180 st. - 4. lčio. Naročnina za kraljevino SMS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2 — K V LfttbF^I, >,2. avgusta 1921» Uredništvo: i '‘''V3 u*'ca J/I- Telefon 360 ^ ;:va: e® "'i-. elefon 44 /račajo. JŽit‘ 2namk(> Zakon o zaifiti javne varnosti in reda sprelet. Predsednik naznaja, da je prejel poročilo zakonodajnega odseka o zakonu za zaščito varnosti in reda v državi. To poročilo se je razdelilo vsem poslancem. Nadalje sporoča, da je finančni minister poslal skupščini zakonski predlog o najetju državnega Posojila pet sto milijonov dinarjev. — Predlg se odkaže finančnemu odseku. Tajnik Janjič čita nato poročilo verifikacijskega odseka glede ostavk poslancev dr. Bogumila Vošnjaka iin Jurija Demetroviča. Na mesto prvega Pride v skupščino g. Štefan Dobnik, na mesto drugega pa pa g. J0Ca Ore-sčanin. Na mesto pokojnega ministra •Milorada Draškoviča pride kot poslanec v skupščino g. Tihomir Nežic od vetnik iz Gornjega Milanova Citaio se prošnje in pritožbe in zahteve po izročitvi nekaterih poslancev sodišču Nato povzame besedo kom„„ist Vlada Markovič In naznanja predsedniku, da izstopa iz komunistične stranke in iz komunističnega kluba. — Nato ?e določi dnevni red prihodnje seje in sc sklene; da se prihodnja seja narodne skupščine seetane v pondljek, i. avgusta popoldne ob 16. uri z dnevnim redom: Poročilo zakonodajnega, od- seka o načrtu zakona o zaščiti javne vrnosfi in redu v državi. Seja se konča ob 19. Beograd, 1. avg. (Izv.) Na današnji-seji narodne skupščine je bil sprejet zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Od 244 navzočih poslancev jih je glasovalo za sprejetje zakona 190, proti sprejetju pa 54 poslancev. Beograd, 1. avg. Seja parlamenta ho najbrže odgodena do četrtka, ko pride v Beograd večje število poslancev. Viadne stranke nastopijo pri volitvah z enotno listo. w5.?sl?sv« vrai mi- razoravliai^ , J0’ na kateri se je kj so zact ° uPn* vlogi vseh strank volitvah °^ane v v*adi g- Pašiča, pri munTstL? P°P°^tev 58 bivših kose st! h mandatov- Vsi ministri so demni ^ l- V tem’ moraj° radikalci, acmokraf, jugoslovenska musliman- efn* r^anizacija in slovenska samotna kmetska stranka izdati skupno te volitve- Vladni predlog bo v k]ubih sprejet. Nato je mi- nistrski svet reševal tekoče posle. — Sprejet je predlog ministra za zunanje stvari o povišanju orožniških plač. —■ Odobrili so se krediti ministrstva za finance ter za šume in rude. Podpisan je tudi manjši ukaz o premoženju uradnikov v posameznih ministrstvih. Razpravljali so tudi o tem, da bi se čimprej izvedel zakon o zaščiti države, ki ga bo parlament najbrže sprejel še danest Jugoslovanske čete zapuste madžarsko ožemite. Budimpešta, 1. avgusta. »Uj no-fftedek« doznava iz ententnih krogov, a bo padla odločitev glede madžar-ega ozemlja, ki ga imajo zasedenega Jugoslovanke čete, še ta teden. Z ozi-, ni na izpraznitev bo razdeljeno zemlje v tri cone, ki se bodo izpraz-e e v treh etapah, najprej se iz- praznita komitata Sczolo in Tolna, mesto Daja.z okolico ter segedinski trikot, patem druga cona: Pečuh do Mohača,Selani in Šikles. Tretja cona bo segala do črte, ki je določena v trianonski pogodbi. Vse tri cone bodo izpraznjene v osmih dneh. Govor italijanskega zunani. ministra. l' av^‘ Muster 4^ zunanje Della Torretta je podal v senatu^ izjavo, v kateri je najprej poudarjal potrebo, da se, spoštujejo obveznosti, ki jih mirovne pogodbe nalagajo italijanski politiki. Toda Italija zahteva, da tudi sigpatarne- države spostujejo njene, pravice. V spornih vprašanjih bo Italija kazala veliko spravljivost. Zunanja politika Italije se mora v prvi vrst naslanjati na gospodarsko politiko, ker Italija potrebuje sirovin in tržišč za svoje proizvode. Ravnotežje v Sredozemskem morju se mora vzdrževati in za Italijo ugodne določbe pogodbe, ki so jih Sklenile tri velesile, se morajo izvesti. Iz; tega izvira potreba sporazumnega sodelovanja med zavezniki. — Kar se tiče Albanije, želi Italija, da bodi ta država neodvisna. Ta neodvisnost pa ne sme biti zgolj ugodna za druge, zja svobodo Albanije in za strategične interese Italije pa kvarna, ker bi se sicer albansko vprašanje moralo vnovič proučavati in siecr na podlagi italijanskih interesov, ki so jih priznali zavezniki. Glede Gornje Šlezije je dejal zunanji minister, da je treba počakati odločnitve vrhovnega sveta. Nato je minister govoril o razmerju do Jugo-s avije in izjavil, da morata rapallsko Pogodbo izvesti obe stranki. Anarhija in glad v Rusiji. Pariz, 1, avgusta. »Excelsior« objavlja članek o lakoti na Ruskem Izpod peresa Kerenskega, ki pravi, da je obsojen ruski narod na smrt, če se mu mednarodno ne pomore. Sedanja žetev v evropski Rusiji bo znašala 500 ali 600 milijonov pudov, do-cm je znašala žetev v istih krajih Prejšnja leta tri milijarde pudov. Iz strahu pred gladom skrivajo kmetje svoje zaloge žita, katere še imajo, da jih ne bilo treba izrččiti obsovra-zeni sovjetski upravi. Osebe, ki v Kremlju z obupom drže moč v svojih rokah, se boje kazni, katere pripravlja prevarano ljudstvo zanje. Unevi sovjetskega gospodstva so ♦teti. Pariz, 1. avgusta. Cez večino Ru-8"e je proglašeno obsedno stanje . Pariz, 1. avgusta. P0 poročilu tuske agencije znaša število onih, ki Umro vsak dan od gladu na Ruskem 15.000 do 20.000 oseb. Obenem z la- $e Poiavlja tudi kolera, ki se vsak dan bolj širi. , 1' aveusta. Kapitan parni- Ka »Hilda« Wagner, ki je dospel iz fetrograda, pripoveduje, da dela Petrograd vtis porušenega mesta. Sko-Jesene hiše in leseni tlak so prošnji in ga uporabili za kurjavo. London, 1. avgusta. Letijski zunanji mmster je izjavil, da vlada na Ruskem popolna anarhija. Sosednje države naj bi se pripravile na vse mogoče. i Moskva, 1. avgusta. Romunija transportira številne čete v Besarabijo. Za straženje železnic so bili sestavljeni častniški detachementi. Moskva, 1. avgusta. Kmetje iz Saratovske gubernije prodajo svoja polja in žetve pod ceno ter se izseljujejo. Vladni poziv roti kmete, naj ostanejo in naj skrbe za ozimino, ker je sedaj dana možnost, preskrbeti kmete s semeni. BIVŠI NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK HOČE V JUŽNO AMERIKO. D V/ashington, 1. avg. (Brezžično) vesti iz Pariza je zaprosil bivši Nemški prestolonaslednik holandsko vlado za dovoljenje, da bi smel zapustiti državo, ker se hoče naseliti v JuŽni Ameriki. TURŠKO - GRŠKA VOJNA. Pariz, 1. avgusta. Po mnenju 'J.°urnala« je verjetno, da bi turška ** grška zaprosili vrhovni svet, da bi posredoval v njenem sporu. Potrjuje celo, da bi se morda obe državi hkrati obrnili do vrhovnega sveta, naj 'bi se v tem primeru sevreška mirovna pogodba izpremenila. NEMŠKI ŽURNALISTI V CEIIO-SLOVA&KI. Beograd, 1. avgusta. Presbiro Poroča z Dunaja: Kakor javlja »Wiener Mittag,« je čehoslovaška vlada povabila nemške žurnaliste, da bi priredili poučno potovanje po češkoslovaški. ZBOLJŠANJE OROŽNIŠKIH PREJEMKOV. Beograd, 1. avg. Po več konferencah zastopnikov ministrstva za zunanje stvari, finančnega ministrstva in komande Vsega orožništva, se ie dovršila in ministrskemu svetu predložila v podpis uredba o zboljšanju orožniških prejemkov. Po tej uredbi se delijo orožniki po krajih službe v tri kategorije: Orožniki v Srbiji in Orni gori bodo dobivali mesečno dra-ginjsko doklado po pet sto dinarjev (dosedaj 355 dinarjev), v Dalmaciji štiristopetdeset dinarjev (dosedaj (tristo), v ostalih krajih pa štiri sto dinarjev (dosedaj tri sto..) Kot družinske doklade bodo dobivali orožniki v Srbiji in Crni. gori po pet dinarjev na dan, za ženg in za vsakega otroka, v drugih krajih pa po štiri dinarje brez ozira na to, ali.se nahaja rodbina v tistem kraju, kjer. oroinik služi ali ne. Plače^ orožnikov so .oftale iste ter se zvišajo po činu in p^ službenih letih. Te dm se je naročilo, blago za nove orožniške uniform,e;‘ orožniki bodo imeli poseben, zelo Jpraktičen kroj. POLITIČNO ZBOROVANJE V ZAGREBU. Zagreb, 1. avg-. Današnji »Hrvat« poroča, da je bila včeraj skupna konferenca zastopnikov. Narodnega kluba, Radiče vce v, Frankovcev in bosanske težačke sloge. Na zborovanju se je razpravljalo o razmerah v državi in se je izvolil poseben odsek, ki bo izdelal nafrt podlage za kooperacijo. »Jutarnji list« doznava, da so bile vse stranke pripravljene, priznati Radičevce za svoje reprezentante, katero vest pa »Hrvat« dementira. EKSPLOZIJA MUNICIJSKEGA SKLADIŠČA. Beograd, 1. avg. (ZNU) Na Metinem brdu pri, Kragujevcu je eksplodiralo skladiščne topniške municije. Preiskava je v teku. RAZMEJITEV':Y JADRANSKEM MORJU. Beograd, 1. avgusta. V zvezi z trgovinskimi pogajanji med našo državo in Italijo bo prihodnje dni komisija naših in italijanskih strokovnjakov proučila in pognala v vzhodnih vodah Jadranskega morja na licu mesta cono za skupni ribolov. Strokovnjaki so od obeh strani že določeni. 