... - - - ^ S Največji slovenski tednik v Združenih državah likaj« vsako sredo. NASLOV tgredništva in uprav-nišva: 1951 W. 22nd Place Chicago, 111. K I r S No. 44. Štev. 41. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered at Second-Clan Matter January 18, 1915, at the Post f Office at Chicago, Illinois, under the Act of jLugust 24, 1912. The largest Slov Weekly in the States of Ame Issued • Wednes ij OFFICE: 1951 W. 22nd PUce Chicago, 111. Chicago, ELL, 7. novembra (November) 1917. IMENA ČLANOV — VOJAKOV, KI SO BILI DO SEDAJ NAZNANJENI NA URAD K. S. K. JEDNOTE, DA SO V VOJAŠKI SLUŽBI. Društvo sv. Štefana 1, Chicago, HI.: Certifikat 17445 Anton Vorbiščar, Razred 16. 19357 Alojz Vcr-bisčar. Razred 16. 17345 Frank Kosmač, Razred 17. 21093 Josip Gre go rich, Razred .26. 19959 Frank Cunk, Razred 23. 19655 Frank Polesnik, Razred 18. 19662 Anton Škoflanc, R. 20. Društvo sv. Jožefa 2, Joliet, HI.: Certifikat 17349 Frank Čulig, razred 18. ' Društvo Vit. sv. Jurija 3, Joliet, HI.: Cert. 15668 Ant. Klo'bucar, raz. 16. 13847 Štefan Štanfel, raz. 17. 15670 Anton Verščaj, Razred 17. 15667 Josip Legan, Razred 19. 13947 Nikolaj Perše, Razred 18. Društvo sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn. Certifikat 14042 John Erchull, razred 19. 20156 John Zal&r, raz. 16. 21945 Josip Vaida, razred 18. Društvo sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo. Cert. 19380 Josip Russ, raz. 26. 20836 Feliks C. Roic, razred 22. 19141 John h. Čulig, Razred 17. 17589 Dr. Josip F. Snedic, Razred 20. 21661 Matija Cimerman, Razred 28. 19258 Mike J. Papež, Razred 17. • Društvo sv. Jan. Krstnika 11, Aurora, HI. 18798 Jakob Fajfar, razred 21. Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Certifikat 19386 Matija Ivasunič, razred 25. Društvo sv. Jožefa 21, Federal, Pa. Certifikat 11949 Alojzij Dernovšek, razred 19. Dr. sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio. Certifikat 15683 Frank Hočevar, razred 17. 21679 Josip Beruš, razred 23. Društvo sv. Vida 25, Cleveland, Ohio. 18633 Frank Drobnič, razred 19. 21450 Josip Strojin, razred 19. 22292 Josip Kuhar, razred 20. 19887 Josip Kraljič, razred 24. 18502 Anton Baznik, razred 25. 19013 Frank Rozman, razred 25. Društvo sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111. Certifikat 20081 Anton Sodeč, razred 22. 8943 John Težak, rez-red 19. 17142 Anton Horvat, razred 19. Društvo sv. Petra 30, Calumet, Mich. Certifikat 20288 Albin Stanfel, razred 18. Društvo sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pt. Certifikat lf>448 Josip Krive, razred 19. Društvo sv. Alojzija 42, SteeltOn, Pa. Certifikat 16336 Frank A. Kraševec, razred 18. 16335 Martin A. Kraševec, razred 19. 18057 Mihael Mikola, razred 18» Društvo sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont. Certifikat 18383 Matija Blažičevich, razred 20. Dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, ni. Certifikat 18892 Frank Zalokar, razred 18. 20759 Matt. Stare-šinič, raz ml 17. 19242 Fra*k Čeme, razred 17. 20724 Josip Konipare ,razred 25. Društvo sv. Alojzija 47, Chicago, HI. Certifikat 10853 Marko Stajv, razred 19. Dr. Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa. Certifikat 17964 Josip Kajin, razred 18. 15077 Frank Pavlešič, razred 18. • • Društvo sv. Jožefa 53, Waukegan, HI. Certifikat 16914 Frank Kozina, razred 16. 12951 Frank Košir, razred 19. 8279 Andrej Dolenc, razred 19. % Dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colorado. Certifikat 20682 Marko Bajuk, razred 19. 21442 Josip Rozman, razred 23. Društvo sv. Jožefa 56, Leadville, Colo. Certifikat 16847 Frank Zalar, razred 17. razred 18. Društvo sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y. Certifikat 20765 Albin Zakrajšek, razred 17. uh,-razred 25. Društvo sv. Cirila in Metoda, 59, Eveleth, Minn. Certifikat 12624 Anton Modic, razred 20. 17460 Peter Pešelj, razred 17. Društvo sv. Jan. Krstnika 60, Wenona, HI. Certifikat 21463 Martin Pirnian, razred 17. 21089 Karol Oražen, razred 16. 17805 Paul Krampa, razred 24. Društvo sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio. Certifikat 19489 John Zajec, razred 19. Društvo sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo. Certifikat 21600 Rudolf Grabrijan, razred 21. 20499 Josip Po-žek, razred 21. • Društvo Vit. sv. Martina 75, La Salle, HI. • Certifikat 20048 Ferdinand Urbanja, razred 17. Društvo Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa. Certifikat 15511 Valentin Svigelj, razred 16. 15215 Josip Ko-_t ar, razred 18. Društvo Marije Pomagaj 79, Waukegan, HI. Certifikat 12394 Ignac Jorcb, razred 19. Društvo sv. Antona Pad. 87, Joliet, HI. Certifikat 21291 Frank Poldan, razred 20. Društvo sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa. # Certifikat 18046 Jurij Vidonič, razred 22. 20523 Peter Hajster, razred 22. Društvo sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio. Certifikat 16653 Anton Pogorelec, razred 16. 15902 Gabriel Kli-nar, razred 19. 21485 Josip Stmonič, razred 22. 22156 Luka Fundak, razred 25. 22398 Nikolaj Kostelec, razred 28. Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn. Certifikat 16606 Frank Janrnik, razred 18. . . SV. Jan. Krstnika 143, Joliet, m. H Certifikat 19530 iosip Petrovič, razred 16. razred 17. 21614 Josip Papež, razred 17. K i. Leto III. Volume in. 17641 John Kostelec, razred 16. 12697 Steve G. Ver-I vsled fojih uspešnih operacij so tin, razred 19. Društvo sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio. Certifikat 19409 Frank Godec, razred 19. 