MA, Mfltfljur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa - Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 11 (1709) Čedad, četrtek, 17. marca 2011 Ob 150-letnici italijanske daržave Po zaščiti se v tej daržavi čutimo doma 17. marca smo “praznovali” 150-letnico italijanske daržave. Pustimo, kakuo an s kakimi polemikami je do tega paršlo, an pomislimo raje, kaj lahko pomeni današnji dan. Če je bila oblietinca samuo parložnost za uganjat retoriko an prazne rituale, je biu zamujen cajt. Če pa je bila parložnost za premislit, kak je naš odnos do daržave, ki seje ustvarjala v dugem procesu, pri katerem smo tudi mi dali svoj prispevek an del katere smo že 145 liet, je bilo hnucu. Pot je bila duga an posuta s tamjam od momenta, ko so naši ljudje čakal novo darža-vo puni upanja z mislijo na Beneško republiko (Predraga Italija, preljubi moj dom..., je pisu Peter Podreka), do programa, de nam z italijansko civilizacijo odriežejo slovien-ski jezik an zbrišejo slovenski obraz, skuoze fašistično nasilje an po vojni težko politiko asimilacije, ekonomske emar-ginacije an “odparte poti” v sviet. Na smiemo pa pozabiti, de tudi naši partizani so se bori- li pruoti fašizmu an de se muormo tudi njim zahvaliti, če imamo demokratično ustavo, ki brani pravice vseh dar-žavljanov an tudi jezikovnih manjšin, kot je naša. Na smiemo pozabit, de je tudi naša deželica pod Matajurjem, če-pru rievna an siromašna, rodila puno velikih moži, ki so tudi na italijanskih univerzah bogatili italijansko kulturo, od Ivana Trinka do Bruna Guyo-na an Francesca Musonija (za reč tri imena). Vsi smo rasli v dvieh kulturah, slovienski, ki je bila na žalost predugo samuo domača, an italijanski. Obadvie so nam par sarcu, obadvie ljubimo, v obieh četno živiet an rast v mieru pod skupno evropsko strieho. Odkar je italijanski parlament sparieu zakone, ki branijo našo manjšino, se čutimo v tej daržavi še buj doma. Zatuo tel je an naš praznik. Na 150-lietinco se še var-nemo, saj Inštitut za slovensko kulturo o tem parpravja posvet. Naša dužnuost pa je branit ustavo, ki je vseh an v kateri se prepoznavamo, (jn) Decaduto il sindaco Ma-risa Loszach a seguito di una grave ed insanabile spaccatura nella sua maggioranza e dopo le dimissioni di otto consiglieri comunali, tre della sua lista e cinque dell’opposizione, il Comune di Sa-vogna è stato commissariato. L’assessore regionale Andrea Garlatti non ha perso tempo e nei giorni scorsi ha nominato il commissario, il dottor Daniele Damele. Questi già nella giornata di lunedì 14 marzo ha incontrato in municipio a Savogna Damele, commissario nel comune di Savogna l’ex sindaco Loszach per fare una ricognizione della situazione del Comune e delle sue problematiche nonché per prendere visione dei programmi e dei progetti avviati o in fase di realizzazione. Per completare il quadro il commissario ha fatto anche sapere di voler incon- trare la settimana prossima i due ex capogruppo, di maggioranza Davide Medveš e di opposizione Paolo Cernotta. Daniele Damele è dirigente amministrativo della nas casopu tudi na~^ spletni stranfi « 4 www.novimatajur.it Provincia di Udine, laureato in Scienze politiche, si occupa da anni di comunicazione in particolare a tutela dei giovani ed è direttore di Udine economica, il mensile della Camera di Commercio di Udine. È già stato commissario straordinario nel Comune di Pontebba. Le elezioni a Savogna si terranno nella primavera del prossimo anno. Vista sulla catena montuosa del Kanin D sindaco Danijel Krivec presenta il comune di Bovec Attraverso i Passi del Predii - Predei (1156 m) e di Uccea - Učja (650 m) dalla nostra regione arriviamo nell'area di Bovec (Plezzo), territorio montano nelle Alpi Giulie che in gran parte rientra nel Parco Nazionale del Triglav. Il suo centro principale, Bovec, si trova a 483 metri di altitudine ed è la sede del Comune, guidato da Danijel Krivec che alle elezioni amministrative dello scorso anno è stato eletto sindaco per la terza volta di seguito. Krivec è anche membro del parlamento sloveno ed è certamente un interlocutore molto interessante e preparato su svariati temi, dalle questioni che riguardano prettamente il territorio che rappresenta, la Slovenia, ma anche i rapporti transfrontalieri. Il Comune di Bovec cerca di collaborare attiva- mente con gli altri enti locali sloveni, ma anche dell’ex Jugoslavia e in Italia, soprattutto con Tarcento e Tarvisio, ma sarebbe interessato a fare molto di più. Nell’ultimo periodo però i progetti strategici e quelli per le piccole imprese del programma Interreg sono stati bloccati (lo sblocco per quelli strategici è arrivato la settimana scorsa) il che ha provocato parecchio malumore tra i soggetti coinvolti ed ha rallentato la collaborazione transfrontaliera e la crescita dei territori confinari. segue a pagina 6 V soboto, 2. aprila, na pobudo SKGZ in SSO videnske pokrajine Desetletnica zaščite, posvet v Beneški palači v Naborjetu Desetletnica zaščitnega zakona je dobra priložnost za razmišljanje o njegovem izvajanju in preverjanje možnosti nadaljnjih korakov v korist slovenske manjšine v videnski pokrajini, kjer prihajajo do izraza nove potrebe in zahteve. Na osnovi te ugotovitve sta pokrajinski vodstvi SKGZ in SSO Priredili posvet z naslovom “Zakon 38/2001: stanje in perspektive v videnski pokrajini”, ki bo potekal v Beneški pa-•ači v Naborjetu v soboto, 2. aprila, z začetkom ob 9.30. V središču pozornosti bosta dva člena zakona, ki sta specifična za vidensko pokrajino in zadevata slovensko lzobraževanje ter gospodar- ski razvoj. Razmišljanje pa 2eli biti priložnost za osvetlitev želja in potreb zlasti Kanske doline, Rezije in Ter-skih dolin ter za vzpostavitev n°vega in bolj poglobljenega dialoga z deželno upravo Furlanije Julijske krajine. Posvet, ki ga bo moderiral ^udi Bartaloth, predsednik lovenskega kulturnega sre-'sča Planika, bodo s svojimi Pozdravi uvedli komisar Gor-1 e skupnosti za Guminsko, elezno in Kanalsko dolino 'anni Verona, župan Na-0rjeta Alessandro Oman ter Predsednika SSO in SKGZ 'rgio Banchig oziroma Lui-8'a Negro. Prvi del posveta bo osre-°točen na stanje in perspe-'Ve šolanja v maternem je-1 u- Svoja poročila bodo po- dali Iomaž Simčič, v.d. vodje Urada za slovenske šole v FJK, Živa Gruden, ravnateljica Državne večstopenjske šole s slovensko-italijanškim dvojezičnim poukom iz Šep-tra ter Antonio Pasquariello, ravnatelj Večstopenjskega zavoda Bachmann s Trbiža. Zaključil bo deželni odbornik za šolstvo Roberto Molinaro. Nato bodo poglobili gospodarsko problematiko. O temi “Člen 21: ekonomski razvoj in čezmejno sodelovanje v evropskem duhu” bosta spregovorila Alessandro Oman, v vlogi funkcionarja Kanalske gorske skupnosti in Stefano Predan, tajnik Kmečke zveze videnske pokrajine. Zaključila bosta deželni odbornik za kulturo, šport in mednarodne odnose Elio De Anna ter državni sekretar Ministrstva Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Boris Jesih. Deželna odbornika De Anna (zgoraj) in Molinaro Il Gruppo folkloristico ospitato a Hakodate Dalla Val Resia solidali con il Giappone Grande commozione anche in Val Resia per il disastroso terremoto che venerdì 11 marzo ha colpito il Giappone. I componenti del Gruppo folkloristico “Val Resia”, ospiti in quel di Hakodate in occasione del festival WMDF - World music and dance festival, nello scorso mese di agosto, hanno appreso con dolore la notizia dei gravi eventi. “Appena saputo del tre- Posvet 5. razreda o izseljenstvu Posvet, ki ga vsako leto organizira peti razred špetrske dvojezične šole, bo v petek, 25. marca, ob 18. uri v občinski dvorani v Špetru. Letošnja tema je izseljenstvo, gost posveta bo Andrea Bernardis, fotograf iz Vidna, ki je tri leta fotografiral priseljence iz več kot 40 držav, ki živijo sedaj v Vid-nu. Pripovedoval bo o njihovem življenju in pokazal nekaj slik. Učenci bodo predstavili knjigo, ki so jo pripravili ob obletnici Dneva Emigranta: bili so v redakciji Novega Matajurja, zbrali material, posneli intervjuje, slike... Giacinto lussa pa je sestavil dokumentarni film, ki si ga bo občinstvo v celoti ogledalo. Otroci bodo podali tudi podatke o tu- jih učencih, ki obiskujejo osnovne šole v Furlaniji Julijski krajini. mendo terremoto e del devastante tsunami che hanno colpito il Giappone, abbiamo tentato di contattare i nostri amici di Hakodate. Stanno tutti bene. A quanto ci hanno riferito, la città che si trova nell’isola più settentrionale del Giappone è praticamente deserta, fortunatamente è stata evacuata in tempo. I danni più gravi si registrano nella zona portuale che ha subito l’arrivo dell’onda anomala alta circa 2 metri.” Così riferisce Pamela Pielich, presidente del gruppo, nei gior-_ ni seguenti al catastrofico evento. segue a pagina 3 Fragment filma, ki so ga pripravili učenci 5. razreda, da bi predstavili svoje poglede na izseljenstvo zaradi ljubezni Četrtek, 17. marca 2011 2 Le politiche intemazionali del Friuli Venezia Giulia Il 21 marzo un forum promosso dall’assessore Elio De Anna Dopo le giornate di ascolto e approfondimento dedicate alla problematica delle minoranze linguistiche nel Friuli Venezia Giulia e gli stati generali della cultura, a cui seguiranno altri appuntamenti per provincia o a tema, l'assessore regionale Elio De Anna ha promosso per lunedì, 21 marzo, a Gorizia, un Forum sulle politiche internazionali della regione FVG. L'intento è di avviare un processo di ascolto, confronto e di coordinamento sul futuro della politica europea di coesione, sui progressi della politica di cooperazione allo sviluppo a livello nazionale e internazionale, sulla rilevanza della cooperazione internazionale nel processo di internazionalizzazione del "Sistema Regione", nonché sul valore aggiunto rappresentato dai nostri corregionali all'estero e dalle minoranze. La costante evoluzione degli scenari internazionali, l’approssimarsi della nuova Programmazione comunitaria 2014-2020 e la necessità di fare il punto sulle relazioni internazionali della regione FVG sono, secondo l'assessore Elio De Anna, i motivi che stanno alla base dell'appuntamento goriziano. Il sistema delle relazioni internazionali della nostra regione, sottolinea l'assessore, si articola in quattro pilastri fondamentali: le politiche comunitarie, la cooperazione internazionale, la cooperazione allo sviluppo, il ruolo dei nostri corregionali all'estero e delle minoran- ze. L'appuntamento è per lunedì, 21 marzo, alle ore 9, presso l'Auditorium della cultura friulana di Gorizia (via Roma, 5). A introdurre i lavori dopo i saluti dei rappresentanti istituzionali sarà lo stesso assessore De Anna. Nel dibattito sono previsti gli interventi dei rappresentanti dell'Unione regionale del- le camere di commercio, della Finest - Società finanziaria per la promozione della cooperazione economica con i paesi dell'Est Europa, di In-formest - Agenzia per lo sviluppo e la cooperazione economica internazionale, delle Università di Udine e Trieste e della Sissa - Scuola internazionale superiore di studi avanzati. Radio Onde Furlane toma nelle scuole del Friuli È tornato nelle scuole friulane per la sua terza edizione Radio-Dìs: il progetto di AR-LeF e Radio Onde Furlane, che è allo stesso tempo spettacolo interattivo, trasmissione radiofonica e indagine itinerante sul rapporto dei giovani con la propria lingua madre e le altre lingue parlate nella nostra regione, comprese quelle della recente immigrazione. Da Tolmezzo a Latisana, da San Pietro al Natisone a Maniago: Radio-Dìs porta l’animatore-giomalista Michele Polo e il rap-per Andrea “Dek ili Ceesa” De Candido a visitare le scuole medie e superiori del Friuli Venezia Giuba in quattordici tappe, per scoprire quah sono le hngue più parlate dai ragazzi in famigha e con gh amici, quanto è forte il legame con il friulano, quah sono in ambito linguistico i cambiamenti portati dall'immigrazione e dai rapporti interge-nerazionah. La prima parte consiste in un dialogo su questi temi fra l'animatore e gh studenti che vengono invitati a raccontare le proprie esperienze e a riflettere su scelte linguistiche individuali e famihari. La seconda parte è invece una conferenza-spettacolo in cui Dek e Michele, con un ricco supporto audiovisivo, illustrano la varietà e la vitahtà della produzione culturale in friulano e nelle altre lingue minoritarie della regione. Si parla di musica, di informazione, di produzione televisiva e cinematografica, di internet - animando il tutto con brevi e graditissime performance dal vivo dello stesso Dek ili Ceesa affiancato, di volta in volta, da altri musicisti, poeti ed operatori culturah ospiti della tappa di Radio-Dis. Le voci registrate degh studenti, raccolte nelle tappe di Radio-Dìs si trasformano nella serie radiofonica che va in onda il martedì e il giovedì alle ore 13.30 (in repbca il sabato e il lunedì alle 08.30), a partire dall'8 marzo, su Radio Onde Furlane. Sul sito www.ondefurlane.eu sono disponibili anche le precedenti serie di Radio-Dis. Pismo iz Rima Stojan Spetič % Za Benečijo so proslave 150-letnice združene Italije priložnost za razmišljanje, saj so se tedaj na plebiscitu opredelili za Italijo (in proti Avstro-Ogrski), ki