'ALBANSKO VPRAŠANJE. Pariz, 1. avg. Agence Havas poroča iz Londona, da bo vrhovni svet najbrže že 8. avg. rešil albansko vprašanje v zmislu stališča zaveznikov in z upoštevanjem Italijanskih interesov pod gotovimi garancijami. V splošnem se misli, da bo Francija podpirala stališče Anglije, da se spravijo v sklad stališča angleške, italijanske in francoske vlade. ZVEZA MED ALBANCI IN KEMALISTI. Beograd, 1. avgusta. Pred nekaterimi dnevi je poslanec Ali Klisura iz Antofogosto javil albanski skupščini v Tirani, da ima dokaze, da obstajajo zveze med nekaterimi albanskimi krogi in kemalisti. Smatrajoč, da take zveze kompromitirajo Albanijo, je predlagal, da se sprejme zakon, da se v vojsko ne smejo več sprejemati časniki in vojaki, ki so bili prej v turški službi. Skupščina je ta zakon sprejela. ZVEZA NARODOV. Beograd, 1. avgusta. Presbiro javlja iz Sofije: Dne 5. avg. bo prva seja letošnjega sestanka zveze narodov. Bolgarijo bo vsaj v začetku zastopal g. Statnholijski, potem pa ministra Todorov In Panarotov. Zadnji je imenovan za pooblaščenega zastopnika v WashIngtonu. CARINA V NEMŠKI AVSTRIJI. Beograd, 1. avgusta. Presbiro poroča z Dunaja: Uradni list avstrijske vlade je te dni objavil naredbo zveznega finančnega ministrstva glede povišanja carine za različno blago, za katero se mofa carina, ako se plača v bankovcih, dv, daljnega plačati v 130kratni nominalni vrednosti do-tične carinske postavke v zlatu. Državotvornost. I ^SBRF 3 Razširjajte -Jugoslavijo*. Politično ozračje v vsej naši državi je napeto do skrajnosti. Kdor se ne bavi s politiko, čuti samo nekak nemir, sliši negotove govorice in kombinira negotove zaključke. Oni pa, ki vidijo natančneje in vedo, kaj se godi za kulisami ministrstev v Beogradu, ti čakajo z bojaznijo v srcu, kaj prinesejo najbližji dnevi. Ves naš narod se loči v dve skupini. Prva, ki je hvalabogu v ogromni večini, stoji brezpogojno na stališču narodnega in državnega edinstva, druga pa, ki je v manjšini, odkrito in prikrito, direktno in indirektno deluje proti konsolidaciji naše države. v K prvi skupini spadajo brezdvomno mase našega .naroda brez razlike političnega naziranja in pripadnosti in brezdvomno tudi masa našega delavstva, ki se je pustila zapeljati po tujih agentih in domačih političnih pustolovcev in naivnih idealistov. O tem dejstvu ne bo dvomil nihče, ki pozna razmere med našim delavstvom in njegovo mišljenje, o tem veselem dejstvu ne bo niti za trenotek dvomil nihče, ki je to delavstvo hodil poučevat in mu cepit idejo našega narodnega in državnega edinstva. Vsakdo, ki naše delavstvo res pozna, pa naj si bo tudi v najbolj razupitih komunističnih centrih, ta ve, da tudi pri masah, ki so že daleč zapeljane na krivo pot nasilja, iskrena beseda vedno najde iskreno srce in globoko ljubezen do naroda in edinstvene Jugoslavije. .V To moramo predvsem povdariti sedaj, ko je politično ozračje temno In obeta nevihto. Strela naj ne ubija, kar je zdravega in naj radi umazane luščine ne uničuje zdravega jedra. K drugi skupini pa spadajo predvsem vsi oni, ki vsled svojega tujerodno-narodnostnega šovinizma nočejo priznati naše države in jim je bila tudi ko-munistična nasilna pot dobrodošlo sredstvo k razbitju države. Toda kot že rečeno, spadajo k tej skuptni le maloštevilni nejugoslovani, plačani agenti iz tujine in politični koristolovci. No, ti zadnji hitro odlagajo svoja častna mesta, ki so si jih priborili v stranki, katero so sami ustvarili po moskovskem vzorcu in katere pristaše so privedli na krivo pot nasilja in krvoprelitja, ki je končno kljub zaslepljenosti vladnih strank morala privesti do protinasilja v imenu državne samoobrane. Je pa v državi še tretja struja, ki ji sicer nočemo očitati direktne proti-državnosti, ki pa je državi in narodu s svojo zavestno slabo in koruptno po-, litiko morda škodovala več, kot struja odkritih protidržavnih elementov. Ta struja je pravzaprav šele omogočila razvoj komunizma in radičevstva in niti v sedanjih usodnih trenottdh ne odneha od svoje pogubonosne politike. V Sloveniji je to struja mladoliberalcev. Vode so kalne! In v kalnem se da včasih dobro ribariti in dobro — de-nuncirati. In glasilo naše mlajše »napredne«inteligence »Jutro« denuncira že cel teden v svojih uVdflhlh Tlankih narodno-socijalistično stranko, poslanca Brandnerja in naš list, kot protidržavne elemente. Niti v teh časih se pa ne najde v tem amoralnem glasilu kake besedice proti komunizmu in komunističnim hujskačem. Poslanec Brandner je v zavesti svojih dolžnosti šel poučevat trboveljsko delavstvo. Poslanec Brahdner je cepil zapeljanim delavskim masam v srce ljubezen do domovine in države ter^ skušal z uspehom spraviti zapeljance zopet na pravo pot. Zato so ga oni, ki nikdar niso še šli med delavstvo, oni, kise med delavstvo sploh ne upajo iti, proglasili za »komunista«in ga blatijo kot takega dan za dnem. Da bi odgovorili na njegovo z argumenti podprto izjavo, to tem amoralnim denuncijantom niti na misel ne pride. Lažejo mirno naprej v polni zavesti svoje laži. Vrše svoje državotvorno delo s tem, da poskušajo z denun-cijacijami uničiti poštenega narodnjaka, ki je toliko žrtvoval za ujedinjeno Jugoslavijo. In pri tem imajo ti ljudje še neverjetno drznost, da javno zahtevajo, naj narodno-sodjalistična stranka na njihove tendencijozne izmišljotine in laži desavuira poslanca Brandnerja. Mar mislijo, da so to voditelji kova voditeljev JDS ali komunistov, ki ob vsaki nevarnosti stisnejo rep med noge in se cedijo petolizstva? Bodo pač brzo prišli do prepričanja, da je NSS pripravljena za svoja načela pretrpeti ravno tako mirno teror od zgoraj, kot je morala vsled nesposobnosti vladnih strank dolgo časa trpeti vsled terorja od zdolaj. te včeraj smo na tem mestu opozarjali na resnično državotvornost. Iti med zapeljane mase, učiti jih, spreobračati in pripeljati jih na pravo pot — to je za nas državotvornost. V, z eksplozivnim razpoloženjem nasičenem državnem položaju iskati potom machijavelističnih metod strankarske koristi in ubijanje naj narodne j ših in najagilnejših delavcev le vsled strankarskega nasprotja—'tako izrabljanje je pač le indirektna podpora komunizma. Državotvornost pa za nas to ni. Stranka ni država! In če smo afirmirali zakon o zaščiti države se bomo z znano našo doslednostjo neizprosno borili proti vsakemu izrabljanju tega zakona v strankarske svrhe gotovih hiperpatrijotov. Avstrijski in šušteršici-janski časi se ne smejo zopet oživotvoriti v svobodni Jugoslaviji. Borili smo se in borimo se za narodno in državno edinstvo Jugoslavije in to edinstvo nam črta našo pot: Proti amoralnemu izkoriščanju države v korist voditeljev gotove klike. In vsa javnost je z nami!. POLJSKO - FRANCOSKA - ČE-HOSLCVAŠKA ZVEZA. Beograd, 1. avgusta. Presbiro poroča iz Varšave: Po vesteh iz Prage je bivši češkoslovaški poslanik v Rimu g. Borsky v listu »Narodni Politika« objavil članek, v katerem zastopa stališče poljsko - francoske -češkoslovaške zveze. Taka zveza bi štela 73 milijonov duš in bi tvorila protiutež proti Nemčiji. Borzna poročila. Zagreb, 1. avgusta. Devize. */»na| 18.50 ! do 18.60, Beflin 219—219.50, Budimpešta | 45.75—46, Bukarešta 227—230, Italija 745 do 746, London (izplačilo) 636-^-638.50, London (ček) 633—634, Newyork (kabel) 178 do 182, Newyork (ček) 175—176, Pariz lo65—1368, Praga 225—225.50, Švica 2945 do 2950. Valute Dolarji 174.50.50—175, avstrijske krone 0—20, carski rublji 23—26, češkoslovaške krone 228—0, angleški funti 615—620, francos’-i franki 1325—0, napo-leondori 595—605, nemške marke 216 do 218, romunski leji 222—225, soverelgn 680 do 700, italijanske lire 738—742. Dunaj, 1. avgusta. Devize: Amsterdam 29.850—29.950, Zagreb 540—544, Beograd 2>55-rf‘75u BerHn 1192-1198. Budimpešta Bukarešta 1207.50-1217.50, Lon-Mllan 4125—^4145. New l°r^657^- catriz 7367.50—7407.50, Pra-n r ; Sofiia 765—775, Varšava 50 1?