22281 Karol Hočevar, razred 22. 18150 Ladislav Volčanšek, razred 22. 20&36 Anton' Travnik, razred 20. 20565 John Vidrih, • razred 19. 19133 Rudolf Mišmaš, razred 21. Društvo sv. Antona Pad. 168, Hoetetter, Pa. Certifikat 21369 Martin Žabkar, razred 19. Dr. sv. Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y. Certifikat 22389 Frank Pire, razred 22. Imena gori navedenih 93 članov-vojakov, so bila do se^aj uradno naznanjena na urad Jednote. V slučaju kake pomote ali sprememba, to se pravi, v slučaju, da bi se eden ali drugi izmed označenih članov vrnil iz vojaške službe, se tem potom prosi uradnike^društev, da blagovolijo vsak slučaj takoj naznaniti na glavni urad. 'Vsled sklepa odobrenega na zadnji konvenciji, člani vojaki niso opravičeni do fcoškodninskih ali operacijskih podpor od strani Jednote. Radi tega tudi ne plaoajo v to potrebnega asesmenta. Krajevna društva se prosi, da to vpostevajo in ne pobirajo poškodninskih asesmentov, to je 5c mesečno, od članov, dokler so pod orožjem. Jlavno tako tudi naznanjam in želim da naj društva sama odštejejo na mesečnem razpisu vsakega Člana vojaka 5c. Mesečni ases-ment je razpisan na vse člane, toda kakor rečeno, člani vojaki ne p acajo poškodninskega asesmenta in radi tega ima društvo pravico odšteti za vsakega člana poškodninski ases. to je 5c. Društva ki ne bodo odštela omenjenega asesmenta, bodo pri tem trpela škodo'sama Ker dobim večkrat vprašanje od krajevnih društev, koliko naj se odšteje od asesmenta za člane v vojaški službi, in ker nekatera društva odštevajo po 10c, druga zopet po 15c za člana, radi tega naj bo- ifip nrvmemnnr« ,7.. XI««.'___" i • i v , 0 J si iste/priči obide že dosti dzemlja. Francija in Anglija sta »že odposlali pomoč svojemu ogroženemu zavezniku. Zapadna bojna črta s* sedaj razteguje od Severnega jo Jadranskega morja. Beneška planota j0 postala Jb-rej ^del zapadnega bojišča. Brez-dvqfmno je pri tem sovražni^ mislil, da bodo vsi zavezniki Italijo pustili na cediln, ali njen^ usodi, ali pa da jim na noben . način ne bo mogoče poslati Italiji kako ppmoč, j Anglija, Francija in Itafija stoji? skupaj združene, da bo za-moglo zabraniti ali ustaviti na-daljno prodiranje sovražnika na italijanski fronti. Ti nepričakovani in hipni dogodki naj nam velijo, da ne sinemo pozabiti te važne vojne, da moramo misliti nanjo, kakor smo ves čas mislili na vojno na za-padni strani v Franciji in v Flan-driji." 19 oseb zgorelo. Patterson, N. J., 4. novembra. — V poslopju Salvation Army Rescuc Mission je nastal sinoči ^genj, ki je leseno hišo naenkrat upepelil. Dasiravno je došla na lice mesta takoj požarna oramba, ni bilo mogoče stanovnikov rešiti, v porušenem poslopju jc našlo smrt 19 oseb. ----J —•>»««7«« W, V i * I V v, , . . . 8 Pričet k oni prihodnjega leta bode znašal po- škodninski asesment 10c za člana, radi tega se bode z mesecem januarjem prihodnjega leta odštevalo po 10c za vsakega člana vojaka, i oliko v blagohotno naznanje in ravnanje. Z bratskim.pozdravom sem Vam udani sobrat, _______• JOS. ZALAR, gl. tajnik. Ustnica upravništva. bi vse Slovence in Slovenke iz Oiicaga ter okolice na krasno ža- Ker je zadnji čas nekaterim na- !oi*ro "Mliiittr in »jo«ova hči", 19828 Jernej Marolt, 19479 Matija Ra- katero se bo uprizorilo v nedeljo popoldne ob 2. uri v Pulaski dvorani. Da bo ta prva uprizoritev našega novega dramat. kluba "Danica" nekaj zanimivega nan: jamčijo že imena igralcev, ker so uloge razdeljene v najboljše roke. ustavili. j — Slov. podp. društvo "Zvon" Zaeno povdarjamo, da velja za S. K. J. priredi v soboto naprej naročnina našega lista za v nia,i Hoerberjevi dvorani svoj prvi Martinov večer. Ljubitelji plesa in prijatelji izborne nove domače kapljice dobrodošli! — Rojak John Gottlieb je otvo-ril te dni na 1821 W. 22. St. (med Lincoln in Wood St.) novo groee-rijsko trgovino, ter se ccnj. slovenskemu občinstvu toplo priporoča. — Rojak Frank Enčinier, o katerem smo zadnjič poročali, da se je na čuden način ponesrečil se nahaja še vedno v zelo opasnem stanju v bolnišnici sv. Antona. Te dni je bil po našem domačem g. župniku previden z zakramenti za umirajoče. Ker ima ponesrečenec poleg obeh nog zlomljeno tudi hrbtenico, je lo malo upanja, da bi ozdravel. ročnikom-nečlanom potekla naročnina na naš list, prosimo s tem uljudno vse dotičnike, da naj blagovolijo naročnino obnoviti. Posebnih opominov ne bomo razpošiljali vsled poštnih stroškov. Kdor torej ne bo obnovil naročnine tekom 2 tednov, mu bomo list nečlane $1.50 na leto, kakor je bilo sklenjeno na zadnji konvenciji- Blagovolite torej cen j. naročniki (ice) nečlani (ice) to vpošte-vati. Upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote", 1951 W. 22. Pl. Chicago, 111. 19609 Anton Jaklič, 19039 John Stukel, Lokalne vesti. — Med lepim potrkavanjem v lepi okrašeni cerkvi sv. Štefana je prejelo zadnjo nedeljo 135 bir-mancev zakrament sv. "birme. V lepem redu so se razvrstili bir-manci (nke) s svojimi botri in botrami. Vsi navzoči duhovniki in mil. g. škof se je pohvalno izrazil o lepem redu, ki ga je ta dan opazil v naši cerkvi. Mil. g. škof je v svojem nagovoru na bir-mance omenjal, da se naj organizira v naši župniji družba Prcsv. Jezusovega Imena tako, da bo to društvo pomagalo k večjemu napredku naše župnije. •Upamo, da sta minuli sv. misi-jon in sv. birma vsejala dobro seme na tla naše slovenske naselbine za lepteo bodočnost. Vsi smo bili zadovoljni nepričakovano velikega uspeha. Hvaležen je tudi g. domači župnik vsakemu in vsem, ki 90 se kaj potrudili, da sc je vsa stvar izvršila v splošno zadovolj-:nost. 