jim je obljubila tako avtonomijo, kot so jo imeli pod Beneško republiko. Nova država pa ji je mačehovsko stregla prav po tej avtonomiji, ki ni bila samo sodna ali upravna, pač pa je omogočala tudi samostojnost jezika in kulture. Poldrugo stoletje krivic je s precejšnjo zamudo deloma popravil zaščitni zakon. Zato pomeni - po mojem - proslavljati praznik združene Italije predvsem izvajati ta zakon in spoštovati pravice, ki so v njem zapisane. Daje sedanja Italija marsikomu ma- čeha, je dokazal Maestro Riccardo Muti, ki je v rimski operi dirigiral Verdijevega Nabucca in protestiral, ker oblasti ubijajo kulturo, tudi najžlahtnejšo. Ljudje v gledališču so vstali in peli znano arijo domotožja Judov v sirskem suženjstvu, z balkonov so metali letake z vzkliki Italiji in predsedniku Napolitanu. S tem so arijo odv-zeb severnim ligašem, ki so si jo nekulturno prisvojili, kakor svoj čas tudi Bettino Craxi, da bi jo igrab kot svojo strankarsko himno. In če govorimo o sprenevedanju, kaj naj rečemo o predsedniku vlade, ki se je zadnje čase šopiril z velikim belim obližem na licu, da bi pridobil sočutje ljudi. Prijatelj, kije kirurg, mi je smeje povedal, da so Berlusconiju vgradili nov zob in popravib čeljust. Pri teh operacijah se lic sploh ne dotikajo. Obbž je bil le pozna pustna maska. In da je tako, dokazujejo slike pre- mierja Berlusconija s stavkajočimi po-bcisti pred vilo Arcore. Pozabil je nadeti obbž in glej čudo, na bcu ni imel niti hraste. Kaj pomeni dostojanstvo, so nam te dni pokazali Japonci, ki tudi v najhujši tragediji popotresnega cunamija in jedrskega sevanja niso izgubili tradicionalne olike in državljanske discipline. Ko sem gledal scene na televizijskem ekranu, sem se nenadoma spomnil, kako sem pred več kot 40 leti študiral na moskovski univerzi. Z nami je bila tudi skupina Japoncev. Med njimi tudi Sae Jamajuti, ki je bila par let starejša od mene. Bila je resna in zadržana, a je na učnih urah živahno sodelovala z vsemi. Pred novim letom smo v študentskem domu priredili praznovanje. Čeprav sem neroden, sem Sae-san povabil plesat. Opazil sem, da je imela pri ušesih in na vratu več manjših brazgotin. Vprašal sem jo, kaj se ji je pripetilo. Dvignila je oči, se sramežljivo nasmehnila in mi rekla: »Doma sem iz Hirošime.« Nič več. Po potresu na Japonskem pod vprašajem varnost v jedrskih elektrarnah Po katastrofalnem potresu in cunamiju na Japonskem, ki sta povzročila resne težave v tamkajšnjih jedrskih elektrarnah, številne države preverjajo varnost v svojih nuklearkah in razmišljajo o tem, da bi začasno ustavile gradnjo novih elektrarn. Nemčija je že nakazala, da bo za tri mesece zamrznila odločitev o podaljšanju delovanja svojih 17 jedrskih elektrarn. V vmesnem času pa naj bi preverili varnostno stanje v nemških nuklearkah, katerim se država vsekakor ne more odpovedati, čeprav je potrebno spodbuditi razvoj obnovljivih virov energije. Švica je prav tako začasno ustavila izdajanje dovoljenj za gradnjo novih nukleark. V obstoječih petih nuklearkah bodo pristojne oblasti za varnost v jedrskih elektrarnah (ENSI) predčasno uvedle varnostni pregled. Jedrske elektrarne v Švici so bde zgrajene v 70. letih in bi jih bilo treba nadomestiti z novejšimi. Tudi finska vlada je naložila nacionalni varnostni -agenciji, naj preuči načrt ukrepov v primeru katastrofe. Finska ima štiri jedrske elektrarne, peta pa je v gradnji, vendar prihaja pri projektu do zastojev. Finski parlament je lani odobril gradnjo dveh jedrskih elektrarn. Estonski socialdemokrati in Zeleni pa so spričo dogodkov na Japonskem zahtevah javno razpravo o jedrski energiji. Estonija poleg načrtovanih investicij v jedrske projekte na Finskem in Litvi že več let razmišlja o gradnji lastne nuklearke ob Baltiku. Poljska vlada pa kljub nesrečam v japonskih jedrskih elektrarnah vztraja pri svojih načrtih uporabe jedrske energije, češ da Poljska ni potresno ogrožena. Premier Donald Tusk pa je še povedal, da obstajajo tehnične in konstrukcijske možnosti, da se 'zgradi varno jedrsko elektrarno. Gradnja prve poljske jedrske elektrarne naj bi se začela leta 2016, stala pa naj bi v Zarnowiecu na severu države. Avstrijski minister za okolje Nikolaus Berlakovich pa je v Bruslju na zasedanju okolj- skih ministrov EU ponovil zahtevo, da bi morali v vseh evropskih jedrskih elektrarnah izvesti “stresne teste”, s katerimi bi ocenili, ali so varne v primeru potresov. Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost zaradi zapletov v nuklearkah na Japonskem ne opravlja dodatnih meritev sevanja v Sloveniji. Kot pravi direktor uprave Andrej Stritar, bi teoretično najhujši možen ra-* dioaktivni oblak potreboval dva tedna, da doseže Evropo, delci pa bi večinoma že raz-padh. Glede napovedanih stresnih testov za jedrske elektrarne pa je dejal, da je to zaenkrat politična ideja, ki verjetno nek smisel ima, kako pa jo bodo pristojni izpe-ljah, pa za zdaj še ni znano. “Dejstvo je, da nobena nuklearka ni zgrajena tako, da bi se ignorirala potresna nevarnost,” ob tem poudarja Stritar in dodaja, da je tudi Nuklearna elektrarna Krško (Nek) bila “skrajno resno” protipotresno zgrajena. Je pa zagotovo pametno redno preverjati, kako dobro je bila zgrajena. V Sloveniji so po njegovih besedah študije bile obnovljene pred približno petimi leti. Na podlagi tega se zdaj uvajajo izboljšave, naslednja bo prihodnje leto vgradnja dodatnega dizel agregata v nuklearko, ki bo še zmanjšal tveganje, je pojasnil Stritar. Nekje zgrajena tako, da zdrži najhujši možen potres, ki se ga predvideva na tej lokaciji, je pojasnil Stritar, kije glede morebitne gradnje drugega bloka Nek (Nek 2) dejal, daje to stvar družbenih dogovorov. Na ministrstvu za gospodarstvo pa so glede Nek 2 za STA pojasnili, da je družba Gen Energija na ministrstvo vložila vlogo za energetsko dovoljenje za drugi jedrski blok v Sloveniji. Nov blok nazivne moči 1100 megavatov bi proizvajal letno nekaj več kot sedem teravatnih ur bazne električne energije. Nek 2 je sicer omenjen tudi v novem Nacionalnem energetskem programu in sicer v scenarijih za oskrbo z energijo, še navajajo na ministrstvu. kratke.si Ljubljana la quinta capitale più inquinata nell’UE È quanto emerge dai dati raccolti in tre anni in 25 Città in 12 paesi europei dove vivono 39 milioni di abitanti, neb’ambito del programma europeo Aphekom. A Ljubljana l’inquinamento in microgrammi a metro cubo è valu-, tato 23,4, il primato appartiene a Bucarest (38,2), Roma è ab’8. posto con 21,4. L’UE si è posta traguardi ambiziosi nella lotta’all’inquinamento e già nel 2020 l’aria che respiriamo dovrebbe essere molto più pulita. Nella “Casa dell’UE” una mostra sulla donna odierna e del passato L’instahazione fotografica, curata da Jurij Puc, è intitolata “1911 giornata della donna 2011” e sarà visitabile a Ljubljana fino al 1. aprile. Le fotografie rappresentano la duabtà deba donna nel passato e al giorno d’oggi. L’esposizione unisce la figura femminile con ritratti anonimi, ma allo stesso tempo molto intimi della donna nella società moderna. Uno degli autori dei ritratti è Simon Chang che ha ottenuto due riconoscimenti all’ultimo concorso Slovenian Press Photo. L’Europa del dopodomani, una nuova pagina web gestita da STA L’agenzia di stampa slovena STA ha creato una nuova pagina web www.ep.sta.si, collegata al portale Krizno ogledalo (Specchio della crisi) e dedicata alle sfide che attendono l’Europa. Verranno approfonditi temi d’attualità, il primo è quello della riforma pensionistica. Tutti i contenuti saranno interattivi e collegati ai network sociali principali. Il progetto è co-finanziato dal Parlamento europeo e prevede il 21 marzo anche un convegno sullo sviluppo. Sì al referendum sulla riforma del sistema pensionistico La Corte Costituzionale slovena ha deciso che il referendum sulla riforma del sistema pensionistico si farà. La Corte ha così respinto la richiesta del parlamento sloveno che riteneva che l’eventuale voto sfavorevole dei cittadini alla riforma potesse introdurre conseguenze contrarie alla costituzione. Secondo i giudici costituzionali i punti in contrapposizione con la costituzione potrebbero essere corretti senza cambiare gli altri punti cardine del sistema pensionistico. Importante riconoscimento per il ministro Boštjan Žekš Il ministro per gli sloveni d’oltre confine e nel mondo Boštjan Žekš è stato nominato infatti membro onorario del Centro di ricerche scientifice dell’Accademia slovena delle scienze e dell’arte (Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti -ZRC SAZU). Il riconoscimento ricevuto dal ministro, eccelso ricercatore nel campo della fisica della materia condensata, è il massimo conferito dal Centro di ricerche scientifiche della SAZU. Nessun Italiano tra le vittime dello tsunami in Giappone Secondo fonti della Farnesina sarebbero stati rintracciati tutti Italiani presenti in Giappone al momento del sisma e dello tsu-nami che ne è seguito. Mentre si a8grava di ora in ora il bilancio delle vittime della catastrofe, m°lti connazionali sono già rien-trati in Italia; attesi a giorni an-gli orchestrali del Maggio *°rentino viste le crescenti pre-0t'cupazioni per le probabili fu-i e radioattive dai reattori nu-c cari danneggiati. Allarme nucleare in Giappone: in Italia si riaccende il dibattito L’emergenza nucleare che si è determinata in Giappone in seguito ai danni ai reattori della centrale di Fukushima ha riacceso il dibattito sulla sicurezza di questo tipo di produzione energetica. Il ministro Prestigiacomo ha riferito che il Governo proseguirà nel progetto di costruzione di nuove centrali (per il Pd almeno una in Friuli). Fra i quesiti referendari del 12 giugno, però, c’è anche l’abrogazione del DI che consente queste realizzazioni. ’Ndrangheta: trentacinque arresti in Lombardia Duro colpo alle attività criminali della ’Ndrangheta in Lombardia: il pm Ilda Boccassini ha disposto l’arresto di 35 affiliati all’organizzazione criminale da tempo residenti nella regione. Dal provvedimento (nel quale spuntano anche i nomi di Lele Mora e di una suora) si evince il controllo delle cosche su alcuni locali vip di Milano e sulle attività degli ambulanti. Emergono anche stretti contatti con esponenti di spicco della politica locale. Scuola pubblica e Costituzione: piazze piene in loro difesa Sono stati più di un milione, secondo gli organizzatori, gli Italiani che sabato scorso sono scesi nelle piazze di oltre cento città in difesa di Scuola Pubblica e Costituzione. Significativa anche la partecipazione alla manifestazione di Udine cui avrebbero preso parte un migliaio di persone. Il ministro Gelmini difende i tagli ai fondi per l’istruzione (che in Regione costeranno il posto ad oltre 350 insegnanti): «Abbiamo tagliato gli sprechi». Controlli su Facebook per la lotta all’evasione fiscale Il fisco, si è appreso all’inaugurazione della nuova sede dell’Agenzia delle entrate del Friuli Venezia Giulia, userà anche Facebook ed altri social-network per contrastare l’evasione fiscale. I controlli sugli utenti, ha spiegato il direttore vicario dell’Agenzia Marco Di Capua, verranno eseguiti dall’amministrazione centrale al fine di individuare le eventuali incongruenze tra le dichiarazioni dei redditi e le spese sostenute dai contribuenti. I rifiuti ingombranti un problema nelle valli Tra i tanti disagi che devono affrontare i cittadini dei comuni delle Valli del Natisone c’è anche quello dovuto alla difficoltà dello smaltimento dei rifiuti “ingombranti”. Ad oggi, per questo scopo, e operativa l'isola ecologica del comune di San Pietro, 0riginariamente pensata per servire tutto il territorio, nta sinora utilizzabile solo dai cittadini di questo comune. Per cercare di ovvia-re a questo problema il commissario straordinario della Comunità Montana Valli del Natisone, Torre e Collio Tiziano Tirelli ha promosso un meontro, fissato per il prossimo 24 marzo, fra i sindaci dei comuni interessati al fi-ne di trovare un accordo sulta gestione e sull'utilizzazio- ne dell'ecorpiazzola. «Da quando, in adempimento alle nuove normative nazionali, nell'agosto del 2008 è stato chiuso il nostro sito per i rifiuti ingombranti - spiega Tiziano Onesti dell'ufficio tecnico di Pulfero -i cittadini del nostro comune devono attendere il passaggio di un automezzo preposto alla raccolta che avviene però solo ogni due-tre mesi e che, oltre al disagio immaginabile, ha anche un costo elevato per l'Amministrazione». Anche a San Leonardo, ci ha spiegato il sindaco Giuseppe Sibau, si è ovviato al problema con una soluzione simile: dal venerdì alla domenica, con cadenza bimestrale, sono a disposizione dei cittadini due container V Gorenjem Tarbiju z bukvi Luna an buskalce l: Luna an buskalce, je naslov dvojezične knjige, v kateri je Adriano Gariup zbrau svoje misli an spomine iz mladih an otroških liet. Knjigo je izdala čedajska zadruga Most an je paršla na dan kak mie-sac od tega. Predstavitev knjige bo v občini avtorja, v Srednjem v petak, 25. aprila, °b 18. uri v prostorih Ok- na na slovanski svet v Gorenjem Tarbiju. Parvo prozno delo Adriana Gariupa - Meliu-njaka, ki je že pisu, a do sada le za naše gledališče, bo predstaviu glasbenik Antonio Qualizza. Večer bojo obogatili igrauci Beneškega gledališča, ki bodo prebrali nekatere odlomke iz delno avtobiografske knjige-. che vengono poi ritirati dall'azienda Net. Secondo Si-bau, però, questo tipo di soluzione una tantum non può essere definitiva: «A parte il problema dei costi, infatti, non è garantito un servizio sufficientemente adeguato alle esigenze dei cittadini». Il nocciolo del problema per il quale da due anni i sindaci non hanno trovato un accordo lo espone Tiziano Manzini, sindaco di San Pietro: «La gestione dell'eco-piazzola del comune, oggi, è interamente a carico della nostra Amministrazione sulla quale ricadono oltre ai costi anche le responsabilità penali in caso di infrazioni. Il terreno sul quale sorge il sito.