-875'-19-925- ~ Valute: Dolarji 956—960, bolgarski levi 745—755, nem-1 —11^5, angleški funti 3420 uo 3440, francoski franki 7355—7375, lioland-nLKOldinarji 29.750—29.350, italijanske lire •1120—4140, jugoslovenski dinarji tisočaki /142—2162, stotaki 2132—2152. poljske marke 47.50—48.80, romunski leji 1205—1215, Švicarski franki 15.850—15.900. češkoslovaške krone 1225—1230, madžarske krone 245.25—248.25. iz politične arene. Pazen gledalec, ki motri sedanje Hogodke v naši politični areni, mora priti do zaključka, da se hočejo demo-Jkrati^ katerim preti katastrofa, zdržati ha površju za vsako ceno, četudi pri tem kršijo zakone in ustavo. Minister, Pribičevič je v seji zakonodajnega odbora to tudi povedal š tem, da je izrecno naglasil, da se bo zakon o zaščiti države uporabljal ne samo proti komunistom, marveč tudi proti vsem pnim strankam in osebam, ki se poslužujejo komunističnih metod. Mi bi nič ne imeli proti tej Izjavi, nasprotno kot odločni protivniki vsake nasilne akcije, bi se je celo veselili, iako ne bi vedeli, koga vse) na kaki podlagi in s kakimi dokazi se bo metalo sumnje na gotove stranke in «udi. _ Ministru Pribičeviču je zadoščalo skrajno strankarsko glasilo b*Jutro«, Ida je obdolžil poslanca Brandnerja ln nar. soc. Stranko komunističnih metod. Minister* Pribičevič ni niti čakal na uradno poročilo iz Ljubljane, marveč fcnu je zadoščalo »Jutro«, katero sta mu izročila dr. Žerjav in doktor Kukovec, da je izrekel proti poslancu Brandnerju težko obsodbo, za katero bo seve posl. Brandner zahteval zadoščenje.: Če se misli z nekomunisti tako postopati, potem bo sedelo zmi-raj vse polno ljudi v ječah; zadostovalo bo, ako kak patentiran demokrat sporoči policiji, da je slišal, da se je to in ono govorilo. Na ta način dva ne-'demokrata ne bodeta več varna govoriti, ne da bi bila vsak trenotek izpostavljena, da ju sliši kak demokratski denuncijant, ki recimo goji maščevalnost v srcu proti njima, ker slučajno nista demokrata. Da, demokratska 'stranka vidi, da propada, propada na jceli črti. Zato se je v smrtni agoniji fcatekla k skrajno ogabnemu sredstvu, ki mu je ime denuncijantstvo, kar bo tem lažje, ker bodo imeli zaslombo v skrajno pomanjkljivem zakonu za zaščito države, ki bi se moral imenovati pravzaprav tudi »za zaščito demokratske klike«. Kakor že rečeno, mi absolutno nismo proti tem, da se zaščiti državo proti prevratnim elementom; tako zaščito smo mi že davno zahtevali, samo ’da nas demokrati nikdar uslišali niso, ker so se vezali z internacijonalnimi elementi, katere so na našo škodo povsod podpirali. 2e po programu smo mi najodkritejši protivniki nasilja, pa naj to pride od koderkoli in najodločnejši zagovorniki evolucije razvojne meto"de. Vsled, tega imata nar. sod. poslanca od strankinega načelstva tudi nalog, glasovati za zakon za zaščito države, četudi je ta zakon zelo pomanjkljiv. Moramo pa obenem in s tem večjim poudarkom naglasiti, da se nikakor ne moremo Btrinjati z metodami, ki jih demokrati s Pribičevičem na čelu začenjajo uvajati. V to svrho, da se obdrži demokratska stranka na krmilu, zakon za zaščito države pač ne sme služiti. Naj Se demokrati vzdržijo na površju in leventuelno tudi razširijo s poštenim in ljudstvu koristnim delom, nihče jim tega ne brani, ne pa z izrabljanjem *akona za zaščito države. Pa še nekaj se opaža’ y politični areni. Razmerje med demokrati in socialdemokrati postaja vedno tesneje in kakor se čuje, gre demokratom za tem, da poverijo vse delavsko gibanje socijalnim demokratom, To pa zategadelj, lcer demokratom socijalna demokracija ne more škodovati? ker je prvič skrajno konservativna in bo po sklenjeni konvenciji z vlado še bolj konservativna, drugič pa radi tega, ker je internacijonalnai iri materialistična in odbija od sebe vse one sloje, ki so narodni in ki ne pripadajo 'najnižji vrsti delavstva, Socijalna demokracija demokratom ni nevarna, zato so jo vedno zagovarjali in priporočali. Pač pa jim je nevarna narodna socialistična stramka, ker ta združuje poleg manuelnega delavca tudi inteligenta; in kar je glavno, ker je narodna. — Zato se bodo demokrati zvezali s soci-jaldmokracijo, jo podpirali iz vladnih fondov, kakor že svoječasno, vse kalibre pa bodo nastavili proti nar. 'soc. stranki. Kakor vemo, se tudi NSS ne bo tega ustrašila. Bila je že v težjem položaju. Ustvarjena je za pošten boj ki ga bo dvobojevala. Ne demokrati, ne socijalni demokrati ne bodo imeli sreče z novim aranžmajem, zmagala bo ideja narodnosti iin socijalizma. Kapitalizem združen z internanacijo-nalnim materijalizmom ne bo triumfi-ral. Preveč so že skusili delavci, da bi verjeli v tak konglomerat. Pri nas so tla za stranko, ki je odločno socialistična in narodna obenem. Le, ako bomo v našem proletarcu zbujali narodni čut, bo dobil smisel za državo, katere interese bo nadre-jal razrednim interesom« Novega položaja pa se morajo narodni socijalisti zavedati in iti s podvojeno silo na delo, da pridobijo za svoje ideje vse one. ki spadajo y nji- Kovfe Vrste, a so Vslecf zaslepljenosti zašli v druge stranke, ki ne odgovarjajo njihovim interesom ali pa stoje in .motre dogodke od strani. Kdor ljubi svoj narod in jedinstveno rdržavo ter je poleg tega socijalist, ta spada v njihove vrste. Zakaj kapitalizem, ki ga pobijamo, je najhujši protivnik interesov naroda. Izpremembo V tem smislu, da bo enaka pravica za vse in da ne bo ne političnega in gospodarskega nadvladja, zato se mora boriti vsakdo, kdor ljubi svoj narod, KOSTA’ iV.OJANPVICj >, Važno poglavle. Narodni poslanec Brandner je pred kratkim govoril o žalostnih kulturnopolitičnih razmeraH v iTrbovljah. Vsa naša javnost, ki se resno zanima za ozdravljenje naše države, mu mora biti hvaležna. Komunistično gibanje je prišlo v take smeri, da je začelo nevarno izpodjedati temelje države. Trbovlje so bile najmočnejše središče komunističnih organizacij y Sloveniji. Premogovniki in sploh rudarski Centri so naravna; izhodišča najradikalnejših gospodarsko prevratnih tendenc, Ru« darsko življenje samo na sebi je težko ter ustvarja atmosfero, kjer ima lahko delo demagog, ki zna lepo govoriti o socijalnem prevratu človeške družbe ter slikati utopistične načrte bodočnosti. Ta pojav opazimo po vseh državah in o tem je znal mojstersko pisati francoski romanopisec Zola. Toda v zmoti bi bil, če bi kdo mislil, da to delavstvo ni dostopno zdravi organizaciji, ki bi mu lajšala in lepšala njegovo življenje. Ni je hvaležnejše svari, kakor, organizatorično delo med delavstvoin, ki v tem oziru daleč nad-kriljuje kmetske in meščanske sloje. Početno delo ni najlažje, a kadar si osvojil delavčevo dušo, si dobil zvestega in udanega tovariša. Ivan Cankar je ustvaril s kovačem Klandrom moža s težko delavno roko, ki je poln odločnosti in zvestobe, Poslane«; Brandner }e povedal, rda službuje v Trbovljah 6o učiteljev, kulturnih delavcev, ki stoje ob strani, ko tone tisoče delavcev v brezplodnem sanjarenju ob popolni negaciji sedanjosti. To je dejstvo, ki da misliti, in sili k vprašanju, kako je sploh kaj takega mogoče. Vodja poverjeništva za uk in bogočastje je pred nekaj meseci izdal pametno naredbo, da se bo pri kvalifikaciji vpoštevalo tudi učiteljevo delovanje zunaj šole. Misel je v svojem jedru zdrava, a menda med učiteljstvom ni bila sprejeta s posebnim zadovoljstvom. Poleg vojaščine je šolstvo najvišja postavka y državnem proračunu in ima narod pravico, da se zanima zanjo. Napačno bi bilo, če bi hoteli zvaliti vso krivdo na učiteljstvo, a prilika je sedaj, da bi se načelno razpravljalo o stališču naroda do ljudske šole. Nepobitno dejstvo je, da ljudska šola v dobi od 6 do 14 leta ne more bistveno ustvariti mišljenja gojencev, ki bi jih' vodilo v poznejšem življenju. V kolikor more ljudska šola v tem oziru kaj storiti, izbrišejo istočasno ali pa poznejši vplivi raznih či-niteljev. S tega vidika more podati učitelj v šoli le nekaj najpotrebnejšega materijelnega znanja. Zato bi morala moderna država šele ustvariti tip ljudskega učitelja, ki bi zavzemal v gmotnem in socijalnem oziru izjemno odlikovano stališče. Kruhoborci bi seveda ne smeli potem v ta stan, temveč le ljudje visoke moralne in intelektualne sile, ki bi se iz lastnega nagiba posvetili stanu, kateri bi postali res ljudski voditelji. Nič več bi potem ne odločala kvantiteta, ampak samo kvaliteta učiteljev. Učiteljišča potrebujejo temeljite remedure. To so danes le učilnice o učni tehniki, ljtidsko življenje pa rabi voditeljev in učiteljev, ki bodo poučeni y vseh silah, ki gibljejo gospodarsko, socijalno in politično človeško družbo. To bi moralo biti moderno stališče učitelja v moderni državi. Zato ni krivda učiteljstva, ki ga predvsem polnijo z nekim meglenim hura-patrijotizmom, da ne more vedno povsod storiti, kap bi moralo po svojem zvanju, .