'Zadnji tedni v Chicagu so po-,kazali, da je katoličanstvo med .Slovenci v Chicagu nepremagljivo. Dobili'bi radi za nase principe še svoje nasprotnike; toda ako i-stih ne marajo, ne moremo pomagati. — Prijatelje dramatike opozarjamo še enkrat na današnji o-glas Slov. dramatičnega kluba "Danica", s katerim uljudno va- Ameriške vesti. Združene države bodo pomagale Italiji. Truo translation filed with the postmaster at Chicago on Nov. 7, 1917, a3 required by the Act of Oct. 6, 1917. Washington, D. C., 4. nov. — Italija pričakuje, da bodo Združene države v kratkem času napovedale vojno tudi Avstriji. V italijanskih uradnih krogih tukaj se govori, da-v Rimu mislijo na gotovo pomoč in vdelcžbo od strani Amerikancev v sedanji italijanski ofenzivi, s pomočjo katerih se bo skušalo ustaviti napad Nemcev. Tozadevno mnenje ali sodba vojnega tajnika Bakerja je sledeča: ""Tekom mdnuloga tedna smo dali največ pozornosti gigantski borbi, ki se vrši sedaj na Furlanskem. Avstro-nemške čete, ki so prodrle skozi sovražne kolone na gornjem delu Soče, se nahajajo sedaj že v italijanskih nižinih, Nova postava za inozemce. True translation filed with the postmaster at Chicago on Nov. 7, 1917, as required by the Act of Oct. 0, 1917. New York, N. Y., 5. novembra. — Tu so govori, da bo izdala vlada v par dneh novo odredbo, na podlagi katere se bodo morali vsi v Združenih državah živeči ino-zcmci umakniti, ali preseliti za 100 milj oddaljeno od vsakega ameriškega obrežja. Vsled te nove postave bo prizadet ilh, od 600.000 do 800.000 ino-zenreev. Za to odredbo se osotnto potegujejo uradniki ameriške mornarice. (Nameravano omejeno [bivališče za inozemce se l*o ozira-3 o na vsa obrežja ob .Atlantiku, Pacifiku, Mehiškem zalivu in ob Velikih jezerih. ' Samo iz mesta New York se bo moralo vsled tega preseliti 'nad ioO.OOO Nemcev. Inozemske vesti. Mirovna pogajanja. True translation filed with the postmaster at Chicago on Nov. 7, 1917, as required by the Act of Oct. 6, 1917. Amsterdam, Holandsko, 5. nov. — Danes se je vršilo v Berlinu kronsko posvetovanje, kateremu je predsedoval nemški cesar Viljem. Tega posvetovanja so se u-deležili tudi vsi pruski ministri, dalje fe I d maršal* Hindenburg in general Ludendorff. Rim Italija, 5. novembra. — V vatikanskih krogih se zatrjuje, da bodo centralni zavezniki še pred koncem tekočega leta obelodanili svojo uradno izjavo glede premirja. Tozadevno vest se je izvedelo zaupnim potoni od zanesljive strani. Vatikan se osobito zanima za nastop novega nemškega državnega kanclerja Hertlinga, ki je zahteval prosto roko in svobodno delovanje za dosego miru. Novi nemški državni kancler bo prvič govoril v državnem zboru dne 22. novembra t. 1. -Pričakuje se, da bodo nemški zavezniki sestavili in dali v javnost svoje nove mirovne pogoje. Državni kancler Hertling je vedno v pismenem stiku z avstrijskim zunanjim ministrom grofom Czerninoni v svriio uspešne mirovne dosege. * Kruh se bo pocenil. True translation filed with the postmaster at Chicago on Nov. 7, 1917, as required by the Act of Oct. 0, 1917. Washington, D. C., 5. nov. — Živilski administrator Hoover je izdal te dni zelo važno izjavo, da je pripisovati tudi peke v vrsto izdelovalcev; vsled tega bo imel Iloover sedaj moč in "pravico znižati ceno pri kruhu. Po novi klasifikaciji sc bodo morali tudi peki podvreči tako-zvani "license" postavi; administracija za živila bo izdala že v nekaj dneh tozadevno proklama-cijo. Zatem se bo uradnim in arbi-traričniin potom določalo ceno kruhu od dne do dne. Ker se jc dosedaj že doseglo državno kontrolo pri določanju cene pšenice in nioke, bo na ta način lahko mogoče tudi kontrolirati ceno kruha. Velika razstrelba v smodnišnici. New Kensington, Pa. 5. novembra.— V skladišču tukajšnje A-1 umi ni um Comp. of America je ,nastala danes na nepoznat način .razstrelba, pri kateri je zletelo v zrak, 180 tisoč funtov smodnika. Ob času katastrofe je delalo v tej tovarni okrog 3000 delavcev; 60 izmed teh je bilo na mestu ubitih :yeliko več pa ranjenih, katere so .odvedli v bližnje bolnišnice. Ker se je bati, da se ne bo lotil ogenj še ostalih skladišč smodnika, beži preplašeno ljudstvo ven-kaj iz mesta. Mesto New Kensington šteje okrog 13,000 prebivalcev, od tefh so ostali v svojih hišah le oni, ki stanujejo v okolici mesta. Kako je nastala razstrelba, še policija ni zamogla dognati; sodi se pa, da je bil to čin kake zlob-sne zarotniške roke. Avstrijci in Nemci prekoračili reko Tagliamento. True translation filed with the postmaster at Chicago on Nov. 7, 1917, as required by the Act of Oct. 6, 1917. (Po Associated Press.) Položaj, v katerem se nahaja sedaj Italija, postaja vedno bolj in bolj resen. Iz Rima se poroča, da se je morala Cadornova armada umakniti proti zapadni strani reke Tagliamento, ker so isto že prekoračile nemške in Avstrijske čete. Avstro-nemške čete so prepodile Italijane iz prvih postojank s pomočjo bomb napolnjenih z strupenimi plini. Pri tem jim je tudi dosti pripomogla gosta megla. Berlin, Nemčija, 5. novembra. — Avstro-nemške čete so prekoračile reko Tagliamento v severno iztočnem delu Italije ter so pri tem ponovno odvedle v vojno u-jetništvo 6000 vojakov. Ta zadnji poraz priznava tudi sama italijanska vlada v svojem zadnjem poročilu. Tekom zadnjih dni so izgubili Italijani že 160,000 vftja-tkov, 800 topov in 800 štirjaških milj svojega ozemlja. Turki