike, ki so pred leti bili najpomembnejši proizvodi tega kolektiva sicer danes še izdelujejo, toda toliko, kolikor jih tržišče potrebuje.
Najnovejša proizvoda Tajfuna sta trosilec hlevskega gnoja in gozdna vitla, ki jo izdelujejo v sodelovanju z RIKO iz Ribnice. Dobro poteka sodelovanje s Štorami; za Fiatove traktorje izdelujejo nekatere pomembne dele.
V prihodnje bo potrebno povečati, pospešiti in razviti proizvodnjo hidravličnih elementov.
Smelo v srednjeročno obdobje
Srednjeročni programi so v Tajifunu zasnovani na realni podlagi. Tako bo proizvodni program v glavnem usmerjen na proizvodnjo kmetijskih strojev. Postopoma se bo večala tudi proizvodnja hidravličnih elementov in navojnih stikal za IMP. S takim programom bodo zaplinjene vrzeli, ki nastopajo v izvensezonskem času, ko je proizvodnja oziroma potrošnja kmetijskih strojev zmanjšana.
Na samoupravnem področju bodo poglabljali in razvijah samoupravne odnose na vseh ravneh odločanja s temeljnimi prvinami zdravega in ekonomsko smotrnega gospodarjenja. Z racionalno
Program stabilizacijskih prizadevanj kolektiva v tem srednjeročnem obdobju je obsežen:
a)	znižanje stroškov za boljšo organizacijo dela,
b)	znižanje materialnih stroškov,
c)	znižanje režijskih stroškov,
d)	povečanje discipline, zmanjšanje izostankov, boleznine, neupravičene ure itd.,
e)	izboljšanje kvalitete proizvodov;
f)	povečanje proizvodnje novih izdelkov.
Predstavili bomo še nekatere člane kolektiva. Delavci so nam povedali marsikaj zanimivega.
Stanko KRAJNC — delavec na stroju
Tu delam že osem let. Nekaj let sem delal v lakirnici, pa so med zaradi zdravstvenih razlogov premestili na to delavno mesto. Delo opravljam z veseljem in sem zadovoljen, saj sem v službi le dopoldne. Popoldne pa mi ostane še dovolj časa, da opravljam nekatera dela na zemlji. Tovarna zame veliko pomeni. Zaslužek je dober, pa tudi skrb za delavce je kar na mestu. Le, da bi bilo dovolj dela. Pri delu pazim, da je čim manj odpadnega materiala in s tem prispevam svoj delež k racionalni porabi repromateriala.
Franc KOPRIVC — varilec
Ne glede na to, da tu nisem od vsega začetka, sem delo, ki ga opravljam, vzljubil in ostal bom tu. Sem domačin in veliko mi pomeni, da se mi ni treba voziti na delo v Šentjur ali Celje. Delo varilca fizično ni težko. Če hočeš delati na tem delovnem mestu, moraš biti usposobljen in izurjen. Če bo šlo tako dobro naprej, kot je bilo do sedaj, potem bomo ob koncu srednjeročnega obdobja pridobili marsikaj novega.
Sodobni stroji nam danes omogočajo hitro in kvalitetno proizvodnjo. Seveda pa se moramo tudi sproti izpopolnjevati ob delu.
Ivan PAVLINC — varilec
O svojem delu lahko povem, da je zanimivo in zahtevn«. V tem kolektivu sem že 10 let in tu bom tudi ostal. Zakaj bi pa delal v drugem kraju, saj mi tu nič ne manjka. Tudi osehni dohodek je dober in posebno sem zadovoljen z medsebojnimi odnosi v kolektivu. O proizvodnih uspehih, o samoupravnem delovanju DPO v Tajfunu in o prob-
lematiki smo delavci dobro informirani. V prihodnje je potrebno paziti, da bi zaposlovali čim manj delavcev v režijo, sicer pa pri nas tako ni velika.
Marjan JAZBEC — klepar
Aktiven sem v mladinski organizaciji. Pri delu pa čutimo premajhno povezanost s sindikatom. Kar precej akcij izvedemo in uspešno sodelujemo z mladino v KS Planina. V tem kolektivu delam šale tri leta in sem se v kolektiv kar dobro vživel. S sodelavci se dobro razumemo. Delam na končnih proizvodih in narava dela je taka, da ni véliko odpadkov. Rad bi, da bi v prihodnje dosegli še boljše delovne rezultate. To pa je odvisno od vseh nas. Mesečno zaslužim preko 7.000 din — ni slabo, vsaj zame ne.
Jože KOŽELJ — rezkalec
Delam na univerzalnem rezkal-nem stroju. Tu se izdelujejo vse vrste orodja, ki so potrebne za nemoteno proiztvodnjo. Pri sami pripravi pazim, da je vse naravnano do stotinke točno. Ko je izdelek gotov, ga ni mogoče več popravljati. Čeprav je delo zelo odgovorno, ga z veseljem opravljam.
O aktivnostih v samoupravnih organih lahko povem tole: sem predsednik delavskega sveta^v Tajifunu. Visa pomembna vprašanja, ki so vezana na proizvodnjo, prodajo in na nemoten potek dela, obravnavamo na delavskem svetu. O odločitvah obveščamo tudi vise ostale sodelavce. Zastavljeni petletni plan bomo realizirali, če bomo delali, kot smo si zapisali v program.
