«
be
oj» eže' ici 10
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ' IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO.
19
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 24, 1939
LETO XLII. — VOL. XLII.
Jejanski spopad med avtomobilskimi delavci, 300 Policistov je moralo na seji delati mir
=xiC
Det:
,;Sn 'oit> 23. januarja. ■sS ^d pristaši in na-P^dsednika unije av-kih delavcev, Homer
-fje vc a'36 postal°tako silll°. da ;§10 tekom unijske seje pri-
IdelavcjdeJanskega 8Popada med
|uie^J'a.?® J'e vršila v Cass Tech-ob č VlSji šoli- Na lice mesta je
WTtepeŽa med avtnimi de"
fkiso Tel° do 300 Policistov, L80,meli m»ogo opraviti, pred-vite delama
pomirili boje-
love.
Na
jpl^VZ0Či so bili zlasti delavci
^nikVt lokala- Po sejijepred-
5tv0 od 1 izjavil> da -ie delav" mU) cl glasovalo deset proti ene-
ke' a St°j' zvesto ob strani gla-
pien- predsednika Martina Ho-
rJa.
ft
Na- Homer Martin je suspendiral mnogo eksekutivnih uradnikov iz glavnega odbora, katere je obdolžil, da povzročajo nemir v uniji in sejejo seme komunizma. Homer Martin tudi dolži John Lewisa, predsednika CIO, da se vmešava v avtno unijo.
Petnajst glavnih uradnikov je bilo suspendiranih iz unije, a ti suspendirani glavni uradniki so odstavili Martina kot predsednika. Toda Martin ima toliko pristašev med delavci, da nadaljuje svoje delo kot gl. predsednik unije.
Do končne odločitve bo prišlo marca meseca, ko se vrši v Cleve-landu izredna konvencija unije avtnih delavcev, ki bo odločila, kdo je pravzaprav vodja unije, ki šteje nad 400,000 članov in kdo ima pravico do blagajne.
aciojaIisti bombardirajo0 Predmestja Barcelone
N ona' 23- J'an- - 0ni
halist?8ke' ki Je še v rokah
I*}
p-
in■
no
stov,
Je dobil danes ob-
>ravlja 6' k° Se vlada pri" l0st°ia' brani svo-i° zadnJ° 5arCej 1 0 — močno utrjeno
k)va)	Kabinet je odgla-
[iligj-j a ostane v mestu. Ci-lasti J°d° morali iz mesta, v okrajih, kjer postav-
ko an& - * Ovj utrdbe. top0
So
fee
Gen. Franci že segajo v pred-Številni zrakoplovni na dnevnem redu. arr>e in trgovine so za-
Bar
za cel°ni- Samo tovar-EaS!relno orožJe posluje-e viSe Sta^a generala Franca k 14 milj precl Barcelo-f'bli«e.e..generala Franca se
'zuje ZaPrei
Nko	tudi iz severa, da
n<J.. e3o lojalistom pot v beg0°' ako bi se hoteli rešiti ZadnJe poglavje
dtii.
e civilne
vojne se pise


^ ozdravi iz Floride
Ko (j0^ Lauderdale, Florida, [ lepo Pismo- ki ga
p hčerki Mr. in Mrs. K Ai.°Zmana. 866 E. 76th Mti
I^r;. Ste
">žiii

Sophie Kenny in Phany Senyak. Pri-■aže ta tudi fotografijo, ki Nade , a dekleta, oziroma , nsk0Zene V Floridi Pod veli-" ža palmo. prav lepa hva-
p°2drave! No^susng trgovine
bz-1
tU difektor državnih trgo-
Prodai
Jo opojnih pijač,
^yior
■lit"' (, ' » h '
erW Nih Ji evelandu in v drugih Ntž *estih države Ohio izred-{V vn® Prodajalne za opojno No 'ž katerih se bo prodajalo Na^ganJ'e najfinejše vrste, importirano. To po-. ^ h ° bogati republikan-'
0 v naznanja, da bo od-

Dirka kolesarjev
V tednu, ki se prične z dnem 29. januarja bo otvorjena v Clevelandu šest dni trajajoča dirka kolesarjev. Med drugimi udeleženci je priglašen tudi mlad slovenski športnik Albin Jurca iz Kenoshe, Wis. Jurca se je udeležil že več enakih dirk in je vselej dobil častno priznanje. Lansko leto je mladi Jurca dobil prvenst-vo v kolesarski dirki, ki ga je priredila National Bike Association. Zmagal je tudi v sijajni dirki kolesarjev, ki so dirkali iz Chicaga v Milwaukee, razdalja 90 milj. Mr. Jurca je naredil pot v dveh urah in 57 minutah, kar je rekord za kolesarje. Cleveland-ska dekleta, oziroma naše mlade Slovenke bodo imele priliko videti prihodnji teden tega mladega, čednega atleta. Tekom dirke kličite "Riba," kar je nekako geslo Mr. Jurca, pa se vam bo oglasil.
Barcelona pred padcem. Ameriška vlada pozvala Amerikance domov
Hendaye, Francija, 24. jan. španska vlada lojalistov je danes pobegnila iz Barcelone, ko so začele krogle iz topov generala Franca padati v predmestja in imajo nacionalisti mesto že sko-ro obkoljeno.
Glavno mesto Katalonije je bilo prestavljeno drugam, vendar vlada o tem molči. Predsednik vlade in ministri so pobegnili ponoči. Padec Barcelone je po mnenju, vojaških izvedencev za- armade kij učena zadeva.
mi državami in med Mehiko je moški in ženske pustiti vsa dru- ,zadnje čase ze,° Padeta.
Socialistična Mehika kupuje in prodaja skoro izključno pri Lahih in Nemcih
Brownsville, Tevas, 22. janu- hikanska socialistična vlada na-arja. Trgovina med Zedinjeni- UožiUi na ameriško umetno svilo,
carimo ki znaša $5.25 od kilogra-
ljani sedaj priliko ^iti varno do...... _ ....... ...........,„ ... .	, . v
mov. Pozneje bo nfemogoče. Ra- • ga dela in iti h kopanju strelnih |	'S^T
čuna se, da živi v jBarceloni ne- jarkov okoli mesta, kako 200 ameriških državljanov, večina Filipincev j h Poi'toriča-nov.	t,
Nepopisen strah [je zavladal po Evropi. Cene na denarnih trgih so povsod padle. ICot vzrok se navaja sledeče: I-ljtlerjeva izjava, da morajo vsi sposobni moški se vpisati v en ali 'drugi oddelek
London, 23. januarja. Ameriška vlada je posvarila vse Amerikance v Kataloniji, zlasti v Barceloni, da se nemudoma pripravijo, da odpotujejo v Zed. države. Na potu proti Barceloni je križarka Omaha in dvoje torped-nih rušilcev.
Državni tajnik Hull je dal obvestilo, da imajo ameriški držav-
Svarilo Mussolinija Franciji, da bo Italija prišla še na dan s svojimi zahtevami.) Mobilizacija 200,000 mož laške armade. Končno sklenitev pogodbe med Italijo in Jugoslavijo.
Barcelona, 23. januarja, španska lojalistična vlada se je premislila in ne bo zapustila Barcelone. Včeraj je bilo izdano pove-
lje, da morajo vsi delazmožni gen. Franca.
Kdorkoli ne bi šel na delo za vlado lojalistov bo obtožen vele-izdaje in ustreljen, ženske stare do 40 let morajo vršiti ista dela kot vojaki. Moške sprejemajo do 55. leta v armado.
Nacionalisti bodo Barcelono v kratkem imeli obkoljeno. Mestu se približujejo od treh strani. Pred neposrednim padcem se nahaja trdnjava Martorel, ki je komaj 10 milj oddaljena od Barcelone.
Begunci, ki prihajajo iz Katalonije, pripovedujejo, da prevladuje pri lojalistih pomanjkanje živeža. Ponekod je pomanjkanje tako strašno, da rabijo živež namesto denarja. Zlasti mleka primanjkuje. Armada lojalistov se vse povsod umika pred četami
kupovati v fašistovskih državah, v Italiji in v Nemčiji.
Dočim izvaža in prodaja Mehika petrolej, vzet ameriškim družbam, Nemčiji, Japonski in Italiji, uvažajo omenjene države v Mehiko raznovrstne stroje, časopisni papir in umetno svilo, kar je Mehika prej dobivala iz Zed. držav.
Mehika je dovolila Italiji, da uvaža umetno svilo v državo za $2.90 kilogram, dočim je ista me-
ma.
Ameriške družbe v Mehiki, ki so potrošile stotine milijonov, da so ustanovile svoja tržišča v Mehiki, se bridko pritožujejo pri vladi v VVashingtonu.
Seveda je najbolj zanimivo pri tem dejstvo, da socialisti bruhajo žveplo na fašiste, toda v resnici so njih najboljši trgovski prijatelji, kar je dokazala sedaj Mehika v slučaju Nemčije in Italije. In pri tem Mehika prodaja ukradeno blago!
do
svojega zaslužka v
h
lej^vifcav, * j" - . . v Je v pi ' t°da vprašanje je,
S ki k Velandu dovolj bogati-
|Xki 0(!° kupovali kvort žga-
Ja °d $10.00 do $25.00.
jNJiovi župan
San arfi'eld Je postal no-'Sk v Vasice Bratenahl, ki se j sredini mesta Clevelan->, a svojo lastno upravo. V
°v 400 ljudi' prebi"
'ključno milijonarji. V Smrtna kosa

N St.atJ šušteršič,. 3557 E,
Jilg^ je v Lakeside bolni-
Sff,
^0greb bo vodil Louis
Podrobnosti jutri.
Pri sv. Kristini
Odbor za Klub društev fare sv. Kristine za leto 1939 je sledeč: predsednik Teddy Rossman, podpredsednik Fr. Kosten, tajnica Frances Per-me, 19664 Tyronne Ave., blaga jničarka Molly Kralj. Nadzornice: Frances Stupica, Jennie Petrič in Josephine Jam-nik. Seje so vsako 3. sredo v mesecu.
Pobiranje asesmenta Društvo Napredek št. 132 J. S. K. J. in društvo Slovenski dom št. 6 SDZ bo pobiralo asesment v sredo 25. januarja od 6. do 8. zvečer.
Skupna društva
V sredo večer se vrši seja skupnih društev fare sv. Vida. Radi važnosti seje in priprav za veselico, so vsi odborniki proše-ni, da gotovo pridejo.
Zgubljen znak Kdor je zgubil znak od društva A. M. Slomšek, ga dobi po 4. uri na 1134 E. 76th St.