bežijo pred Rusi. True translation filed with the postmaster at- -Chicago on Nov. 7, 1917, as required by the Act of Oct. 6, 1917. Petrograd, Rusija, 5. novembra. V bližini Črnega morja so Rusi napodili Turke, da so se morali slednji umakniti iz svojih pozicij. Pri tem je padlo Rusom v roke tudi dosti vojnega plena. Španska ostane nevtralna. True translation filed with the postmaster at Chicago on Nov. 7, 1917, as required by the Act of Oct. 6, 1917. Madrid, Španija, 5. novembra. Ob zaključku ministrskega posvetovanja, ki se je vršilo minulo soboto se je enoglasno sklenilo, da naj ostane Španska še v prihodnje na strogo nevtralnem stališču kakor dosedaj. • • >-. . ' % ■ • miASWO t 8. "Društvene vesti in dopisi f »AZNANILO. .m* I Is urada tajnika društva sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont. 8 tem uljudno; prosim in opo -zarjam vse člane našega društva, da bi se bolj vestno in bolj številno udeleževali društvenih sej, kakor se jih žal sedaj udeležujete. Tako veliko društvo kot je naše, pa ne pride toliko članov na sejo, da bi zamogli isto voditi. Ali ni to skrajna mlačnost do društva! Meseca oktobra smo doživeli t^k žalosten slučaj, da se ni zamogla seja nadaljevati zaradi pičle udeležbe članov. Eno uro ali dve bode ja vsak član žrtvoval za društveno sejo. Upam torej, da mi ne bo treba več prositi in opozarjati vas v glasilu in da boste hodili zanaprej bolj redno k našim sejam. S pozdravom Anton Papesh, tajnik. Iz urada tajnika društva sv. Pe -tra št. 30, Calumet, Mich. S tem prosim -članstvo našega društva, da naj blagovoli upoštevati sledeče moje uradno opozorilo, do katerega me je dovedla lastna skušnja kot tajnika društva. (Nekateri naši člani imajo nava do, da imenujejo v certifikatu dedičem soproge in otroke poVsem enako, ali samo par otrok in drugih pa otrok na nič ker slednji pri izdelovanju certifikata mogoče še niso bili na svetu. V slučaju smrti takega člana je vedno dosti sitnosti in stroškov posebno pri nedoletnih dedičih, ker zamorejo take dediče zastopati le od sodnije določeni in pooblaščeni varuhi, ki morajo položiti tudi predpisano poroštvo. Omenil sem že, da je v takih slučajih vedno dosti stroškov; in ti stroški se navadno odračunijo od dedičevih deležev. Mati takih otrok mora za vsak dolar prositi varuha, da zamore otroke preživljati Zato se vsi člani opozarjajo, da je najboljše, da vso posmrtnino zapustijo svojim ženam (sopro -gam), ker se le na ta način hitro in točno posmrtnina izplača. Certifikati se lahko vsak čas prenare-idijo pri društvenem tajniku, kar stane samo 50c in se vsled tega vsi 'drugi stroški in sitnosti prikraj -šajo. Dalje vas opozarjam, da se ne zanašajte na zadnje oporoke, ali »testamente, ker ti so po državnem in Jednotmem zakonu neveljavni. Posmrtnino člana se plačuje le o-nim, ki so na Jednotinem certifikatu označeni K sklepu opozarjam in prosim še člane K. S. K. J., da zavarujete svoje otroke pri naši Jednoti. Pri tej Jednoti se plačuje samo 15 centov rednega mesečnega ases-menta za $100 posmrtnine. Otroci se sprejemajo v Jednoto do 1. do 16. leta, in ko otrok doseže 16. leto, se ga lahko brezplačno vpiše v Jednoto k odraslim članom. S pozdravom do vsega članstva K. S. K. J. Paul K. Madronich, tajnik dr. sv. Petra št. 30. NAZNANILO. Podpisani tajnik društva sv. Jožefa št. 55, Crested Butte, Colo., naznanja uradnim potom vsem članom našega društva, da smo imeli dne 6. oktobra 1.1. plesno veselico in pri redni seji je bilo sklenjeno, da plačajo vsi člani tega društva po en dolar ($1.00) za o-menjeno veselico, kar gre v prid društvene 'blagajne. To velja tudi za člane, bivajoče izven dru -štvenega sedeža. Blagovolite torej vsi ta društveni sklep upoštevati pri prihodnji pošiljat vi mesečnega asesmenta. S sobratskim pozdravom Jos. Pecharich, tajnik, box 75, Crested Butte, Colo. NAZNANILO. Dragi mi bratje in sestre dru -št v a Marije Sedem Žalosti št. 84, Tri mountain, Mich.! Ootovo vam je znano, da se je pri naši dični Jednoti že pred 15 meseci ustanovil otroški oddelek, ki posluje nad vse lepo in nepričakovano. Nekatera društva imajo v tem oddelku vpisanih že častno število svojih mladih članov. Vs -led tega je tudi moja želja, da bi §e vpisalo otroke naših, oženjenih članov h K. S. K. J. Dragi mi člani društva st. 84. S tem vas uljudntf in sobratsko prosim, da mi ust m eno ali pismeno naznanite imena in starost vaših otrok, da bomo izdelali pristopne kartice zanje. To velja za člane, ki živijo v naši naselbini, ali bližnji okolici. To bo edino v vašo lastno korijt; če vas nesreča zadene, da vam otrok umre, boste dobili od Jednoe $100 za pogrebne stroškei S tem se pa tudi zasi-gura bodočnost naše mile K. S. K. Jednote. * Dragi mi bratje! Stopite torej na noge in.se ne izgovarjajte, češ: moj otrok je zdrav in ne bo umrl. — Ali mi ne vemo ne minule ne ure smrti ne sami zase in ne za našo mladino. Pustite tore j. vse vaše "insurance", ki vas varajo. Če vam otrok umre, vam plačajo, kolikor se jim poljubi; o tem stm se že sam prepričal v mnogih slučajih. Čemu se ne držite Jastfte domače podporne organizacije, le vam označujejo vse podpore v slovenskem in ne v tujem jeziku, katerega ne razumete, • • Torej vas cenj. člani in članice še enkrat vljudno prosim, vpošte-vajte ta moj poziv in dajte svojo mladino vpisati v otroški oddelek K. S. K. J. in jih priključite k naši številki* Vsakdo naj mi torej do prihodnje seje to pismeno ali ustmeno naznani in jaz bom ukrenil vse potrebno za vpis otroka pri