- continua Manzini - è stato acquistato dalla Comunità Montana esclusiva-mente dal nostro comune, mentre per la realizzazione della stessa gli altri enti hanno corrisposto un contributo minimo. Stando così le cose - conclude - è impensabile che gli altri comuni usufruiscano del servizio senza contribuire alle spese ed alla responsabilità di gestione del sito: qualora si rendano disponibili a venirci incontro in questo senso, l'accordo è certamente possibile». Con riferimento a tali richieste riportiamo, intanto, un'apertura di Sibau che si dichiara disponibile a partecipare agli oneri di gestione e si dice ottimista in vista dell'incontro del prossimo 24 marzo, (a.b.) Iniziativa a sostegno della popolazione gravemente colpita II Gruppo folkloristico Val Resia solidale con il Giappone segue dalla prima “Nella giornata di lunedì 14 marzo siamo riusciti a contattare anche la nostra guida, Karin Sato, che mancava all’appello. Lei si trova a Tokyo e, come tutti, ha avuto delle difficoltà a mettersi in contatto con noi considerando lo stato delle connessioni internet nei giorni seguenti al catastrofico evento” ha aggiunto la presidente Pamela Pielich. Durante l’incontro di sabato sera i componenti del Gruppo Folkloristico Val Resia hanno deciso di mettere in atto una campagna di solidarietà. "Nelle prossime settimane ci impegneremo a raccogliere fondi per aiutare il popolo giapponese. Abbiamo dato vita ad un progetto denominato AIUTACI AD AIUTARE: IL GRUPPO FOLKLORISTICO “VAL RE-SIA” PER IL GIAPPONE. In questi giorni stiamo raccogliendo fondi da destinare all’organizzazione WMDF che si occupa del festival di Ha- kodate, invieremo a loro l’intera somma di denaro che riusciremo a racimolare. Il ricavato servirà a ricostruire asili, scuole e case di riposo, luoghi dove ci siamo esibiti in occasione del festival. Nelle prossime settimane, quando la situazione sarà più chiara, definiremo con lo staff di WMDF quale sarà il progetto più urgente da finanziare.” Giornate di primavera con il FAI nelle Valli del Natisone In occasione delle “Giornate di primavera 26 - 27 marzo” del Fai - Fondo ambiente italiano con la collaborazione del comitato scientifico centrale del Cai sono in programma due passeggiate naturalistico-culturali nelle valli del Natisone: sul Monte San Martino (ritrovo nella piazza della chiesa di Cepletischis), sabato 26 marzo e ad antiche chiesette e colline nel comune di S. Leonardo il giorno dopo. L’itinerario toccherà la chiesetta di S. Antonio Abate a Merso superiore, Sant’Andrea e Santa Lucia a Cravero. È necessaria l’iscrizione. Info: ren-zo.paganello@fastwebnet.it / Cell. 347-2494329 Il sodalizio resiano ha messo a disposizione i CD “I love citira” in formato bilingue resiano - giapponese e dei braccialetti dell’amicizia: chi vorrà fare una donazione, se lo vorrà, avrà in cambio proprio un CD o un braccialetto. “In molti hanno già contribuito, speriamo che anche altre persone siano sensibili e possano contribuire anche šolo con qualche euro. Anche noi, nel momento del bisogno, abbiamo ricevuto tanto!”. L’angolo della solidarietà si può trovare presso i bar di Resia che aderiscono all’ini-ziativa e presso il centro culturale “Rozajanska Kul-tùrska Hisa” di Prato di Resia. È attivo anche il conto corrente bancario del gruppo folkloristico. Chi volesse inviare del denaro può farlo inoltrando un bonifico a: Gruppo Folkloristico “Val Resia” presso la Banca CRE-DIFRIULI - Filiale di Resia - Via Roma, Codice IBAN IT 79 J 07085 77460 030030001179. brevi.it -Aktualno ——— Ad oggi operativa solo l’isola ecologica di S. Pietro Četrtek, 17. marca 2011 4 Med slovenskimi kulturnimi in turističnimi akterji v videnski pokrajini V _ Zelja po koordinirani promociji turizma Teritorij ob meji, na katerem živimo, ni posebno bogat z naravnimi znamenitostmi. V naši bližini je dosti krajev, ki so iz tega vidika zanimivejši in privlačnejši za turista ter so seveda opremljeni z vso potrebno infrastrukturo. Če pa velja ugotovitev, da turizem so ljudje in da se vse več turistov izogiba turistični industriji ter množičnosti in se raje usmerja v manj znane kraje, v odkrivanje pristne kulturne ter druge ponudbe, potem imajo tudi doline in vasi ob meji, od Kanalske doline, preko Rezije do Terskih in Nadiških dolin, dobre možnosti za razvijanje turistične dejavnosti v tesni povezavi s kulturnim bogastvom in jezikovno raznolikostjo teritorija, ki sta posebni in edinstveni. Pozitivna izkušnja Luigie Negro in kulturnih delavcev v Reziji (ZSKD), ki prav s kulturno ponudbo že kakih dvajset let privabljajo v dolino pod Kaninom več tisoč obiskovalcev vsako leto, to , dokazuje. Tudi predstavniki drugih jezikovnih manjšin iz FJK in drugih predelov Italije, ki so v Reziji sodelovali na prvem posvetu na to temo, so izpostavili “ekonomsko” vrednost manjšinskega jezika, saj bistveno prispeva k prepoznavnosti določenega teritorija in obenem predstavlja -"■Ki I —■** S sejma Turizem in prosti čas januarja v Ljubljani njegov poseben kulturni izraz. Bila je pozitivna tudi udeležba pod oznako Inštituta za slovensko kulturo in pod geslom Mi smo tu(rizem) na turističnem sejmu Alpe-Adria januarja letos v Ljubljani, kjer so še zlasti predstavniki slovenskega kulturnega središča Planika iz Kanalske doline, Muzeja rezijanskih ljudi, združenja proloko iz Prosnida in Kmečke zveze iz Čedada pritegnili pozornost številnih obiskovalcev. Sedaj so se slovenski kulturni delavci v videnski pokrajini odločili za nov korak naprej in sklenili, da bodo skušali nastopati povezano in koordinirano na podlagi celovite vizije pokrajinskega teritorija. V ta namen so se v slovenskem kulturnem centru v Špetru prejšnji teden sestali s predstavnikoma Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in sicer s pokrajinskim predsednikom Adrianom Gariupom in deželnim ravnateljem Andrejem Šikom. Oba sta izpostavila kadrovske probleme združenja a sta izrazila tudi pripravljenost sodelovati. Na kasnejšem sestanku med akterji na kulturnem in turistično-gospodarskem področju iz vsega prostora ob meji v videnski pokrajini je prišla do izraza želja in potreba po sodelovanju, povezovanju in koordinaciji. Sedaj preverjajo možnost ustanovitve nekega organiziranega jedra, ki naj bi skrbelo za promocijo in delo na teritoriju ter za sodeova-nje s sosednjo Slovenijo in z južno Koroško (A)., ZELENI t LISTI Ace Mermolja Smrtna igra narave Novi Matajur preprosto ne more mimo potresa, ki je prizadel Japonsko huje kot atomska bomba. Videnška pokrajina je leta 1976 doživela potres z več kot tisoč mrtvimi. Drugo je seveda Japonska, to je dežela, ki živi s potresi in ima najsodobnejšo protipotresno tehnologijo. Ta ni obvarovala ljudi pred najhujšim: kaj je lahko najhujše, preprosto ne vemo. V svojem obstoju na Zemlji je človek poznal različne odnose do narave. Najdaljše obdobje (tisočletja) je bil človek odvisen od narave. V njej je našel osnovo za preživetje, obenem pa ga je narava s svojimi skrivnostnimi pojavi plašila. Nevihte, strele, povodnje, potresi, izbruhi vulkanov itd. so se človeku zdeli posledica skrivnostnih in že kar nad-, naravnih ali božjih sil. Izoblikoval se je sakralen odnos do naravne moči. Človek je opravljal najrazličnejše obrede in daritve, da bi ukrotil zemeljske demone. Nekateri obredi so se ohranili do danes, čeprav imajo le še folkloren pomen. Potem je prišel čas znanosti in tehnike, ki je dosegel neverjeten pospešek v manj kot dveh stoletjih. Spremenilo se je mišljenje, človeku se je zazdelo, da lahko obvlada naravne sile. V marsičem je to človeku tudi uspelo. Nobena zmaga pa ni dokončna. Danes je človek z znanostjo in tehniko do določene mere “udomačil” materijo. Manipulira lahko z atomi in geni, premaguje bolezni, predvideva viharje, prodira v skrivnosti zemlje in vesolja. Kot še nikoli izkorišča človek naravne dobrine in se uspešno bori proti bližajočim se nevarnostim. Posegi človeka v naravo so šli tako daleč, daje danes človek tisti, ki s prekomernim izčrpavanjem Zemlje in njenih dobrin ter z onesnaževanjem ogroža naravo samo. Vsake toliko pa se nekaj hudega zgodi in opozori človeka, da je in bo zadnja poteza poteza narave. Od pamtiveka je človek razmišljal o koncu sveta. O tem pričajo stare in svete knjige. Grozljiva je Janezova Apokalipsa, kjer se vse pogrezne zaradi krivde človeka. Pesnik Ungaretti je zapisal: “Ed anche il cielo stellato finirà”. Astronomi se matematično in s simulacijami u-kvarjajo z različnimi možnimi konci našega planeta.' Sama smrt, ki prizadene vsako živo bitje, ni odložljiva. Z znanostjo in tehniko podaljšuje človek življenje, premaguje bolezni, vendar ne bo premagal smrti. Kaj je onkraj smrti, je le še stvar vere in ne znanosti. Mimo vseh teh razmišljanj, ki spremljajo tudi hi-pertehnološkega človeka, pa je v človeški miselnosti ukoreninjena določena optimistična gotovost, da mu vendarle uspeva udomačiti naravo in se izogibati najhujšim nezgodam. Japonska ni Indonezija, ni Irpinja, ni LAquila. Država, ki je gosto naseljena in obenem prisiljena živeti s potresom, je izdelala najnovejše protipotresne tehnologije. Velik del energije si priskrbijo z atomskimi centralami, ki naj bi bile zgrajene tako, da jih potres ne bi mogel poškodovati do mere, ko bi se razgalilo njihovo uničujoče jedro. Ob japonski obali se je zgodil strahovit potres, ki mu je sledil prav tako strahovit cunami. Zemlja se je zlomila, morje se je vzdignilo in pričelo mleti zemljo ter vse, kar je bilo na njej. Po televiziji smo lahko videli posnetke, ki nam jih niso prikazali niti najbolj realistični filmi na tematiko katastrof (zanimivo je, koliko je takšnih filmov). Umrlo je veliko ljudi, opustošena so obširna področja, Japonska se je znašla v “povojnem”času. Ekonomsko bo to prizadelo svet. Za mrtvimi'lahko žalujemo, z živimi smo lahko solidarni. Svetovna javnost in države bodo pomagale Japonski, največje breme si bodo naložili Japonci sami s svojo pridnostjo in treznostjo, ki jo ohranjajo v najhujših trenutkih. Nam pa ostaja prepričanje, da velika šahovska partija med človekom in naravo ni nikoli zaključena ter da bo zadnja na potezi narava. To je poslednji prag, ki je postavljen človeku. DEŽELNI SEDEŽ RAI ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO STV-SLOVENSKI PROGRAMI L’intervento “Ma i resiani non sono tutti così!” La Val Resia è una comunità linguistica dove la lingua madre è il resiano, un dialetto molto arcaico, ancora molto in uso in valle anche da parte dei giovani che lo conoscono e lo parlano. Spesso non lo usano non perché si vergognino a parlarlo, ma perché specialmente i giovani sono abituati ad usare l’italiano. Molti resiani -un po’ meno negli ultimi decenni con l’avvento della televisione - hanno imparato l’italiano sui banchi di scuola. Il resiano, anche in seguito a due convegni scientifici svoltisi in valle, è considerato dai linguisti italiani ed internazionali un dialetto sloveno che si è mantenuto e tramandato nei secoli gra- zie alla configurazione geografica della valle, molto chiusa, che ha permesso di conservare nei secoli questa sua specifica particolarità. Le leggi di tutela delle lingue minoritarie, presenti sul territorio italiano, approvate dal Parlamento italiano nel 1999 e nel 2001, oltre a riconoscere la presenza di una minoranza linguistica in Val Resia, hanno dato dignità al resiano, rispetto all’italiano, con la possibilità di insegnarlo a scuola. Queste leggi danno la possibilità di riconquistare la conoscenza e la coscienza della propria identità dopo oltre un secolo di tentativi di assimilazione, frutto di un nazionalismo esasperato e dannoso che oggi speriamo su- KMEČKA ZVEZA - ASSOCIAZIONE AGRICOLTORI OBČNI ZBOR 18. marca, ob_alle 20.00 gostilna “Alla posta” - Tipana Dnevni red_Ordine del giorno: 1) Poročilo predsednika.Relazione del presidente; 2) Poročilo tajnika Relazione del segretario; 3) Odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011 .Approvazione rendiconto consuntivo 2010 e previsione 2011; 4) Pozdravi in razprava_Saluti e dibattito 5) Razno.Varie perato in ragione di una nuova Europa, multiculturale, rispettosa e garante del rispetto delle diversità linguistiche. Quelle poche persone che ancora oggi ritengono che queste leggi arrechino un danno alla nostra comunità linguistica sono prigioniere e legate a quel passato. Sono culturalmente ideologicizza-te, chiuse in quei confini che fisicamente sono caduti, ma che persistono ancora nelle