Jože CENCELJ — delavec na stružnici
Kaj naj rečem o delu, ki ga opravljam? Rad ga imam in
KS PLANINA
Reportažo pripravila: Tefcst — Drago Slakan Fotografije — Franc Škoberne
opravljal ga bom, dokler bom tu potreben in dokler bo to zahtevala organizacija dela v proizvodnji. Pazim, da je odpadkov čim manj, saj pri tem stroju lahko marsikaj prištedkn. V kolektivu je čutiti premajhno aktivnost sindikata. Sicer pa je
neko mrtvilo sindikata na vseh področjih.
Želim, da bi vsi Skupaj čim-boljše realizirali postavljene programe.
Zahvaljujemo se sodelavcem za topel sprejem v Tajfunu in spodbubdne besede, da naj še kaj pridamo.
Zdravstveni dom
Stomatolog Milan PERHOČ
Nova zdravstvena postaja na Planini je velikega pomena. Lepo urejeni in sodobno opremljeni prostori dajejo videz, da je dom še nov in zdravstveni delavci so prijazni. Pacienti prihajajo od vsepovsod, tudi iz Sevnice. Stopimo v zobozdravstveno ordinacijo. Stomatolog Milan Perhoč je prišel na Planino iz Zagreba. Stanuje v Šentjurju in prav nič ga ne ovira, če se dnevno vozi na delo. Z delom je zadovoljen in pacienti imajo za Milana vedno pohvalne besede. Tudi asistenka Mihaela Kolar je to potrdila. Dnevno pride na vrsto okoli 20 pacientov. Za delo enega zobozdravnika je to kar dovolj.
Vodja zdravstvenega doma, Janez Šmid, je pojasnil, da problemov v zvezi z delom nima. Dobro so povezani z matično enoto v Šentjurju. Dela nikdar ne zmanjka. O tam smo se prepričali, saj so ga na hodniku že čakali pacienti. Razvoj kraja bo v naslednjih letih zahteval še dodatno moč v zdravstvu.
Vsako leto sodelujejo tudi z MDA. Pri pacientih smo izvedeli, da so zelo zadovoljni z uslugami, ki jih nudijo v zdravstvenem domu na Planini.
Vedno večje potrebe po administrativnih opravilih niso tudi tu najbolj priljubljone. To jih ovira pri delu in na ta način se onemogoča normalno delo, ki pa se v zdravstvu kaže na poseben način.
Na tem področju bo čez čas prišlo nekaj sprememb, ki bodo ublažile administrativna o-pravila.
Zdravnik Janez ŠMID
Otroški vrtec
Za nekaj minut sva se oglasila še v otroškem vrtcu. Otroci so naju sprejeli s pesmijo. Tovarišica Berta Škoberne — vodja oddelka, pa nama je povedala naslednje:
»V vidcu imamo trenutno 22 otrok. V mali šoli pa jih je 34. Za dve vzgojiteljici in varuhinjo je kar precej dela. V vrtcu se
otroci prijetno počutijo. Manjka nam samo še igrišče, ki bi ga nujno potrebovali, saj prihajajo toplejši dnevi in zunaj je mnogo prijetneje kot pa v zaprtih prOiStorih. Težava je tudi v tam, ker laži vrtec na neprimernem mestu.« Kot nam je tovarišica Berta povedala, so starši zelo zadovoljni z vrtcem.
N 3jsodobnejši obrat v Jugoslaviji
V Krajevni skupnosit Planina, v zaselku Visoče, imajo veliko sodobno kmetijsko posestvo. Obrat je sestavni del Kmetijskega kombinata Šentjur in je tudi sestavni del temeljne organizacije združenega dela — Lastna proizvodnja. V tem obratu je zaposlenih 16 delavcev. Ta obrat je med največjimi v SR Sloveniji in tudi v jugoslovanskem merilu spada med tiste, ki ima izredno visoke proizvodne dosežke. To posestvo se je razvilo že v letu 1961, ko je nastal Kmetijski kombinat Šentjur. Hlevi so obstajali že prej, v letu 1976 pa so začeli z gradnjo dveh najsodobnejših hlevov za pitance. Sedaj je v vsakem hlevu že po 350 pitancev. V starih hlevih so še krave, telice in telički, tako da je povprečno število živine letno okoli 1000 glav.
Dejavnost obrata v Visočah je izredao pomembna. Letno zapusti hleve 700 pitancev. V povprečju vsaik tehta okoli 550 kg. Glede na dnevne potrebe hrane je zato takšna proizvodnja iz-rdnega pomena. Velikega pomena je tudi oddaja mleka Mlekar-
ni v Celju. Letno oddajo tudi po 300.000 litrov mleka.
Da obrat na Visočah dosega lepe uspehe in rezultate v proizvodnji in prodaji, je zasluga vseh, ki skrbijo za razvoj kmetijstva v občini Šentjur.
Vodja obrata Jože MLAKAR
Skupna delovna zmaga
Budni nad cestami
V soboto, 25. aprila, je bilo poleg svečanosti ob prihodu štafete mladosti in praznovanju 40-letnice ustanovitve OF ter praznika dela 1. maja, v Gorici pri Slivnici še posebej slovesno, saj je bila dosežena skupna delovna zmaga, rezultat naporov in skupnih interesov KS, SO in Auree iz Celja. Odprli smo obrat Auree.