Jednoti. Naznaniti je treba ime o-troka, kdaj in kje je rojen ter ime starišev. Sprejmite sobratski pozdrav od odbora našega društva in od podpisanega tajnika Louis Wicevich, box 258 Painesdale, Mich. NAZNANILO. Ker se je bivši tajnik društva Marija Majnika št. 154, Peoria, 111., — sobrat Math. Kašič, ne -davno preselil na farme v Wil -lard, Wis., sem prevzel jaz, podpisani tajniški posel. Tem potom prosim vse cenjene člane našega društva, in druge, ki se bodo obračali glede društvenih zadev na naše društvo, da naj se obračajo na podpisanega novega tajnika. Nadalje poročam, da je naše društvo z veseljem sprejelo cen -tralizacijo bolniške podpore. U -pam, da bodo nam sledila še ostala društva, ki se zanimajo za ta prekoristni oddelek. Pristopite vanj kmalu, ker sedaj je še ugodna prilika za to, kar bo vsem v korist in v napredek društev ter Jednote. •Pozdravljam vse cenjene sobra-te in sosestre. Mathew Papich, tajnik 314 Easton Ave., Peoria, 111. La Salle, 111. Zopet je neizprosna smrt nenadoma pobrala iz naše srede rojaka in sobrata Josipa Debevec. ' Umrl je za pljučnico po kratki, mučni bolezni. Pokojnik je živel tukaj dolgo vrsto let in je bil dolgoletni član društva Sv. Družine št. 5, K. S. 'K. J. Bil je tudi več -krat predsednik omenjenega društva. Da je bil vobče spoštovan in priljubljen, priča velika udeležba pri pogrebu. Poleg našega društva, so prihitela tudi ostala katoliška in druga društva izkazat mu zadnjo čast, dasiravno ni bil član vseh. Tudi drugih Slovencev se je mnogo udeležilo, ko smo ga spremili k zadnjemu počitku. Bog mu daj večni mir in pokoj! Naše društvo Sv. Družine št. 5 lepo napreduje: je najstarejše, največje in najbogatejše društvo v tej naselbini; vselej redno plačuje bolniško podporo, zatorej se ga lahko vsakemu priporoča. Kaj, ko bi se še enkrat mi člani zavzeli, in bi poskusili še s posebno agitacijo pridobiti še več novih članov tako, da bi tudi naše društvo do -bilo enkrat nagrado od Jednote. To bi bilo za nas nekaj častnega, ter za društvo samo in tudi za Jednoto nekaj koristnega. Ker, več kot nas je, 'boljše je. Poskusimo ! Dalje želim še poročati nekaj za nas, tukajšnje, kakor tudi ostale v bližini živeče Slovence popolnoma izvanrednega in novega. Stavim, da ne uganete, kaj bi to bilo, ako že niste preje o tem slišali. Kakor sem zvedel, nas pridejo posetit vrli Slovenci, člani in ičlanice društva Sv. Cecilije iz Jo- lieta in sicer predstavili bodo tu -kaj opereto " Cornevillski zvonovi". Ali ne bode to nekaj izvrstnega ! Priznati se mora, da je o -pereta na slovenskem odru v A-meriki še nekaj novega in dozdaj se je isto priredilo šele enkrat in to prvikrat v Jolietu. Zaeno se obeta, da bo na pro -gramu več krasnih pevskih točk, tako, da bomo slišali tudi Joliet-ske slavce, to se pravi pevski zbor, kateri je znan vsled lepega in u-branega petja. iZraven tega priredijo tudi člani "Slovenije", tukajšnjega pev-sko-dramatičnega društva, igre. "Dr., Vseznal", (doktor, kateri bode kuriral stare in mlade). Ta dan zapojo več narodnih pesmi tudi naši domači pevci posamezno in tudi skupno z jolietskim zbo -rom. Preskrbljena je baje že lepa in prostorna dvorana Sv. Patricka v novi irski šoli na 4. in Marquette cesti. Predstava se bode vršila v nedeljo, dne 25. novembra t. 1. Da bode ta večer zares "luštno", si lahko nfislimo. Program je zelo bofirat; predvsem ne pozabimo da nas počaste Jolietčani s tako imenitno posebnostjo kot je ope -reta "Kornevilski zvonovi". Ako bi bil kdo še tako oddaljen, ga mora taka prireditev mike4 vsakemu bi bilo lahko žal, ako bi se iste ne udeležil. Vsled tega so tudi zdaj vsakega vljudno vabi. Čeravno so nekteri Slovenci nekoliko oddaljeni od tu-fcaj — pridite, gotovo bodete zadovoljni, ker kaj takega se ne vidi vselej in povsod! ' Bratski pozdrav! Član dr. Sv. Družine št. 5. Eveleth, Minn. Velepomenljiv in vesel je bil dan 21. oktobra za tukajšnjo slovensko naselbino. Ta dan se je pri prvi sv. maši blagoslovila lepa, nova zastava tukajšnjega, za napredek cerkve res z občudovanja vredno neutrudljivostjo delujo -čega društva 'Krščanskih mater', pri kateri blagoslovitvi sta ku -movala dva tukajšnja vrla in za cerkev vneta farana gg. Geo. Ko-t$e in Jakob Petrič in pa dobre gospe Uršula Kotze, Marija Ula-šič, M. J. Škof, Katarina Fritz, Antonia Nemgar, Veronika Kral, Margareta Petrič, Pavlina Hilar, Tina Pelin, Katarina Tomšičf Katarina Stipetič, Eliza Toth, Joha-na Kastelec, Katarina Pešel, Maria Peterlin, FrančišJka Gregorič, Itelena Repar, Frančiška Bučar in Maria Sadar. Zvečer o polu 8. pa se je vršila velika veselica v korist tukajjfcnje slovenske cerkve, na kateri se je uprizorila Šaljiva dvodejanka "Pravica se je izkazala". Tukajšnji otroci so pa zopet zapeli nc'kaj prav mičnih pesmic. Spodaj podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost, da se tem potom najiskrenejše zahvali vsem, ki so pripomogli k dobremu uspehu slovesnosti in veselice, kakor v prvi vrsti marljivemu društvu "Krščanskih mater" za prireditev veselice, vsem botrom in botram, potem vsem dragim in ljubim gostom iz Gilberta, Aurore, Virginije in Chisholma, ki so se v tako lepem številu udeležili te veselice in s tem pripomogli naši cerkvi; hvala tudi vsem domačinom in udeležencem, ki so s prav obilnim številom pomagali napolniti veli in prostrani Avditorium in so s tem znova pokazali, da jim še bije v prsih verno srce, vneto za napredek svoje slovenske cerkve. Prav iskrena zahvala nadalje vsem vrlini fantom in možem-igralcem, ki so