loro menti. Chi per affermare la propria identità deve urlare, fare manifestazioni, ha bisogno di un nemico, ed il nemico sono le leggi di tutela, chi le sostiene, chi chiede la carta d’identità bilingue... Ma in concreto queste persone non hanno fatto niente per salvaguardare la nostra cultura, non si sono sforzate neanche di insegnare il resiano ai loro figli. Hanno costituito una associazione, dopo cinque anni dall’entrata in vigore delle leggi di tutela, composta in gran parte da resiani che vivono fuori valle, dove in molti non parlano il resiano e non conoscono la storia e la cultura resiana. In questi anni non hanno fatto altro che protestare, contestare, disinformare e criticare. Ma una protesta senza una pro- posta non porta a nessun risultato e la proposta di una legge solo per noi, basandosi su una ricerca genetica, è una proposta patetica e ridicola che non potrà essere presa in considerazione. Queste battaglie politiche, ideologiche di retroguardia, senza nessun avvallo scientifico, non rendono un buon servizio all’immagine di Resia e dei resiani. Non è accettabile che passi l’idea che questi signori rappresentino la maggioranza dei resiani. Il resiano, orgoglioso e fiero della propria identità, è quello impegnato quotidianamente sul territorio, nelle varie associazioni, nel mantenere e valorizzare il nostro ricco patrimonio, senza tanta pubblicità, con vinto che tramandare questa ricchezza alle future generazioni sia un dovere di tutti i resiani. I resiani non hanno nostalgia del passato perché non vogliono ipotecare negativamente il loro futuro, sono favorevoli alle leggi di tutela, perché le ritengono uno strumento fondamentale per la salvaguardia della nostra cultura e per tutta la comunità resiana, attraverso lo strumento dei benefici che queste leggi prevedono. Valente l)ino PETEK, 18.3.2011 18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 TV KOCKA: Mala Cecilijanka 2010: COPZ Štandrež 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 SOBOTA, 19.3.2011 18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 TV KOCKA: Goriški športni vrtec 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK UTRIP EVANGELIJA sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 NEDELJA, 20.3.2011 20.20 TV KOCKA: Vodinko - Dve želvi 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK 20.50 ALPE JADRAN sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 PONEDELJEK, 21.3.2011 18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 Nekaj minut za domačo glasbo: Ansambel Ottavia Brajka 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 TOREK, 22.3.2011 18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 TV KOCKA: Televikj čarovnija - Kozarci z mlekom 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 SREDA, 23.3.2011 18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 TV KOCKA: Risanka "Bela" - Vse najboljše, frfotač 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 ČETRTEK, 24.3.2011 18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 TV KOCKA: Kamorkoli naokoli: Lepilo in Morsejeva abeceda 20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK 20.50 ALPE JADRAN sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1 Tudi Loretta Dorbolò med umetniki razstave ‘Jaz, mi, oni’ v Rimu V petek, 18. marca, ob 17. uri, bodo v rimskem muzeju Trastevere (Trg S. Egidio, 1/b - Rim), odprli mednarodno skupinsko razstavo »Io, noi, loro - Il dialogo multiculturale / Jaz, mi, oni - Multikulturalni dialog«, na kateri sodelujejo s svojimi likovnimi deli tudi Franko Žerjal iz Gorice, Aleksander Peca iz Nove Gorice ter Loretta Dorbolò iz Benečije. Navedenim se pridružujejo še štirje bosanski umetniki: Enes Levič, Slavko Medunič in Ruža Gagulič. Multikulturni projekt se bo v naslednjih mesecih preselil tudi v druge lokacije. Po Rimu bo razstava v Piacenzi, nato maja v Gorici (galerija Kulturnega doma), Novi Gorici, Sarajevu, Jajcu in Brčku. Pobudnik projekta »Jaz, mi, oni - multikulturni dialog« je združenje Bosancev in Hercegovcev v Italiji«, v sodelovanju z Občino Rim, Kulturnim domom iz Gorice, združenjem »Bosna u srcu« in založbo Infinto iz Rima. Pokrovitelji projetka pa so bosanska in slovenska ambasada v Rimu, dežela Lacij in rimska Pokrajina. Prireditve v sklopu multikulturnega projekta bodo v Rimu potekale od 18. do 31. marca. Spored predvideva, poleg omenjene razstava, še vrsto literarnih srečanj in debatnih večerov, na katerih bodo med drugimi spregovorili tudi Predrag Matvejevič, Enisa Bukvič, Janja Jerkov, Valentina Vinogradova (Ukrajina) in prof. Zoltan Jan iz Nove Gorice. Skupinska razstava v Rimu bo odprta vse do 31. marca. Giovedì 24 marzo, giornata mondiale della lotta alla tubercolosi, torna ToBeCon-tinued, la maratona sonora di 24 ore organizzata dall'Officina Globale della Salute di Topolò. Ne parliamo con Moreno Miorelli, direttore artistico, assieme a Donatella Ruttar, della Postaja. Siamo alla seconda edizione di ToBeContinued. Per chi non ne fosse a conoscenza, di cosa si tratta? “E una staffetta sonora, ideata con il musicista Antonio Della Marina. L’idea è quella di fare simbolicamente il giro del mondo, partendo da Topolò e lì ritornando. Una staffetta senza presentatori, di soli suoni, della durata di 24 ore, dalle 00.00 alle 24.00 del 24 marzo. Giornata Mondiale per la Lotta alla Tubercolosi, con 48 tappe della durata di 30 minuti ciascuna. Ad ogni ‘tappa’ corrisponde un musicista o un gruppo mudale che realizza dal vivo un c°ncerto, inviandolo dal luo-8° in cui si trova, in diretta, al sito www.stazioneditopo-lo.it. Collegandosi a questo sito chiunque lo può dunque uscoltare in streaming, in tempo reale. I contributi que-st’anno giungono da Cile, Ar-Sentina, Messico, Usa, Nuova Zelanda, Malaysia, Senegai, pappone, Armenia, Turchia, Lettonia, Norvegia, Germa-p'a> Inghilterra, Ungheria, °lonia, Cechia, Svizzera, Austria, Francia, Belgio, Olanda, °venia e Italia. I generi mu-S!cali Proposti sono vari: spe-r'uient ale, jazz, ldezmer, clas-^1Ca. etnica e tutto il pianeta ,e *e cosiddette ‘nuove musi- CjJp’ TI • u quartier generale del togetto (Della Marina, Cosi-° Miorelli che cura la parte pg9 ica’ Alessandra Zucchi ®r < collegamenti telefonici e Precedono gli interventi e sottoscritto) è solo simboli- con!^nte 3 1()P°lò, sprovvisto 6 d* banda larga; in real- lute - Globalna Delavnica Zdravja - Global Health Incubato^ il cui scopo è proprio quello di collegare il mondo * della creatività con quello della scienza. A ideare l’Officina è stato Mario Raviglione, la massima autorità nel campo della lotta alla tubercolosi e direttore di tale dipartimento all'OMS di Ginevra. Ci è sembrato ovvio, quindi, pensare ad un’operazione artistica proprio nel giorno del World TB Day. ToBeContinued è un evidente acronimo.” Chi saranno i protagonisti di questa nuova maratona? “Quest'anno abbiamo deciso di rinnovare compieta-mente il quadro dei musicisti. A ripetere l’esperienza saranno solo Antonio Della Marina, dal quartier generale, e Phill Niblock, un gigante della sperimentazione musicale. Tra i nuovi l’americano Dave Sol-dier, il quartetto jazz al femminile The Tip'tons, Amelia Cuni, forse la maggiore interprete di canto dhrupad, un’antica disciplina legata all’induismo. E ancora artisti di estrazione classica, come l’Orchestra Città di Arezzo, o l’ensemble veneziano Musica a Palazzo e ancora la flautista argentina Ana Ligia Ma-struzzo e, nostra vicina, la Glasbena matica di Tolmin coordinata da Aleksander Ipavec. Da Erevan, il pianista Karen Asatrian con un programma di antiche musiche della sua terra e molti altri. Alcuni musicisti gravitano nell'ambito della Stazione, la maggior parte sono una assoluta novità anche per noi e ci giungono” grazie al passaparola telematico. Per restare nello spirito della Postaja avremo inserimenti di musicisti giovanissimi e poco noti anche nel loro ambito, proprio perché giovani. Ci teniamo molto a mescolare e far convivere i diversi generi e i diversi livelli di esperienza.” Svetovni slovenski kongres (Slovenska konferenca) letos že 15. leto organizira Tabor slovenskih otrok po svetu. Tabor bo potekal od 6. do 13. avgusta v Domu Milana Zidanška na Hočkem Pohorju v bližini mesta Maribor. Namenjen je mladim Slovencem, ki živijo izven Slovenije, starim od 10 do 15 let. Taborniško življenje je organizirano po skupinah, v katerih je do 6 otrok, ki prihajajo iz različnih držav, vsaka skupina pa ima svojega vodjo - animatorja. Na taboru bodo mladi spoznavali kulturno in naravno dediščino Slovenije ter vsako dopoldne utrjevali znanje slovenskega jezika. Ob šoli slovenskega jezika s° v programu še naslednje dejavnosti: spoznavanje o-kolice (Pohorja) in mesta Maribor (vodeni izleti ter ogledi), ustvarjalne delavni-ce (likovna, delavnica ple-Zar>ja, lokostrelstvo), srečata s sodobnimi rokodelci in domačo obrtjo danes, spoznavanje slovenskih ljudskih plesov in običajev, po- Tabor slovenskih otrok po svetu Organizira ga Svetovni slovenski kongres od 6. do 13. avgusta govor o aktualnih temah ter družabne in športne igre. Prispevek za taborjenje znaša 150 evrov. Prijave zbirajo do 20. maja oz. do zapolnitve prostih mest na naslovu: Svetovni slovenski kongres, Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, e-pošta: ta- bor@slokongres.com. Prijavnico lahko najdete tudi na spletni strani: www.slo-kongres.com r Claudia Raza espone a Gradisca d’Isonzo Poliedrica artista friulana di impatto internazionale, Claudia Raza presenta alla galleria La Fortezza di Gradisca d’Isonzo la sua più recente produzione pittorica. Il Respiro dell'esistenza (questo il titolo dell'esposizione) fonde magistralmente naturalismo e ispirazioni avanguardistiche; paesaggio locale e grafismi di connotazione globale. La vernice avrà luogo sabato 19 marzo alle 18 e rimarrà aperta al pubblico fino al 6 aprile. che il sito dell'Organizzazione Mondiale della Sanità di Ginevra e tutte le sue sedi Stop TB sparse nel mondo con i relativi siti web. Insomma, la solita inattesa ‘onda di Topolò’... Per chi volesse saperne di più sulla tubercolosi, ci sarà anche un video del dottor Mario Raviglione che spiega cosa sia questo flagello e come lo si può combattere. A Cividale uno dei punti d’ascolto è presso il Circolo Navel dove si realizzeranno, dal vivo, anche due dei 48 contributi, quello con il Tribil Trio (Sandro Carta, Marta Vigna, Michele Spanghero) e con il duo Bur-tone-Barzan (violino e pianoforte). Un ampio servizio sull’avvenimento apparirà sull'inserto Salute de La Repubblica e RadioTre Rai ci ha già contattati per sostenere l'iniziativa. Diventa anche un modo non convenzionale per far conoscere Topolò e, di riflesso, la Benecia, fuori dalla regione e dall'Italia.” Come mai la scelta di questa azione di sensibilizzazione? “Alla Postaja è operante una Officina Globale della Sa- Na sedežu Italijanske skupnosti v Kopru so v petek, 11. marca, predstavili Atlas predstavili v Kopru Lo staff ToBeContinued, 24 ore di musica nella giornata della lotta alla TBC tà siamo ospitati negli spazi amici di UNIKUM, il Centro culturale universitario di Kla-genfurt.” Quali saranno le novità di questa edizione? “La novità principale è data da una lista di ‘punti di ascolto’, cioè di spazi aperti al pubblico dove, da un computer, viene diramata la musica trasmessa e dove sarà pre- sente materiale informativo. L’elenco è in continua crescita ma comprende già centri culturali, scuole, università, mediateche, bar e quant’altro. Ad esempio, a Santiago del Cile avremo come punto d’ascolto anche un negozio di alimentari e qualche radio, sia web che FM (Radio Onde Furlane è una di queste), trasmetterà parti della marato- na. E ancora Experimental Intermedia a New York, un centro d'arte ad Auckland, un altro in Estonia, poi a Bruxelles, a Rotterdam, Vienna eccetera. Per restare più vicini, l'Istituto Statale d'Arte di Vittorio Veneto, la Facoltà di Lingue straniere dell'Università di Udine, diverse Facoltà di Medicina. Per favorire il nostro progetto si muove an- di TBContinued literarno-fotografski projekt ‘Atlas posebnih krajev’, ki ga je univerzitetni kulturni center iz Celovca Unikum pripravil v sodelovanju s Postajo Topolove in društvom Opoka. Projekt vsebuje opise in slike 72-ih krajev, ki se nahajajo na Koroškem, v Sloveniji in v Furlaniji, vedno ob meji in daleč od glavnih prometnic. V Kopru sta ga predstavila vodja projekta Emil Riprendono le escursioni organizzate da Unikum di Klagenfurt in colalbo razione con la Stazione di Topolò ed inserite nel progetto Colpi/Po-trkavanje. La prossima uscita sarà sabato, 26 marzo e avrà quale meta due luoghi dell'interno Istria descritti nell'Atìante dei luoghi particolari: la roccia accanto al Lago di Doberdò e ’ la chiesa di Sv. Štefan a Hrastovlje. Informazioni al numero 334 9752517 e sul sito www.uni-kum.ac.at. Emil Krištof predstavlja publikacijo Krištof in umetniški vodja Postaje Topolove Moreno Miorelli. Antonella Bukovaz, Miha Obit, Taja Kramberger in Dietmar Pickl pa so prebrali odlomke svojih ‘poročanj’. Za glasbeno spremljavo je poskrbel kitarist Primus Sitter. Atlas bodo v prihodnje predstavili tudi v