Začelo se je 8. julija 1954. leta. Po sklepu takratnega Mestnega ljudskega odbora se je ustanovilo gospodarsko podjetje z imenom AUREA, s sedežem v Celju, Stanetova ul. 22. Aurea je pričela s proizvodnjo v oktobru istega leta, s komaj 12 zaposlenimi. Prvi izdelki Auree so bili s področja bižuterije, izdelani iz aluminijeve žice, brez površinske obdelave. S pridobitvijo elufcsimice je bilo mogoče bižuterijo dekorativno obdelati in dvigniti njeno kvaliteto. Razvojna pot Auree je bila trnova. Za njen razvoj so značilna leta od 1959 do 1969. Nastala je potreba po iskanju primernega proizvodnega programa, tako da v tem obdobju zasledimo več različnih proizvodov:	manšetni
gumbi, rezbarsko orodje za tehnični pouk, lestenci, namizne luči.
Nova proizvodna usmeritev je bila začrtana z močnim poudarkom na proizvodnji značlk in srebrnih kontaktov za elektroindustrijo. Vzporedno so tekla tudi kooperacijska dela za večja industrijska podjetja. Izdelovali so skodelice za hladilnike Gorenje, gasilske spojke za Tomosove črpalke in motorje, ohišja za oljne gorilce itd.
Obrat v Gorici pri Slivnici
Vzporedno z razširitvijo proizvodnje in rastjo zaposlenih je delovni prostor postal pretesen, delovni pogoji slabi. Začeli so razmišljati o novem poslovno-proizvodnem objektu. Zamisel o novih prostorih je bila realizirana 1975. leta. Dobili so boljše pogoje za hitrejši razvoj. Za povečano proizvodnjo, za primerno kvaliteto ter da bi bili na tržišču konkurenčni, so morali v Aureji vse usluge in posamezne faze dela prenesti v lastno proizvodnjo. Organizirali so oddelek za oblikovanje, povečali kapaciteto graviranja in izdelavo orodij, uvedli tehnologijo za iz-
delavo zahtevnejših značk, jedkanja šablonov in plaket.
V Aureji so dali poseben poudarek značkarstvu. Dosegajo tolikšno stopnjo kvalitete, da zadovoljijo najzahtevnejše kupce, tudi tiste, ki so doslej značke uvažali. Po obsegu in kvaliteti proizvodnje značk se med dvajisetimi proizvajalci družbenega sektorja v Jugoslaviji uvršča na odllično drugo mesto.
Veliko zaslug za nov obrat — Drago KOSABER
V naslednjem srednjeročnem obdobju nameravajo razširiti proizvodnjo značk, športni program, proizvodnjo plaket in medalj ter uvesti nov program proizvodnjo pokalov in kovinsko galanterijo. Velikokrat smo se prepričali o delu in kvaliteti proizvodnje Auree. .Zato smo v naši občini veseli, da imamo njen obrat.
Pobudo za naložbo in preureditev objekta v Gorici pri Slivnici v proizvodni obrat sta dali KS in SO Šentjur, ko sta ponudili zgradbo in zemljišče z brezplačnim prenosom lastništva. Zaradi zanimive lokacije in širše družbene zainteresiranosti za investiranje na manj razvitem področju, so se v Aureji za incesti j o odločili. Z gradbenimi deli — adaptacijo so pričeli v juniju 1980. Gradbena dela na objektu so zaključena. Za praznik dela je bil obrat odprt. Redna proizvodnja bo stekla junija letos. Do takrat bodo v obratu montirali opremo. Priučili bodo nove sodelavce ter odpravljali razne težave v okviru poizkusne proizvodnje.
Proizvodnja, ki se bo izvajala v obratu v Gorici, bo razdeljena na dva glavna programa:
—	izdelovanje pokalov,
—	otroški program — kovinske zložljive posteljice, gugalnice, otroški stolčki in vozički.
Iz finančne konstrukcije je razvidno, da je predvidena celotna vrednost investicije
17.800.000	din. Med adaptacijskim delom je bilo ugotovljeno, da je objekt v slabšem stanju, kot se je predvidevalo, tako da se je skupna investicijska vrednost povečala za dodatnih
1.500.000	din in znaša 19.300.000 din ali 8 % nad predvideno prvotno vrednostjo.
Za realizacijo vsega Aurea prispeva 50 % in vrednost dodatnih del v vrednosti 10.800.000 din ter Ljubljanska banka 50 % predračunske vrednosti, in sicer
8.505.000	din.
Aureji želimo veliko delovnih uspehov.
Goe e Kalajdžiski
Samo triindvajset delavcev je zaposlenih v Cestni bazi v Šentjurju. Naloge teh delavcev so odgovorne. Pozimi morajo stalno kontrolirati stanje na cestah, veliko nevšečnosti jim povzročata sneg in led. Vedno pa skrbno krpajo poškodovane dele cestišč, odvodnjavajo ter urejajo bankine in brežine.
»Največ težav imamo s plazovi na odcepu Jezerce in v Žegru, stalna popravila izvajamo tudi na odcepu Loka — Volčja jama«, pravi vodja cestne baze tovariš Stanko FELDIN.
Cestna baza razpolaga s svojo mehanizacijo in z lepo urejeno posl0'vncHvzdrževalno zgradbo. V prihodnosti želijo postaviti še skladišče za vzdrževalni material.