tako dovršeno u -prizorili igro in pa gospej Angeli Pregled iz Gilberta, ki je tako navdušeno deklamirala posebno za sedanje čase toli pomenljivo pe -sem "Vojakova nevesta". Tisočera zahvala tudi res izvrstnemu ša-ljiveu-fantu Povšetu iz Elbe, ki nas je tako izborno naučil "štruklje" kuhati in je s tem podukom napravil toliko smeha, da bi bili skoraj vsi popokali. Srčno zahva-ljene tudi kuharice, ki so poskr -bele za lačne želodce in pa mlade pevkinje in pevce, ki so s svojimi milimi domačimi pesmicami vzbudili v nas razne vesele pa tudi žalostne spomine. Vsem skupaj: Prav prisrčna zalivala, združena obenem z milo prošnjo, da bi nam radi še pri drugi taki priliki prišli na pomoč v korist naše cerkve, da bi bil čisti dobiček, kakor sedaj nad $300.00 ali pe se večji. V imenu cerkvenega odbora: v Anton Leskovic, župnik. Detroit, Mich. Cenjeni sobrat urednik:— Tudi jaz prosim malo prostora v našem cenj. glasilu, da priob -čim par besed, ker še ni bilo nobenega dopisa v tem listu iz našega mesta. Kar se delavskih razmer tiče, so iste še precej povoljne; samo ta presneta draginja nas tare, kakor povsod. Slovencev nas živi še precej tukaj in tudi dosti raznih podpornih društev imamo, ter znano Izobraževalno in pevsko društvo "Ljubljanski Vrh", ki je želo na minulem letošnjem jugoslovanskem koncertu v Clevelandu, O., toliko pohvale. To društvo je priredilo tudi dne 27. oktobra v tukajšnji Češki dvorani veliko veselico. Zabave in razvedrila smo imeli na tej veselici v izobilju in sicer do ranega jutra. Vsakemu je lahko žal, kdor se ni te prireditve udeležil, ker so se slišale naše lepe slovenske in hrvaške pesmi; na tej veselici je sodelovalo namreč tudi neko hrvaško pevsko društvo. — Zelo nam je ugajala tudi igra "ča-šico 'kave"; imena igralk ne bom navajal, ker ne veni vseli. Vsem skupaj kličem: Le tako naprej! Ti bi, vrlo društvo "Ljubljanski Vrh" pa želimo veliko uspeha, čeprav boš izgubilo par članov, katere je stric Sam odpoklical pod vojaško suknjo. Ponosni bodite na vse vaše vrle fante, ker bodo vršili domoljubno in naro -dno delo: za dosego svetovne svobode. Kakor sem že gori omenil, imamo tu v Detroitu dosti podpornih društev. Žal le, da še ni nobenega, spadajočega k naši dični K .S. K. Jednoti. Vsled tega je precej hudo za nas člane, ker moramo biti na potnih listih. Kakor mi je znano, živimo sedaj tukaj trije člani K. S. K. J. in ena članica. In tudi verskih dolžnosti ne moremo tako opravljati kot po drugih znanih slovenskih naselbinah, ker nimamo tukaj ne slovenske cer kve, ne domačega duhovnika. Mogoče boste pa rekli: Cemu pa ne agitirate za K. S. K. J. in zakaj ne ustanovite krajevnega društva te Jednote, pa vam ne bo treba biti več na potnih listih? To bi koristilo vam in Jednoti. — Žal pa, da smo to že večkrat ]>oskušali, pa se ni stvar obnesla, ker eni so že pri raznih društvih, drugi pa pravijo, da niso bili še nikdar bolni. Dragi mi rojak! Pomni, da društvo ne sprejema bolnih ljudi ali članov, ampak samo zdrave; da zdravi bolnim pomagajo v nesreči. — Ali si siguren, da te ne bo nikdar bolezen ali kaka druga nesreča zadela? Ne veš ne ure, ne dneva, kje nas ista čaka. Zatorej pristopajte k podpornim dru -štvom, ki še ne spadate nikamor; pri tem vam svetujem, da v prvi vrsti pristopajte k naši dični katoliški podporni materi K. S. K. Jednoti. Pozdrav do vseh članov in članic naše Jednote. Josip Klarič, čl, dr, št. 15, na potnem listu SV. MISIJON V FOREST CITY, PA. Tem potom naznajam, da se bode obhajal od nedelje 11. do prihodnje nedelje dne 18. novembra t. 1. v cerkvi sv. Jožefa v Forest City, Pa. sv. misijon. Vodil bode sv. misijon znani misijonar Rev Kazimir Zakrajšek, iz reda sv. Frančiška. K misijonu prisrčno vabim vse Slovence in Slovenke iz Forest City, Vandling ter Browndale, ter tudi one, ki žive po raznih krajih od Forest City do Luzerne, Pa. Rev. Jos. Tomšič, župnik. Po moži se ji toži. Prizor iz življenja. Spisal J. M. Dovič. (Konec.) Luč je še brlela za pečjo. Na zapečki pa je sedela Lenka in molila. "Lenič se ne boj, dete moje!" tolaži mati 'vzbujeno deklico. Ravno takrat se je zapazila senca Lojzetova pod oknom. "No, kaj si še po koncu? Brž odpri!" se oglasi mož. "Le na žagi bodi! Taki ne bodo pod našo streho spali. Ti gr-dež ti! 'Še otroci se ti ne smilijo. Tako daleč si torej zašel? Še pod zemljo me boš spravil, , , Kar poberi se od hi$e ki nikar mi ne plaši spečih otrok, , ," Te besede je Lenka govorila že pri odprtem oknu. Pa kričala je tako, da se je razlegalo po vasi. Otroka sta se jokala v hiši. Prišlo je takoj nekaj ponočnjakov, ki so gledali in poslušali ta prizor. Toda okno se je zaprlo, luč je ugasnila, otroka sta utihnila, Lojze pa se je plazil za hišo in hlevom in odtod je stopal proti žagi. Tamkaj ga je Žagar sprejel pod svojo leseno strešico. V. Drugi dan je bila nedelja — tiha netklja. Ljudje so šli k jutranji službi božji, Čakal pa proti domu. Nekaj težka mu je bila glava. Vesel je bil, da je v treh dreh spravil ves les v kraj, ni pa bil vesel, ko je stopil v hišo. Oprta so bila vrata, tado nikogar ni bilo, da bi ga pozdravil — tako ali tako. Ta dan sta navadno oba z ženo opravila velikonočno spoved. Vendar je bila tudi danes tiha nedelja. »"Lenka je šla najbrže zgodaj v cerkev in zato je ni doma." Tako si je mislil. Toda kam bi bila dela malega otroka? Doma ni nikogar in ga ni. Pač! V malem postelj-naku pri steni sope nekdo. Lojzek je doma. Vzbudil se je ravnokar. "No, Lojzek, ali si sam doma? Tu imaš štrucol" Deček je sprejel štručico, mel dTobne oči in začudeno gledal. Nato Se zravna po koncu in pravi: "Ata, mame ni. Dejali so, da gredo domov. Marijanico so vzeli s seboj.'