Vidnu. Dfefrnflf p/cW Četrtek, 17. marca 2011 6 Župan Danijel Krivec predstavlja svojo občino Bovško gospodarstvo uspešno prebredlo krizo s prve strani “Naj večja težava je v tem, daje območje, kije vključeno v program Interreg Italija - Slovenija absolutno preširoko, saj na italijanski strani vključuje tudi Emilijo Ro-magno in Veneto, ki z mejo nimata kaj opraviti. Nič čudnega pa ni, daje tudi Italija zahtevala na svoji strani na podlagi načela recipročnosti širitev vključenega ozemlja, ko je to že pred tem naredila Slovenija. Kakorkoli že, vse skupaj se je predolgo zavleklo in to je ustvarilo veliko nejevolje tako na eni kot na drugi strani,” je nastalo situacijo komentiral Danijel Krivec. Kar zadeva čezmejno sodelovanje, pa je bovški župan dodal, da so v preteklosti preko Posoškega razvojnega centra že izvedli številne projekte, pri katerih so bile soudeležene različne italijanske občine. “Lepo pa bi bilo, da bi lahko v prihodnje sodelovanje razširili tudi na manjše skupne pobude, take, ki iz proceduralnega vidika ne bi bile tako zapletene, tako da bi bil celoten postopek krajši. Pri tem mislim na projekte v vrednosti do 50.000 evrov ali še manj, kot bi bile lahko kulturne izmenjave, sodelovanja na športnem ali gospodarskem področju in podobno. Prav bi bilo, da se za take projekte procedura poenostavi, tako da bi lahko za evropska sredstva zaprosila tudi društva ali manjše organizacije, za katera so sedanji postopki težko izvedljivi,” je predlagal Krivec. Kot je poudaril bovški župan je bilo o vsem tem govora tudi na nedavnem srečanju županov posoških občin in obmejnih v videnski pokrajini. Srečanje, za kate- m li za pogostejša snidenja. GEOGRAFSKA LEGA IN DEMOGRAFSKO STANJE Na Bovškem izvirata Soča in Koritnica, ozki ter vijugasti dolini pa se ob njunem sotočju razlezeta v Bovško kotlino, ki se nato stisne in preide v srpeniško-žagar-sko kotanjo z dolino Učje. Med naravne znamenitosti te pokrajine sodi tudi slap Boka, ki meri v višino 144 metrov, širok pa je 18 metrov, tako daje najbolj vodnat slap v Sloveniji. Občina Bovec meji na italijanske Trbiž (Tarvisio), Kluže (Chiusaforte) in Rezija (Re-sia) ter slovenski Kobarid in Kranjska Gora, njena površina pa meri kar 367 kvadratnih kilometrov, kar jo uvršča na 4. mesto med slovenskimi občinami. Zaradi naravnih značilnosti gostota naseljenosti seveda ne more biti zelo visoka (državno povprečje je 100 prebivalcev na kvadratni kilometer, tu pa jih je približno 9). Po podatkih Statističnega urada RS za drugo polletje lanskega leta je prebivalcev 3.249, med katerimi je skoraj enako moških in žensk (1.611 oziroma 1.638). Med temi so v glavnem slovenski državljani, delež tujcev pa je 5,2- S/ap Boka rega so dali pobudo prav župani iz Posočja, je bilo nedvomno koristno in poučno, tako da so se prisotni zavze- odstoten (168 občanov). Povprečna starost prebivalcev v občini je dokaj visoka in je znašala ob koncu lanskega leta 44,9. “Kljub temu, daje pri nas visoka stopnja umrljivosti, ne opažamo demografskega padca. Podobno je sicer tudi v drugih okoliških občinah, kjer zadnje čase ni bilo večjega izseljevanja. Največji izselitveni valje to območje zajel v petdesetih oziroma šestdesetih letih, kasneje pa večjih demografskih sprememb ni bilo, niti po zadnjih potresih. Število prebivalcev je že dolgo približno konstantno, trend pa je kvečjemu pozitiven, saj se zadnja leta povečuje število rojstev. V zvezi s tem naj kot zanimivost povem, da smo v novem letu uvedli sprejem za novorojenčke.” S številom rojstev je povezano tudi šolstvo. “Zaradi manjšega števila učencev smo imeli nekaj težav le s podružnično šolo v Soči, a jo želimo ohraniti, saj smo lahko na podlagi rojstev optimisti glede njene bodočnosti. Več vpisov pa je trenutno v podružnični šoli v Žagi.” Na Bovškem pa ni zaznati pritiska za nakup zazidljivih zemljišč ali bivanjskih objektov s strani Italijanov, kot se dogaja na Krasu. “Mogoče zato, ker so cene nepremičnin pri nas razmeroma dokaj visoke. Med tujci se v zadnjem času pojavljajo Angleži in Irci, kar zadeva priseljence iz osrednje Slovenije oziroma Ljubljane pa je težko oceniti, če gre za nove prišleke ali koga, ki ima tu pri nas svoje korenine,” je povedal Krivec. GOSPODARSTVO IN TURIZEM Eden izmed glavnih problemov goratih območij pri nas je slabo razvito gospodarstvo in posledično pomanjkanje delovnih mest. Na Bovškem so razmere očitno nekoliko drugačne, čeprav so seveda tudi tu možnosti za razvoj še precejšnje. Zanimivo je, da je pri nas verjetno Bovec znan predvsem zaradi turistično zanimivih lokacij, na splošno pa je večina zaposlenih v industrijskem sektorju. “Imamo dva večja gospodarska subjekta, ki tudi v tem kriznem obdobju nista imela pretiranih težav, tako da ni bilo večjih odpuščanj. Prvi je TKK Srpenica, ki deluje na področju kemične industrije in ima preko 200 zaposlenih. Zelo uspešna pa je tudi Iskra Bovec na področju elektrotehnike, ki je na primer prav lani na razpisu strateškega partnerja Bosch pridobila nove možnosti za razvoj in ustvarjanje do sto novih delovnih mest, kar je za naše razmere pomembno število,” je povedal Krivec. Na Bovškem je dolgo časa na področju tekstilne industrije deloval ČIB Bovec, ki pa je v stečaju in je postopoma izgubljal uslužbence, “toda verjamem, da se da v tem sektorju še marsikaj narediti”. Lani je zaprla še Lesna 1 1 I I Trg golobarskih žrtev v središču Bovca Bovec, ki je bila ena izmed temeljev lokalnega gospodarstva, a jo je nato prevzela družba Monoterm, kije izbrala nov program proizvodnje. Gre za stirodur, vrsto stiropora, ki se kot izolacijski material uporablja v gradbeništvu. “Tu so očitno boljše perspektive, novo podjetje pa bo imelo približno enako število zaposlenih kot pred tem Lesna, to je okrog 50,” je povedal župan, ki je nato dodal, da je na Bovškem aktivnih tudi nekaj samostojnih podjetnikov, prevoznikov,' gradbenikov, omeniti pa je trebà še podjetje Ko vi, ki se ukvarja s dveh smučarskih centrov ob meji se je vsekakor izkazala za pozitivno, “saj se je tudi pri nas povečalo število turistov, rast pa je bila bolj opazna v Italiji.” “Turistično ponudbo na Bovškem dopolnjuje ludi novo golf igrišče, ki je bilo za nas pomembna pridobitev, nadgradnjo pa potrebuje upravljanje s Sočo. Trendi so vsekakor pozitivni. Koristen pa bi bil lahko skupen nastop z obmejnimi občinami v Italiji na tujih trgih, to pomanjkanje verjetno občutijo tudi pri vas,” je še dodal bovški župan. Na Bovškem sicer na splo- skega.turizma. V pripravi je tudi nova športna dvorana, imamo svoje športno letališče, s sprejetjem novega občinskega prostorskega načrta pa smo uredili tudi vprašanje legalizacije kampov, ki bodo lahko odslej mirno razvijali svoje dejavnosti.” Gospodarskega sistema na Bovškem nista ošibila oziroma porušila niti potresa leta 1998 in 2004. “Nekaj težav so imeli nekateri obrtniki, a v glavnem ni bilo opaziti zmanjšane količine gospodarskih dejavnosti. Na našo ekonomijo je bolj vplivala stroga zakonodaja, ki smo se ji morali prilago- TOÌTrarnnnjm ! I! n II liliali iiatfiif il TKK proizvodnja kemičnih izdelkov Srpenica proizvodnjo vijakov. Vedno več pa je vlaganj v turizem, ki nudi še precejšnje možnosti za razvoj Bovca. Ob številnih gostinskih obratih in hotelih Alp in Kanin so v zadnjih letih na Bovškem pridobili še hotela Mangart in Boka, ki so ga odprli zasebniki tudi s pomočjo evropskih sredstev. Za razvoj turizma pa je zelo pomembna žičnica, ki pelje na Kanin, ki je od prejšnje smučarske sezone povezan z italijanskim smučiščem na Nevejskem sedlu (Sella Ne-vea). “Napravo bi bilo treba posodobiti, a za to doslej ni bilo sredstev. Tu je na žalost vse prepuščeno lokalni skupnosti, medtem ko se na italijanski strani Dežela aktivno vključuje v upravljanje smučišč,” je bil kritičen Krivec, ki upa, da jim bo uspelo v čim večji meri črpati iz evropskih virov. Povezava šno podpirajo vse pobude, ki imajo kot cilj razvoj turizma, in so v zadnjem obdobju izboljšali tudi določene infrastrukture. “Povečali smo naš kulturni dom, ki premore zdaj 500 sedežev, odprli smo turistično informativni center, zanima pa nas tudi trženje kongresnega in seminar- diti zaradi približevanja in kasnejšega vstopa v Evropsko unijo.” Kar zadeva omenjena potresa, pa nam je župan povedal, da se bo obnova po drugem zaključila med letoma 2014 in 2015, čeprav je glavnina del že opravljena. Tjaša Gruden PRVIČ V ZAMEJSTVU TEATR TROTAMORA Šentjakob (A) ZALA TROJEZIČNA PREDSTAVA V SLOVENŠČINI, NEMŠČINI IN TURŠČINI Kulturni dom v Gorici (Ul. 1. Brass 20) Nedelja, 20. marca 2011, ob 18. uri ©cpmi9< J ^Residenza Za pust v Idrijo in Cerkno Ekskurzija lektoric in študentov slovenščine iz Italije Lektorice in študentje slovenščine v Trstu, Padovi in Vidnu smo se letos odločili, da pust ne bo ostal praznih ust. Ker nam pripovedovanja o cerkljanskih laufarjih kar niso dala miru, smo se na pustni konec tedna, 5. in 6. marca, odpravili na ekskurzijo v Idrijo in Cerkno. V soboto smo si v Idriji ogledali Antonij ev rov in mestni muzej, kjer nas je iz vsakdana predramila bogata zgodovina Idrije in njenih prebivalcev. Ni nam ušla usoda tamkajšnjih rudarjev, pa tudi ne klekljaric, ki še danes izdelujejo očarljive idrijske čipke. Popoldne smo se odpravili proti Cerknu, kjer nas je vse očarala gostoljubnost domačinov, ki znajo tako kot klekljarice klekljati prav prijazno vzdušje v mestu. Ogledali smo si tudi gledališko Predstavo, ki sojo za nas pripravili v Kulturnem društvu Cerkno, z naslovom Kadu. Predstava je prikazala vsakdanjik treh upokojenih Cer-kljanov, ki čisto po svoje Preživljajo prosti čas, svoja razmišljanja pa so zaupali tudi nam. Posebnost predstave je bila tudi ta, da je v njej sodelovalo občinstvo. Po predstavi smo vsi skupaj še poklepetali o narečnih izrazih ter razvozlali še tako zapletene besedne uganke. Večer pa smo zaključili ob živih ritmih cerkljanske zasedbe v lokalu v središču Cerkna pr' Gabrijelu. Nedeljo smo začeli z ogledom Bolnice Franje, kjer nas je predramila ledena tančica na okoliških skalah, v čas med drugo svetovno vojno pa ponesla pripoved našega vodiča ter ogled lesenih barak v soteski. Obisk Cerkna se je zaključil s popoldanskim koncertom skupine Joko & Dome s prijatelji ter Laufarijo. Lau-farji so nas pritegnili, očarali, zabavali in ob ritmih tudi ogreli, namreč termometer se je v nedeljo kar precej spustil. Prisluhnili smo obsodbi pusta za vse grehe, ki so se v preteklem letu zgodile v Cerknem in okolici, namreč pust je za vse kriv, potem pa lahko nastopi pomlad. Domov smo se odpravili z načrti, da se bomo v te doline pod Poreznom še vrnili. Zahvala za izvedbo gre Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki nas je pri projektu denarno podprl. Ekskurzijo pa smo organizirale lektorici slovenščine v Trstu Karin Marc Bratina in Rada Lečič, lektorica slovenščine v Padovi Polona Liberšar ter lektorica slovenščine v Vidnu Urška Kerin. (U.K.) Skupina lektoric in študentov pred vhodom v Antonijev rov S. PIETRO AL NATISONE Elevate prestazioni di risparmio energetico V Sriednjem za pust nie manjkala ramonika, tudi mladina se je veselo parbližala V Sriednjem celo ‘okupal’ gostilno Srienski pust je v zadnjih lietih ratu zaries kiek posebnega, saj nesè suojo veseje po vseh vaseh srienskega kamuna an tudi buj deleč. Lietos, se je med drugim zgodila neverjetna ‘okupacija’gostilne Sale e Pepe v Sriednjem, kjer so zamenjali ne samuo menù pa tudi lastnike, gaspodarje! (Foto Amerigo Dorbolò) SPECOGNA & FIGLI Spa www.specognacostruziorii.ct novi mata j ur Četrtek, 17. marca 2011 Doline/Diiline BXPJ)0_LUS€V6lkA L’annuncio del sindaco Guido Marchiol Njivica, parere favorevole alla centralina idroelettrica La centralina idroelettrica di Njivica si fa- do Marchiol nel corso del suo intervento al rà. convegno ‘Le sfide energetiche’ tenutosi ve- Lo ha reso noto il sindaco di Bardo Gui- nerdì 11 marzo ad Amaro. “È notizia fresca di due giorni fa - ha annunciato il sindaco - che la Commissione designata per la V.I.A. (Valutazione d’impatto ambientale, ndr) ha dato parere favorevole alla realizzazione della centralina”. “Si parla molto di sfruttamento di energie rinnovabili negli ultimi tempi - ha sottolineato Marchiol - ma nel nostro sistema, tante volte, non è facile concretizzare progetti in tale materia, nonostante vi sia la volontà: spesso procedimenti cavillo-si e pure costosi, ostacoli burocratici, problematiche giuridiche rendono la loro realizzazione assai complicata”. Ad ogni modo il Comune di Bardo ha insistito. È in progetto la realizzazione di una piccola centrale a biomasse che riscalderà il Municipio, le vicine scuole materne ed elementari e la palestra. Il costo dell’impianto si aggira sui 300.000 euro e dovrebbe essere realizzato entro l’anno. Un secondo progetto prevede la realizzazione di un impianto fotovoltaico che fornirà 10 kw/h di energia elettrica sempre al plesso scolastico di Vedron-za. Il costo del progetto è di circa 65.000 euro. Ma il progetto più ambizioso è proprio la costruzione di una centrale idroelettrica sul Torre vicino al luogo in cui venne realizzata quella ‘storica’ di Arturo Malignani. E interessante ripercorrere le vicende di quest’iniziativa. Il Comune presenta la