Klub društev Seja Kluba društev Slov. društvenega doma v Euclidu se vrši v sredo 25. januarja. Naj pride jo zastopniki polnoštevilno. Pokojni Dominik Kastelic Včeraj smo poročali o smrti Dominik Kastelica. Po domače je bil poznan kot čerčkov Domen !
* šest ministrov sirske države se je odpovedalo kot v protest proti francoski vladi.
""Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze.
Ali pride do zveze med Nemci in sovjeti?
New York, 23. jan. — Louis Broomfield, znani ameriški novelist, ki je preživel dolgo vrsto let v tujezemstvu, je včeraj prerpkoval, da sg bo vršila prihodnja vojna na Dalnjem vzhodu. Izjavil je, da bo za-padna Evropa kmalu - dognala "silno katastrofo," ki nastane, ko pride do zveze med nacijsko Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Broomfield imenuje Anglijo kot "umirajočo oligarhijo," kar je zadnje čase zlasti dokazal njen ministerski predsednik Chamberlain, ki se je popolnoma podal diktatorjem. Nadalje trdi Broomfield, da se Amerika v nobenem slučaju ne more zanesti na Anglijo, ker slednja ni iskrena v svojih načrtih.
Zvezni sodnik
Iz Washingtona se poroča, da pričakuje zvezni senator iz države Ohio, Vic Donahey, te dni, da ga pozove predsednik Roosevelt v Belo hišo, kjer se bo posvetoval z njim glede imenovanja novega zveznega sodnika v Clevelandu. Senator Donahey bo imel pri tem odločilno besedo. Kot je danes mogoče dognati bo imenovan za zveznega sodnika eden izmed sledečih: Frank J. Lausche, Dennis Dunlavey iz Ashtabule ali pa sodnik Hurd. Pravijo, da bo odločitev padla v dveh tednih.
Glede novih hiš
V državni zbornici v Colum-busu je bil stavljen predlog, da se ne pobira nobenih davkov od hiš, ki bodo zgrajene v letih 1940 do leta 1942, in enako bodo prosti davka tudi vsi oni, ki bodo svoje hiše modernizirali, za dve leti.
Nove hiše v mestu
Mestni licenčni urad v Clevelandu naznanja, da je lansko le to izdal dovoljenja za zgraditev 876 novih hiš v Clevelandu. Za letošnje leto se prerokuje še večja aktivnost na stavbinskem polju.
Pozabljeno
Na prireditvi društvo Ložka dolina v Knausovi dvorani zadnjo soboto sta bili pozabljeni dve zavratnici. Lastniki naj se zgla-sijo na 1160 Addison Rd., zgorej.
Dvakrat obsojen
Cahm, Švica, 23. januarja. 60 let stari Michael Schlamminger je bil te dni obsojen v dvojno smrtno kazen. Sodnik kam ne ve, ka.ko se ho obsoja izvršila, toda posWfra	nareko-
vala, da mora biti obtoženec dvakrat poslan v smrt. V Švici ae smrtna kazen izvrši z obešenjem. Kako bodo človeka dvakrat obesili, da bo dvakrat mrtev, o tem si sedaj odvetniki belijo glave. Poleg omenjene dvojne smrtne obsodbe je pa dobil Michael Schlamminger še sledečo kazen: Za tri leta in pol zgubi državljansko pravico. (V štirinajstih dneh bo moral v smrt. Op. ured.) Poleg tega pa mora biti zaprt sedem let. Omenjene kazni so bile nad Schlamminger jem izrečene, ker je nameraval pobiti več lokalnih javnih uradnikov. Schlamminger je komunist, kot trdi obtožnica.
Koncert "Kanarčkov"
Koncert "Kanarčkov" se vrši v nedeljo 29. januarja ob 4. uri popoldne in ne ob 3. uri kot je tiskano na vstopnicah. Vstopnina h koncertu in plesu je 40c. Pevci in pevke mladinskih zborov plačajo samo 20c za koncert in ples, ako dobijo listek od tajnika ali tajnice zbora, h kateremu pripadajo. — Odbor "Kanarčkov."
Voznik brez rok
V mestu Xenia, Ohio, je dobil 21 letni Paul Leyton licenco, da lahko vozi avtomobil, da-si je bil fant rojen brez rok. Sodnik, ki je izdal licenco, se je podal najprvo na vožnjo z mladeničem brez rok in se je po vožnji izjavil, da fant brez rok enako dobro vozi, kot če bi imel obe roki.
šušteršič zahvala
Pretekli teden je bila priob-čena zahvala družine J. Šušteršič iz Issler Ct. V zahvali je omenjeno, da je zakonski par Mi*, in Mrs. Šušteršič praznoval 25-letnico poroke.^Pra-vilno bi se imelo glasiti 35-let-nico.
* Vprašajte za nagradne listke Progresivne^ trgovsko zveze.
Italija baje v vojaški pogodbi z Jugoslavijo
Rim, 23. jan. — V zanesljivih diplomatskih krogih se zatrjuje, da se Italija pogaja z Jugoslavijo glede vojaške pogodbe, ki naj se sklene med obema državama. Enaka pogodba bi nadalje osamila Rusijo in učvrstila rimsko-berlin-sko osišče. Obenem se je iz Jugoslavije vrnil v Rim laški zunanji minister Ciani, ki se je mudil en teden v Jugoslo-viji. Baje je nastrelil 64 zajcev in sedem jelenov. Med njim in med jugoslovanskim ministerskim predsednikom je baje prišlo do prijateljske pogodbe, glasom katere bo Italija financirala Jugoslavijo v zameno, da se Jugoslavija približa rimsko-berlinskemu osi-šču. Jugoslovanske industrije se vesele radi nove kupčije z Italijo, ker Italijani plačujejo v gotovini, dočim Nemci blago samo zamenjujejo.
-o-
Ruski znanstvenik
V sredo bo imel v Clevelandu govor dr. Piririm Sorokin, profesor sociologije na Harvard univerzi. Sorokin je bil rojen v Rusiji, kjer je bil leta 1906 prijet kot revolucijo-nar. Pozneje se je tudi bolj-ševikom zameril, ki so ga izgnali iz dežele. Dr. Sorokin bo govoril o "Današnji družabni in kulturni krizi."
Pobalini
Policija je včeraj aretirala tri mlade smrkovce, ki so alarmirali požarno brambo v treh raznih slučajih, da gori, dočim ognja ni bilo. Kazen, ki čaka pobaline, je 6 mesecev zapora in $250.00 globe.
Desetice za otroke
Tekom preteklega tedna je dospelo v Belo hišo v Washingtonu za kakih $12,000 vrednosti desetič, kar pošiljajo ljudje predsedniku, da se* denar uporabi za zdravljenje otročje paralize. Srebrna poroka
Danes obhajata 25 letnico srečnega zakonskega življenja Anton in Frances Tomše, 943 Na thaniel Rd. V družini sta dve hčeri in en sin. Oba srebrnopo-rcčenca sta pri najboljšem zdravju. Naše iskrene čestitke in še na mnogo let!
Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev po številnih naselbinah
Takozvana "Prosvetna matica," ki deluje pod okriljem S. N. P. Jednote, je poslala v Kanado nekaj izvodov knjige "Španski testament," v kateri se seveda poveličuje komunizem in sramoti krščanstvo. Dotično knjigo so pa poštne oblasti ustavile in jo poslale na generalno poštno upravo v Ottawo, in če jo tam ne odobrijo, bo knjiga seveda zaplenjena.
V Chicagu je umrl dobro poznani rojak John Stonič, star 56 let, rojen v Črnomlju v Beli krajini. V Ameriki je živel nad 35 let. Zapušča ženo, sina in več odraslih hčera. Vzela ga je pljučnica.
Broughton, Pa. — V tem mestu je umrl Anton Merlak. Drugih podrobnosti o rojaku ni na razpolago.
Za srčno kapjo je umrl v Chi-
cagu rojak Matt Kaleč, star 45 let. Ranjki zapušča v Chicagu ženo, dva otroka in enega brata, v svojem rojstnem kraju, v Ceren-šovci, Prekmurje, pa mater in sestro ter dva brata v Kanadi.
V	New Yorku je umrla v mestni bolnišnici po štiri leta trajajoči bolezni Mrs. Ana Guardia.
V	Clintonu, Ind., je umrl rojak Kari Vrabič, star 69 let. Rojen je bil v Zagorju ob Savi. V Ameriko je prišel pred 36. leti. V Ameriki zapušča ženo, štiri sinove in dve hčeri.
članstvo Slovenske-hrvatske zveze, ki ima svoj sedež v Calu-metu, Mich., je odglasovalo z dvetretinsko večino za združitev s Hrvatsko bratsko zajednico.
V	Indianapolisu je preminul rojak Frank Kocjan, star 42 let in doma iz Trebelnega na Dolenjskem. Vodil je tam nekaj časa gostilno.
Odbor "Kanarčkov"
Na letni seji zbora "Kanarčki" je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Martin Mir-tel, podpredsednica Jennie Bar-tol, tajnica in zapisnikarica Ana Traven, 11202 Revere Ave., blaga j ničarka Mrs. Josephine Hočevar. Nadzorni odbor: Helen Mirtel, Mary Pla-ninšek in Mary Zabukovec. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu. "Kanarčki" so pa izvolili iz svoje srede sledeči odbor: predsednica Albina Ko-dek, podpredsednica Julia Bar-tol, tajnica Victoria Hočevar, in blagajnik Stanley Zabukovec.
Tudi v Clevelandu
Richard Reisinger in Paul Miley sta dva Clevelandčana, ki sta se nahajala v glavnem odboru unije avtnih delavcev, sta oba bila suspendirana po predsedniku Martinu. Obenem je sodnija odredila, da se ne sme niti Reisinger niti Miley dotakniti unijske blagajne, dokler sta oba uradnika suspendirana. Kako se bodo voditelji avtnih delavcev v Clevelandu borili proti Martinu, o tem niso še pripravljeni načrti.
Senator Donahey
Zvezni senator Vic Donahey je včeraj v Washingtonu sporočil, da bo glasoval za svoto $875,000,000 za WPA in relif, kot je to zahteval predsednik Roosevelt. Donahey je izjavil, da bi bila država Ohio preveč prizadeta, ako bi kongres dovolil manjšo svoto za relif.
Mussolini ponovno svari Francijo
Rim, 23. jan. — Diktator Mussolini je včeraj izjavil, da so "sovražniki fašizma preveč bedasti, da bi bili nevarni." Svaril je Francijo naj nikar ne zaustavlja Italije pri njenem korakanju k napredku. Mussolini je govoril 150 izbranim laškim kmetovalcem, ki so bili odlikovani radi izvrstnih pridelkov. Je rekel Mussolini: "Lanskega septembra sem izjavil, da so nasprotniki fašizma prebedasti, da bi nam bili nevarni. Danes ponavljam iste besede. Italija zahteva nov deal glede Sredozemskega morja in Francija ne bo mogla zaustavljati Italije pri njenem napredovanju. Obisk angleškega ministerskega predsednika ni laških načrtov niti za eno stotinko centimetra spremenil." Mussolini je zanikal, da bi Vatikan izjavil, da naj Francija krepko stoji v boju proti fašizmu.