* dala od vseh strani in se z njo pogovorila, stopi zopet na dvorišče. Kokoši so se vsule okrog nje. "Božiče moje, božiče moje!" jih je klicala, pa vedno pogledovala proti vratom, ali se mord.-i mož ne prikaže. Pa ga ni bilo. Stopi v vežo. Vse pri st^reiu. "Oh, kako je nasmeteuo in u-niazano po kuhinji." Pjgleda v omaro. Piskri niso prav postavljeni. Stopi v izbo. Srce ji je močno zatrepetalo. "No, Lojzek, kaj si sam doma?" "Mama, mama!" zaklič* deček in se oklene materinega krila. Mati položi Marijančko v zibel. Že. ves teden ni bila v zibcli. Tako sladko je nasmejala, zazibavši se v zibelki. 44Pa kaj delaš, Lojzek"" "Ata so dejali, naj izberem ta fižol, da ga pristavijo za južiuo. Sami pa so šli k Maticu po kruha." Lenko je ta beseda zadela v srce. "Ali, saj so mati prav imeli," vzdihne. "Nič več ga ne smem samega pustiti. Bog ve, koliko je že zapravil ta teden." Lenka je že pristavljala fižol k ognju, ko stopi mož v vežo. Brž jo nagovori: "No, no, ali ni doma bolje kakor pri nas?" Lenka se nasmehne in pravi: "Veš, za otroke mi je, saj drugače bi me še ne bilo." "Za-me pa ti ni nič?" "Tudi za-te, ljubi moj, ker sem se bala, da zneseš vse k Maticu." "Sicer pa me nisi nič pogrešala?" Lenka ni mogla več odgovarjati. Srčna čutila so jo premagala. Zašepetalo je, zastokala in njene roke so se oklenile Lojzetovega vratu.. "»Nikoli več, Lojze, nikoli več! Dan je bil dolg kakor teden, teden kakor mesec. Brez tebe nikamor več!" In pobožala ga je po licih. . Drugo jutro pa sta oba romala na vse zgodaj k materi fari. Tudi Lojzek je nesel zeleno butaro v roki. Bila je cvetna nedelja. Kdor neprestano sedi in čaka, da mu bo morda sreča potrkala na vrata; tak človek mora imeti mehko blazinico. • • • Samo ena prava beseda o pravem času zaleže več kot celo uro trajajoč govor. SLUŽBA ORGANISTA. je razpisana pri slovenski župniji. Ponudbe in pogodbe naj se pošiljajo pod šiframi: "P. S." na upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote", 1951 W. 22. Place, Chicago, 111. = OTiASTT/) K. 8. K. JEDNOTE.— 7. NOVEMBRA 1917. Bodi svoje sreče kovač! I Moki u vsakdane živimi«. - Spisal lev. Jarl| Truk. f 1 inii —— _ n a . JGi'-i n (Nadaljevanje.) !Na rotovžu nekega nemškega mesta imajo uro z ogromnimi kolesi in gorostasnim mahalom. Nac kazalnikom je napisano z veliki črkami: "Ubis onus> ibi sonus' — *'teža, evenk, dober brenk", bi rekli po našem. Če premine u-ra, se odpre neka kljuka in v uri se začne gibati in mikati, bučati in doneti, špkriati in bobneti. Kolesa zaškripljajo, teže se premikajo, kladivo se vzdigne ter pade z vso svojo težo na orjaški zvon, ki glasno doneč naznanja prebivalcem uro. Umetnik je hotel pokazati po uri in napisu vsem rodovom in stanovom, mladim in starim, ubogim in bogatim, kako lep sad prinaša to delo in trud. Trud, s katerim je delo vedno zvezano, nas ne sme plašiti, ker ravno po premaganju teh ovir in tega truda se lahko vrednost dela meri in navadno tudi plača. Pregovor pravi: Večja težava., lepše plačilo. Kdor hoče biti zdrav, vesel, čil, kdor hoče biti zadovoljen in priti do blagostanja, kdor hoče na svetu živeti srečno, kolikor svet sreče dati more, naj dela in moli, ali kakor pravi naš pesnik Blaž Potočnik: Kdor hoče živeti In srečo imeti, Naj dela veselo, Pa moli naj vmes! Vsak, bodisi kmet rokodelec ali delavec, učenjak ali trgovec, naj se nauči svojega posla in pridno naj ga izvršuje. Vsi možje, katerih slavna dela občuduje svet, so postali slavni le po delu in trudu. Več kakor polovica vseh ameri-kanskih bogatašev je začelo svoje življenje v revščini in pomanjkanju. A. P. Stewart, nekdaj reven irski fant, je imel ob koncu življenja pol drugi milijon dolarjev letnih dohodkov; I. Astor, pri-prost kmetski fant, je zapustil 20 milijonov dolarjev; Kornel Van-derbilt je služil v mladosti na dad-ji in zapustil 1K) milijonov dolarjev i.t.d. Tudi v naši slovenski domovini bi se dalo našteti dosti mo, ki so po vztrajni delavnosti prišli do poštenega premoženja in blagostanja, akoravno so bili sinovi kmeta-oratarja, kakor pokor poje Ivan Koseski: Blaga polna trg in cesta, Barka plava v daljna mesta, Vel'ki kupec pošlje vse. Nam nanese mire, zlata, Njemu vsa odprta vrata, Zemlja skor* njegova je. Kupi polje, plavž, grajščine, D'narje meri na štrtine: Kdo je mar? Ta bogati korenine je slovenski oratar! Vsakdo ne more postati bogataš, in za večino bi tudi ne bilo dobro, a o tem naj bo prepričan vsakdo, da je delo v prvi vrtsi vir srere in zadovoljnosti, posebno, ako je opravljaš, kakor se spodobi kristjanu. V hišo, kjer vsi pridno delajo, vsak v svojem poklicu in delokrogu, ne bo prišlo bledega pomanjkanja. Bog bo dal vsakemu vsaj za vsakdanje potrebe, ker "delavec je vreden svojega plačila" — mir in sreča bosta t a ni prebivala. Lenuh pa izgubi še to, kar ima, kakor tako resno, pretresljivo poje naš Val. Vodnik: Lenega čaka Strgan rokav, PaKca beraška, Prazen bokav! HRANI,~ZBIRAJ, MNOŽI! "Kdor vam pravi, da morete obogateti na drug način kakor po delu in varčnosti, ne poslušajte ga: zapeljivec je!" Benjamin Franklin. Delo je prvi pogoj in podlaga sreče, drugi je, da to, kar pridelamo, prav obračamo, in v tem je bistvo varčnosti. Kakor delo, naj postane tudi ta lastnost človeku čednost. Dobro moramo torej poznati meje, v katerih naj človek zbira in hrani. Želja do bogastva vzbudi se v vsakem