-■*.. Slučaj Trbovlje naj razmišljajo tisti, ki imajo usodo ljudskega šolstva v rokah'. Izhod je popolna reforma učiteljišča in nova orijentacija države napram učiteljstvu. Treba je enkrat dognati v«Stfciost ljudske šole, ki podaje iudŠfMi, materijelno znanje ter se te vrednosti ne sme podcenjevati in ne precenjevati; po drugi strani pa bi bilo potrebno določiti vodilno mesto, ki naj bi ga imel ljudski uči-! telj kot moralna in etična sila v občini. Vpliv učiteljstva bi zrastel, država bi se na znotraj okrepila ter mnogo prihranila pri orožništvu, policiji in kaznilnicah'. Moderna država, ki misli na bodočnnost ter računa na sodlovanje vseh' ljudskih’ plasti, bo morala rešiti tudi to vprašanje, katero bo najboljše sredstvo proti bombi Ul samokresu,] Politično pismo iz Goriškega. Mifen pri Gorici, 23. .VII. 1921, Tekoči teden zopet zboruje italijanska zbornica. V prvi seji v ponedeljek, dne 18. t. m. se je predstavilo novo ministrstvo in je podal ministrski predsednik Bonomi izjavo nove vlade, ki ni prinesla nikakih posebnih novosti. Kakor Giolitti stoji tudi Bonomi na temelju rapallske pogodbe. Pravi pa, da je izvrševanje te pogodbe naletelo na največje ovire pri določitvi mej samostojne teške države, da je vprašanje luke Baroš razgrelo italijansko javno mnenje, da je treba zagotoviti Reki gospodarsko bodočnost in da je v takih razmerah najbolj primerna in koristna pot pogajanj in dogovorov, (Ali bodo jugoslovanski diplomati kos italijanskim?) Glede novopriklopljenifi pokrajin se je izjavil Bonomi za njihovo avtonomijo, koje oblika se bo določila v sporazumu z italijanskim parlamentom in zastopniki prizadetih krajev. O tej vladni izjavi se vrši sedaj že cel teden debata, ki tudi ni odkrila nobenih' posebnih novih1 vidikov. Naravno pa je, da se ob taki priliki mora oglasiti tudi kak italijanski zagrizene c, ki začne brozgati po črnogorskem vprašanju ter se iz »gole ljubezni in človekoljubnosti« zavzema za »črnogrski« narod proti srbskemu. Ravnotako je tudi umevno, da vstane drug nacionalist in pretaka solze nad nesrečo, ki je zadela italijanski narod z fapallskoi pogodbo. Ali ste ze kdaj slišali, Ha bi končala pri našili drugojezičnih sodržavljanih kakšna pomembna zadeva brez komedijantstva? Nej No, potem Vas taki nastopi vendar, ne osupnejo! Dve pikanteriji iz te celtedenske 'debate pa vendai' zaslužita, da ju omenim r Tržaški 'fašist Giunta je vložil na ministra notranjih in zunanjih zadev sledečo interpelacijo: »Vprašam ministra, kaj nameravata ukreniti proti jugoslovenskemu društvu »Sokol«, ki razvija onstran vzhodne meje in po Julijski Benečiji slabo in nevarno delovanje proti Italiji?« »Edinost« čisto pravilno ocenjuje td Giuntovo delovanje, ko pravi: »Res priden in zaslužen mož je fašist Giunta, ki misli da bo s svojim nastopom proti Sokolstvu naredil mestu, katero zastopa strahovito uslugo. Bržkone bi bili njegovi volilci bolj zadovoljni, če bi vložil nekoliko interpelacij glede vprašanja, kako misli vlada obnoviti umirajoče! • gospodarstvo Trsta!«; V seji v sredo 20. t. m', je prišlo med govorom goriškega komunista Italijana Tuntarja do ostrih spopadov med komunisti in fašisti. Vsled nekaterih' neprijetnih Tuntarjevih ugotovitev so fašisti začeli ^divjati in neki fašistovski poslanec je Vrgel proti komunističnim sedežem stolico. Predsednik zbornice De Nikola je takole kvalificiral to dejanje: »Nisem za to tukaj, da bi moral presojati gotove incidente, dežela jih bo sama sodila. Sodba o dogodku pristoja bolj javnosti kot zbornici, katere ni vreden!« Videti je, da se 'fašistovsko početje tazsodnejšim Italijanom že naravnost — gabi. Težišče totedenskega političnega delovanja je ležalo izven parlamenta: koncentriralo se je v Bonomijevih ponujanjih doseči porazum med fašisti in socialisti. Kakor sem Vam v svojem zadnjem pismu označil ^ je naš notranjepolitični položaj skrajno opa-sen. To uvidevajo merodajni krogi, zato skušajo preprečiti grozečo nevarnost s posredovanjem med nasprotnima taboroma. Bonomi je imel dolge konference z obojestranskimi voditelji in so isti že stavili svoje predloge, ter bi se imeli sestati zastopniki prizadetih strank k skupnim pogajanjem. V četrtek dne 21, 'tm. je pa prišlo v Sarzani na -Toskanskem (blizu Genove) do novih krvavih spopadov med fašisti in ljudskimi arditi (arditi po-polari). V bojih je bilo baje 15—20 fašistov mrtvih in ogromno število ranjenih. Vsled te£a so nameravana pogajanja, kot pravijo zadnja poročila, prekinjena in organizirajo fašisti nove protestne shode in pohode. Vulkan vre dalje ... Eruptivna sila podzemeljskih moči postaja vedno bolj neugnana! Italijani na Triglavu. Te dni prirede italijanski turisti iz gorenje Italije izlet na naš Triglav. Na naš Triglav pravimo, a se moramo popravljati. Kajti »Triglav« naš dom je v nevarnosti, da ne ostane le še napol naš. Te dni je zaposlena v Julijskih Alpah jugoslovansko-itali-janska razmejitvena komisija, ki naj določi potek bodoče meje med našo kraljevino in Italijo na podlagi splošnih določb, podanih v glavni osnovn z dogovorom v. Rapalllu. Rapallski dogovor našteva markantne točke, ki so doslej tvorile mejo med Goriško in Kranjsko, to je vrhove Jalovec, Triglav, Kanjavec itd. tja proti Črni prsti. Ta črta predstavlja razvodje med porečjem Save in porečjem Soče; odkoder se dež-nica odtaka na savsko stran, naj ostane jugoslovansko, odkoder segajo soški dotoki, naj sega tudi gospodstvo Italije. Triglav predstavlja' točko, v kateri se v severnem delu Julijskih' Alp pomakne najbolj proti vzhodu in sicer v prav ostrem kotu. Tako, da se prav neznaten del zapadne triglavske strani odtaka proti Soči, dočim vise ostala pobočja proti Savi. Po rapallski pogodbi je tedaj italijanska meja v ostrem kotu dosegala vrh Triglava in eden sektor Aljaževega stolpa bi mo« ral ostati rezerviran za italijanska goste. Slovenski del jugoslovenskegat naroda je izgubil po razpadu Avstrija že nad četrtino svojega ozemlja. Ta| izguba nas boli trajno in povzroča! narodno trpljenje na obeh straneh novih meja. Zdaj se bomo morali vži« veti v misel, da tudi Triglav ne bO več popolnoma naš, Triglav, ki nam( je postal simbol naše narodne skup« nosti, o katerem pojo mnoge domo* rbdne pesmi. V dobi narodne sužnosti< na pragu osvobodilne dobe je bil SI01 venu »Triglav, moj dom«, je pogled na ta najvišji vrh slovenskega, jugo^ slovanskega, da Celo vsega slovan-^ skega sveta navdal z narodnim pogaj mom, ko se je spomnil, da od »Uralal do Triglava« bivajo ene matere si«, novi, bratje enega rodu. Trpkejš<4 misli naj zanaprej vzbuja naš najvišjf gorski velikan, noseč kljub splošnem^ osvobojenju na sebi znak tuje vlade^ S teh vidikov bomo vedeli hvalq razmejitveni komisiji, ako se bot ozirala na moralno stran, ki jo imal popolna posest Triglava za nas..'Akq se meja potegne parkrat deset metroV zapadno od Triglavskega vrha, ne bel Italija niti za najmanjšo vrednoto naj škodi, saj mejni kamen sredi Aljan ževega stolpa ne bo nudil naši sosed? nikakih materijalnih, ne strateški^ ugodnosti. Potek meje bo brez tegal nenaravnega ostrega ozkega odrastka' .proti vzhodu mnogo prirodnejši, mi pa se bomo lahko ozirali na Triglav! tudi še za naprej kot na najvišji naj« imenitnejši in popolnoma naš slo* venski vrh’. Upamo tedaj, da se bo našim za« stopnikom v razmejitveni komisiji posrečilo doseči tako določitev meja v Julijskih Alpah'. Potem tudi poseti italijanskih turistov na naše vrhovej ne bodo vznemirjali naših že itak pre« napetih nacijonalnih živcev, kakor jifl sedaj. Gospodariti?©'. O izjavi našega finančnega ministra v Spiitu. Naš finačni minister je navajl v Svojem govoru v Splitu razun neugodne trgovinske bilance, kakor na-daljni vzrok padanja naše valute, našo nedosledno finančno politiko in naš budžet. Mi smo že v prejšnjih dveh člankih dokazali, da naša letošnja dosedanja trgovinska bilanca ne more biti vzrok nadaljnega padanja naše valute, ker, je ista letos ugodnejša nego lani ter smo trdili, da je glavni, da skoraj edini razlog, drugi razlog, ki ga navaja finančni minister in to so naša finančna politika in naš budžet. Naša finančna, posebno pa carinska politika je od osvobojenja dalje do danes tako kolebala. Komaj je bila izdana ena naredba, ki je postavila na glavo, kar je bilo odrejeno prej, prišla je druga naredba z novimi eksperimenti. Kakor carinska, tako je bila nestalna devizna politika. Po dolgem kolebanju, kar se tiče poslednje, smo zadnje dni vendar enkrat dospeli do proste trgovine z devizami in valutami ter upajmo, da se vsaj v tem oziru neha z eksperimenti. Ta nestalnost je morala pred vojno vplivati neugodno na stanje naše valute. A kar je našo valuto najbolj potlačilo ter jo še tlači je naš budžet, ki so ga brez vsake kontrole določali in trošili naši ministri. Mi smo v naših člankih o državnem proračunu za leto 1920-21 konstatirali, da je izkazoval deficit proračuna predvidenega za omenjeno dobo najprej okolo 440 milijonov K ter da je bil isti s finančnim zakonom od 26. oktobra 1920 zvišan za 1600 milijonov K (v našem članku z dne 24. julija se nahaja tiskarski pogrešek 160 milijonov K), tako da bi imel znašati za večkrat omenjeno dobo predvideni proračunski deficit 200^ milijonov kron. Sedaj nam pa pripo« veduje finančni minister, da znaša de« ficit predviden Za prihodnje leto 400O, milijonov kron, kar pa nas ne sme! plašiti, ker da je to le začasen pojav< Mi se s tem mnenjem ne morem<3 strinjati in to iz razloga, ker ne naha« jamo v proračunu za prihodnje letd( proti lanskem in letošnjem nikakegal( napredka, temveč celo nazadek. IzJ datki so se namreč zvišali od okoft 17.600 milijonov kron (prvotnih i5-977.426.ooo in dodatnih 1600 mi-^ lijonov kron) na okroglih 19.000 mi«, lijonov kron, torej za približno 14001 milijonov kron,, dočim so dohodki, k( jih navaja finančni minister v znesktt od okoli 15.000 milijonov kron celd( padli proti dohodkom predvidenim *al 1. 1920/21 v znesku od 15.636,7x1.105 za okroglih 500 milijonov kron. Tal proračun ni nikakor obetajoč za bo4 dočnost. Z ozirom na to, da odpadejo* od izdatkov predvidenih za 1. 