Ponarejen denar
Tajni agenti sporočajo, da so tekom leta 1938 zaplenili pri raznih osebah nič manj kot $607,800 ponarejenega denarja. V zadevi s ponarejanjem denarja je bilo aretiranih tekom leta 3,557 oseb.
Mr. Skuk resigniral Kot nam je bilo povedano, je resigniral Mr. Joseph Skuk, ki je bil na zadnji delniški seji North American banke izvoljen direktorjem.
!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
■117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko ta Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00. Za Ameriko ta Kanado, pol leta >3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 month? Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio,, under the Act of March 3d, 1878.
NO. 19, Tues., Jan. 24, 1939
"Kanarčki"
Dogodki preteklega tedna
Kongres Zedinjenih držav, ki zboruje že četrti teden, ni do danes naredil ene same konkretne postave glede izboljšanja ekonomskega položaja. Senatna zbornica kongresa je imela od 3. januarja sem samo sedem zasedanj. Troje teh zasedanj se je vršilo pretekli teden, v četrtek, petek in v soboto, in častitljivi (?) senatorji niso delali druzega kot krepko udrihali indirektno po predsedniku Rooseveltu s tem, da so napadali imenovanje bivšega načelnika WPA administracije Harold Hopkinsa trgovinskim tajnikom. Videti je, da je v senatu še vedno precej pristašev velekapiitala, ki nikakor ne morejo videti človeka kot je Hopkins, ki je mož malo bolj. liberalnega naziranja kot so pa senatorji Lodge, Morse in enaki, ki želijo, da bi naša Amerika bila še vedno v časih Gospodovega leta 1700, ko so angleški kralji in velekapitalisti imeli prvo in zadnjo besedo v Ameriki. Ti senatorji še danes ne vedo, da je ameriški narod osem let vodil vojno proti enakim interesom, da se je končno osvobodil.
Harold Hopkins uživa največje zaupanje pri predsedniku Rooseveltu. Je osebno in značajno pošten in zlasti razume današnji ekonomski položaj. To je vzrok, da ga je predsednik imenoval najprvo za WPA administratorja, a pred nekaj tedni pa za trgovinskega tajnika. Nesreča v sreči je, da mora imenovanje trgovinskega tajnika potrditi senat, predno je veljavno. In ta senat sedaj zboruje že skoro štiri tedne, pa ni druzega naredil kot napadal Hopkinsa in potom njega indirektno predsednika.
Nepoštenosti Hopkinsu niso mogli očitati. Torej so privlekli na dan ono staro in izrabljeno orožje — politiko, rekoč, da je Hopkins igral politiko kot administrator WPA. Hopkins sam je priznal, da so nekateri njegovi nižji uradniki mogoče igrali, politiko, ko so oddajali dela, toda kdo more ostati absolutno čist, kadar se gre za deset milijonov ljudi. Med temi milijoni si boš nakopal gotovo par stotisoč nasprotnikov, ki te bodo skušali lopniti po glavi, ker niso ravno oni odnesli vsega masla in medu, ki je bil na razpolago.
Hopkins bo kljub vsem napadom te dni potrjen kot trgovinski tajnik in častivredni senat Zed. držav bo za eno bla-mažo bogatejši.. 96 senatorjev je dobilo v štirih tednih, odkar so napadali Hopkinsa $500,000 plače. In to za otročjo igračo. Končno so morali pogoltniti svoje lastne psovke!
Taki so ti "zastopniki" v senatni zbornici!
❖ >l< ❖
Španska civilna vojna se bliža svojemu koncu. Zmagal bo general Franco, ki ima danes že, štiri petine Španije pod svojim okriljem. Španija je s tem pokazala, da ne bo šla ra-dovoljno v gospodarsko smrt in sužnjost, kot so jo upeljali komunisti v Rusiji. Žal, da je zmaga Španskega rednega elementa morala biti pridobljena deloma s pomočjo fašistovske-ga elementa v Evropi, toda na drugi strani se pa mora vedeti, da ako te pomoči ne bi bilo, da bi Španija danes bila druga — Sovjetija, vlada krvnikov in strahovalcev, katero ima danes nesrečni slovanski narod Rusov.
>!«	>J«
Mehika je začela preganjati ameriške dopisnike časopisov iz svojega ozemlja. Vzrok je, ker ameriški časnikarji poročajo resnico o dogodkih v Mehiki, a resnice se socialisti, kit so na vladi v Mehiki, strašno bojijo. V tem oziru so bratje s komunisti. Tudi Rusija absolutno ne trpi, da bi kdo vsaj nekoliko pogodrnjal o njenih razmerah, takoj mora iz dežele, če ni zaprt in ustreljen drugi dan v hrbet. Kot znano je Mehika lansko leto zaplenila Amerikancem $400,000,000 vredna petrolejna polja. Petrolej, ki ga sedaj Mehika dobiva i<z ukradenih vrelcev, se cedi danes v vojne stroje fašistov in totaliristov. Mehika prodaja prav poceni olje Italiji, Nemčiji in Japonski. S tem socialisti direktno in zaupno podpirajo največje fašistične države na svetu. Tako vidite, bratje in sestre, je danes po svetu. In ker so ameriški časnikarji v Mehiki 1o objavili svetu, so bili vrženi iz Mehike, kjer je danes socialistom ljubša fašistovska sekira Italije, kljukasti križ Nemčije in jekleni srp Japonske, kot pa demokratična Amerika! No, tudi v Mehiki bo narod prišel k pameti in zavesti.
Kaj pravite!
Kaj pravite, ali bi kazalo stegniti jezik, ali ne. Veste, v New-burgu bosta dve poroki, za katere bi imeli mi nekaj zadržka. Poroke bodo v nedeljo 6. februarja, že tukaj je nekaj narobe, da se poroke vršijo v nedeljo, kar še nismo slišali živ dan. Bo treba dati
temu malo več pažnje, da ne bo kaj napek.
# * *
V volivni kampanji sp je vpilo, da je bil napravljen med Da-veyern in Brickerjem "deal" 70-30. No, kot zdaj Bricker meče demokrate od dela, ne kaže, da .je bil napravljen kak "deal" in so bila
očitanja samo kampanjske flavze.
* » »
Nekateri dopisniki imajo navado, da se znesejo in izkašljajo, potem pa naglo pristavijo, da niso mislili s tem nikogar žaliti. Tudi oni, ki je rojaka udaril s stolom po glavi je rekel: oprosti, saj te nisem mislil.
Kanarčki bomo spet priredili lep koncert v nedeljo 29. januarja 1939 v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Mi smo se naučili veliko lepih pesmic, ki so narodne in jih boste gotovo že spoznali. Na programu imamo tudi prav lepe sole in duete, zato pa pridite vsi starši in prijatelji našega zbora na ta koncert 29. januarja ob treh popoldne in boste videli, da boste zadovoljni.
Vi veste, da je naš mladinski zbor potreben in tudi mi to vemo. Jaz sem se največ naučila brati, pisati, govoriti in peti pri Kanarčkih. Zato sem pa tudi še vesela, da pojem.
Na 8. januarja sem slišala, ko sta pela na radiu Irene Jazbec in Rihard Lauretič. Pela sta res lepo. Pred tremi leti, ko smo bili na koncertu zbora Škrjančki v Euclidu, sem slišala, ko je pel Rihard Lauretič prav tisto pesem "Kje dom je moj," kot to nedeljo na radiu. Takrat ga ni še noben tako poznal in ljudje so mu tako ploskali, da je moral trikrat nastopiti. Pred kakimi dvemi leti, ko smo bili tudi na koncertu pri Skrjančkih, sem slišala pa Irene Jazbec, ki je pela njeno priljubljeno pesmico "Kje so moje rožice." Če ne bi pela pri škrjančkih, bi morda še danes noben ne vedel za te krasne glasove in vem, da sta oba vesela in hvaležna mladinskemu zboru škrjančki in g. Semetu za začetek in zato še danes pojeta te pesmi, ki jih jima je g. Seme izbral.
Pri skupnem koncertu sem videla, da Rihard Lauretič in Irene Jazbec več ne pojeta pri škrjančkih. čudno, zakaj sta pustila, ko imata tako lepa glasova. Bila pa sem vesela, ko sem ju slišala peti na radiu.
Tudi mi smo hvaležni, da lahko pojemo pri Kanarčkih in se učimo tako lepe pesmice in veseli smo tudi, da nas g. Seme tako lepo uči.
V nedeljo 29. januarja pa ne smete pozabiti in morate priti na koncert Kanarčkov ob treh popoldne v SDD na Prince Ave.
Albinca Kodeh, predsednica.
Lorainski kotiček
Josephine Eisenhardt
Zadnji teden se je poročil mladenič Rudolf Duša iz 29. ceste. Dekle hrvatske narodnosti mu bo tovaršica za življenje. Poroka se je vršila v tukajšnji hrvatski cerkvi. Naj jima bo življenje v zakonu srečno.
25. obletnico svoje poroke sta one dni obhajala v krogu svojih otrok in svojih ožjih prijateljev Mr. in Mrs. Henry Kompare na 29. cesti. Mrs. Kompare je doma iz' Martinjaka pri Rakeku, Mr. Kompare je pa prišel sem iz prelepe Vipavske doline. Čestitamo in želimo še najmanj 25 na-daljnih zdravih let!
In tista gospa z dolgim kljunom se zadnje čase nekaj kar pogosto vrti tukaj po naši naselbini. Zadnji teden se je oglasila pri dveh naših družinah, in to pri obeh prvikrat. Obema mladina paroma je pustila čvrste prestolonaslednike. Srečni in ponosni starši so: Mr. in Mrs. Jack Fer-lic na 34. cesti. (Mrs. Ferlic de-kliš.ko ime je bilo černilec), ter pri Mr. in Mrs. Joseph Tomšič. Mrs. Tomšič je bila prej Balan-teva Mimi. Klanjamo se in želimo, da bosta oba mala hlačmail-čka pa zdrava in pridna in kadar dorasteta, tudi tako postavna kot sta njuna ateka.
-o-
—Trst. — Težko se je ranila 18-l'3tna Roza Oblat iz Rocola, ko je padla s kolesa. Z obrazom je zadela ob cestni kamen, se ranila na čelu in po obrazu ter si zlomila desno roko.