Kljub velikim željam kraja nov, želijo delavci ustreči vsem. Večkrat se zgodi, da se odpre toliko delovišč, kolikor je de-
V soboto, 11. aprila, je bilo na Planini občinsko tekmovanje učencev 7. in 8. razredov s področja LO in DS.
Osnovna šola Planina je bila nosilec in organizator tega zaključka in preverjanja znanja. Kar 15 ekip iz petih osnovnih šol je svoje znanje preverjalo v streljanju z zračno puško. V okviru orientacijskega pohoda pa so morali določiti še azimut in na določenih točkah so opravili še preizkus znanja iz teme NOB in pomen LO in DS.
Pod strokovnim vodstvom Zdravstvenega osebja so učenci ob zaključku zahtevne poti morali izvesti še naloge iz prve pomoči. V okviru tega tekmovanja je prvo mesto osvojila III. ekipa osnovne šole Šentjur, druga je bila ekipa I osnovne šole Planina in tretja I. ékipa osnovne šole Šentjur.
Z izjemno prizadevnostjo domačinov je usposabljanje zelo dobro potekalo in s pomočjo
Lovski dom
Člani Lovske družine v Šentjurju so pred nekaj leti zgradili lovski dom. Veliko napora, samoodpovodavanja in delovnih akcij je bilo potrebnih za postavitev doma, ki je bil v ponos lovcem, danes pa je, kot vse kaže, v breme celotni skupnosti. Treba je poudariti, da dom ni služili samo članom Lovske družine. Posluževali so se ga tudi drugi za seminarje, predavanja, srečanja in takemu namenu služi še danes. Pred leti je bila na cesti do doma narejena celo asfaltna prevleka. Na domu so o-pravili manjša popravila. Žal pa
lavcev. Delavci radi delajo tudi v dežju, če so krajani z njihovim delom zadovoljni.
Vodja cestne baze — Stanko FELDIN
mentorjev vseh ekip v celoti uspelo. Glede na to, da je to področje izredno pomembno in da se v zadnjih letih prenaša tudi na najmlajše, bi bilo prav, če bi zahtevnostim usposabljanja prisostvovali tudi kadri iz občine.
Svojo strokovno pomoč so ob tem tekmovanju nudili le Zdravstveni dom Šentjur in Planina ter predstavniki nekaterih strelskih družin. Nikogar pa ni bilo s strani občinskega štaba TO ter drugih, ki bi po strokovni plati bili dolžni usposabljati tudi mlade ljudi.
Kljub temu da je strokovna pomoč zatajila, se moramo zahvaliti predvsem vsem tistim, ki so s svojo prisotnostjo zagotovili normalen potek tekmovanja. Ekipama iz osnovne šole Šentjur pa želimo, da bi dosegli dobre rezultate na medobčinskem tekmovanju.
Drago Slakan
kako naprej?
lahko ugotavljamo, da je vse premalo gostov, ki bi lahko u-pravičevali nadaljnji obstoj. Potrebno bo nekaj spremeniti, ali v gostinskem pogledu ali pa bo potrebno na lovskem domu uredili prostore v povsem druge namene.
S tem vprašanjem se obračamo na člane lovske družine v Šentjurju. Želimo, da nam sami povedo, kaj mislijo o svojem domu, o možni sanaciji. Prepričani smo, da bomo z njihove strani bolj celovito prikazali problematiko tega doma v Šentjurju.
Usposabljanje učencev iz L0 in DS uspelo
Skupnost za cene
Kaj veš o prometu?
Pogovor s predsednikom skupnosti za cene v občini Šentjur, tovarišem Stankom Zupancem.
V zadnjem obdobju je vse več zanimanja za vprašanje rasti cen. Občani so o rasti cen informirani preko sredstev javnega obveščanja (TV, radio itd.). Tovarišu Stanlku Zupancu smo zastavili nekaj vprašanj.
Kako je s skupnostjo za cene v občini?
»Skupnost za cene v občini je formalno že nekaj časa ustanovljena, vendar še ne dela.«
Kdaj pa bo začela z delom?
»Z delom bo pričela v kratkem. Na prvi seji bo sprejela program della.«
Kaj bo Obravnavala skupnost v naši občini in kalkšne naloge bo imela?
»Obravnavala bo vsa vprašanja ki so vezana na rast cen, ki so v pristojnosti naše občine. Skupnost bo spremljala, kako bodo naraščale cene artiklov, ki so v občinski pristojnosti. Skrbeti bo morala, da bodo cene izdelkov naraščale v skladu z dogovorjenimi normami v občini.«
Ali bodo naši delovni ljudje in občani imeli možnost vpliva-
ti na rast cen posameznih proizvodov?
»Naši občani in delovni ljudje bodo preko svojih delegatov in drugih načinov neposredno vplivali na cene, saj jim je zagotovljena udeležba v vseh organih, kjer se odloča o višini cen posameznih izdelkov.«
Kakšna je pri tem vloga potrošniških svetov?
»Potrošniški sveti so v nekaterih sredinah premalo aktivni, mislim pa, da bodo morali v prihodnje odločneje uresničevati naloge, ki hi jih že zdavnaj morali. Pri tem pa bodo morali tudi pravočasno opozarjati na nepravilnosti, ki se pojavljajo ob določenih časovnih razdobjih v zvezi s preskrbo posameznih proizvodov.«
Glede na to, da ta skupnost pri nas še ni zaživela, ne moremo govoriti o nekaterih bistvenih problemih delovanja te pomembne Skupnosti.