1920/2H v proračunu za prihodnje leto mnogi (investicijski) stroški, ki se bodo pO«t krivali iz notranjega posojila {pcW sebno za železnice), morali bi biti «4 datki za prihodnje leto nižji, so paj višji. Na drugi strani pa bi morali biti dohodki za prihodnje leto višji, so pa! celo nižji kakor za leto 1920/21. To, da so nižji, dokazuje, ali da so bili dav^i za leto 1920/21 predvideni v vi« soki svoti, katero davčna moč državljanov ni zmogla, ali pa da se naša: davčna moč ni zvišala toliko,- da bi s^ upal finančni minister povišati davke za prihodnje leto, slednjič pa in tot( tudi mogoče, da finančni minister na« menoma izkazuje manjše dohodke, dal se bo mogel potem pohvaliti z uspe^ Iiom nadkriljujočim predvidene dop hodke. V naslednjem članku se bomg pečali s temi alternativami. Petem o ,»Šmarskem iomaitru . (Ob stoletnici.) Naš prvak dr. Prešeren je imel navado, da je po končanem delu šel na sprehod pod Rožnik in potem je krenil na Vič v gostilno pri »Bernu«. Tu 'je nekega dne, kakor mi je pravila gospodinja, ko je bil jako dobre volje, iirekel proroške besede; »čez sto let ne bode nihče na Kranjskem vedel,' kdo je bil* governer v deželi, pač pa |uodo ljudje vedeli, da sem jaz živel.« Gotovo pa kaj tacega ni pričakoval tedanji učitelj in organist v Šmarju, z imenom Kračmar. Poznali so ga vsi vozniki od Zagreba do Dunaja, Bil je humorist, pesnik in skladatelj ob jednem. Mož sicer ni bil rojen v Arkadiji, niti ni njegova zibelka stala ob Ebru — a bil je vendar narodni pesnik. On sicer ni izbiral čiste slovenske besede, temveč je; rabil govprico8 kakoc je. bila pred sto leti v navadi in ki je bila polna germaniznov. Vendar se je prepevala ta njegova pesem po vsej deželi in tudi Nemci na Zgor. Štajerskem so jo radi poslušali, kadar S9 jo prepevali naši vozniki, ki so vozarili blago na Dunaj. Pred sto, leti je bil kongres v Ljubljani. Njegov sin Francelj je bil prideljcn k vojaški godbi kot solist. Takrat je bila godba silno zaposlena, ker so se vršile veselice in koncerti skoraj vsak dan. Posebno se je odlikoval njegov sin kot solist in ker je bil »švoh prsi — se je pa ferderbal«, kakor poje naš pesnik. Umrl je za jetiko. Oče njegov ni mogel dolgo let preboleti te nesreče, posebno še, ko mu je umrla tudi hčerka Manca in dal je duška tej svoji nesreči v pesmi, kiv se glasi sledeče: Šmarski somašter. Šmarski šomašter je tak govdru, grozno sem žalosten —- nevem kaj bi štoru. Jest sem imel sinu — pa sem zgubu, revni soldaški stan 1— mi ga je umoru* On je pri muski bil — je musiciral* pa je švoh prsi bil, pa se je ferdirbal« Star je bil 22 let, pravšne mladosti* sestra pa 17 let, tud še ni dosti. Orgle so se niti prav lepo glasile. Zdaj bodo pa te roke v grobu trolv* nile. Ko se zmislim na njegove ročice, men dol teko grenke solzice. To so njemu vse sovražniki strili. da so ga v ta stan pahnili. Zdaj bota pa tam počivala, na soden dan pa z britofa gor vstala1* Bog ti daj lahko noč, ljubi moj siri Francelj, ? tvoj duši pomoč — y nebeih pS ^ krancelj, F. G. . 1 1 1111 1 1 1 Ne pozabite v svobodi na brate v robstvu. Dnevne vesti. ~T Kraljevi namestnik Hribar le sprejel JT. 5 ...v p°kl°vitveni avdijenci deputacije S admStva, političnih, strokovnih, gospodarskih In kulturnih organizacij. . , 7* f°d nadzorstvom. Razna znamenja Kažejo da je g. Anton Pesek pod strogim nadzorstvom. Vedno mu je kdo za petami, vedno se pazi, kdo zahaja k njemu in s kom govori. Ali je pod policijskim nadzorstvom ali pod privatnim strankarskim? Ali so se zopet vrnili stari časi ranjke Avstrije, ko so bili Slovenci pod strogim nadzorstvom detektivov? Ali vlada res verjame >Jutrovim« traparijam o zvezi g. Peska s komunisti. — Kongres Železničarjev. Od 19. do 21. avgusta t. 1. se tukaj vrši kongres narodnih železničarjev iz vse države. tl — Podaljšanje roka za popisovanje In žigosanje obveznic. Ker se na ozemlju, ki Je bilo do sedaj po Italiji zasedeno in ki je Pp rapalski pogodbi pripadlo naši kraljevini, dl Vršilo popisovanje in žigosanje obveznic predvojnih in vojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, kakor je to v mirovni Pogodbi predvideno, je gospod finančni minister s svojo odločbo D br. 8756 z dne 19. julija t. 1. odredil, da se rok za popisovanje in žigosanje teh obveznic podaljša do 15. avgusta 1921. — To popisovanje in žigosanje se bo vršilo v smislu Pravilnika D br. 4019/20 (Uradni list št. 313 iz 1920). Popisovale se bodo tudi obveznice vojnih Posojil, ki že nosijo Italijanski žig »Tesoro italijano«. Hkratu je gospod finančni minister odobril, da se morejo do gornjega rokn Vzeti v pretres tudi prošnje za naknadni popis ln žigosanje predvojnih posojil Iz ostalega ozemlja naše kraljevine. Prošnje za dovoljenje naknadnega popisa in Žigosanja gornjih obveznic naj se z obveznicama vred vlagajo do gori navedenega roka t f tofvull P mtalSir- stva financ v Ljubljani; na pozneje vložene M župmistva°polrfcno* dostojerf načhi' dok mora »rosilei nfveJo-S?e£ehih obvezi31'’ da * pravl soreiem^v ŠRi!'Jet° 1921^22 fc priglašenih za nemih otrnlR i enfn,co že tol*ko tduho-ne moremo ni!a r3xi r^^manjkanja prostora šenj RazT 5 Več uP°š‘evati novih, pro-sprejemu je zato odpadel, ništvo t, if P° deželi. Poverje- tošnip 7- *^vo namerava tekom leteča L R16 i)rir?.ditl več kratkih kmetijskih teden T i, j 1 kl bodo traia)I PO en za sti-pls b2,dice žt- 6 Prosimo, naj gredo proizvaiif 10 za Javnl r°koborllskl nastop, zOTdHo IgDJa,no* ne pa. kakor se je to ulici da s« . ,zve{er v Šelenburgovi ogleduje rolcnh k a Ljubljana nabere in = ~ ljubljanskih mojstrov. diteliu natro/ A maiek se ie '^ubil. Najditelju nagrada. Gosposka ulica 4, I. nadstr. Maribor. no do£nSfl2£Tši ohkt°r iC končn°veIjav-riboru od fi 1 obrtna razstava v Ma- bo prirefena v°velikf ffiSf 6 L Ra,Z?tava potrebne predpriprave tudi ž dovrS? Da ln razporeditev za Razsta- vo določenih predmetov, naj obrtniki čim-preje vpošljejo prijavljene Izdelke Obenem se opozarjajo tudi oni obrtniki, ki se še Rfso prijavili za razstavo, a se žele Iste udeleži« da rok za prijavo še ni potekel Uporaba vode. Ker se je vsled dolgotrajne suše začelo pojavljati pomanjkanie vode v mestnih vodovodih. Je bil mestni magistrat primoran, da prične štediti z njeno uporabo. Opustiti se je moralo Škropljenje cest ter se tudi zasebniki poživljajo, naj kolikor mogoče omejijo uporabo vode, da ne bo treba poseči k splošni omejitvi pri oddaji vode na gotove dnevne ure. Vsled velike vročine in suše je bil so-botni mariborski trg precej slab. Krompirja je bilo le 25 voz In je bil že v jutranjih urah ves razprodan. Cena mu je od zadnje sobo- 10 pp8kocila za 6—8 kron pri merici, t. j. na 18—20 kron. Tudi zelenjave je bilo prav malo, tem več pa Je bilo mesa, kar se da razlagati iz grozečega pomanjkanja krme. „en.a govejemu mesu Je bila 20—26 kron za kg, telečjemu pa 14—16 kron. H Napad. V soboto okoli polnoči je pijana zovnna napadla pred Narodno kavarno knji- ka rir!°x tvrdki Kiffman- Josipa Vertni-ka, pri čemur je slednji, dobil težke poškodujta kra|kLSeiVed\Se V° zsodl1o med Jkrlko,?1 »n Vikom. Ker se nočni iz- filialo, je le Čudno, da tukaf ne ,Stalno nočna straža, ki bi gotovo preprečila ponovne nočne ekscese« P e »« .7“ Pobegli kaznjenec. Iz kaznilnice v Mariboru je pobegnil 27 letni posestnikov sin, tesar m kolarski pomočnik Ivan Sebat, doma Iz Predtrga pri Radovljici na Gorenj- skem..Fant je bil obsojen radi tatvine na dve leti težke ječe. V kaznilnici so ga poznali pod štev. 59. — Pobegnil je od delavskega oddelka kaznjencev pri baronu Rozmanitu v Logu pri Bistrici. Pretep. 