Milijon je prodajal v zakleti vreči
Premeteni ciganski sleparji še zmerom najdejo dovolj žrtev, ki jim v lahkovernosti zaupajo denar in ga potem ne dobijo več nazaj. Staro zvijačo v novi obliki je uporabil 30-letni cigan Pavle Hudorovič, da bi prišel do denarja. V neki vasi pri Kamniku si je pred tedni izbral za žrtev nekega posestnika in mu povedal zgodbo o zakletem milijonu. Takole je jadikoval:
Smolo imam, gospod, veliko smolo. Milijonar sem in berač hkratu. To je pokora za greh, ki sem ga storil. Svojemu poglavar j u-bogatinu sem ukradel vrečo bankovcev, ki predstavljajo milijon dinarjev. Ali kaj mi pomaga bogastvo, ko ga ne moreni izkoristiti! Niti enega tisočaka, kaj tisočaka, še celo stotaka ne morem porabiti zase. Pomislite, denarja se drži strašna kletev našega bogatega starega poglavarja. Kakor hitro vzamem le stotak, mora umreti vsa moja družina. Za nič na svetu ne smem porabiti tega denarja, da nas ne zadene nesreča. Zakleti milijon me strašno teži in rad bi se ga znebil. Prodam ga za 200,-000, no, vam celo za 100,000 dinarjev. V.i se lahko okoristite z njim, vam kletev našega starega poglavarja, ne bo škodovala. Jaz pa bi bil najsrečnejši človek na svetu, če bi mi vsak mesec dali na račun kakih 3,000 dinarjev. Plačali mi jih boste v obrokih, za prvo silo pa. bi mi dali v naprej 3,000 din za praznike."
S prošnjo-, naj zadevo ohrani v strogi tajnosti, se je cigan poslovil z zagotovilom, da bo vrečo z denarjem prinesel kazat. Po odhodu cigana posestnik ni vedel, ali naj verjame ciganu ali pa naj smatra zgodbo o zakletem milijonu za navadno cigansko sleparstvo. Ponudba pa je bila tako vabljiva, da bi jo človek kar zagrabil.
Deset dni kasneje je potrkala na posestnikova vrata Hudoro-vičeva žena. Vsa iz sebe se je hu-dovala na svojega neprevidnega moža, da je izdal skrivnost o zakletem milij'onu. Prosila je in jokajoč ^aklinjala kamniškega posestnika, naj ne izda njenega moža sodišču, ker bi bil za veliko milijonsko tatvino strašno kaznovan. Kako naj ona, sirota, živi sama z otrokom. S solzami v očeh se je poslovila in ponovno prosila, naj ohrani zadevo v strogi tajnosti.
Posestnik je zdaj že manj dvomil v resničnost ciganove zgodbe. Ko sta si cigan in njegova žena tako ugladila pot za slepar stvo, je čez dan ali dva cigan spet potrkal na vrata in povabil lahkovernega možaka, naj gre gledat vrečo z denarjem. Dejanje se je zdaj razvijalo samo od sebe. Velika vreča je bila polna bankovcev. Cigan je izvlekel debel sveženj bankovec po 100 dinarjev, ga vrgel nazaj v vrečo, in izvlekel spet drugega. Ciganka je vzela škarje in prerezala vrečo na dnu, segla v luknjo in tudi privlekla na svetlo zavitek sto-takov. Kdo bi zdaj še dvomil. Fosestnik je bil o tem trdno prepričan. Izjavil pa je, da denarja nima pri sebi, a da bo prinesel v nekaj dneh 3,000 dinarjev in vzel vrečo.
Kamničan si je res nekje izposodil 3,000 dinarjev in jo mahnil popoldne proti šmarci, kjer je čakal cigan z vrečo zakletega denarja. Ko sta se pogajala s ciganom za izročitev milijona, je nenadno pritekel v sobo ciganov sinko in začel kričati, da bo povedal orožnikom, kakšno grdo kupčijo imata med seboj. Tudi najmlajši član ciganske družine je bil pritegnjen v spretno igro, ki je imela namen, preslepiti lahkovernega posestnika in ga prepričati o resničnosti zgodbe o mi-
lijonu. Cigan je zdaj hlinil strah, da ni morda kdo slišal neprevidnega sina, zaradi česar da ni varno, da bi zdaj odnesel vrečo iz hiše. Najboljše da bi bilo, če bi cigan zvečer skrivaj prinesel vrečo z bankovci k posestniku. Rečeno, storjeno. Posestnik je izročil ciganu tri tisočake in seveda zaman čakal nanj in na njegov milijon.
Posestnik, ki se je dal tako lahkoverno obriti za lepe tri tisočake, je izpovedal svojo nezgodo orožnikom, ki zdaj iščejo sleparsko družino. Ta se je lepo preskrbela čez božič in se preselila v* kako oddaljeno vas, kjer je gotovo spet iskala žrtve. Kakor kaže ta zgodba, vse žalostne izkušnje s cigani ne izmodrjo naših ljudi.
Silvestrovanje drugod po svetu
Lahko rečemo, da je toliko različnih proslav silvestrovega, kolikor je različnih narodov na svetu. Povsod so drugi običaji, povsod druge navade. Vendar pa imajo vse te proslave nekaj skupnega. šaljivci pridejo ta večer na svoj račun in dobe nekako premoč nad resnimi ljudmi. Zato se resnemu človeku včasih zazdi, da so takšne proslave silvestrovega večera, oziroma novega leta, največja neumnost. Toda, stara navada, pravijo, je železna srajca, ki je ni mogoče kar tako sleči. In zato bomo še dalje proslavljali silvestrovo tako, kot smo ga nekoč, vsaj v bistvu tako in bomo prepričani, da smo ga dobro proslavili, če bomo ta večer preživeli v veselem, čeprav še tako neumno veselem razpoloženju. Tisočletja je že staro to proslavljanje prihoda novega leta in ne bo še tako hitro pozabljeno. V naslednjem hočemo v kratkih besedah povedati, kako drugod po svetu pričakujejo novega leta.
V Angliji imajo navado, da ovijejo vse zvonove po cerkvenih stolpih v stare vreče in cunje. S tako zavitimi zvonovi zvone ves silvestrov večer do polnoči. S tak šnim neubranim zvonjenjem pospremijo staro leto na pokopališče .. . Ko pa se približa polnočna ura, zvonove spet odvijejo in oglasi se veličastno, blago doneče zvonenje, pravo nasprotje s prejšnjim. Rojstvo novega leta zasluži vendar lepšega, ubranej-šega zvonjenja kot pa smrt starega leta! To razliko naj pokažejo v vreče zaviti in nato spet razgaljeni zvonovi. Na Angle-šškem imajo navado ta večer prirejati tudi razkošne gostije za lepo okrašenimi mizami. Točno o polnoči se navzočni dvignejo ter voščijo drug drugemu srečno novo leto. Primejo se navzkriž za roke in pojejo novoletne pesmi. Toda proslava traja zelo kratek čas, kajti novoletni dan na Angleškem ni praznik, pač pa navadni delavnik. Tega se morajo zavedati vsi, če nočejo imeti takoj prvi dan novega leta zjutraj — mačka.
Na škotskem so že čisto drugčani ljudje. Saj Škote tako poznamo, kakšni so, posebno kadar je govora o skopo-sti, ali lepše rečeno, o varčevanju. Škoti ne praznujejo božiča in novega leta vsakega posebej, pač pa kar vse skupaj na novega leta dan. Škoti ne zapravljajo in zato tudi ne prirejajo bučnih silvestrovanj, saj bi se vendar s tem pregrešili proti svoji varčnosti, proti svoji naravi. Novo leto obhajajo kar v domačem krogu. ..
V Franciji» proslavi novega leta ne pripisujejo posebnega pomena, kajti tudi tu, kakor v Angliji, je novoletni dan navadni delavnik. Le umetniki in druga odlična gospoda si ne puste vzeti novoletnega veselega razpoloženja. Silvestrovo proslavljajo v bogatih in razkošnih dvoranah Montmartra. Glavno točko sporeda izpopolnju-
jejo razni dovtipi, ki so dostikrat zelo duhoviti, nalašč pripravljeni in' namenjeni za ta novoletni praznik.
Italijani so znani po tem, da zelo radi kaj dobrega pojedo. Zato polagajo na silvestrovo največjo pozornost temu, da pripravijo za ta večer obilne gostije. Na vrsto pridejo ta večer kak nekakšne lukulske pojedine. Ponekod imajo na ta večer tudi navado razbijati porcelanaste posode, kakor pri svatbah, da bi te črepinje prinesle čimveč sreče v hišo. Tudi to navadno vedno bolj opuščajo in je še nekak skoro pozabljen preostanek iz davnih prejšnjih let. Na novega leta dan pa- so cerkve v Italiji tako polne ljudi, kakor noben drug dan v letu, če je še tako velik praznik.
Švedi
proslavljajo silvestrovo spet na svoj način in sicer ne na domovih ali kje v kakšnih zabaviščih pod streho, pač pa pod milim nebom, na smučkah. Vse hiti že dan pred novim letom ven v snežno naravo, bodisi na smučkah ali na sankah. Utaborijo se kje v bližnjih gorah in tako v znamenju zimskega športa pričakujejo trenutka, ko bodo za leto dni starejši. Samo po sebi se razume, da ob tem pričakovanju ne sme manjkati kuhanega vina in dobre jedače. Kadar na silvestrov večer sije luna, potem uprizarjajo prave bitke s kepanjem. V tem primeru gredo v bojnem razpoloženju v novo leto.
> Na Dan&kem je silvestrovanje čisto drugačno, kot' pri drugih severnih narodih. Proslavljajo ga približno tako kot Nemci, razlika je le v tem, kaj naj, ta večer najrajši jedo in pijejo. Pri Nemcih pridejo ta večer navadno na mizo krape, na Danskem pa menda samo krapi ne, drugo pa vse. Danci tudi ne zalivajo teh dobrot z vinom, pač pa z vodo. Kakor da bi bila to res moč navade za ljudi, ki večno žive le ob morju, torej ob vodi. čisto nekaj drugega pa prinese polnočna ura. Tedaj nazdravlja jo s pristnim francoskim šampanjcem. Nato na široko oclpro vsa okna, prižgo na njih lučke in spuščajo svetle lampijončke. Po zabaviščih nosijo ljudje po žepih pokajoče žabice in druga "strašila," tako da se ta večer drug drugega v družbi previdno izogibajo. Če se koga le posreči prestrašiti, se vsa družba navduše no krohota, kakor da se je posrečilo nekaj izrednega.