Želimo, da bi ta skupnost čimprej začella z delom in da bi o svojem delu tudi sproti obveščala vse Občane — potrošnike. Tako bo tudi manj nezadovoljstva.
Drago Slakan
RD „Voglajna“ - pobudnik za čisto in zdravo okolje
Ribišika družina »Voglajna« je bila ustanovljena 1955. leta in združuje 270 ribičev ter pokriva prostor treh občin: Celja, Šentjurja in Šmarja pri Jelšah. Upravlja s 54 vodotoki in skupaj s Slivniškim jezerom 105 ha ribolovne površine.
Poleg ribolova, vzreje ribjega pomladka in vzgoje ribičev, družina aktivno skrbi tudi za zdravo in čisto okolje. Organizira akcije za čisto okolje okrog Slivniškega jezera. V sodelovanju z 00 ZSMS Šentjur — okolica skrbi in urejuje okolje vodotoka Voglajne.
Vsi člani RD »Voglajna« se borijo za ohranjanje okolja. Industrija je velik onesnaževalec okolja. Sleherni človek mora vedeti in ne samo ribič, da se borimo za zdravo in čisto okolje.
Industrija ne upošteva 15. člena zakona o sladkovodnem ribištvu, ne gradi čistilnih naprav, spušča odpadne vode direktno v vodotoke. Old leta 1955 je Voglajna in Slomščica preživela 17 hudih zastrupitev rib, s čimer je bilia družba kot celota močno oškodovana.
Drug velik onesnaževalec so vodnogospodarski posegi {regulacijska dela), kjer naročnik in izvajalec ne upoštevata citiranega zakona tako da bi ob vsakem posegu v vodne struge omogočila in zagotovila obstoj ter razvoj ribjega življa. O tem nam govori podatek izvršenih regulacijskih del na Pešnici in šentviškem potoku. Tu ni bilo vgrajenih pragov drže, jekov in drugega, kar bi omogočilo pogoje za nemoten razvoj vodnega bogastva. Ugotovljeno 'je, da v o-
menjenih reguliranih vodotokih ni več življenja.
Poleg onesnaževalcev voda in okolja ima RD Voglajna probleme tudi s krivolovom. Zadnje čase ta narašča. Družina se bori z vsemi silami zoper to, povečala je čuvajska služba, nenehno apelira na občane, da naj tega ne počenjajo. Za reševanje tega problema se ribiška družina zahvaljuje za sodelovanje Postaji milice iz Šentjurja. Družina viseh teh problemov ne more reševati sama, pomagati mora vsa družba. Vsi živimo v istem okolju, zato se moramo vsi boriti za njegovo ohranitev.
Ribiška družina Voglajna je dala v prodajo dnevne ribolov-nice. Občani jih lahko kupijo na naslednjih mestih vsak dan:
—	železarna Štore — glavna vratarnica (za Voglajno in Slivniško jezero),
—	Gostišče Gologranc, Prožin-ska vas (za Voglajno in Slivniško jezero),
—	Gostilna Hvalec, Črnolica (za Slivniško jezero),
—	Ignac Holcinger, Rakitovec, Gorica pri Slivnici (za Slivniško jezero),
—	Milan Kokošar, Gorica 60 (za Voglajno in Slivniško Jezero),
—	Martin Gajšek, Železniška postaja Ponikva (za Voglajno Slivniško jezero),
—	Franc Kolar, Železniška postaja Grobelno (za Voglajno in Slivniško jezero).
Voglajna je za ribolov odprta vse leto, Slivniško jezero pa od 1. aprila ido 31. oktobra.
Goce Kalajdžiski
V soboto, 25. aprila, je bilo občinsko tekmovanje »Kaj veš o promeltu«. Tekmovanje je bilo v Šentjurju v organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in v sodelovanju s Postajo milice Šentjur ter pod poikroviteljistvom Občinskega sindikalnega sveta. Udeležile so se ga ékipe iz vseh osnovnih šol, razvrščene v dve kategoriji — nižja in višja stopnja. Ekipe
kovni, literarni in tehnični izdelki, tematško povezani s cestnim prometom.
V	nižji kategoriji so zmagali:
1.	Konrad Iztok, OŠ Dramlje
2.	Ogrizek Julij, OŠ Šentjur
3.	Jovan Petra, OŠ Slivnica.
V	višji kategoriji so zmagali: 1. Jože Mauer, OŠ Šentjur, ki
je zastopal našo občino na republiškem tekmovanju v Postojni.
Občinski
so bile izbrane po predhodnih šolskih tekmovanjih in v visaki ekipi so bili po štirje tekmovalci.
Višja kategorija tekmovalcev je tekmovala v testiranju prometnih predpisov, v spretnostni vožnji na poligonu in v ocenjevalni vožnji po ulicah Šentjurja. Nižja stopnja je tekmovala v testiranju. Na občinskem tekmovanju so bili izbrani tudi li-
prvaki
2.	Krameršelk Vili, OŠ Dramlje
3.	Lesnika Aleš, OŠ Šentjur.
Za uspešno izvedbo tekmovanja se zahvaljujemo še AMD Šlander in ZŠAM Celje, ki so podarili tudi pokale najboljšim ekipam in posameznikom.
Rezultati za najboljše likovne, literarne in tehnične izdelke bodo objavljeni na razstavi le-iteh v OŠ Šentjur ob praznovanju dneva mladosti — 25. maju.