60 letni kočijaž Anton Gradišnik Je v nedeljo obiskal svojega tovariša 30 letnega Frica Gačnika. Pri vinu pa se je med obema vnel prepir, tekom katerega sta se prav neprijateljskl obdelovala ln sl medsebojno prizadejala več ran. Ko jima je bilo te »zabave« dovolj, sta odšla skupno na rešilno postajo, kjer so ju obvezali. Roparski napad. K prevžltkarju Andreju Zunkoviču pri Sv. Janžu na Dravskem polju je 23. min. m. prišel 231etni Fran Majer iz Trbovelj In ga naprosil za prenočišče ki ga je tudi dobil. Ponoči pa se je priplazil k postelji Žunkoviča ter ga pričel daviti, da bi se mogel pozneje nemoteno polastiti denarja, ki ga je videl pri Žunkoviču. Oba sta se precej časa borila na tleh, dokler na vpitje nhpadenega niso pritekli sosedi, ki so nevarnega gosta prijeli in ga izročili orožnikom. =3 Rokovnjač na železnici. Med vožnjo Maribor—Grobelno je ukradel neznan tat-žepar trgovcu Anton« Weismannu iz Zagreba v osebnem vlaku usnjat potni ročni kovček. V kovčku je bilo obleke, perila in dragocenosti za 15.200 K. Storilec je dosedaj še nepoznat. Sprememba imena. Nadkomlsar finančne kontrole v Ptuju g. Miroslav. Fischer je spremenil svoje ime v Ribarič. Celje. — Volitev štirih novih obč. svetovalcev v celjski okoliški občini, katera bi se bila morala vršiti minulo nedeljo, se ni vršila, ker je bil proti ukrepu okr. glavarstva, ki je razveljavilo izvolitev 4 soc. dem. sveto-talcev, od iste strani vložen ugovor. — Zdravstveno razstavo je ob navzočnosti občinstva v meščanski šoli otvoril v nedeljo ob 8. uri zjutraj častni protektor zdravstvenega tedna g. okr. glavar dr. Žužek. Razstava je vredna, da si jo občinstvo ogleda v kar najobilnejšem številu. Obenem se je včeraj pričelo s predavanji, katera se bodt) vršila v Nar. domu in v Kinu Gaberje ter nekaterih drugih industrijskih krajih v bližini Celia. Delavstvo, kateremu je ta zdravstveni teden osobito namenjen, naj ne zamudi teh predaVanj, ker če bo Ista pridno posečalo, bo s tem koristilo največ le samemu sebi. Sokolska prireditev v Celja na glaziji minulo nedeljo je bila lep obračun vztrajnega dela celjskega Sokola. S športnimi vajami je nastopil naraščaj, članice, obrtni naraščaj ter članstvo. Proste vaje so bile kar najbrpzhibneje proizvajane. Krasna je bila tudi orodna telovadba. Pri telovadbi je sodelovala celjska železničarska godba. Po Izčrpanem telovadnem sporedu se je vršila velika ljudska veselica. V raznih šotorih se nam Je nudilo dovolj okrepčil razne vrste. Napravljeno je bilo tudi lepo plesišče. Za mladino je bilo preskrbljeno dovolj zabave pft vrtiljakih in drugih zabavnih napravah. Tako nam ta lep sokolski dan v Celju ostane v najlepšem spominu. Šokol pa bo gotovo od njega imel poleg moralnega tudi lep gmotni uspeh. Celjska policija je sedaj tudi oborožena s kratkimi sabljami in poleg tega tudi še z revolverji. Celjski nemški trgovec Rakusch razpošilja celo slovenskim strankam škandalozno pisana slovenska pisma. Tako sramotenje našega Jezika je nedopustno. Mislimo, da bi sl ta gospod z milijoni, ki mu jih je nanosilo slpvensko občinstvo, že lahko vzdrževal slovenskega korespondenta. Ce ne bo hotel tega z lepa, pa zgrda, kajti od raznih importiranlh tujcev, ki znajo vse drugo prej, ,„a ,Pr slovensko, si zasramovanja našega fe.k? 1“ Pa n,ia v Pistnlh ter Izzivanja s dopastif P em’ ne moremo več pusti« _ Slina vročina Vlada tudi pri nas dalje. Znašala je minule dni 34 stopinj v senci. Savinjske kopeli so polne občinstva. Voda je naravnost mlačna in znaša dnevno med 23 m 25 stopinj. Vsi manjši potoki okrog mesta so se že skoro popolnoma lzušili. Neugodno vpliva suša na krompir, fižol ter travnike. • -T 1 Prvo grozdje se je pojavilo minule dni na celjskem trgu. - Cene sladkorju so se v Celju dvlgnlie za 2 kroni pri kilogramu sladkorja v kockah. Sedaj stane 48 K. Cene ostalemu sladkorju so neizpremenj one. . II_______________ Glavni dobitek60.000K. Srečka 1 dinar. Žrebanje nepreklicno 20. avg. 1921 Sokolstvo. — Jezdni odsek Sokola Ljubljana naznanja, da se vrši v mesecu avgustu brezplačno podučevanie v Jahanju. Vsi bratje, ki reflektirajo na poduk, naj se zglase najkasneje do 15. avgusta, pri bratu Sterlekarju, Mestna hranilnica, kjer dobe natančne informacije. Sokolska nedelja. Župni zlet žape Ljubljana I. pri Sokolu II. Sokolska župa I. v Ljubljani je priredila v nedeljo 31. julija svoj župni zlet na zlet-uem prostoru v Trnovem. Obenem z zletom se je vršila vrlo zanimivo in kar moramo že sedaj' pripomniti, nepričakovano razveseljivo uspela tekma za prvenstvo župe. — V župl Ljubljana I. je včlanjenih 25 sokolskih društev. Od teh društev sta samo dve društvi v Ljubljani, namreč Sokol I m Sokol II, vsa druga društva pa so na deželi iz vrst na-Toda — kmetski sinovi — kar je posebno pomembno in mnogo pripomoglo k vrednosti uspehov, ki lih je dosegla župa s svojim zletom. Na sokolsko nedeljo nas Je opozorila že zjutraj ob 6. uri budnica, ki Jo Je priredilo Sokolstvo. 1 ekom dopoldneva se je vršila skušnja, ki le kot predigra z malimi izjemami dobro izpadla, vendar pa daleč zaostajala za izvajanjem telovadnih točk pri popoldanskem javnem nastopu. Ob dveh popoldne se Je zbralo Sokolstvo pred Mestnim domom, kjer se je razvrstil. sokolski sprevod na telovadišče v Trnovem. Sprevod se je razporedil sledeče: Na čelu Je koraka-nočna godba Sokola II. Za god- bo so se razvrstili častni člani Sokolstva iz Maribora, Kranja, Kamnika in Zagreba in zastopnik Primorskega Sokolstva in pa zastopstvo vseh 25 v župi Ljubljana I včlanjenih društev. Zastopstvu je sledil jezdni oddelek z okoli 30 jezdeci. Sledile so ljubke deklice, vzoren naraščaj moški in ženski. Godbi dravske divizije je sledila krasna dolga vrsta članic različnih društev. Ponosno so stopale junaške Sokolice v svesti svojega odličnega stališča pri našem Sokolstvu. Sprevod se je pomikal od Mestnega doma po Mestnem. Starem in sv. Jakoba trgu, preko Št. Jakobskega mosta na zletni prostor v Trnovem. Impozanten sprevod, ki ga priredi le Sokolstvo in tako počasti in proslavi le ljubljansko občinstvo, je tvoril krasen uvod župnega zleta. Za sprevodom se je strnila tisočglava množica vseh slojev in hitela na telovadišče ter navdušeno pozdravljala razne sokolske skupine. Sprevoda se je udeležilo okoli 1000 Sokolov, v. kroju. Telovadba. Na lepem prostranem telovadišču, obdanem s tribunami in galerijami, ki so bile do zadnjega prostora napolnjene, je nastopila najprej ženska deca — 96 ljubkih deklic in 136 dečkov. Deklice so izvajale vaje s cvetličnimi loki. dečki pa vaje s palicami. Zenski naraščaj je izvajal Vidmarjeve župne vaje. Povdarjati moramo krasno in lepo izvajanje, pravilne in gracijozne gibe. Moški naraščaj — 84 izbornih Sokoličev — bodočnost Sokola — je izvajal proste vaje. Sledila je orodna vaja članov in članic. Kamor si pogledal, si videl Izborne, pridne telovadec in telovadkinje na drogih, bradljah, na gredi, na konju, na konju s kozo in skupine raznih skakalcev in metalcev krogle. Telovadba je bila strokovno res dobra in videli smo, da polaga župa vso vestnost na orodno telovadbo in da je »dosegla res lepe in povsem zadovoljive uspehe. Po ljubkih prostih igrah naraščaja, pri katerih se je osobito odlikoval moški naraščaj, ki je izvajal skupinsko telovadbo, pri kateri je posebno ugajala skupina z drogovi in praporno veso, so zaključile telovadbo proste vaje' članic in članov. Posebnost telovadbe je bil nastop župne vzorne vrste na bradlji. Člani vrste so bratje Smole, načelnik Sokola v Logatcu, Delak, Stane Drganc, Hlastan in Osvald od Sokola I — Košak Sokol II in Rovan Sokol I. Ta vzorna vrsta je reprezentirala višino telovadne vrednosti in je dosegla uprav vr-hunske vaje. V splošnem moramo pohvaliti vso telovadce in čestitati župi na tako lepem telovadnem uspehu, ki je podlaga vsega sokolskega razvoja. V skupini posameznik ne velja nič in vse kot sotvoritelj celote. Od vsakega posameznika je odvisen celoten uspeh. Tekme. Po' telovadbi so se zbrali na telovadišču vsi Sokoli in Sokolice, občinstvo se je približalo predsedniški tribuni. Župni starosta brat Nande Marolt je pozdravil bivšega deželnega predsednika dr. Baltiča, kot posebnega prijatelja Sokolstva in se zahvalil majorja Macaku, ki je poskrbel za prostor. Na predsedniški tribuni so bili kot častni gostje tudi zastopniki Saveza in predsedstvo župe Ljubljana I. Pri tej priliki omenjamo, da je obiskal pozneje prireditev tudi kraljevi namestnik g. I. Hribar, bivši 10 letni načelnik ljub. Sokola, kar je napravilo nepričakovan globok in prisrčen vtis na Sokolstvo in zbrane množice. Uspeh tekem je bil sledeč: V soboto popoldne se je vršila v realki tekma za prvenstvo župe. K tekmi so se priglasili Stane Derganc S. I., Primožič Ciril S. II. in Delak Zvonko S. I. Od 200 dosegljivih točk so dosegli Derganc 146, Primožič 97 in pol in Delak 89 in pol točk V nedeljo zjutraj so se vršile župne tekme. Pri članih v višjem oddelku je dosegel prvo mesto od 100 dosegljivih točk br. Hlastna Slavko s 76 točkami, drugo mesto Derganc s 75 in pol ln tretje Delak s 67 točkami. Vrste v nižjem oddelku — 460 dosegljivih točk — prva vrsta Ribnica 431. druga vrsta Sokol I 421 in tretja vrsta Sokol II 388 in pol točk. Med temi vrstami so dosegli od 90 dosegljivih točk posamezniki prvo mesto Capuder Pero 85, drugo mesto Brunčič Josip 83 in pol točk in pa JcrSek in Cvikcl vsak z 79 in pol točkami, — Tekma članic — višji oddelek — od 500 dosegljivih točk .vrsta Sokola H — vodnica Urbančič Ivanka — 383 točk. V tej vrsti so dosegle kot posameznice od 80 dosegljivih točk sestra Butala Micka 66, Frank Olga 63 in Urbančič Ivana 62 točk. Višji oddelek od 440 dosegljivih točk je dosegla prva vrsta Sokol I vodnica sestra Berta Lozej 390 točk. druga vrsta Litija-Šmartno, vodnica sestra Marinka Debeljak 385 točk in tretja vrsta Ribnica, vodnica sestra Anica Klun 343 točk. Prvo mesto od posameznic ie dosegla od 70 dosegljivih točk sestra Kolbe Mara iz Litije-Šmartno z 69 točkami, drugo mesto sestra LoZej Berta in Feldstein Šteli od Sokola I. — vsaka po 68 točk in tretje mesto