Španci
so precej vroči ljudje. To se pokaže posebno še na silvestrovo. Čim več je hrupa in čim bolj je kri razgreta, tem boljše je. Vse, kar ni pribito z žeblji ali kar ni pretežko, znosijo iz svojih kuhinj ter s to kuhinjsko posodo ropotajo v sprevodih po ulicah, da mora človek oglušiti. Odlična gospoda se zbira tavečer pod palmami in z žlicami v kozarcih spremlja "godbo" na ulici. Ko začne udarjati ura dvanajst, poskušajo Španci ob vsakem udarcu ure pojesti po eno grozdno jagodo, toda res tudi pojesti, ne pa samo spraviti v usta. Tisti, ki zna požirati te grozdne jagode tako hitro kot bije ura, bo imel v novem letu mnogo sreče. Pred tremi leti je bilo menda zelo malo Špancev, ki bi to zmogli, kajti ta tri leta Španci niso posebno srečni. . .
V Združenih ameriških državah je silvestrovanje tudi zelo hrupno, posebno po mestih. Celo v tistih časih, ko so bile alkoholne pijače prepovedane, ni skoro nihče ostal na silvestrov večer "suh" ali z drugimi besedami "neoka-jen." že nekaj dni prej so se vsi založili vsaj z nekaj steklenicami whiskyja ali konjaka ali francoskega šampanjca. In kdor ga ni imel doma, je kaj dobro vedel, kje ga bo kljub prepovedi ta večer lc elebil. Ko so prohibicijo odpravili, je vsa ta "vesela" proslava postala samo bolj javna, nič drugega. Tudi vse druge proslave, kakor po najrazličnejših gle-
dališčih, varietejih in kabaf na silvestrovo v Ameriki ,K lijo preveč čuta sramezlj'1' ker so postale že preveč v ® di. Na novega leta dan pr' _ lu ne sme manjkati pečene^ rana, vsaj pri tistih ljudeh f ga lahko privoščijo.	tod?'
Toliko pijanih ljudi na!| qj( strov večer kakor	I
v Braziliji pa(jd pa menda res ni nikjer ve|)ovu svetu. Vso noč popivajo ne| po raznih gostilnah in drW bili s stinskih lokalih, pač pa nIjdva « tudi po domovih. In tudi Tjizogn nja — kar je seveda sprtffftia v dejstva tudi čisto razurnlj'J ni nikjer toliko kot na silvt> «y večer v Braziliji.	sreča
V Argentiniji i "jj si voščijo novo leto tak^iij]^ ? kar tako mimogrede, med v^ iz avtomobila v avtomobf'j (< se ta večer pelje v okolico-1 da kdor ima le na razpoM'L ' . šno vozilo. Pa se ne pelj^'L ,In na deželo zato, da bi tam 0,)| vali lepoto narave, pač Pai da bi se med vožnjo v vetff ' koliko ohladili. Pri 40 stoP| ^v temperature, kolikor jo je | gentiniji tedaj, ko pri n&s| , f najhujša zima, je že treba i liko hladila. S seboj v*J mrzle pijače, posebno imajo v tem, da na vse P f^. a kričijo.	j „T°
Na Japonskem J , 2 K Ra Drv0
so tedaj, ko se bliža novo velikih množicah zbrani v ščih. V prazničnih obl^ Japonci podajo že takoj ^ svoja svetišča k službi se prizadevajo, da bi in boga sonca izprosili na njih 52 tednov obilo Zjutraj na novega leta da" ste z rižem, ki je njihova' na hrana. In seveda vin3 manjka.
Kitajci
bi

Vej
"Pa ebbe
je 5 No
0 na "Ce
He fob
ne
Zato pa je

poznajo božičnih P
nena^i
nekaj
«1
ka %
Be Ži\
še
njihova proslava noveP, Proslavljajo jo kar 15 c1"' paj, brez prenehanja.
In nazadnje pojdim0 na evropski sever, k
Fincem Od vseh so morda .F'^ bolj originalni pri teh pf^ novega leta. Tedaj pridal sede predvsem snubci- ' je, da na silvestrov večer \ za roko svoje izvoljen^' nov oče pride neopazen0 /še noči pred hišo, kjer si j®": y bral svojo nevesto. Na položi kos kruha, nam3^,, *lagaj medom, potrka nato na 0 ■ ' zakliče ime svojega tem ne čaka niti trenu pač pa spet zbeži dofli° '-stini domači pa ga Ca ga zalotijo in uj a»ej K
IBs
P* bs]
Kn Ni ,
"p Niia
K «
t * hi c
t0 »0:
ll va, K0j
njegov sin nima ničesa^V
ti pri tej hiši. če pa se . sreči uiti, mora slediti Na novega leta dan P1 j
•vjV
nevesto v svečanem sp1"^ ženinov dom, kjer Soi ' rede zajtrk. Ta zajtrk trajati do večera. Tudi ^ nje za ženinom bi mol"& :
tfjllC
sliti, zakaj so ravno 1 dobri tekači. . .	. ^
No, in kako proslavi^ | hod novega leta pri vsak sam najbolje. Pr°s pač kakor ga kdo more- ^ je bolje, da o tem ne S ff če ne, se utegnemo meriti. Veste, da se n°c o
IZ
PRlM
lePo
h« f Od
—Trst. — V Port »a1 ranil na parniku AndJ star 28 let iz Pulja- V so ga v Trst.	.
—Trst. — Pri d<2lu . , nil 35-letni delavec 0( Dobil je veliko rano , peljalo so ga v bolnih1' ^ —Trst. — V težke**1 f, pripeljali v bolnišnic0 ^ Emilijo Škerkvaj, ki Je je okna na cesto. Čepi'8^ okno visoko samo 2 jj šker leva jeva dobila i tranje poškodbe, tako niki dvomijo, da bi j° ^ niti pri življenju.
Jirna >N< in i
j). <
5
Spi
6	la]
'S
H*
"o.
s
ko
N
S
s
foiiti k
lo?
tli
t>i

>
am8ammmmmmtffin»n»»Kmmmt«nnHim
Žil TI
%
" to2-aj misliš' kd° 'j Gledal
I "Ne falded .Pov
Po nemškem Izvirniku K. Maya
je
hodil
vu
je in majal z glavo, vem Menda naši ini, tisti, ki so bili na
...Ne! ljubi Halef! Tisti bi
if:dv' Sh P° 0Žini- Tale dva' ~~ i iij a sta namreč bila — sta se {oL običajnemu dohodu
0 "Čemu?"
lsreMekak0r zat0' da bi ne i „L^la katerega izmed nas."
H»iiK,!fliš' da sta bila
sovraz-
3 "Da." "i
Tim°dk°d pa bi se bila vzela? dVa' ki »o ju srečali Had-ie£l?ni; Sta bila Sorana, prija-<f% Haddedinov -."
pa če nista bila Sora-
etf| •
me J'e SledaL Pa bi bila?"
,is7 ša 'Hah —! Kaj ti na
. ^ Prihaja !"
sta bila! Tako sem
P Hilj C ' k°j ko so mi lovci pra-..j0 srečanju."
i J cesa pa sklepaš tako?" '«V>v je dovolj. Naj-a?' ve/'?0' ker Soranov. vobče
It "P '
Šli smo za sledjo.
Sodil sem, da je komaj četrt ure stara, stopinje so bile še čisto sveže. Šla je ob bregu na bojišče in h grobovom Kurdov. Tam smo našli mesto, kjer sta naletela na naše neprevidne lovce. Od grobov dalje je bila sled trojna, najstarejša je prihajala ob reki od severa, mlajša se je vračala, tretja najmlajša, pa je spet prihajala nazaj s severa.
Kmalu smo tudi našli grmovje, kjer sta skrila konje. Ko sta se vrnila s poizvedovanja, sta za jahala in v skok odjezdila proti severu, da brž po-neseta svojim ljudem važno novico o Haddedinih.
jžji
aH
/a na
Eebb\reS' g0SP°d! Sorane so ]j di j ehl uničili, le nekaj lju--d 1 Je Preostalo in tisti se mo-
4dno
a"3Cu7v,.Skrivati pred Bebbehi. ;0 jj -Da meni ni prišlo
.1
misel
.1"
"C
t%e t!.11' Več Soranov, pa tudi
ob i**101^0 pasti svojih čred ■>alu Bela Druz!" r,v/f|lu g, to je res! Ob kana-aVi.4o ži a,Rruz vobče nikdar ni-pŽ»Prah<Je1' Kurdi, tam živijo le M G r°dovi.
«Sora°iSPOd' tista dva nista bila
daljlla In Haddedini so se ;p8rdo nalagati!
0
etf
iK-s-, 10 ^
la Vem ti, tista dva laži-So-iiilta 'Sta bila Bebbeha! Ogledni to t !ta bila! Kakor vsako le-pr°j Hi v bo4° tudi letos Beb-ej°,Jo p0°, ali sv°je grobove, pa V ka> (j°s ali naprej dva ogledni-1, !. J Poizvesta, ali je ob Dža-| ^o,
;Že r1 sta seveda spoznala na-
kt J?' na
Vldela,

ia
iov-
isl*
ej °> rVe«
se
"S
k. P* ji to
Ja ^ c
sta položaj in se
rodovnih znakih da so Haddedini.
flU Vlf,
"tf '"i SLa P01
i!lePo a sta Sorana, sta vse *očje poizvedela od naših ot-cev - naivnih in neumnih lovili '5! izmislila laž o bodalu
Jezdila.
uSotovila, da so se vrnili na vrh, sta -"m . Je in se splazila za 'fne]M' ^ista šla po ožini, ne
Dobre pol ure smo šli za sledjo ob reki navzgor. Z višine je prišel gozd in segal trdo do reke. Našli smo travnato jaso, od treh strani jo je obdajal gozd, na četrti strani pa reka. Jaso je sekala globoka, kamenita, pa suha struga hudournika, ki je prihajal po gozdu višine. Na sledi sem videl, da sta oglednika na jasi razjahala, jo križem prehodila in preiskala tudi rob gozda.
Čemu —? Hitro sem si bil na jasnem.
Raz jahal sem. Halef me je začuden gledal.
"Zakaj?" je vprašal.
"Skriti se moramo ob jasi."
"Cemu pa ob jasi?"
"Ker bodo Bebbehi nocoj tukaj taborili."
Neverno me je gledala
"Si vseveden, gospod?"
"Tisto ne. Sklepam tako.
Poslušaj! Kurdi nas bodo še nocoj napadli, kajne?"
"Misliš?"
"Gotovo! Ne smejo se obotavljati, lahko da jim prej odidemo ali pa zaslutimo nevarnost.
In če nas mislijo še nocoj napasti, se bodo nemudoma vrnili z oglednikom. Ker pa bo črez dobro uro solnce zašlo, se bodo spotoma utaborili."
"Ti že verjamem, da se bodo utaborili —. Ampak ali ni možno, da bodo jezdili do bojišča in še dalje?"