domanda per realizzare la centralina già nel 1997, 14 anni fa. La Regione concede l’autorizzazione per la derivazione idrica nel 2004. Subito l’AMGA propone ricorso al Tribunale superiore delle Acque Pubbliche contro la Regione e contro il Comune di Bardo chiedendo l’annullamento del provvedimento di concessione. Tre Dirigenti e operatori della centrale di Vedronza, anni 40-50 anni dopo il medesimo Tribunale respinge il ricorso. Nel frattempo la normativa per l’ottenimento della concessione di derivazione viene modificata. Per cui nel 2007 la Regione chiede al Comune la presentazione di un nuovo progetto conforme alla normativa, al fine dell’emissione di un ulteriore decreto di concessione per la derivazione d’acqua. Il Comune dispone e ripresenta il progetto. La Regione lo approva, ma subordina la concessione, al procedimento della V.I.A. Si arriva così a luglio del 2010, quando il progetto viene integrato con la relazione richiesta ai fini della valutazione dell’im- patto ambientale. Alquanto preoccupata per le sorti del progetto, l’Amministrazione comunale si rivolge alTAgemont SpA per avere collaborazione e supporto nella concretizzazione dello stesso. L’Agemont risponde positivamente. Per la prima volta nella sua storia, l’Agenzia organizza un Consiglio d’Amministrazione fuori sede, proprio nel Comune di Bardo. È il 20 settembre 2010. In quell’occasione l’Agemont ed il Comune siglano un accordo in base al quale l’Agenzia s’impegna a seguire il procedimento amministrativo di Valutazione d’impatto Ambientale. L’accordo prevede che in caso di esito positivo del procedimento, si procederà alla realizzazione della centralina e le relative spese verranno coperte in parte dal Comune di Bardo, in parte dall’Agemont ed in parte tramite l’accensione di un mutuo. Gli utili derivanti dalla vendita di energia elettrica andranno per il 60% al Comune e per il 40% al-l’Agemont fino all’estinzione del mutuo. Una volta estinto il mutuo, l’intero utile andrà ad arricchire le casse comunali. Ora dunque, non ci dovrebbero esserci più ostacoli al compimento dell’opera che avrà un costo dfrea'-lizzazione di circa 6 milioni di euro. Si stima che la centralina produrrà 4 milioni e mezzo di kw/h all’anno con ricavi per 700 mila euro. Il sindaco ha espresso tutta la sua soddisfazione ed ha ringraziato l’Agemont per essersi resa disponibile ad intraprendere un’iniziativa concreta per lo sviluppo del territorio dell’Alta Valle del Torre. “Quest’opera porterà molti benefici alla nostra Valle - ha concluso il sindaco - d’altra parte, orientare il futuro verso l’utilizzo di energie rinnovabili significa anche questo: valorizzare il territorio per mantenere il reddito a casa propria”, (i.c.) TABX£NTO_Č£NTA Pust tou Sedliščah s procesom Berluškonu Te mali Pustje, na desni pa Sedliški Še lietos Barjeni anu Sed-liščeni so organizali liep Pust ta na Pustni plači tou Sedliščah. Novost taale lieta je bla velika skupina otrok, ki so poviedali kako šalo an so še oni recitirali kratek skeč. Poten so učneli Barjeni, ki lietos so inscenirali proces Berluškonu. Biu je kličen pred sodnika, ker je plačou za mieti »ljubezen«. Predsednik Berluškon se je močno branou an je povi-dou, ke brez njeà tou Terski dolini ne bi blo nič, nanče Zavarških jam. Prau zatuo, ker se je tekej potrudou, je mieu potriebo se odpočiti z liepimi hčerami. Jih je klicou ne 4, zake nu poviedeta, ke on u nie dielou nič slabaa z njimi, pa kuj večerjau, ple-šou an čantou. Na koncu, dougo listo vprašanj, ki je »sindika«. On pa je oben- bleme s čudnimi in smesm majó vasi Terske doline za čou, ki bo rešiu souse pro- mi predlogi. sodnik mu nie viervou an za- » inštrumentou «. tuo a je obsodiu na riezanje Sedliščeni so parnešli La Resia di domani vista dagli studenti Che cosa serve ai giovani per stare in montagna? Questa era la domanda cruciale del progetto di ricerca ‘My featured space’. L’anno scorso circa 40 studenti dalla Ca-rinzia, dalla Slovenia e dal Friuli si sono incontrati quattro volte per due giorni con esperti, ricercatori e attori locali per discutere la situazione della montagna nella zona Alpe-Adria. Dal Friuli hanno partecipato cinque studenti del liceo Magrini di Gemona. Lingua comune dei partecipanti è stata l’inglese. Utilizzando metodi della ricerca sociale qualitativa i ragazzi hanno filmato delle interviste con attori locali e identificato 20 parametri che descrivono il ‘sistema montagna’ e determinano la qualità/li vita nelle zone montane. Gli studenti del liceo Magrini hanno sctelto la Val Resia come zona di studio e qui si è svolto, con il sostegno del Comune di Resia e del Parco Naturale delle Prealpi Giulie, il secondo workshop del progetto. Nella fase progettuale successiva è stata elaborata in lavori di gruppo una matrice sistemica (secondo il metodo dello scienziato tedesco Frederic Vester) che illustra come i parametri del sistema montagna si influenzano tra di loro. Viste dai giovani, le zone montane come spazio di vita possono offrire diversi vantaggi come la bellezza paesaggistica, natura incontaminata, reti sociali ecc. Vantaggi pero che non bastano per tenere sul luogo i giovani alla luce della carenza di posti lavoro qualificato, della perdita di servizi e infrastrutture, di trasporto pubblico insufficiente, ecc. Nell’ultima fase del progetto, sulla base delle conoscenze approfondite nelle fasi precedenti, gli studenti hanno sviluppato piccoli pro- getti pilota in grado a loro modo di vedere di migliorare la qualità di vita per i giovani della montagna. Il progetto ‘My featured space’, ideato e gestito dall’Umweltbuero Klagenfurt, un ente privato specializzato nella gestione di progetti di sviluppo rurale, è stato realizzato nelTambito del programma ‘Sparkling Science’, finanziato dal Ministero Federale Austriaco per la Scienza e la Ricerca, cofinanziato dal Land Kàrnten attraverso il programma comunitario Leader + e dal Comune di Jesenice. I risultati del progetto, ih particolare per quanto attiene la Val Resia, vengono presentati oggi, giovedì 17 marzo, alle 16, presso il Centro Culturale di Resia. - Kultur novi mata]ur Četrtek, 17. marca 2011 9 l [ V Spietre srečanje ob dnevu poezije Dve predstavitvi Trinkovega koledarja in Mlade lipe Ob mednarodnem dnevu poezije Inštitut za slovensko kulturo an Zveza slovenskih kulturnih društev vabijo vse tiste, ki pišejo v suojim maternem jeziku an tiste, ki bi radi pisali an mislejo, de na znajo, na srečanje, ki bo v slovenskem kulturnem centru v Špie-tre v pandiejak, 21. marca, ob 19.00. Srečanje bo odparu pesnik Miha Obit, natuo bo na vrsti Živa Gruden, ravnateljica dvojezične šuole. Namen srečanja je združit ljudi, ki pišejo po sloviensko poezijo al pa prozo, za gledališče al ki druzega, da bi poviedal, kake želje al pa kake težave imajo pri pisanju. J L V soboto, 26. marca ob 20.00, v viteški dvorani gradu Dobrovo, Občina Brda in Planinsko društvo Brda organizirata prireditev, ki so jo poimenovali ‘...Tam za rečico’, v okviru katere bodo predstavili življenje Slovencev v Videnški pokrajini. Večer bodo oblikovali Iole Namor, glavna urednica Trinkovega koledarja, Bruna Balloch, avtorica publikacije Mlade Lipe, Lucia Trus-gnach, tajnica društva Ivan Trinko, Luisa Toma-setig, ilustratorka Mlade lipe in Marina Cerne- tig, ki bo brala svoje pesmi iz letošnjega Trinkovega koledarja. Prireditev bo vodila Danila Zuljan Kumar. Sodeloval bo Mešani pevski zbor Matajur iz Klenja pod vodstvom Davida Klodiča. Trinkov koledar 2011 in Mlado lipo bodo predstavili tudi v Goriškem muzeju v Kromberku v torek, 29. marca, ob 20.00. Sodelovali bodo uredniki in avtorji publikacij, nastopil bo Barski oktet. Il Mittelfest incassa la fiducia della Regione e degli altri enti che finanziano il festival e quindi, cosa abbastanza inusuale di questi tempi, guarda alla prossima edizione con ottimismo. “Una fiducia - ha spiegato il presidente dell’Associazione Mittelfest, Antonio Devetag, nel corso del Cda riunitosi a Udine mercoledì 9 marzo -che ci consentirà di operare affinché l'edizione 2011 del festival sia all'altezza delle sue tradizioni, considerando che quest'anno ricorre il ventennale di un evento che in due decenni è diventato il biglietto da visita più prestigioso del Friuli Venezia Giulia”. Numerose in effetti le novità, le collaborazioni e i Progetti annunciati all’assemblea per l’imminente 20. edizione. Confermata la ‘squadra’ operativa che agirà di concerto con la direzione artistica composta da Claudio Mansutti per la musica, Furio Bordon per la prosa e Walter Mramor per la danza. L’assemblea (presente la Regione con l’assessore alla cultura Elio De Anna, la Provincia con l’assessore al turismo Franco Mattiussi, il Comune di Cividale con il sindaco Stefano Balloch, an- sfrutterà due degli spazi principali, il rinnovato teatro Ristori e la chiesa di San Francesco, abbinando allo spettacolo serale un incontro del nuovo ciclo dei ‘Mitte-lincontri’: il tema 2011 si presta ad approfondimenti culturali e geo-politici legati alla vocazione intemazionale del Friuli Venezia Giulia, quindi ampio spazio sarà dedicato a questi dibattiti e faccia a faccia con importanti personaggi italiani e stranieri. La ricaduta turistica - e quindi economica - del festival sul territorio regionale è tra gli obiettivi principali di questa edizione: da qui il lavoro sulla proposta dell’assessore provinciale Mattiussi che mira a portare tre spettacoli che anticipino il festival nelle piazze di Aquileia, Marano Lagunare e Palmanova legando il festival a pacchetti turistici della Provincia già operativi. Allo studio infine progetti per unire il brand Mittelfest ad alcuni dei prodotti enogastronomici di riferimento per la nostra regione e implementare le sinergie con Turismo Fvg, che possa fare del festival un vero e proprio volano per il turismo culturale in regione. Čeprav nismo najstniki ali nismo zaljubljeni, smo vsi že vsaj enkrat v življenju slišali zgodbo o ključavnicah na mostu Milvio v Rimu. Rse se je začelo s filmom, ki je obnorel mladostnice v Italiji, v katerem sta zaljubljenca utrdila svojo ljubezen s tem, da sta zaklenila ključavnico okoli tretjega lampijona na mostu in klju-ša vrgla v Tibero (Tevere). Gd tedaj naprej so se klju-cavnice množile in množile, ***°st je postajal vse popu-lQrnejši. Iz Rima se je navada selila v druga italijanska ^‘sta, kot sta Neapelj in Be-netke, pred kratkim pa sem *udi na mostu nad Sočo v Gorici opazila tu pa tam kak-Sno osamljeno ključavnico. Kmalu so se seveda oglasit tudi tisti, ki so tej mladi tradiciji oporekali. Po eni strani zato, ker se je ubogi Qtbpijon pod težo tolike Iju-nekega dne polomil, po ttgi strani pa, ker se mar-1 °mu zdi, da ta malo za la-a Povlečena simbolika bolj 1'ari rimske lepote kot pa °bratno. Vad^a^°^° Ve’ ta na “ tako romantična: vre - * S° i° namreč učenci jltske šole Scuola di Sanità dn/tare V Firencah, ki že Sa leta mečejo kjuče svo- I fari del Mittelfest su identità e nazioni Presentate le linee guida della prossima edizione del festival Mesaiji in ključavnicami Pismo iz slovenske prestolnice che vicepresidente di Mittelfest, la Banca di Cividale con il presidente Lorenzo Pe-lizzo, l’Ert con il presidente Angelo Cozzarini, Paolo Pe-tiziol e Daniela Miconi e i revisori Stedile e Volpe), dopo l’approvazione all’unanimità del bilancio consuntivo 2010 e quello preventivo per l’edizione 2011, ha poi affrontato le tematiche legate alla prossima edizione. ‘Nazioni e identità’ è il tema attorno a cui ruoterà il festival, spaziando tra le varie culture nazionali della Mitteleuropa fino alle straordinarie peculiarità della nostra regione, comparandole con alcune culture ‘minoritarie’ danubiane e balcaniche. L’edizione 2011 vedrà un quadro di ampio rinnovamento con iniziative in preparazione già per le prossime settimane, a partire dalla presentazione di un importante volume realizzato grazie alla Regione: il libro ‘Mittelfest 20 anni’ - che sarà presentato a breve al pubblico e alla stampa - racchiude nelle sue 140 pagine la storia del festival scandita per immagini, un ricchis- merosissime, poi, le collabo-razioni attivate in questi mesi a livello regionale, dove spicca la sottoscrizione del protocollo d'intesa denominato ‘Farie’ che riunisce alcune delle più interessanti strutture di spettacolo, di musica e di produzione teatrale friulane (tra cui il Css, il Teatro Giovanni da Udine, il Css, l’Ert) e la collaborazione con l'associazione Ar-lef, con cui sarà realizzata una depliantistica in lingua friulana. Già avviata da tempo, inoltre, una collaborazione con il Festival dei due mondi di Spoleto, con cui sarà allestita e presentata in entrambi i festival una co-produzione firmata da Luca Ronconi che mette in scena per l’occasione ‘La modestia’ di Rafael Spregelburd, una delle figure più rilevanti e influenti della scena argentina contemporanea: una collaborazione di prestigio che favorirà anche la circuitazione del nome Mittelfest. Ma tra le novità della ventesima edizione anche la sua durata, che dai consueti 9 giorni passa quest’anno a 17, comprendendo al suo interno ben 3 week-end, che ne aumentano il respiro tu-ristico-promozionale. La