sestra Fincinger Franja — Ll-tija-Šmartno 66 točk. Uspeh tekme je bil torej, kakor je iz navedenega razvidno razveseljiv in časten za župo. — Po razglasitvi nagovoril je Sokolstvo zopet Župni starosta. Zahvalil se je setram in bratom osobito iz dežele, za resno in pridno delo, povdarjal važnost Sokolstva za naš narod, družbo in državo, sokolsko enakost, bratstvo in svobodo ter končno pozdravil kot prvoboritelja Sokolstva junaka, trpina, heroja, prcstolo-naslcdnka Aleksandra med bučnimi slava-klicL — Prosta zabava. Po telovadbi so se razlile množice na krasen zabavni prostor kjer je bilo Izvrstno preskrbljeno za razna okrepčila in prosto zabavo. Postavljeni so bili razni okusno In bogato okrašeni paviljoni. Prvovoditeljica ga. Puhova, slaščice in buteljke — gospe Pogačnik in Markelj, jestvine g. dr. Koka-ljeva, vino g. Hren in ga. Gab. Griinfeld, jestvine ga. Krapševn in cvetlice ga. Crta-ličeva. Na prostoru'je bilo prirejeno lepo plesišče, oder za vojaško godbo drav. divizije, katero moramo pri tej. priliki poseb-ho pohvaliti za pridno navdušeno in požrtvovalno sodelovanje, in šotor za srečolov. Veselje je zavladalo po prostoru, šumenje, vrvenje in veselo petje se je razlegalo med navdušenimi gručami in veselimi množicami. Prireditev je obiskalo tudi 20 gojencev Macedonske osnovne šole pod vodstvom učiteljice Karančeve, ki potujejo po Jugoslaviji. Navdušeni so bili dečki in zagdtovila nas je prijazna učiteljica, da odnašajo ona in deca od Slovencev nepozabne krasne spomine. Vesela zabava je trajala v noč in dostojno zaključila Sokolsko nedeljo. Zupi Ljubljana I častitamo na njenem lepem uspehu! Speri In turistika. — Plavalna tekma na Ljubljanici. Ljubljanski sp. klub je priredil v nedeljo v Ljub Ijanici pri Čolnarni plavalno tekmo, kot -'9 n'ii« —■ f mm ii—i predtekmo za veliko plavalno tekmo za jugoslovansko prvenstvo, ki se vrši koncem avgusta na Blejskem jezeru. Plavalne tekme vedno bolj zanimajo naše občinstvo, osobito letos, ko se radi vzdržne in stalne vročine posebno razvija kopanje. Tekma je bila izredno zanimiva, ker nam je pokazala koliko se lahko doseže tudi v tej panogi telesnih prostih vaj v naravi s smotrcnim začrtanim delom. Tekme se je udeležilo več športnih društev in sicer »Primorje«, »Sparta«, »Jadran«, »Svoboda«, »Ilirija«, »Ljubljanski športni klub« in »Žensko telovadno društvo v Ljubljani«. Potek tekem je bil sledeči: Prvi so nastopili dečki 18 v; dveh skupinah na 50 metrov daljave. Zmagovalci s,o bili Joža Medved Lj. S. K. 46, Erbežnik Drago »Jadran« 46.5, tretji M. Bleiweis Lj. S. K. 46.7. Pri plavanju dam na 50 m so dosegle v tekmi zmago Av. Černe Ilirija 45.5. Prekuh Franja Zensko telovadno; društvo 51.4 in tretja Marta Premelč š. T. D. 53.2. V tekmi seniorjev na 50 m jel zmagalo Primorje. Prvi Vrečko Anton 35, Ravnik F. Ilirija 36, Kramaršeč V. Lj. S. K< 39.6. Krasna je bila tudi tekma 13 tekmovalcev junijorjev na 50 metrov. Prvi je bil Hribernik Zorko 42.2, drugi Navinšek Ervin Lj. S. K. 42.2. Leskovec J. Jadran 44.6, Krasno je uspela dalje štafetna tekma 4krat 50 m. »Primorje« je doseglo zmago. Dobilo; je Primorje prvo nagrado, L. S. K. drugo. Pri tekmi na sto m bočnega plavanja je bil zmagovalec Fran Ravnik Ilirija 1.27, drugi Navinšek Ervin L. S. K. 1.3, tretji Pečjak O. L. A. S. K. 1.34. Pri tekmi v plavanju 100 m vznak je dosegel Debelak Primorja 1.39, Ulčar 1.45 in Sandrin 1.48. Pri tekmi 100 m Sprinta je dosegel Vrečko »Primorje« 1.23, Kramaršič L. S. K. 1.29, Panjdi Ilirija pa 1.42. Pri damski tekmi na 300 metrov je dosegla gdč. Vrtačnik L. S. Ki \45. Prekuh Z. T. D. 5.52 in gdč. PremeKl 'L T. D. 6.08. Bilo Je 8 tekmovalk. Pri plavanju na 1000 m je prvi Lukan Mitja L. S. K., drugi Švigelj Fedor. Hud boj je bil med Švigljem in Kernom. Pri skokih, katere J« občinstvo zasledovalo z največjim zanimanjem je bil zmagovalec Bogomir Grila L. S. K. Bogomir Grilc se je posebno odlb koval v takozvanem Auerbachovem skokui Drugi je bil Navinšek. Pri žogometu v vodj Waterpoolo jo zmagal Ljubljanski športni klub. Tekma je bila med L. S. K. proti Prl4 morju. Rezultat 1 : 0. — Ilirija - Rapid 1 : 1. Rcvanšna tekmi je izpadla nepričakovanp slabo z ozirom na sobotno tekmo, pri kateri si je priborili Ilirija v hudem in ostrem boju zmago 5 : L Rcvanšna igra nikakor ni bila lepa, igrala se je sirovo, izključilo se je tri igralce dvi od Rapida in eden od Ilirije. Kljub temu j< ostala Ilirija dosledno napadalka. Oba goli 1 : 1 sta strela enajstmetrovk. Da se bodi tako odlično društvo »Rapid« tako nespreb no revanžiralo za prvi poraz pač Ljubljani čani nismo pričakovali, obsojati pa moral mo tudi našo, da so se dali zapeljatLpo siroj vem nastopanju svojih tekmecev. Ilirija JI sicer pridobila na svojem stališču, pričakui jemo pa v Ljubljani lepših tekem, kot ]4 bila nedeljska. Maribor—Varaždin 3—2. V nogometij tekmi med S. K. »Maribor« ln S. K. »Varaj din« je zmagal slednji v razmerju 3 : 2. — Izšla je 31. številka »Športa« in pri naša sledečo vsebino: Kolesarske dirke m Novo mesto. Plavalna tekma za prvenstvi. Jugoslavije na Bledu dne 21. avgusta. Uspel jugoslovanskega kolesarskega športa v tu iini. Desetletnica S. K. Ilirije. Vežbanje ^ skakanju. List je lepo ilustriran in stane J naročnini četrletno K 56. !■■■ ■ —t Pokrajina. Prevalje. Od okrajnega glavarstva . Guštanju je bil Izdan poziv, da mora imel vsak obrtnik svoj napis, kjer je razvidni vrsta njegove obrti. In res so se, da se ia ognejo kazni, oskrbeli vsi obrtniki s predpl sanimi napisnimi deskami. Tako je obesj pred svojo delavnico tudi prevaljški miza) desko z napisom: »L. Mačič, mizarstvo.« Tj napis pa najbrže ni ugajal ponočnjakom! K. učitelju R. In knjigovezniškemu pomoJJ niku G. Ta dva sta namreč v noči 16. maj( t. 1. omenjeno napisno desko odnesla ln jj v bližini na kosce razbila. Da se je odločf k temu zlikovskemu dejanju knjigov. pej močnik G. se niti ne čudimo preveč. Da p( Je zmožen istega učitelj R, vzgojitelj naš) mladine, je nezaslišano Naša deca ne potrel buje takih »lepih« zgledov in želimo, dj podvzame g. učitelj isto pot kakor njegoj tovariš G. Napisna tablica g. Mačiča pa n^ pride že enkrat v nepoškodovanem stanji nazaj! Poslano.* Prisiljen sem, da se pritožim potom JaV nosti radi nerazumljivega postopanja gosfl zdravnika ljubljanske »Deželne bolnice«. Radi bolezni v nosu, lahke narave, U m! je bila konstatirana po enem tukajšnji! zdravnikov, sem bil poslan v bolnico, 15 t. m. sem se javil v Deželni bolnici, kjer na bi me ^ pregledal primarij Pogačnik. A kaj sem videl ob priliki pregledovanja tega {j doktorja, me je osupnilo. S tako brzlno sj JJ* ?rdiniralo niti v lazaretih za časa vojne! Niti dobro me ni pogledal, kaj še, da bi kom statiral diagnozo. Obrnil se je proti čest. se< stil in rekel: »pride jutri na vrsto«. Ko ji prišel drugi dan — seveda pozneje, neg^ običajno, je začel zopet z vso naglico ordij nirati, da ja izpolni zaostali čas. Nihče ni smel črhniti niti besede in potožiti o svoj bolezni. Končno sem prišel tudi jaz na vrstd in začela se je operacija. Ko mi je zabranl vsako pojašnjevanje občutkov, ki jih čutii< v nosu, je vzel v roko nekako dleto, ga po* rinil v nos in udaril po njem — seve po na< sprotni strani, nego je bilo potrebno s« obrnil proti sestri in zamrmral: ali zaletelo so mi je in sedaj ne morem nadaljevati operacije. Po tej »izvršeni operaciji« se i« Oblekel in zapustil bolnišnico. Meni na « začela iz nosa močno teči kri. Najbrže glnS ^ ČC V tem Staniu tudi H- iz n^sa krR dR?i da,15e’, iP1 ic vsak dan tekla nosu ki se ni hn JC lh presekana žila v V takem R' la sama od sebe zaceliti, bolnice V mir. *■ sem bi* °dpuščen U Čutim še 7ef■ * rl Predstavimo se za par trenutkov v Pariš, v bedno, žalostno stanovanje nedaleč od Temola. Slaba postelja stoji v njem. Brlenje smole trske razsvetljuje to revščino jedva Za silo. Na postelji leži mlada ženska v vročici. V kotu sedi mož orjaške postave. Nad posteljo se klanja druga ženska. Možu je ime ječar Gilles. In ženska je Margota, njegova žena. ■ Ura je nekaj čež enajsto. Bolnica qli bolje, ranjenka — se mahoma dvfene na svojem ležišču. Oči ji zablodijo bogvekam. Črte lica ji oka-menč. Zdi se, da prisluškuje... da posluša! .. . In zdajci zakriči s presunljivim glasom. Margoto mrmra vanjo in jo izkuša položiti nazaj. Zaman! Ranjenkino telo je odrevenelo, v silnem krču. To ni več človeško bitje, nego mramornat kip. Ranjenka sklepa roke, strmi v polu-mrak ln posluša! Mahoma pa se zvrne vznak, brez krika in brez vzdiha.«Podobna je mrliču. Margota se obrne, k ječarju, ki trepeče kakor šiba na vodi. mLmmmm ihmmm i 11 i *—■ mi w n —— im mi——— »Ali jč mrtva?« vpraša orjak. »Nu?« Margota prebledi, vzdrhti in odgovori z zamolklim glasom: »Duša se še ni vrnila vanjo...