"Ne. Tistikrat bo že tema, ker mesec pozno vzhaja. In napadli nas bodo najbrž v mesečnem svitu."
i JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
atmntmmtmmnnmim
V oddaljenosti nekako pol ure je na. severni strani šivco-vega griča posestnik Šive, hišna številka 14. Na zapadni strani, na meji Goričice, je posestnik Varžek. Po legi bi spadala ta hiša k Goričici, toda ker je na prevaljskih parcelah, spada pod Prevalje, hišna številka je 15. Nadaljni posestnik, ki spada k Prevalju je žalostnogorski cerkovnik ali mežnar, ki ima prilično dosti parcel polja in gozd. K vasi spada tudi cerkev na Žalostni gori, ker je skoro ves grič, razen vzhodnega ter severovzhodnega pobočja last Prevalja. V oddaljenosti 3 do 4 minute pod vasjo teče južna železnica.
Razdalja iz vasi je: do Goričice 15 minut, istotako do Kamnika, do Preserja pa pol ure, nekoliko dalj je do Podpeči, kjer je orožniška postaja, do železniške postaje pa dobrih 15 minut, do Borovnice 1 uro, do Vrhnike 2, do Ljubljane 2 uri in pol.
Vas obdajajo polja, ki so last prevaljskih kmetov. Njive so radi že kraške planote, ki se razteza tu sem, mestoma precej kamenite, ki jih je pa marljivi kmet zelo izboljšal s tem, ko je poruval kamenje ter jih uredil, da mu prilično prav dobro obrode. Nad polji proti ju-ju so obširni gozdovi. Tudi Žalostna gora je precej visoko nad polji, precej poraščena z gozdnim drevjem, ki pa kot gozd ne pride v poštev, ampak je le bolj za listje jeseni. Na vzhodno stran, kjer vodi cesta proti Preserju, je svet odpi*t, toda se radi nekoliko višjega vzhodnega sedla vas od preser-
ske strani le prav malo vidi, dočim je pogled od zapadne strani zelo odprt, ter se vidi vas tudi iz Vrhnike in še bolj oddaljenih zapadnih krajev.
Poleg polja, ki obdaja vas, lastujejo Prevaljčanje prav velik kos Barja ali morosta, kateremu domačini pravijo tudi mah. Na Barju, kjer so prav rodovitna polja, imajo prav obsežne njive in pa senožeti, kjer pridelajo dovolj raznih poljskih pridelkov: krompirja, repe, korenja, potem žita, zlasti pa rži, ki na Barju zelo dobro uspeva. Iz obsežnih senožeti pa dobivajo primeroma prav dosti sena. Težava z pridelki na Barju je kadar je poplava, ko ob velikem deževju naraste Ljubljanica ter zalije velik del Barja. Ob takih prilikah so z pridelki prikrajšani, toda ne povsod in tudi ne vselej. Glede prehrane redko da bi bili v zadregi, ker imajo skoroda vedno žito do novine. To, da imajo polja po vznožju in pobočju gričev, potem pa še na Barju, jim vedno prav hodi, ker če se ne obnese v enem kraju se pa v drugem.
Najboljši vir dohodkov je pa gozd; tega lastujejo Prevaljčanje zelo dosti, tako da jih nekateri sosedje kar zavidajo. Vitke smreke, jelke in debele gladke bukve so imele nekdaj prav visoko ceno, pa tudi črnega hrasta ne manjka. Za les se izkupi ne samo stotake, ampak tudi tisočake in to še pred voj-np, ko je bil tisočak bolj redka stvar so Prevaljčani spravili če-sto prav lppe vsote denarja. Les so ponajveč vpzili v dobre pol ure oddaljeni: Breg ter ga!
prodali lesnima trgovcema Ko-biju ali pa šviglju. V tem oziru ni bilo dosti izjeme. Često so pa tudi prodali kar stoječ les v gozdu, pa po največ le tedaj, kadar se je možila domača hči, ter je bilo treba poleg bale dati tudi po par ali več tisočakov dote.
Seveda niso imeli vsi enako mero gozda in pa polja, pač pa eni več, drugi manj, toda prilično vsi zadosti. Ker so bili sorazmerno dobro podkovani, je bilo tu pa tam več ali manj ponosa, toda nikakor pa ne prevzetnosti ali pa celo ošabno-sti, vsaj na splošno ne, dasi tudi brez tega ni bilo. Prav lepo navado so imeli, da so radi drug drugemu pomagali, če je bilo tako treba. Ako je kdo od drugod prišel v vas, pa zaprosil za smreko, ker mu je pogorela hiša ali pa si je hotel postaviti povsem novo, je bil gotovo uslišan; prav enako tudi če je prišel menih ter prosil les za novo cerkev, ga je gotovo dobil. V tem oziru tudi niso odklanjali denarnih prispevkov. Zlasti pa so se držali dane besede. Če je kdo komu kaj obljubil, jo je tudi dosledno držal. Če bi razni pakti in pogodbe današnjih državnikov tako držali kot je beseda prevaljskega kmeta, bi ne bilo nobenih komplikacij in bi bil res mir kot ,ie bil na Prevalju, ko ni bilo tistega razgrajanja, ne podnevi niti ponoči. In kar je treba zapisati njim v kredit je to, da ni bilo v vasi tistega sirovega pretepanja z noži in pa tiste odurne kletvine. To je pa treba največ pripisati dejstvu, da ni bilo v vasi tistega šnopsarstva. če so možje kdaj in to bolj na redke čase zavili v gostilno, so poklicali liter ali pa Štefan vina. Da bi klicali na mizo fraklje žganja se jim je zdelo preponiževalno. Sicer so pa cesto, zlasti ob košnji, imeli
V ,.uj Se kam skriti, če bi
Zelo
lj»1
J
aS' f ^
, S'''
J
mi' vlt
\0 ie »i
^eviJ^0 Prišel naproti
ln7a sta bila! v stt .Uekaj Njuna sled gre Al, millo, Pa se ne vrača! še na vrhu pri taboru, sta se po drugi strani
V*v dolino-
6Va je nevarna —. Poča-^a."' p0Sledal bom za nji-
Ako^1 Sem se za sledjo. Ijj, sta bila še na vrhu,, sta Vsak hip vrnila. Pre-
;iitja~v* Je bilo treba. Iskajoč
»o "t0
'^o ^ vsakim grmom in za skalo sem lezel v strmi-
Sv
et
lot*
>itla ~v je bil kamenit, me-korv, skala> sled je bi-
°8leriaj- Vidna-
a sta se splazila do
* tu?'8 °Pazovala in naJ" Ku , slišala. Saj smo se
glasno in razburjeno
•Vrnila
pa sta se po aPadnem robu hriba
?<>li
11 j m V travi ob reki J e bi" V'Vla sled spet prav dobro
i
loži) sem tovariša in raz-0 l)0l !emu Halefu sled. Ka-*je6ov°Sen je bil oče> da se je Sled0 0semletni sinko že učil Nrl brati. pa še v takih h okoliščinah!
"Ka} pa, če niti do sem ne bodo prijezdili —? Više gori se bodo utaborili!"
"Ne bodo se. Ali nisi videl na sledovih, da sta oglednika na jasi razjahala? Ogledala sta si jaso in rob gozda. Cemu—? Oglednik mora, ako je treba, poiskati tudi primerno taborišče za svoje čete. In to sta storila naša oglednika. Odtod sta jezdila k četi in jo bodeta nemudoma semkaj pripeljala."
"Razumem, gospod! Cisto prav si vse povedal!
Kaj pa bomo storili mi? Prisluškovali?"
"Prisluškoval bi vsekakor rad. Bomo videli, ali se bo nudila prilika.
Zaenkrat pa se bomo skrili v gozd in počakali na nje."
Šli smo v gozd, si poiskali zaraščen mlaj in se zarili v njega. Varni smo bili. Naših sledov nam ni bilo treba zabrisati, v temi bi jih Bebbehi itak
ne videli.
In tam v gozdu smo napeto čakali, ali bodo Bebbehi prišli in se res utaborili na jasL
Dolgo jih ni bilo. Da bi si krajšali čas, smo se tiho pogovarjali. In o čem drugem neki ko o sporu s Haddedini—.
Vihar, ki je divjal med Santo Barbaro in San Diego, je rušil pred seboj vse, kar je dosegel. Tukaj vidite sesuto hišo.
(Dalje prihodnjič)
"■•Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze.
Mar Constant, desno; ki je zmagal v poU'tv acroplanom- od. New Torka do Miam, Florida. Letel je-20h milje na uro- •••••.;:•	•
po kakšen sod vina doma v kleti. Istotako kot možje so se obnašali fantje, kadar so ob nedeljah popoldne zavili na polič vina.
Lepo lastnost so tudi imeli, da so bili verni ter so nedelje in praznike dosledno praznovali. Iti dopoldne v cerkev k maši, popoldne pa h krščanskem nauku je bilo kar obvezno za vsakogar, a vsak večer po večerji pa moliti rožnivenec je bilo pa splošno v navadi, pa najsi je to bilo poleti ali pa pozimi. Včasih smo že prav pozno zvečer šele skončali z senom in drugim opi-avilom, a rožnivenec se je kljub temu molile. Navadno ga je naprej molil gospodar, vsi drugi pa za njim odgovarjali, če je kdo med molitvijo utrujen zaspal, jo je dobil pod rebra ali pa po hrbtu. Pri tem tudi ni smelo manjkati nikogar, ako ni bil tehten vzrok za to. Rožnivenec z kakor šiške debelimi jagodami je visel na vidnem mestu, po stenah pa razne slike Kristusa, Matere božje in svetnikov. Na najbolj častnem mestu v kotu pa križ z trpečim Odrešenikom.
Veselice ali drugi plesi so bila zelo redka stvar. Enkrat pred pustom je bil v vaški gostilni tako zvani bal, kamor je šla mladina, a ž njimi pa tudi starši, Kam drugam iti je bilo pa bolj redko. Kaka izredna veselica je bila kadar se je možila kaka dekle in so potem fantje dobili tako zvani "tolar," katerega so potem zapili. Tozadevno veselico so največkrat napravili pri Anškovih, kjer je bila najbolj prostorna hiša in pa ker je bil posestnik Anžek izboren godec na harmoniko. Na to veselico so potem povabili tudi gospodarje in pa seve tudi dekleta, ker drugače ni bilo mogoče plesati. Pa je bilo ob takih prilikah toliko prošenj, da so končno mati dovolili Micki ali pa Ančki, da 3mejo iti, toda so pristavili, da ko bo treba večerjo kuhat, morajo biti brezpogojno doma, če ne je bila obljubljena metla, ki bo za slučaj morebitne zamude gotovo pela. Potem so še bile nekako napol veselice, ko smo šli proso met, ter smo po dokončani metvi šli v hišo za obloženo mizo, za katero so sigurno morali biti Anškov oče, da so zaigrali na svojo štiri-vrstno uglašeno harmoniko, kjer se je potem plesalo za proso. Pa še zato so bile dekleta v strahu; najprvo pred materjo, potem pa še pri shodu Marijine družbe, kjer je grozilo brisanje iz Marijine družbe. Radi takega ravnanja je bila pa tudi morala na visoki stopinji, kajti nič manj v strahu kot dekleta se je držalo tudi fante. Pa zato ker niso tako plesale niso imela prevaljska dekleta nič manj snubačev; nasprotno, še več, ker so se prav radi oglašali fantje od premožnih staršev ter prišli snubit iz drugih vasi in iz drugih župnij.