AUREA CELJE
Kersnikova 17
izdelujemo vse vrste kovinske galanterije — značke, embleme, plakete — srebrne kontakte — pokale — galvanske storitve
Iz novega programa izdelujemo otroške postelje dim. 110 x 60 x 80 cm.
Se priporočamo!
Šentjurski portreti
SOKRATOV je vedno manj
Prvič sem ga srečal že pred leti, na Rozaliji, kamor sem hodil na sprehode. Sončen pomladni dan je bil. Zapletla sva se v pogovor. Nisem vedel, kdo je. Nekaj dni pozneje, ko sem ga obiskal v Lokarjah, kjer živi z ženo, mi je povedal zgodbo svojega življenja, ki bi napolnila knjigo. To je zgodba učitelja na podeželju. »Za učiteljski poklic sem se odločil zaradi žene«, je rekel. »Učila sva v Dramljah, v L.ucečni, na Blagovni in nazadnje v Šentjurju. Med vojno internacija na Hrvaškem, delo za partizane na kmetih. Bili so težki, a lepi časi, ko je človek s tabo delil košček kruha.« Malo se je zamislil in jnato rekel: »Je ni tehnologije, ki bi lahko ustvarila kruh.« Začela sva se pogovarjati o današnjih tehnoloških časih. »Morali bi vedeti«, je re-rekel, »kaj je narava in kaj tehnologija, iki bi smela biti samo sredstvo za lažji in bolj človeški obstoj, ne pa, kaj vem, božanstvo. Poglejte tole cvetko. Katera sodobna ali bodoča tehnologija jo lahko ustvari? Seveda, treba je poskrbeti tudi za tisto, čemur pravimo sredstva. Sredstva bi morala biti vedno samo sredstva za olajšanje življenja, odnosno med ljudmi. Drugega smisla ni. Večkrat pozabimo, da je lahko samo to smiselno, pogosto vse do trenutka, ko se čutimo šibke in izpostavljene. Takrat, bi rekel, spregledamo. Dragocenost' življenja, nepovrnljivost dragocenega trenutka. Velikokrat, v najtežjih urah, sem pomislil, kako preprosto, kako zlahka dosegljivo bi bilo polno, s smislom nasičeno življenje. Če bi si lahko drug drugemu dopovedali, da ima samo sožitje smisel. Delo za drugega, zanimanje zanj, za vse živo, kar se giblje po tej naši čudežni Zemlji. Pa smo prepogosto slepi; vidimo vrednote, smisel in cilj v predmetih, ki bi smeli biti samo sredstva. Človek je obvladal naravo, samega sebe še ni. Še kar naprej se
igra s svetom in s sabo. Igro nadvladja in uničevanja. In noče videti, da to ne vodi nikamor. Seveda vse to vemo, pišemo o tem in govorimo, svet pa se medtem oborožuje. Kdo je sploh lahko dandanes še močnejši? Supersile razpolagajo z razdiralno energijo, ki bi z njo lahko desetkrat, dvajsetkrat mučili svet. Rekordno na misel: že danes lahko desetkrat uniči-
Martin URLEB, učitelj v pokoju
iro svet, razdiralne energije pa še kar naprej kopičimo. Kakor da bi že enkratno uničenje ne bilo desetkrat preveč. Ne vem, kako bi temu rekel. Slepota? Da, in Sokratov je vedno manj. Poznate znamenito anekdoto o tem velikem možu? Malo, preden je moral popiti strup v skladu z obsodbo atenskih oblasti, se je učil nove pesmi. Prijatelj ga vpraša: »Kako da se ravno zdaj učiš pesmi?« »Kdaj se je pa naj?« mu je odvrnil. In je imel seveda prav. Kdaj se naj učimo, če ne takrat, ko smo tu?«
Borivoj Wudler
iSkupnik 50
Dne 18. aprila 1981 sta praznovala zlato poroko Jože GRAČ-NAR, rojen 18. 2. 1908 in Terezija, rojena 19. 9. 1912, iz Paridola št. 5.
25. aprila 1981 pa sta praznovala zlato poroko Alojzij KOŠAK, rojen 15. 6. 1908 in Ana rojena 3. 7. 1911, iz Čmolice št. 34.
Ob njihovem visokem jubileju iskreno čestitamo!
Uredništvo
■ Šentjurski kolesarski dan
Komisija za množični šport pri ZTKO Šentjur organizira v okviru prireditev ob dnevu mladosti in ob krajevnem prazniku KS Šentjur in KS Šentjur okolica dne 24. maja 1981 množično rekreativno kolesarsko prireditev.