prima settimana di festival je omarice z mosta Ponte Vecchio, ko zapustijo akademijo. Zaljubljenci pa gotovo ne mislijo na to, ko za vedno prepustijo ključe tej ali oni reki in prav tako kot Tibera in Sena, je pred kratkim tudi Ljubljanica postala marsikomu zaupnica. Julija lani so namreč otvorili Mesarski most, ki povezuje Plečnikovo tržnico s Petkovškovim nabrežjem in ga je že sam Plečnik načrtoval prav na tem mestu. Njegova idejna zasnova je shranjena v Arhitekturnem muzeju Ljubljana, stoječi most pa je bil zgrajen po povsem novem načtru. Čeprav Plečnik tega ni predvidel, je danes Mesarski most postal ljubljanski Milvio, saj na njem visi vse več ključavnic, tu in tam pa se celo najde kakšna trgovina, ki prodaja ključavnice, namenjene izrecno temu, da polepšajo ograjo mostu. Mesarski most pa ima že sam po sebi svoje okrasje: pri načrtu je namreč sodeloval kipar Jakov Brdar, ki je ustvaril gigantske kipe Adama in Eve, ki stojita ob vstopu na most pri tržnici, Satira, ki se nahaja na sredi mostu in Prometeja ob Petkovško-vem nabrežju. Na ograjo je postavil manjše kipce bronastih školjk in žab, kar je precej primerno, saj je most dobil ime prav po bližnjih nišah, kjer so nekoč in še danes trgujejo ljubljanski mesarji. Niše, ki se nahajajo pod kolonado ob Ljubljanici, je Plečnik zasnoval kot spomin na rimsko Emono, ko so Rimljani trgovali kar pod kolonami, začetek vrste pa je nekdanja cvetličarna Zvonček, oblikovana kot tempelj v templju, ki se nahaja tik ob Tromostovju. Ker pa je vrsta stebrov dolga in bi zgledali stebri na koncu vrste precej nižji od ostalih, je Plečnik kolone na strani Zmajskega mostu zasnoval višje kot na začetku in na ta način po- manjšal učinek perspektive. Kljub vsem arhitekturnim znamenitostim se ma-lokatere oči ustavijo na palačah, mostovih in stebrih, če se človek sprehaja na sobotno jutro po tržnici. Od stojnic z rožami preko me- sarskih in ribarniških niš prispe sprehajalec do tržnice s sadjem ter zelenjavo in do prodajalca suhe robe. Veseli vrvež tržnice spominja na nekdanje trge, ki smo jih danes malo pozabili, če se pa naveličamo množice in kričečih prodajalcev, se še vedno lahko ustavimo na pijači v kavarnicah, ki so postavljene tik nad Ljubljanico. Kakorkoli že, sedemdeset let stara tržnica in novi mostovi so zanimivi tako za zaljubljence kot za ljubitelje umetnosti, ki se lahko za par minut ustavijo nad vodo in se zazrejo v Ljubljanico, če nemara med valovi ne opazijo Povodnega moža. Teja Pahor simo commento iconografico tratto dall’ampio archivio fotografico di Mittelfest. Ulteriore novità che precede il periodo del festival sarà la partecipazione di Mittelfest ai concerti preparatori per la visita del Papa ad Aquileia del 7 maggio: un’iniziativa nata dall'inte-ressamento dell'assessore De Anna e del direttore musicale Claudio Mansutti. Nu- Uno spettacolo di danza della scorsa edizione, sopra il regista Luca Ronconi % \ : . WS * : 10 novi mata j ur Četrtek, 17. marca 2011 V Sport- Risultati Promozione Valnatisone - Ponziana 0:1 Juniores OI3 - Valnatisone 3:2 Allievi Manzanese - S. Giovanni 2:0 Poi. Codroipo - Moimacco 0:1 Buttrio - Valnatisone 2:5 Giovanissimi Moimacco - Triestina/B 0:1 Valnatisone - Esperia 97 0:6 Amatori (F.i.g.c.) Reai Pulfero - Grado 6:2 Amatori (Friuli collinare) Sos Putiferio - Campeglio 0:0 Pizzeria Le Valli - Latteria Tricesimo 0:2 Dinamo korda - Savognese 1:2 Over Gunners - Poi. Valnatisone 2:2 Calcio a 5 maschile Diavoli volanti - Merenderos rinv. Zomeais - Paradiso dei golosi 2:4 Calcio a 5 femminile Audace - Gioiellieria Salvador 0:14 Pallavolo femminile Volley Como - Poi. San Leonardo 0:3 Prossimo turno Promozione Villesse - Valnatisone (19/03) Juniores Pro Fagagna - Valnatisone Allievi Cormor - Manzanese Moimacco - Rangers Valnatisone - Forum Julii Giovanissimi Muggia - Moimacco Fortissimi - Valnatisone Esordienti Audace - Tarcentina/C Pulcini Valnatisone - Assosangiorgina Audace/A - Buttrio/A Audace/B - Buttrio/B Amatori (F.i.g.c.) Sovodnje - Reai Pulfero (19/03) Amatori (Friuli collinare) Turkey pub - Sos Putiferio (19/03) Pizzeria Le Valli - Farla (19/03) Savognese - Bar al gambero (19/03) Poi. Valnatisone - Adorgnano (19/03) Calcio a 5 maschile Merenderos - Morena (21/03) Calcio a 5 femminile Futsal Udinese - Audace (19/03) Pallavolo maschile Pulit, friulana - Poi. San Leonardo (18/03) Classifiche Promozione S. Daniele 52; Juventina 49; Ponziana 46; Ca-poriacco 40; Vesna, Trieste calcio 35; Lumi-gnacco 34; Pro Romans 32; Zaule Rabuiese 31; Union 91 30; Reanese 29; Union Marti-gnacco 28; Valnatisone 26; Aquileia 21 ; Pro Gorizia 15; Viilesse 12. Juniores Union 91 48; Manzanese 45; Tricesimo 41 ; Pro Cervignano, Tolmezzo Carnia 40; Pro Romans 38; Pro Fagagna 37; Union Martignac-co 34; Valnatisone, Ancona 32; Gemonese 14; OI3 13; Buttrio 10; Sevegliano 9. Allievi (Regionali - Girone A) Pordenone 59; Manzanese 51 ; Donatello 46; Tolmezzo Carnia 41 ; Ponziana 34; S. Giovanni 32; Fontanafredda 31 ; Bearzi 30; Torre 20; Sangiorgina, Serenissima 18; Cormor 13; Nuova Sandanielese, Majanese 10. Allievi (Regionali - Girone B) Ancona 61 ; Virtus Corno 54; Brugnera 46; San Luigi 45; Poi. Codroipo 44; Sanvitese 37; Rangers 27; Moimacco 26; Futuro Giovani 25; Pro Gorizia, Ronchi 20; Union 91 13; Muggia 10; S. Canzian 5. Allievi (Provinciali - Girone B) Valnatisone 48; Forum lulii 43; Centro Sedia 29; Pasianese 28; Esperia 97 24; S. Gottardo, Cussignacco 18; Graph Tavagnacco 14; Buttrio, Aurora Buonacquisto 11 ; Chiavris 10. Giovanissimi (Regionali - gir. B) Ancona 61 ; Virtus Corno, Pordenone 53; Fiume Veneto Bannia, Pro Gorizia 39; Poi. Codroipo 32; San Luigi 29; Ronchi 27; Muggia 21; Futuro Giovani 19; Azzanese 18; Moi- macco 15; OI3 14; S. Canzian 0. Giovanissimi (Provinciali - gir. B) Esperia 97 55; Forum lulii 49; Fortissimi 39; Pasianese 38; Buttrio 35; Graph Tavagnac-co/A 23; Assosangiorgina 18; Chiavris 17; Valnatisone, Reanese 16; Centro Sedia 15; S. Gottardo 13; Serenissima 5. Amatori (F.i.g.c. - Serie A/2 B) Reai Pulfero 51 ; Mossa 50; Turriaco 35; Chio-pris Viscone 30; Trieste calcio 29; La Rosa 28; Reai Domio 25; Leon Bianco/B, Sovodnje 24; Manzano 23; Moraro 19; Grado 15; San Sergio 12; Cervignano 8. Amatori F.c. (1. Cat. - Girone A) Sos Putiferio 23; Am. Campeglio, Farla, Latteria Tricesimo 21 ; Pizzeria Le Valli 18; SS 463 Maja-no 15;Turkey pub 15; Anni 8014; CoopcaTolmezzo 13; Extrem 12; Carpacco 8; Pd. Orgnano 6. Amatori F.c. (1. Cat. - Girone B) Dinamo korda 28; Adorgnano 23; Savognese 19; Gunners 17; Bar al gambero Amaro, Blues 16; Montenars 15; Arcobaleno, Poli-sportiva Valnatisone 14; Ars. calcio 3; Reai Buja 8; Dream team Resiutta 7. Le classifiche Amatori F.c. aggiornate al turno precedente La squadra amatoriale va sotto contro la Dinamo Korda ma capovolge il risultato grazie alle reti di Zufferli e Trinco Savognese, impresa con la capolista Valnatisone battuta, tre successi negli Allievi - Il Reai Pulfero strapazza il Grado e ritorna primo in classifica ZO La Polisportiva S. Leonardo inizierà venerdì 18 marzo, alle 20.30 a Pasian di Prato i play-out, ospite della Pulitecnica Friulana. Nello scontro al vertice del girone D del Trofeo Friuli le ragazze della Under 16 della Polisportiva S. Leonardo hanno superato per 3-0 la Volley Corno restando solitarie in testa alla classifica. Prossima gara sabato 26, alle 16, ad Udine contro la Aurora volley. La classifica: Polisportiva S. Leonardo 15; Volley Corno 12; Pasian di Prato Vol- Martina Lauretig ley 8; Aurora Volley Udine 6; Arteniese 4; Pallavolo Buia 0. Nel campionato di Promozione passo falso interno della Valnatisone che è stata superata con il minimo scarto dal Ponziana. Nei prossimi due incontri di sabato 19 a Villesse e di sabato 26 contro la Pro Gorizia la squadra valligiana si giocherà la salvezza. Prosegue la serie nera degli Juniores regionali della Valnatisone sconfitti dalla 013 a Faedis. Le due reti dei valligiani sono state siglate da Andrea Scaunich. Tre successi per gli Allievi. Nel girone A regionale la Manzanese ha liquidato il S. Giovanni di Trieste grazie alle reti di Marco Sittaro e Pe-tranca (su rigore) allungando sul Donatello, pretendente assieme ai seggiolai al posto libero per i play-off. Nel girone B il Moimacco ha espugnato il campo della Polisportiva Codroipo migliorando così la posizione in classifica. In attesa dello scontro al vertice di domenica 20, alle 10.30, a S. Pietro al Natiso-ne, dove salirà per il derby la Forum Julii, la Valnatisone ha ottenuto la sua sedicesima vittoria consecutiva a Buttrio. Autore principale del bottino dei valligiani Marco Zufferli con una quaterna, Enrico Stulin ha firmato la quinta rete. Sconfitti di misura i Gio- vanissimi regionali del Moimacco contro la Triestina/B, formazione fuori classifica. Nulla da fare per i provinciali della Valnatisone travolti dalla ‘corazzata’ Esperia 97. Posticipata a domani sera, 17 marzo, la gara degli Esordienti dell'Audace in programma a Chiavris. Buon esordio dei Pulcini della Valnatisone che hanno pareggiato ad Udine contro i Rangers. I ragazzini guidati da Luciano Bellida hanno chiuso i primi due tempi a reti inviolate fallendo alcune buone opportunità per portarsi in vantaggio. Nel terzo tempo, sotto di due gol, hanno rimontato lo svantaggio con la doppietta di Mattia Guion e sfiorato il successo con la traversa centrata da Matteo Gobbo. Buono l’esordio di Luca Morea-le. Sono state rinviate le gare dell’Audace A e B con il Moimacco. Travolgendo il Grado con la doppietta di Antonio Du-garo e le reti di Luca Lu-gnan, Fabio Valentinuzzi, Sergio Feruglio e Besié, il Reai Pulfero scavalca in classifica il Mossa tornando al vertice del campionato Amatori Al della Figc. In Prima categoria del Friuli collinare la capolista Sos Putiferio di Savogna ha chiuso in parità la sfida con l’immediata inseguitrice, l’Amatori Campeglio, mantenendo la vetta della classifica. La sconfitta interna subita dalla Pizzeria le Valli contro la Latteria Tricesimo allontana ogni possibilità di promozione. Gli avversari, giocando bene senza riuscire a creare grosse occasioni da rete, al 30’ del primo tem- po sono andati in vantaggio sul primo errore della difesa locale. La squadra del presidente Rucchin ha cercato il riscatto sprecando una grossa occasione con Alessandro Corredig. Nella ripresa la Pizzeria ha preso in mano le redini del gioco senza riuscire a passare grazie ad alcune prodezze del portiere avversario. Al 25’ è giunto il secondo gol degli ospiti che ha chiuso la gara. Grandissima impresa, nel campionato di Seconda categoria, della Savognese che, sotto di un gol, sul campo della capolista imbattuta Dinamo Korda ha reagito capovolgendo il risultato con le reti siglate da Francesco Zufferli e Marco Trinco. Un pareggio in trasferta per la Polisportiva Valnatisone di Cividale ottenuto a Povoletto. Per i ducali sono andati in gol Thomas Pe-trizzo e Luca Sguazzerò. Paolo Caffi Il suo maestro Alessio Beltrame e la compagna di sala Anna Bandii possono essere fieri del lavoro che stanno svolgendo con la Canalaz, che viene premiato con le ottime prestazioni che la giovane atleta ottiene nelle gare a cui ha partecipato a livello interregionale nel vicino Veneto ed in Emilia Romagna, classificandosi sempre nelle prime posizioni. Il prossimo impegnativo test per Katja sarà a Rimini, sabato 5 maggio, nel Gran Premio Giovanissimi. SPORT PO SLOVENSKO gp ^ KARATE' BORBA PRAZNIM RoK BORBA Z GOLIMI ROKAMI "tatam i" T£PIH ZA BOR/LNE MEètlNB PAS JOPIČ "KAR ATE Gl'" BELO OBLAČILO ZA KARATE (ki mono) — HLAČE (qyvssrcr Spada, a Katja Canalaz il titolo regionale Nel campionato Uisp di calcio a 5 Amatori il Paradiso dei golosi ha superato la Zomeais mentre i Merenderos non hanno giocato contro i Diavoli volanti. Nel campionato di calcio a cinque femminile l’Audace ha perso con la terza in classifica, la Gioielleria Salvador. La classifica del girone aggiornata al turno precedente: Mg Feletto 32; New Team Mg Group* *26; Gioielleria Salvador*, La Perla Caffè Pordenone *25; La Compagnia dell’Anello* * *22; Folgore* *18; Cordovado 17; Pocenia* 16; Futsal Udinese* 14; Libertas Capri-va***10; Audace**, Le Iene di Manzinello* 4; Le ragazze del Ponte* 3. La società schermistica ‘Fiore dei Liberi’ di Cividale è stata sempre una fucina di atleti che si sono fatti valere anche in ambito nazionale, partendo dalle pionieristiche Rossella Perfetti, Piera Domeniš ed Adriana Scrignaro, valligiane doc, che si sono esibite nelle pedane più prestigiose negli anni dal 1970/80, proseguendo con i fratelli Bottos e F. Canalaz negli anni ’90. Ora, mentre la società festeggia i suoi 40 anni di attività, a distinguersi nella specialità della spada e del fioretto è una giovane atleta, Katja Canalaz durante una gara di scherma, sopra un primo piano Katja Canalaz, di Grimacco, che fa sognare il presidente Antonino Carnevale ed il segretario Silvano Mosconi, viste le sue ottime prestazioni ottenute sia in campo regionale che interregionale. Infatti Katja, che pratica la scherma da cinque anni, sabato 19 febbraio a San Giorgio di Nogaro ha conquistato il titolo regionale di spada nella categoria ‘bambine’. Ha proseguito