Pri delu so bili izredno pridni. Za časa košnje in žetve kar nekam pretirano, ko so se kosali, kje bodo prvi pokosili, ter spravili zadnji voz sena na velik kozolec, ki je bil domala, poln, potem kje bodo prej poželi, o mlatvi, kateri mlatiči bodo prej udarili svoj pika pok. Kakih vraž, o katerih piše Lojze Adamič v svoji knjigi ter jih razlaga strmečim Amerikan-cem, na Prevalju niso poznali. Pri svatbah, ki so trajale po dva ali tri dni, so bili živahni, veseli, toda vedno dostojni in moški.
(Dalje prihodnjič)
--o_--
—Mrtvec na hruški. — V sadovnjaku posestnika Mirka Ma-lyja v Slovenski Bistrici so našli obešenega na stari hruški 18-letnega delavca Ludvika Pliber-ška. Vzrok nesrečne mladeniče-ve smrti ni znan.
DNEVNE VESTI
Španski nacionalisti in ameriška moka
Washington, 23. januarja. Vodstvo Ameriškega rdečega križa izjavlja, da vesti, da španski nacionalisti prodajajo Nemcem ameriško moko v zameno za orožje, nikakor ne odgovarjajo resnici. Ameriška moka namenjena za nacionaliste v Španiji, je poslana v pristanišče Bordeaux, Francija. Ker pa nacionalisti nimajo svojih parnikov, da bi vozili moko pozneje v španska pristanišča, so najeli nemške parnike. To je dalo povod govoricam, da nacionalisti prodajajo moko za stradajoče Špance Nem-ccm za orožje. Vodstvo Ameriškega irdečega križa dobro ve, da so omenjene govorice neosno-vane.
Nadškof Mooney, bivši Clevelandčan postane kardinal?
New York, 23. januarja. Katoliški nadškof v Detroitu, Most Rev. Edward Mooney, zna biti imenovan za prihodnjega nadškofa v Newyorku in kot takega ga bo doletela v kratkem času kardinalska čast. Nadškof Mooney je bil svoječasno prvi predsednik katoliške višje šole v Clevelandu, Cathedral Latin High School, kjer je dobilo višjo izobrazbo večina naše slovenske inteligentne mladine v Clevelandu. Papež Pij XI bo imel tekom nekaj tednov tajni konzistorij, tekom katerega bo imenoval več kardinalov, in med novimi kardinali bo skoro gotovo tudi Most Rov. Edward Mooney.
-o—
Gongwer toži
Načelnik stare garde demokratov v Clevelandu Mr. W. B. Gongwer, je vložil tožbo na Common Pleas sodniji, da slednja prepove novo dealerskim demokratom rabiti ime "demokratska stranka." Novi dealer j i se zbirajo pod zastavo bvišega župana Ray T. Millerja, ki je odločen pristaš predsednika Roosevelta, dočim se o Gongwer ju tega ne mere trditi. Enako tožbo je vložil že pred meseci tudi Mr. Miller napram Gongwer ju, rekoč, da slednji nima pravice biti načelnik demokratske stranke v Clevelandu, kar njegovi pristaši pri zadnjih volitvah niso dobili večine glasov. Te tožbe med demokrati bodo seveda povzročile še večji spor v demokratski stranki v Clevelandu in posledica bo, da bo Cleveland v jeseni zopet dobil — republikanca za župana, dasi je Cleveland po veliki večini demokratsko mesto.
* Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze.
MALI OGLASI
Picda se ali da v najem
29 let vpeljana grocer i j ska trgovina, kjer se prodaja tudi meso. Pri trgovini je stanovanje. V sredini slovenske naselbine. Cena zelo nizka. Pokličite MUllberry 3754.
(J a.24,27,28)
V najem
se da trgovski lokal na vogalu Donald Ave. in 71. ceste. Zelo poceni. Jako pripraven za beauty parlor. Parna gorkota. Vprašajte na 7114 Donald Ave., suite 2. (21)
Delo na farmi
Išče se moža za delo na farmi. Plača po dogovoru. Mora biti vajen pri konjih. Ako mi piše, pridem sam po njega. Naslov je: John Kovach, R. F. D. No. 2, Chardon, O.	(19)
Odda se
lepa soba, spodaj ali zgorej, z gorkotc in toplo vodo, s hrano ali brez. Odda se tudi soba za peč-larja <s kuhinjo. Vprašajo naj pošteni moški ali ženske na 1246 Addison Rd.	(19)
Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN
—In sedaj mi začne ona pripovedovati o svojem življenju.
—Car jo je nekoč videl in mu je ugajala. Njegov ukaz je bil dovolj, da so mu privedli mladenko.
—Ko se je je naveličal, jo je poročil s starim plamičem Bol-skom.
—Ko mi je grofica to priznala, me objame ter reče, da se je odločila za maščevanje.
—Kaj? — zavpijem prestrašen. — Maščevati še hočete nad čarom?
—Ona se bridko zasmeje. —Ali mislite, da sem edina, ki sovražim cara Pavla? Ne. — kakor mislim jaz, tako mislijo stotisoči v Rusiji, a oni ki bo umoril cara bo narodni dobrotnik.
—Čudno! Teh besed nisem več pozabil. Kjekoli sem bil, karkoli sem delal, vedno so mi zvenele v ušesih. Grofica se ni več odstranila z moje strani in znala je podžgati v moji duši željo po maščevanju.
— Bil sem prepričan, da imam dovolj razloga, da ga sovražim, ker je zapeljal ženo, ki sem jo ljubil.
—Grofica Bolska me je uvedla v družbo, ki se je zbrala, da skuje zaroto proti caru. To so bili bogati in ugledni ljudje.
—Nekega dne sklenejo, da ne sme car več živeti.
—Sestali smo se v kleti neke hiše, ki se je nahajala v bližini Petrograda.
—Bilo nas je osemdeset ljudi. Osemdeset se jih je zbralo da umorijo cara.
—Grofica in jaz sva prispela zadnja.
—Pozdravili so naju navdušeno in častitali grofici, da se ji je posrečilo tudi mene pripeljati.
_Vedeli so, da sem carjev
adjutant in da se nahaja njegovo življenje v mojih rokah.
—Skupščina se je razdelila v dva tabora. Eni so bili za to, da cara takoj umorijo, drugi so svetovali, naj še počakamo.
—Konečno se odloči, da bomo glasovali.
—Vsak izmed nas dobi nož. —V kotu kleti sta stali dve mizi, izmed katerih je bila ena popolnoma črna, druga bela.
—Sedaj zakrijejo obe mizi z zagrinjalom, a predsednik skupščine vstane ter reče, da mora vsak izmed nas posamezno stopiti za zastor in zasaditi svoje bodalo v eno izmed miz.
r—Rdeča miza pomeni — smrt, a bela — življenje. -r-Jaz se zgrozim. —Šele sedaj sem razumel, kaj sem storil, da sem prišel sem. Ni bilo dvoma, da bodo ti ljudje izvršili to, kar bodo
sklenili.
-—Za cara ni rešitve, ako ga vsi obsodijo na smrt.
—Drug za drugim so stopali za zastor in naposled je prišla vrsta tudi na mene.
_Ko sem prišel za zastor,
sem bil sam. Pogledam na mizo.
_ Strašno! Vsa bodala so
VLOGE v|tej posojilnic'
go zavarovane do $5000 po Federal Saving« Si Loan Insurance Corporation, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne ln društ-
_ vene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 6070
štrlela iz plošče rdeče mize.
—Jaz sklenem glasovati za cara.
—Z vso silo zabodem bodalo v ploščo bele mize.
—Deset minut pozneje razglasi predsednik, da je car obsojen na smrt z 79:1 glasu.
-Sedaj je bilo samo še treba določiti, kdo bo izvršil smrtno obsodbo.
■Še danes ne vem, ali je bil res samo slučaj ali prevara.
—Kocka je padla na mene! —Toda niso hoteli zaupati izvršitve smrtne obsodbe meni samemu.
-Dvanajst zarotnikov se izjavi, da so pripravljeni vdreti ponoči pod mojim vodstvom v carjevo spalnico in ga tam napasti, a da ga jaz v njihovi prisotnosti umorim.
-Grofica Bolska me objame in mi častita radi te častne naloge.
—Toda mene se je polasta-la groza in resno sem se bavil z mislijo, da bi se rešil z begom.
-Toda kaj bi mi to koristilo — vedel sem da me bodo ti ljudje našli in me kaznovali.
Predsednik je izjavil, da se ne smemo obotavljati, ako nočemo, da izvedo za naš načrt
—In tako je sklenila skupščina, da se izvrši umor prihodnjo noč.
—Točno ob deveti uri sem moral nastopiti svojo službo pri caru. Stal sem pred vrat mi njegove spalnice.
—Kmalu se odpro vrata in car se prikaže na pragu.
—Kdo je danes na straži? — vpraša car.
—Jaz, Veličanstvo! — odgovorim. —A drugi?
-Kapetan Labekon. On je bolan.
—Slučaj mi je priskočil na pomoč. Istega dne je namreč padel moj tovariš Labekon s konja ter si zlomil nogo. Ta ko sem jaz edini stražil pred carjevo spalnico.
—Vstopite, Orlov! — reče car Pavel, — dokončal sem svoje delo in hočem kramlja ti z vami.
—Car še ni bil nikoli tako ljubeznjiv, kakor oni večer Pripovedoval mi je o svojih načrtih, o svojih namenih, s katerimi bo osrečil narod.
—Ko je govoril sem pogledal na uro, 'ki je stala na kaminu. Bilo je že pol enajste. Še eno uro in pol in oni bodo prišli, da ga umorijo.
—Veruj mi, župnik, hote sem se vreči caru pred noge in mu vse priznati, toda besede so mi zastale v grlu.