« V tournonskem kardinalskem dvorcu, v sohi, kjer spi francoski prestolonaslednik svoje mirno spa-nie, je Nostradamus v mislih govoril Mariji, sedeč nepremično, z glavo naslonjen vdlani, kakor bi bil oka-menel. In takšne so bile njegove besede: »Kje si? Kako, da te iščem že dva meseca, pa te ne morem najti? Ali ne čutiš, ali ne razumeš, da je zmagala v mojem srcu ljubezen? . . .« Mladega moža je prešinil trepet. Čez hipec je povzel svojo zarotbo: »Poslušaj, Marija! Tisto noč, ko sem ti odpustil — noč, ko sem ležal v svoji ječi na tleh, krvaveč na duši in na telesu, in sem ti klical svojo ljubezen in svoje odpuščanje, se mi mati ni prikazala! Oria ni vstala iz svojega groba, da bi me spomnila strašne prisege! Ni me prišla opominjat, da naj preganjam Croixmarto* vo hčer s svojim sovraštvom... Marija, Marija! Razumel sem mater, kaj mi hoče povedati s svojim molčanjem! Marija Croismartska, po nedolžnem si nosila svoje prekleto ime ! Le nezavedno orodje si bila, Marija, s katerim je usoda udarila mojo mater!.. Marija, odpuščam ti! Ljubim te, Marija! Oh, poslušaj me! Marija, rotim te! Rotim te! Kjerkoli si, hočem, da slišiš moj klic! Klic svojega Renauda, ki te ljubi! Svojega soproga! Hočem, da prideš k meni, žftna ali mrtva!« Živa ali mrtva!., (D«lj« prih.) 'na Proda se: OPALOGRAPH razmnoževalni aparat (Doppelfollo) skora) nov se proda. Naslov v upratl lista. 1575 VELEPOSESTNIKI! Sedemletna koLUa 24 mesce starim žrebetom — oče amerikanskl dlrka5 »Van-detta«; kobila zooet nplemenlena po Istem žrebcu. Sluilctnl konj sin eornje kobile — rtCe angleški dirkač »Morphy«. Plemenllnl listi na razpolago. Mlrpe lepe živali, lisjakove barve. Izborna' plemenska kobila. Lep lahek osebni voz napol krit: posebne oje za Kie. Lahek tovorni voz, 2 novi 1 starejša oprema lz rumenega usnla. 2 kompletni sedli: različne odeie I. dr. Natančnejša pojasnila pismen^ skozi uprav. »Jugoslavije« pod »Slučaj«. 1571 OPRAVA ZA JEDILNO SOBO moderna, kompletna skoraj nova. VpraSa se v Mariboru, Maistrova ulica 17. Jfra«, ta 2. »SK- LEPA VILA SE TAKOJ PRODA. Za 1 družino, 5 sob. najlepša lega v okolici Maribora z lepim sadonosnlkotn. Ponudbe na upravnlštvo tega lista v Mariboru pod »Mili kraj« št 1585. NAJVEČJI DALJNOGLED V LJUBLJANI (astronomski refraktor). kompleten. * 13 različnimi okularji, In stojalom vred je na prodal. Natančnejša pojasnila daje uprava Usta. 1587 ENONADSTROPNA HIŠA z malim vrtom se proda. Kupec Ima takoj stanovanje. Vrtna tulca 16, Oltnce pri Ljubljani 1590 POSESTVO četrt ure od žel. postaje, farne cerkve, 5ole In pošte na ravnini v na’ler)Ji občini v Kočevju v Starlcerkvi, se prnda Iz proste roke in po utrodni ceni. Isto sj lahko z žetviio, živino In z vsemi pritiklinami tako! pre-vz;.;ne in meri 28 oralov. Oozdl so polni lesa in 1? 2—3 četrt ure oddaljeni od hiše. Les črn in bukov. Hiša. klet in hlev so zidani in pokriti z opeko. V«e v naiVillšem stanju. Več se poizve pri posestniku Francetu Godetu v Koblerloh 2« Kočevje. 1585 "»OSESTVO s hišo !n .to-jni^-rlcim poslopjem i-t Ifi oralov njiv, travnikov, gozdov l/i na$nl*'ov se vsled družinskih ■ r Iz .iroste oke takol proda. Fos::fvo Ježi pol urr id kolodvora, šole rt’- '"ke In dmnazijiV faie in mesta Kočev»e In se proda /a S“.‘J00 K Ve* nove fr"ovec Ivan HSnigmann v Kočevju. STENSKI TELEFONSKI APARAT poraben tudi za intenirbanske poeovore. se proda za K 2000. Na ogled pri annnčnl družbi Aloma Comnany d. z o. z. Liublia-na, Kongresni trg 3. 1581 Službe: Poštena gospodična ?e'l iti za, NATAKARICO kot ZAČETNICA v boljše podjetje lzv°n Llubllane. Predstavi osebno. Cenjene ponudbe blagovolile poslati na upravo Usta pod »Začetnica«. 1588 MESARSKI POMOČNIK vojaščine prost, želi vstopiti takoj v službo. Naslov v upravi »Jugoslavije«. 1584 TOVARNA IGRAČ »PROGRES« sprejme ., j Ste. lo mladih deklic. Oglasilo naj se od četrtka naprej — Velika čolnarska ul. 10. LJubllana. 1569 DOBRO OHRANJEN PIANINO ter moško In žensko kolo znamke »Waffen-rad« A. Verčič, Ljubljana, Stari trg 26 III; nadstr. 1549 SPREJMEJO SE: 1 strojnik k ! '.tomol :H, 1 žagar fgatrlst). 1 delovodja V ‘"vnmf za lesene žehlle. Na-sto” 15. avgusta. Tnv^-na lesenih žebllev In parna žatra MOller, Plut In Vrščal. Črnosti. 1565 DVA URARSKA POMOČNIKA se takoj snrelmeta. Oskrba eventualno v hlJL Rudolf Bizjak, Maribor, Gosposka ul. 1564 5 MLADIH DELAVCEV Prednost Imajo absolventi brtne šole ali oni, ki Imajo obrtno Izobrazbo. Kartona ž-na tovarna B Čopova cesta 16. 1555 SLUŽBE IŠČE GOSPODIČNA vajena vseh pisarniških poslov, strojepisja in stcnoprjifi^. Ima že 2 letno pisarniško prakso. Cenjelie ponudbe prosim pod šifro 1557 na upravo listi. 1557 ZA »LJUBLJANSKI VELIKI semenj« se Ima Izvršiti večje število različnih napisov. napisnih in rek'amnih plošč. Dobri črkoslikarji. Iti relektirp' na ta dela. se pozivalo, da sA priglns? pri g. arh. Costa-peraria. obrabno ravrafelistvo južne železnice ob popoldanskih urah. 1561 &azno: IŠČEM MESEČNO SOBO s separatnim vhodom, če mogoče s hrai3, za takoj. Cenjene ponudbe prosim pod štev* 1.R80 na upravo lista. Zenitne ponudbe: STARŠEM IN HČERKAM! Mlad, pošten drž. uradnik, prijetne zunanjosti ln z nekaj premoženja se želi radi pomanjkanja znanja tem potom seznaniti « pridno in prikupljivo, ne čez 19 let staro mladenko, lepega značaja in bolj visokega stasa, ki naj bi imela pohištvo In najpotrebnejšo opremo. Neanonimni oglasi na upravo lista pod »Na križpoti«. Diskrecija strogo zajamčena. 1586 Gostilničar iz Primorske le v najem ali narafun gostilno, pivo — vinotoč v katerem koli kraju Slovonlje Gre tudi kot poslovodja ali podobno. x Ponudbe pod »Gostilničar« na podružnloo lista v Mariboru VEC TESARJEV snreime IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojster PARNA ZAGA Lilijana, Dunajska testa M 46. se sprejme In. moč v špecerijski trgovini V Ljubljani. Ozira se le na boljšo in zanesljivo moS, Pismene ponudbo pod šifro »Detailist« na upravništvo Jugoslavije. PREMOG prvovrsten, spodnjesta-jerski, primeren za in- dustrije in za domačo porabo dobavlja na va- gohe, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premoe“ na upravništvo lista. Krompirjeva škrobna moka, pšenKnl puder, koruzni puder, škrob v zabojih po 38 in 50 kilogramov, kristalni škrob v omotih po 3 in pol kilograma, dextrin, pšenično lepilo za čevljarje ter škrob za napravljanje lepiva (kleistra) nudi FILIP MAYER, Zagreb, SS5 Gunduličeva ulica broj 5. Telefon 18—31. srn Viktor Horvat pleterski mojster Radovljica - Gorenjsko. : Priporočam svoje pletarske izdelke kakor potne kovčege, košare, vseh vrst mize, stole, cvetlične košare, mizice za ročna dela, kakor tudi vsakovrstne izdelke iz rafije. Moji izdelki se dobivajo v Radovljici St. 24, v Ljubljani Stari trg št. 21, kjer se tudi vsa naročila sprejemajo. Trgovci na debelo znaten popust. Za obilna naročila se priporoča Viktor Horvat. Naznanilo! Naznanjam cenjenim veletrgovcem in mlinarjem, da sem otvoril komisijsko in agenturno trgovino z vsemi deželnimi pridelki, kakor pšenico, moko, ovsem, mastjo, slanino itd. Prelemam tudi v komisijo v moje skladišče razno sveže sadje, ter kolonialno in špecerijsko: blago. Naročila se bodo strogo, solidno in točno izvršila, za koja se Vam priporoča ; . Jakob Hemler Novi Sad Bačka, Futoška ulica 56. Graški veliki temeni 1921. 24. september — 2. oktober Blagovni vzorčni semen) za industrijo, trgovino, obrt. — Posebne razstave za poljedelsko ln Samsko gospodarstvo Štajerske. Štajerska umetnost. Razstava »Štajerske knjige". Godbeni in gledališki umetniški teden. Nastopi narodnih noš. Orad: Gr a z Burggaste 13 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš dobri soprog, skrbni oče, brat, stric, svak, gospod Jožef Otruba policijski uradnik danes po dolgi zelo mučni bolezni previden s tolažili sv. vere danes 31. t. m. ob pol 7 uri zvečer v 43. letu starosti mimo Boguvdano preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek dne 2. t. m. ob ,4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Maše zadušnice se bodo služile v Trnovski cerkvi. V Ljubjani, dne 31. julija 19ijl, Angela Otruba, soproga. Stanislav Jožica, In Verica, sin. hčerke. Pozor! Vjeresijal Na obroke! Da udovoljlmo maogobro)no Izraienoj želji naših mušterSj* prodajemo naš« poznate satove us polakšlce ked pla£«n}» krasne remontolr-satove (sa gospodu) najbolje udešene, 28 sata Idude, sa garancljom od 2 godine, podajomo us bezprimemu cijenu od samo 125 dinar« pe komad uz kaparu od 45 dinara 1 mjeseinu odplatu od 8 dinara. Pripoilanje dotičnog sata usljedi od mah po primitku slanje dotičnog sat« usljedi odmah po primitku kapare preporučeno. DotižnI naru-žltelj aaka tn iavoU svoje »vanje priobčiti. Ako naruiitelj ieli cijelu kupovoinu odmah podmiriti, doblje 6*1, popusta. satova ODDIF mm. Zignl, SoraostansfiB ulica l. Naročajte In razširjajte „Jugo$iavlio!“ t ' . J “ Pred nakupom na] si j vsakdo ogleda veliko j zalogo | jedilnega orodja, Jeklene- j ga in aluminijevega, potne : j