Do 8. ure se bomo vsi, ki .imamo kolesa in radi kolesarimo ali pa bomo morda šele začeli kolesariti, zbiali pred blagovnico Merx v Šentjurju. Med tem, ko se bomo vpisovali v seznam udeležencev in se seznanili z navodili, nas bo zabaval ansambel Vinka Cverleta. Po kratki spodbudni uvodni besedi bodo miličniki in redarji popeljali kolesarsko kolono preko Sel in Ljubečne na Bovše in v Dramlje. V Dramljah nas bodo tamkajšnji mladinci in trgovsko podjetje Merx pogostili z malico. Hkrati bo tu tudi kontrolna postaja, kjer boste dali potrditi vaše kolesarske kartončke. Po krajšem odmoru se bomo zapodili nazaj proti Sfe-lam. Družine z manjšimi otroki in bolj upehani ne boste spreminjali smeri. Vaša kolesa bodo kar sama zdrvela proti Šentjurju. Bolj vešče in čvrste kolesarje vabimo, da v Selah zavijete levo proti Ponikvi ter preko Šent-^ vida pripeljete v Šentjur in tako v celoti premagate progo šentjurskega kolesarskega maratona. Na cilju, ki bo na istem mestu kot štart, vas bo pričakala godba, organiztorji pa vam bodo s stiskom roke čestitali za dosežen uspeh in vam podelili značko šentjurskega kolesarskega dneva (maratona). Najstarejši in najmlajši udeleženci ter nekateri srečniki, ki jih bo izbral žreb, boste nagrajeni z darili, ki so jih prispevale šentjur-
Na progi bomo poskrbeli za prvo zdravniško in tehnično pomoč. Vsi ske delovne organizacije.
kolesarji so dolžni upoštevati navodila redarjev in miličnikov ter seveda tudi voziti po cestnoprometnih predpisih in skrbeti za svojo varnost. Nedisciplinirane udeležence bomo izločili. Otroci, ki še nimajo kolesarskega izpita lahko vozijo le v spremstvu odraslih.
Vsem skupinam, ki bodo predstavljale delovne organizacije, krajevne skupnosti, mladinske aktive in podobno, priporočamo enotna ekipna obeležja, enake majice, kape, napise, skratka vse, kar bo primerno popestrilo našo kolesarsko kolono.
Obrtno združenje Šentjur, ki je pokrovitelj te akcije, vabi vse občanke in občane Šentjurja, pionirje in mladince, da preizkusite svoje moči 24. 5. 1981 na prireditvi šentjurskega kolesarskega dneva!
Će bo v nedeljo, 24. 5. 1981 deževalo, bomo prireditev prestavili na prvo naslednjo lepo nedeljo.
Franc Kovač
mer/
SOZD MERX — TOZD PRODAJA ŠENTJUR BLAGOVNICA ŠENTJUR
DARILNI KUPON
ZA BREZPLAČNO SKODELICO KAVE
Ob nakupu, oziroma ogledu naše blagovnice vam bomo brezplačno postregli s skodelico kave v našem bifeju, če boste predložili ta kupon!
Se priporočamo za nakup!
UTRIP
KRM
PRI
TREBČI*
UTRIP
NIZ.D»
Z.EHSM
PO&rftiTi
DRtnun'
vniiai
ÜTOWItAm
Kflna
Nnpuiicj pri
SLIVNIÜ
rlTir.
UJKQ
MESTO NIK K0O.O8.
Z1ENSKD
IIRE
MRiSI
snno&L jog.uk,
2DRU1.
PRnib.
RETUE..
Mn SR
V03ŽKR
UTRIP
um#L.
z.nime.u
SnSTTM
OKRDS
TOvRftNR
tmi
TTOM»
ZRLOST
RFRliun
llVRL
Z. IME
RNTIFRŽ
FftONTR
2ÌNR
LETDLC
ITD L.
MnrrNn
IRUiaR
LJUBU.
MOSRO
IME
SELOMSKI
ÜEL
MSKn
im
UTRIP
f*n«*T0r ^
(SPsart! ij
TU3£
no SKD h*ie
STtARUČr
UTRIP
KROJ«
6osm
TUONWP
TU3E
IME.
ERESICI
ENI^H
NIKEL3
UR
jiTnulj
PRITRDI
TE.NIIKI
KLUB
TOt
NEPON0
VLJNQ5I
MRČES
(množ.1)
KISIK
simi
LOLO
BRI&IM
UTRIP
B11MUT
BROS.
KRMEN
ITOLO,
SOCIRl.
S8RN.
Gopn
v Švici
SPLIT
Čistilno
sredstv.
pzRRipa
BSBlaUM.
UTRIP
VRR.
MESTO
REK H
^PRNUI
NIIROD Repu a.
NEKDONJ
TE.&NIK
HRV. SIM QLEtinL
PLBtKI
umrtL
OTOK NIK DOK1VI
DUTOn DIN. MEKČIg.
Dvn SOPTOB
UMERIM
RlNR
Don
PRim,
int
OURP,
lURg
iTfXa.llD
MLPUM
nnol p\oŠu.c int.
kRET
QRQme
PlN^RH
Luun
ELfcKTft
OD3ETV
N1K
0N71KWP
STENA
»
ftoJLCS
MURSUP LPT1 N. SotbOTr VE1NIU
FS5tT
VETRMt
ZVITKI
TRPIRTR
rmujf
OBVEZ.
Piončn
PRISL
UTRIP
Podlem.
ÌELE.LN,
KRVNIK
te „
laaimaii
'NftSPUOT.'
iftuu
RLUniN.
EKON&
m»
PUR
SlKOßCF
VZKLIK
PCNK
ŠINIT
PRITR-
DlLNICn
O&RfcO,
OPRnvn
TUJE
f&tisitc
IME
KRM
NM
PRIMOR
krro
Nn
PRIM.
3 til u
zzai
ZMES
punir
Film iorolec RyriNO
SLONOV
ĆEKRN
KRPO
NE
UTRIP
DUŠIK
UTRIP
Bin/jr
llVRL
SnnoB,
iPJtrm
BORDO.