—Vem, da me obdajajo sa mi sovražniki — reče car. Skoro vsak dan sprejemam pi sma, v katerih me ljudje opo minjajo in obtožujejo osebe iz moje najbližje sredine.
—Čudite se, kaj ne, drag moj Orlov! — nadaljuje car, ko je opazil mojo preplaše-nost. — Tudi vi ste med onimi, ki so jih očrnili.
—Toda pomirite se, — nadaljuje car hitro, ko je videl, kako sem bled poskočil. — Ne verjamem niti besede tem neumnostim !
—Ko je to govoril, je odpr srebrno škatljico in mi preči-tal te vrstice:
"Veličanstvo, zak 1 i n j a m Vas, ne zaupajte svojemu adjutantu Orlovu! On je zapleten v zaroto, ki ima nalogo, da Vas umori. Čuvajte se ga! On je pod vplivom grofice Bolske, ki ste Jo ne-
koč zapeljali in spravili v nesrečo."
—Car me ostro pogleda ter reče:
—To je laž, kaj ne, Orlov? —Da, Veličanstvo! — za-jecljam.
—Vem, reče car in me prime za roko, — da mi ne bi mogli nikdar storiti kaj žale-ga. Prisezite mi, Orlov!
-Jaz dvignem roko in spregovorim :
- Veličanstvo, prisegam Vam, naj me zadene najstrašnejša božja kazen, ako Vam storim kedaj kaj zalega.
—Dobro je, — reče car — a sedaj pojdite, Orlov! Spati hočem, da se odpočijem, dolgo, dolgo hočem spati.
-Zaspal boš za vedno — pomislim in odidem na svoje mesto na pragu.
—Drhteč sem pričakoval ponoči.
—Točno ob dvanajsti uri. so se plazile črne postave po stopnicah. Podkupljeni sluge so odprli zarotnikom vrata.
—Minuto pozneje sem vdrl na čelu zarotnikov v carjevo spalnico.
—Car se prebudi in mi za-diče:
—Orlov, — Orlov, — ali ste na svojem mestu?
—Jaz sem pri Vas, Veličanstvo — rečem in pristopim bližje.
—Sedaj mu je bilo vse jasno.
— On skoči s postelje in hoče zagrabiti nabit revolver, ki je ležal na njegovi nočni o-marici, — toda bilo je že prepozno.
-Vržem se na njega in ga zadavim.
-V začetku se je branil, toda nato je bil odpor vedno slabejši in kmalu je izdihnil pod mojimi rokami.
Puščavnik si zakrije obraz z rokami.
- Kako ste pobegnili? — vpraša župnik in gleda sočutno nesrečneža, ki je storil ta zločin.
—Pobegnil sem — reče puščavnik — in posrečilo se mi je priti v Azijo.
-Potoval sem širom po svetu, vest me preganjala iz mesta v mesto, iz dežele v deželo, a ko se me je polastilo hrepenenje po Rusiji, sem se vrnil sem, četudi so me še vedno iskali.
—Računal sem s tem, da sem se v osmih letih toliko spremenil, da me ne bo nihče več spoznal.
—In tako je tudi bilo! —Da, sedaj odidite, župnik, idite, čutim, kako se me pola šča nesrečno razpoloženje, ko ne morem nikogar videti
Molče stisne župnik puščav-niku roko te odide.
Ko je prešel pred kolibo, je zaslišal težko vzdihovanje carjevega morilca.
Prisega je sveta
Bojanovski se je nahajal že osem dni v carski kuhinji. Glavni kuhar Laferme ga je protežiral, tako da ga je kmalu ostalo osobje spoštovalo.
Ker ga je Laferme imenova za kuharja za obed, je imel Bo janovski službo samo dopoldne, a ostali del dneva je bi prost.
V prostem času se je sprehajal po petrogradskih ulicah, pri tem pa je seveda pazil, da ga ne bi zgrabili Kardo-vi špijoni.
Laferme je bil njegov dober prijatelj.
Bil je po naravi nezaupljiv, toda Poznanskemu, Knudsono-vemu rojaku je popolnoma za upal.
—Napravili bodete na dvoru lepo karijero — mu je če-sto rekel. — Priporočil vas | bom caru.
—Pred kratkim me je vprašal, kdo mu sedaj pripravlja obed in povedal sem mu vaše me. Ni nemogoče, da vas Njegovo Veličanstvo pozove, da vas spozna,
Bojanovskemu je bila ta po-| hvala zelo neprijetna, ker se je bal, da ga ne bi car Alek-j sander II. spoznal, četudi si ' je obril glavo.
Nekega dne mu javi Laferme, da mora odpotovati po važnem opravku.
—A vi me bodete, Poznan-ski, tri dni nadomestovali in vodili kuhinjo.
Bojanovski mu odvrne, da bo vse storil, da bo vse v najlepšem redu.
Laferme je res odpotoval, a Bojanovski je bil ves dan zaposlen v kuhinji.
Nekega dne mu javijo nekega ribiča z Volge, ki je prišel v Petrograd, da proda carski kuhinji neko ribo.
Često se je dogajalo, da so prihajali ribiči v carsko kuhinjo, kadar so ujeli kako posebno lepo ribo, in zato ga je Bojanovski sprejel.
Ribič vstopi in položi na mizo prekrasno ščuko, ki je bila res vredna, da pride caru na mizo.
Riba ni bila samo izredno velika, temveč tudi sveža in zato vpraša Bojanovski takoj, koliko stane.
Obotavljajoč se je stal ribič in razmišljal.
—Moj čas je dragocen, preje bi morali premisliti, koliko bodete zahtevali.
—Gospod, stvar je zelo čudna — reče ribič v zadregi — ne morem vam povedati cene ribe.
—Prosil bi vas, da mi dovo-ite razgovor med štirimi očmi in jaz vam bom povedal, za kaj gre.
—Pojdite z menoj v moj ka-ainet, — reče Bojanovski. Ribič vzame svojo ribo, kot
da se je bal, da je ne bi kdo , med njegovo odsotnostjo odnesel in vstopi z Bojanovskirn v neko malo sobo.
—Čudna stvar je s to šču- ( ko, toda povedal vam bom v i par besedah.
—Ko sem pred kratkim od-1 šel s svojim čolnom na Volgo in vrgel mrežo v vodo, začu- j tim naenkrat, kako me je ne-j kaj potegnilo in skoro bi mi mreža padla iz rok. S težkim trudom sem izvlekel to ribo in jo odnesel domov, a moji do-, mači se niso mogli dovolj na-čuditi njeni velikosti.
—Prišel je tudi posestnik s svojo ženo in hčerkami. Vsi so! se nagnili, da bi boljše videli in pri tej priliki je padel pr-1 stan gospe v vodo in videl sem, kako ga je riba pogoltnila.-
—Posestnik je bil popolnoma nesrečen radi te izgube, toda jaz sem mislil, da riba itak ne bo mogla dolgo živeti in mesto da bi jo ubil, sem se vsedel na vlak in jo evo prinesel v carsko kuhinjo. Toda ne bi hotel izgubiti nakita, ki se nahaja v ribinem želodcu.
— Zato zahtevam za ščuko petdeset rubljev, a jutri se bom vrnil in dali mi bodete prstan, ki ga bodete našli kaj ne?
Bojanovski mu obljubi, a ribič vzame klobuk in gre k vratim. Na pragu še enkrat obstane ter reče:
—Kaj ne, gospod, popolnoma sami bodete, ko bodete ribo razrezali?
—Čuden človek — zamrmra Bojanovski in mu obljubi, da mu bo vrnil prstan, ako ga najde.
(Dalje prihodnjič)
Pripovedujejo, da ne vlada posebno prijateljstvo med predsednikom in podpredsednikom Zed. držav. Slika pa ne kaže, da bi ravno kuhala rivec drug proti drugemu.
lili; ^ ' •
* —»1 A-Uim.^. H
' - Ii 1111 c^M-v lili Ml 1 .....- - * ' WmM i _n
.-V	- • i '• .:• -."s*-i. • O r»'i'1» l
nn^. -------------
-----. - - -----
Mrs. Joseph P. Kennedy, žena ameriškega poslanika za Anglijo, ki se nahaja s svojimi otroci v Švici na počitnicah.
Senator Carter Glass iz Virginie je ob svojem 81.	,
nem dnevu dobil mnogo čestitk, pa jih ni bil nič kaj ^ ^'ogla Nekdo mu je pripel bel nageljček v gumbnico, pa je 1,^V0>iali tajnici, nuj ga vzame proč. Tudi na obrazu se mu pozna, ^ bi raje videl če bi bile številke prestavljene namreč, "a bila ena spredaj in osmica zadej.
tov
ze
»vež H
en i
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domove prv,
[Gera
Sco fahaji »iske,
1 ost
B
V JUGOSLAVIJO
Vi potujete naglo in prijetno na naših priljubljenih parnikih:
BREMEN • EUROPA
COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCHLAND
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga
n
POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ VAS OBIŠČEJO V AMERIKI
r<)SL>bn>> nizko cene za vožnjo iz Evrope med 3. aprilom in 2:;. aprilom ter 26. junijem in 28. julijem za Stiri-densko bivanje v Ameriki.
P
'/a pojasnilu vpraSajtc lokalnega agenta ali 1430 EUCLID AVE., CLEVELAND, OHIO
' HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOTD

Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven=
katoliška podporna organizacija v Združenih
t
Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska f§ Katoliška Je«
Glavni urad v lastnem domu: 5U« No. Chicago St., Joliet. I11"10 POSLUJE ŽE 45. LETO
dJ^
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v
Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%
K. S. K. Jednota ima nad 36,000 Članov in članic v odrasle"1 in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih. podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojeS
obstanka nad $6,700,000	fl
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln
V]
vSi,
Ko v
H
No
\
N
H
bi i
lezni ln onemoglosti.	^
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice §.< do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavar lahko od $250 do $5000 posmrtnine.	j5
V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavai™ J razredu "A'" all "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane

K
*l
h
v,
#ivl
mzeK, samo idc za razrea a ia ouu	u ui -- ,
dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti } zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 ln zavarov«^ >a"
razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lah! zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izPla gotovini,
BOLNIŠKA PODPORA:	„o *
ZavarujeS se lahko za $2.00: $1.00 ln 50c na dan ali teden. Asesment primerno nizek.	rf
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst vanja.	.m
Člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadaj rezervo Izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nad al Ju"1 r y mentov.	„ KlljBkv
Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. 8. K. Jednote, haja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku ln K dobiva vsak član in članica.	. ,
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovani^ K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi ^ ^ >' članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi pristopi takol.	,0
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi nior^,,^ društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate spadajočega k tej solventnl katoliški podporni organizaciji. r^ vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. -daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika ZALAR. 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.