la sua serie sabato 5 marzo a Spilimbergo, salendo sul secondo gradino del podio nel campionato regionale di fioretto. Četrtek, 17. marca 2011 Giampaolo Della Dora spet na čelu Planinske družine V saboto, 26. februarja je Planinska družina Benečije vebra -la nov odbor, direttivo. Za resnico poviedat je ostalo malo-manj vse, ku na zadnjih volitvah lieta 2007, saj člani (soci) so volil, votai malomanj vse tiste, ki so bli že na čelu velike družine. Na nin kraj je škoda, de na pridejo v odbor novi ljudje, z novimi idejami an... z novo energijo, na drugim kraju pa pride reč, de tisti, ki so bli do seda... so pametno dielal! Dva tiedna pode te izvoljeni (eletti) so se zbral za razdelit ka-rike. Predsednik je le Giampaolo Della Dora, podpredsednik je Giuseppe Cucovaz - Joško, tajnik (segretario) bo le napri Alvaro Zantovino, kasiera je Daniela Lauretig, odborniki (kon-selierji) so Dante Cencig, Germano Cendou, Igor Tuli an Livio Floreancig. Odbor se ušafa vsako parvo sriedo miesca v Špietre, v prestarih Slovienskega kulturnega centra, ob 20.30. Morejo prit na sestanek (riunione) vsi člani. An bi bluo lepuo, de bi vsi člani parskočil na pomuoč za daržat kočo Dom na Matajure °dparto vsaki konac tiedna. Se-vieda, prostovoljno (volontariamente). Livio, Igor, Alvaro an Giampaolo. V glavnem odboru so še Joško, Germano, Dante an Daniela Glavni odbor je sklenu, de te mladim (študenti), ki se bojo trudil za se navast dielat vse kar je trieba, kar seje dežurni v koči, da an majhan prispevek Joško je podpredsednik, pridno skarbi za parbližat te mlade an jih lepuo podučit (contributo). Za vse druge informacije moreta poklicat predsednika (348 2299255) al pa tiste odbornike,, ki jih lieuš poznata. Šest taužint piskulin za pomagat potriebnim ljudem Malomanj šest taužint piskulin so predal v nediejo 6. februarja pred cierkvah Nedi-ških dolin an okuole Čedada! Nie malo, če pomislimo, de predvsem po naših dolina živi nimar manj ljudi an nimar manj je tudi tistih, ki hodejo h maš. Judje pa vedo lepuo, de tisti dan se praznuje Dan življenja an de za telo parložnost Caritas ponuja piskuline, an s tistim, ki s to-lo predajo zaslužejo, pomagajo potriebnim ljùdem. Naš judje so dobrega sarca an kar je za narest kiek dobrega, se na potegnejo nazaj. Na Caritas so zadovoljni, sodisfani, deje šlo takuo dobro. Troštajo se, de puode dobro tudi kar v saboto, 24. maja pridejo pobierat blaguo, ki ga na nucamo vič. SVET LENART Jišičie - Taržič Zapustil nas je Remo Codromaz Pru na zadnji dan dičem-berja 2010 je biu pogreb Rema Codromaz. Umaru je tu dni. Remo se je rodiu lieta 1922 an je biu sin od Mjute Primosig - Bosove z Jišičja. Rjega tata je biu pa Kocjanu od Kodermacem Živiel so v Tržiču (Mon-felcone). “Remo pa je puno daržu žlahto. Vsaki krat, ki je 'iovi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR 'Maja: Zadruga Soc. Coop novi MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE obit Potostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste A « » r Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Ret)- Tribunale di Udine n. 28/92 . Rovi Matajur fruisce dei contributi statali “'retti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 I Naročnina - Abbonamento 'ja: 37 evrov • Druge države: 42 evrov (“fenka (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošlo): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale ^ Matajur Čedad-Cividale 18726331 IBaiu Bančni 0,400 ZA SLOVENIJO AN: R 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Vtìanjen v FIEG 'to alla FIEG Včlanjen v USPI Associato airUSPI Oglaševanje ^“*a|š/Oglaševanje:Tmecias.r.l. www.tmedia.it Pikale / <^orizia/'T30tica, via/ul. Malta, 6 ™“°žnfca: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: aduerfsing@tmedait T: +39.0481.32879 F: +39.0481.32844 ^ziprttlidtà/Cene oglasov pJ^ubModui (48x28 mm): 20,00 € fcgaleiPravno oglaševanje: 40,00 € paršu tle damu, je šu po-zdravjat vso žlahto, parvo tisto v britofe, potle pa na hišo. Obednega nie pustu ua-ne,” nanjejala njega kužina Maria iz Hlocja. Poviedala nan je tudi, de za njega hitro smart je velika žalost za njega otroke an njih družine, pa tudi za vse tiste, ki so ga poznal, zak on je vse imeu rad, an vsi so ga imiel radi. Naj v mieru počiva. Žalostna novica Po dugim tarplienju je umarla Gilda Thiele. Imiela je 83 liet. Puno liet je preživiela po sviete, v Rusiji, kjer jih je bluo puno iz tele naše vasi. Gor je velik part družine Zattih (Ruttar) an Gilda je bla pru njih. Damu se je bla varnila z nje mamo. Zadnje cajte Gilda je bla v špietarskem rikoverje an na telim svietu je zapustila kužine an drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Kravarje v torak, 8. marca po-pudan. SREDNJE Varh Zbuogam padre Emilio V kraju Arco (Trento) je na 3. marca zapustu tel sviet pater Emilio Crisetig. Rodiu se je februarja lieta 1926 v hiši, ki je blizu Varha an ki po domače ji pravimo Go na Urataceh. Bla je velika družina. Šele mlad Miljo je šu v seminar. Lieta 1952 je biu posvečen za gaspuoda. Pruzapru je biu misjonar “dehoniano” (sacerdote del Sacro cuore di Gesp). Njega božjo službo je opravju proč tle od duoma, pa kar se je vraču kajšan dan tle, kjer je živiela njega družina, je z ve-sejam mašavu za njega ljudi. Bluo je pru lepuo ga srečat, an še otroc, ki po navadi, lieta nazaj, so imiel nimar veliko spoštovanje an tudi nomalo strahu pred našimi gaspuodi nunci, kar so srečal pre Emilia, je biu pravi senjam. “Hvaljen bodi Jezus Kristus!” so ga vsi po-zdravjal. On se je na muoč posmejau, an z vesejam je odguori: “Hvaljen bodi, hvaljen bodi...” Šu je tu vsako hišo po-zdravjat an zvestuo se je ustavu za poklepetat, se posmejat. V njega poklicu je imeu velike odgovornosti, pa kar je paršu damu, je biu adan od nas. Zaries v černeški fari so ga vsi imiel radi an te mladi so ze zvestuo z njim poguarjal. Venčni mier bo počivu v britofe par Svetim Pavle, kjer so njega mama an tata, bratje an vsi njega te dragi, saj na telim svietu sò ostali samuo še njega navuodi an pranavuodi. Zbuogam pre Miljo, pustu ste nam pru an liep spomin. MOJMAG Moimacco - Bottenicco Ci ha lasciati Rosalina Fantini Ad appena 47 Rosalina Fantini - Rosi ha lasciato questo mondo. La piangono il marito Arnaldo Venica, i figli Mirco e Giada, la mamma, il fratello e la sorella con le famiglie, i parenti ed i tanti amici che le hanno voluto bene. A Carmen e Gianpaolo, e a tutta la famiglia, un abbraccio dagli amici della Planinska družina Benečije. VENDO 2 fisarmoniche diatoniche. Tel. 335 5387249 VENDESI furgone Volkswagen diesel, 5 porte, 1900 cc anno 2000. Tel. 392 2188443 MOZ di Sturam Amedeo • Pulizia camini • Pulizia sottobosco (abbattimento piante, sfalcio aree verdi) ® 339.1741488 SPECOGNA DAVID Pittore edile Tinteggiature interne ed esterne Spatolati e decorazioni Ripristini ringhiere e cancelli 333.7980671 Pauli an Štiefan sta se ga bla pru lepuo napila an ku oštier opu-noči je zaparu oštarijo, gostilno, sta se začela zaplietat pruot duomu. Kadar sta se parbližala h njega hiši, Pauli je jau: - Štiefan, pojdimo dol v mojo kliet, de popie-ma še an taj. Kumaj 'je Pauli na-taknu kjuč tu kjučavni-co, odparu je vrata an pošju napri parjatelja. Pa na stieni v koridorje je biu an velik špiegu an ku Štiefan seje zagledu notar, je začeu uekat: - Pauli, leti hitro tle! V taji hiši je an tat! Pauli je naglo parle-teu an ku se je tudi on zagledu tu špiegle, je za-ueku: - Ne, Štiefan, sta na dva! - Alora pokličimo bri-gadierja od karabinier-ju naj jih peje v pa-ražon! Malo cajta potle bri-gadier je biu že atu, an ku je stopu v hišo an se zagledu tu velikim špiegle na stieni, je jau: - Ka je ko rio me klicat tle, ka na videta de je že an muoj kolega! * * ★ - Je pru ries - je jau an pjanac - de se na more mešat vina! Sem po-piu tri litre te čarnega an na zadnjo so mi po-nudli an taj te bielega: tist me je upjanu! ★ ★ ★ - Zaki zapreš oči vsaki krat, ki popieš an taj? - je poprašu an pjanac te drugega. - Zatuo, ki učera sem biu šu h miedihu an mi je jau, de vina ga na smidm še videt ne! ★ ★ ★ - Kuo je tiste, Bepo, de si začeu nazaj pit? Se zmisleš, de učera si biu jau, de je te zadnji kuart? - Oh ja, se zmislem, pa učera vičer kar srna pila v duorne pred gostilno, sem gledu luno! ★ ★ ★ Tonca an Mirko sta se vozila pod paško dok-jer niesta paršla do duoma. Tonca je začeu od-perjat vrata od hiše, pa nie mu utaknit kjuča tu kjučaujnco, dokjer mu nie padu na tla! Ku seje spregnu za ga pobrat, so mu se arzsprale bar-geške an ta na rit se je naredu an velik taj. Mirko je glih tenčas pogledu parjatelja an mu jejau: - Tonca, al si videu, de tam na rit imaš an taj? - Ne, ga nisem videu - mu je Tonca odguoriu - Pa vieš, ka ti poviem? Popiga ti! Ist sem že pjan! Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč, je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 5. JUNIJA 2011 Iz Čedada v Videm: ob 6.00,6.30*, 7.00,7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33.9.33.10.33.11.33.12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 114.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** * samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Bolnica Čedad ...7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč .. ....113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinierji ....112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče ..0481-773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev. .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 18. DO 24. MARCA Čedad (Fontana) - Neme - Tavorjana Gumin (Cons) - Tablja novi mataj u r Četrtek, 17. marca 2011 Planinska družina Benečije Ekskurzija v jamo na Krasu odpade -zaradi slabega vremena in tehničnih težav La visita ad una grotta sul Carso è rinviata a causa delle piogge abbondanti ed a problemi di natura tecnica Info: Igor 0432 727632 v večernih urah 2010. Nje tata je Massimo Šteficjou, mama se kliče Susy an žive tu Milane. Kar se je čičica rodila, Natalino an Alma sta hitro šla v Milan jo gledat, pa tudi za jo povar-vat. Srečno življenje, Greta! Kakuo so veseli te imiet, nan pravejo same fotografije! Si pru liepa čičica, pridi kajšan krat s tojo družino sem h nam, kjer noni te čakajo! Planinska družina Benečije , VELIKA NOČ NA KORZIKI < PASQUA IN CORSICA trekking od 21. do 26. aprila Program vključuje vzpon na goro Cinto (2706 m) in druge vrhove. j Info in vpisovanje do 30. marca: Alvaro 320 0699486 - — —Kronate = “Rodila seje Greta, naša navuoda” v Živi v Milane pa bo hodila sem gledat none Natalino Gariup - Šteficjou iz Topoluovega an Alma Matičcjova go mez Brieg (dreški kamun) sta takuo vesela, de sta ratala nona, de željo poviedat lepo novico vsiem tistim, ki jih poznajo. Njih navuoda se kliče Greta, rodila se je 19. dičemberja Sopra, la piccola Greta Gariup con papà Massimo e nonno Natalino. Qui a lato in braccio alla orgogliosissima nonna Alma Živijo ruonški pust, ki pamaša veseje! Mama Irma an nje otroc: Annamaria, Claudio an Donato Veseu rojstni dan, mama! Irma Tonižova iz Puoja je dopunla 90 liet Tle so pa nje navuodi: Sudah, ki je od deleča paršla v družino od Annemarie an ušafala mamo, tata an puno ljubezni, an še navuoda Davide an Cristian, ki sta pa otroc od Claudia Al bi jal, de tela liepa mama an nona ima 90 liet? Bi na jal, kene, saj se pru dobro dar-ži. Je pru adna liepa gospa. Je Irma Cernoia - Tonižova iz Puoja. Dopunla jih je na 21. ženarja an nje otroc, Annamaria (ki živi v Fuojdi), Claudio (v Premarjagu) an Donato, ki je pa v Koredi, an njih družine so za telo lepo parložnost organizal velik senjam za njih mamo, taščo an nono. “Se lepuo darži an če jih je puno preži- viela”, je jau sin Donato. Življenje nje bluo lahko, pa nje otroc so lepuo zrasli an so hvaležni njih mami, za vse kar je za nje nardi-la. Irma živi seda v Koredi z Donatam an ne-viesto, an smo šigurni, de oni, pa tudi te druga dva nje otroka lepuo skarbjo za njih mamo. Še puno zdravih liet, draga Irma, vam vsi želmo! Lieto “da record” lietos v Runcu, saj se jih je zbralo okuole štierdest, parlo-žli so se jim blizu še nih dvajst “in borghese” an vsi kupe so prelovil vse vaščine Ruonca. So bli tudi parjatelji iz Francije, Padove an še puno drugih, ki seda morejo reč, takuo ki so želiel: “Ist san biu!” Duga varsta mašker, ki so jih vsake sorte uganjal, je šla tu vsako vas, od hiše do hiše. Vasnjani so jih že od deleča čul, saj so po cieli pot godle ramo-nine, zvončiči od pustuovu so zvonil an vile od zluodja “cvilile” po pot an po klancih. O pudan “pausa di riflessione” (za pit an zajest), za se spet najet moči an iti daj du zadnjo vas, do konca. Bohloni Diegu an Gabrielnu, ki so od zjutra do nuoč, od vasi do vasi an od hiše do hiše arztegoval njih ramo-nike, bohloni tistim od prò loco Pon-teacco, ki so se “utaknil” an vsiem tistim, ki so paršli na ruonški pust 2011! W Ruonac, W pust! njal, takuo so nomalo “zaspal” za nam parnest v pravem cajtu fotografije. Pot-le je Moz (Amedeo Sturam) poskarbeu za nan jih parnest an nan poviedat, kakuo je šlo! “Ma kuo?! So ble fotografije od vsieh pustovanj v Nediških dolinah, an nie-sta diel tiste od Ruonca? Na more bit!” Na more bit, ne! Nie bluo slik ruon-škega pusta, zak so ga previč cajta uga-