ZENSKO IME
ŠTE.NR
DUŠIK
OBDOtUI
TERIIlTlf
ITOLO.
RTV,
TEKITi.
V
grma
VEZNIK
0OD
OSUMK
PREWU.
Bntuo
sonoa.
UTRIP
POLHI«
ŽVEPLO
PRIPOV.
PEČNIK

POOR
vtww
IGRALEC
L^UBH
INDUS
meri
UTRIP
RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1980/81
1. ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV
Za osnovno štipendijo iz združenih sredstev se lahko prijavi prosilec, ki je v OZD, DS in SIS zaprosil za kadrovsko štipendijo in mu le-ta ni bila odobrena, kar bo dokazal z najmanj tremi negativnimi odgovori, za socialno razliko pa lahko zaprosi vsak. Do štipendije iz združenih sredstev pa niso upravičeni tisti prosilci, katerih dohodek na družinskega člana iz preteklega leta vključno z otroškim dodatkom presega 4.822,00 dinarjev.
Pri dodelitvi štipendije bodo imeli prednost prosilci, ki se bodo odločili za šolanje v eni od naslednjih usmeritev:
KMETIJSTVO (za vse poklice na vseh stopnjah)
ŽIVILSKA (za poklice: klavničar, predelovalec mesa, mesar — prodajalec) KOVINSKO PREDELOVALNA (za vsfe poklice na vseh stopnjah, predvsem za poklice širokega profila)
GRADBENA (za vse poklice širokega profila)
LESARSKA (za vse poklice, predvsem pa za širok profil in profil tehnik) EKONOMSKA (poslovna in finančna dejavnost — višja in visoka stopnja) GOSTINSTVO IN TURIZEM (za poklica: kuhar, natakar)
DRUŽBOSLOVNA (za poklice:	višji u-
pravni delavec, pravnik, dipl. pravnik, dipl. novinar, dipl. organizator dela) NARAVOSLOVNO-MATEMATICNA (za poklica: inženir matematike, inženir fizike)
OSEBNE STORITVE (za poklica: krojač, šivilja)
—	prosilci iz družin, ki so v slabšem socialno-ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, zlasti pa tisti, ki izhajajo iz delavskih in kmečkih družin (mnenje o tem daje služba socialnega skrbstva v občini);
—	prosilci, katerih lastnosti omogočajo uspešno šolanje in uspešno delo na izbrani poklicni usmeritvi (mnenje o tem daje služba poklicnega usmerjanja in šole);
—	prosilci z boljšim učnim uspehom. Ostalim bo štipendija dodeljen v okviru razpoložljivih finančnih sredstev.
Vloga za štipendijo obsega:
—	nekolkovano prošnjo za štipendijo (obr. DZS 1,65)
—	potrdilo o vpisu v šolo oziroma šolanju (frekventacijsko potrdilo),
—	prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih,
—	potrdilo o dohodkih staršev oziroma skrbnika za preteklo koledarsko leto vsi dohodki iz delovnega razmerja, obrti, dohodki v podaljšanem delovnem času, pokojnina — odrezek za pokojnino decembra 1980, invalidnina, preživnina, otroški dodatek za vse upravičence v družini),
—	potrdilo o katastrskem dohodku za prosilci, ki prvič zaprosijo za štipendijo, za ostale pa le v primeru, če je prišlo do sprememb (nakup, prodaja zemljišča),
—	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja ga matični urad pri Skupščini občine),
—	najmanj tri izjave OZD in drugih štipenditorjev, da je kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena, oziroma potrdilo o podelitvi štipendij in višino podeljene štipendije ter kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji,
—	izjavo prosilca, da ne prejema^ kadrovske štipendije, če pa ta še ni dopolnil 18 let, jo podpišejo tudi starši ali skrbniki,
—	overovljeno potrdilo o bivanju v internatu oziroma pri zasebnem stanodajalcu, vozači pa potrdilo o višini mesečne vozovnice.
Vloge, ki jih bomo sprejemali od 15. avgusta do 15. septembra 1981, naj bodo popolne in izpolnjene čitljivo. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali!
Pred navedenim rokom in po njem vlog za štipendijo ne bomo obravnavali!
10 Kadrovsko interesne skupnosti
REŠITVE POŠLJITE DO 10. JUNIJA 1981 NA UREDNIŠTVO UTRIPA.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
L, DUŠAN LAH, ES, E, T, A, DREVO, CVETKA JERIN, R, ALFI, ANICA, ENA, ANO, VAR,
SOL, ANAPURNA, EVANS, NI, ONO, VINO, OŽAGAN, J, NG, BOR, RUSIJA, ARGENTINA, EDEN, KARLINA, NONET, ADA, KE, M, NS, RK, M, D, SREBRO, MAJ
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.500 izvodov.
Uredniški odbor: Član, ki nadomešča glav. in od. urednika: Hinko Pap; uredniki: G. Kalajdžiski — tehn. urednik, Jano Kogovšek — splošna problematika — mentor dopisnikov, Miha Močnik — aktualne zadeve s področja dela organizacije ZZB NOV — odmevi, Drago Slakan — delo KS in OZD, Franc Škoberne — delo KS in OZD — fotografije, Branko Vareško — rubrika za razvedrilo, Mira Pečar, Irena Rauter — lektorstvo. Naslov uredništva: Ul. Dušana Kvedra 2, tel. 741-371, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.