človeku. O-trok ne pozna še vrednosti denarja, a če ga mu .pokažeš, bo strastno segel po njem. "Denar je sveta vladar", pravi prisloviea. Z bogastvom je človeku odprta pot do Prijetnega življenja; vsak človek Ri želi bogastva ali vsaj blagostanja. Naše življenje pa ni omejeno na ta svet. Po življenju na ^amo tem svetu pričakujemo drugo življenje onkraj hladnega groba. A ravno za življenje onkraj groba more postati bogastvo zelo nevarno. Nemški pisatelj Alban Sto»z meni: "Če ima človek malo denarja, ima oblast nad denarjem, je gospodar denarja, ako ima pa veliko, postane denar človeka gospodar". Odtod prihaja, da so reveži dostikrat radodarnejši od bogatinov; denar okameni človeško srce in je naredi skopušno. Kristus pravi: "Bogatin pojde težko v nebeško kraljestvo", in sv. apostol: "Kateri hočejo obogateti padejo v zanjke hudega duha!' Ako torej opominjamo: "Hrani zbiraj ..." nikakor ne pravimo: Bodi skopuh, pridobi si bogastva na vsa knačin!" Ne, to ti more biti v duševni pogin. Zbiraj si pred vsem bogastva v lepih čednostih, ki blažijo človeško srce, in če lepo ravnaš s posvetnim premože njem in zasluškom, si boš v marsičem zboljšal svoje časno stanje. Prava varčnost in štedljivost je zlata, srednja pot med skopušt-vom in zapravljivostjo; to so njene meje, katerih ne sme nihče prekoračiti, ki upa od varčnosti pomoči. Skopuštvo tvojega življenja ne bo oblažilo, in če si še toliko pridobiš, postalo ti bo v dušno in telesno škodo; enako te bo pa uničila tudi zapravljivost, ker ta raz jeda vsakega blagostanja, ter naredi nesrečne posameznike, družine, občine in narode. Vsekako pa moramo reči, da večina ljudi ne zna hraniti. Varčnost je spretnost, kateri se mora človek še le priučiti, je čednost, katero si je treba pridobiti. Vsak naj bi poznal nje bistvo in pripomočke, kateri vedejo do nje; potem bo ravno ta lepa lastnost postala podlaga stalni sreči. Bodi po varčnosti svoje sreče kovač! Bog sam nam priporoča, naj hranimo in naj mislimo v dobrih dnevih na čas potrebe in pomanjkanja: "Spominjaj se uboštva ob času obilnosti in potreb siromaštva ob dnevu bogastva. Od jutra do večera se čas izpreminja, in vse to se naglo godi pred božjimi očmi. Modri človek je v vseh rečeh previden". Sir. 18,25—27.) Te lepe čednosti nam je posebno treba v naših dneh. Ker je zlasti v zadnjih desetletjih zelo trpelo versko življenje tudi tned našim narodom, izgubila se je žalibog tudi skrb za hude čase pri mnogih, izginila je čednost, varčnost in štedljivost. Lahkomiselnosti in hrepenenje samo po časnem, čutnem u-živanju ni pripuščala ljudem, da bi mislili na čas starosti, bolezni in reve. V marsičem so bili prejšni časi hujši od današnjih, ljudje so manj zaslužili ali pridelali in vkljub temu se je prihranilo mno-gokaj tudi v hišah, katerih ni obsevalo solnce posebnega blagostanja. Še sedaj se najdejo hlapci in dekleta, ki so pri 10 ali k večjemu 20 goldinarjih letne plače prihranili 200, 300 gld. ali še več. Od mlajših poslov se to le redkokrat ali sploh ne čuje. "Uživajmo življenje danes, ker negotov je jutrašnji dan", to je pri veliki večini današnjih ljudi največja modrost. sme prezreti resnice, da se morajo posamezniki tudi za zboljšanje pripraviti in se sami poboljšati. Naj bi se socijalnim demokratom tudi posrečilo, da dosežejo vse svoje težnje in zahteve, njim in človeški družbi bi prav nič ne bilo pomagano, le še hujši časi bi prišli, kakor se kaže povsod, kjer pridejo njih nazori na površje. Vzrok temu je, ker ti novotarji ni kakor nočejo pripoznati, da so sla bih razmer v marsičem krivi tud i ljudje sami vsled raskošnega brezverskega in brezvestnega živ ljenja, ker primanjkuje prave smisli za delavnost, varčnost, za dovoljnost in krščansko potrpež ljivost. Zato pravi znani narodni gospodar Viljem Juergenson: — "Vsi milijoni naših milijonarjev in milijarderjev z vsemi zakladi bogate Indije bi naši današnji družbi ne prinesli nobene stalne rešitve, ako se človeštvo prej ne izpreobrne po pokori in poboljša nju posameznih. Ako je treba, da se milijonarji zopet zavedajo svojih dolžnosti, morale in človeko ljubija, je še bolj treba, da se reveži zopet povrnejo k pridnemu delu, zadovoljnosti, zmernosti in varčnosti". Človek ni stroj ali mašina, in pošteno naj se plača njegovo delo; brez posebnih težav naj bi vsak mogel preživeti sebe in svo je. Tak red tirja krščanstvo. Ali ravno tako je pa tudi vsakega dolžnost, da si včasih kaj odreče, posebno v tem, kar ni v korist niti duši niti telesu, in da si vsak po stanu in zmožnosti nekaj prihrani. Taka varčnost bi bila podlaga zdravemu družbinskemu redu ift v marsikatero hišo in kočo, kjer danes vsled grešne zapravljivost i in razkošnosti vlada kletev in prepir, reva in stradanje, bi prišla sreča, zadovoljstvo in božji mir Jako lepo je naštel vrline i varčnosti nemški državni poslanec lli-tze v "Arbeiterwohl" 1. 1883. — Varčnost," — pravi, — "je podlaga gmotnemu .stanju; družini da trdno vero; sama je čednost in najboljša šola za čednost, zmaga črez lahkoinišljenost in strast; zvesto čuva hišo reveževo kakor bogatinovo; ob pravem času deli. Kjer se ona naseli, prebiva mir in veselje; tudi najubožnejši koči podeli nekako blagost in zado-voljnost". uiiiiiiiiiiiiitfVHriiiiiiiifiiaiiaiffiiiMiasiiiiiiiiitifliiiiitiiifiiitiiiiiiiiiviiiiiitiifiiiiiifiiaiit (fw»kt ziftbm nzprira.) § Kako sem izgubil hišo in polje? Nič težko, teklo je kakor olje; Nič nisem se trudil in potil, Še dobre volje sem zraven bil. Kako? Po noči smo popivali ln pridno pisane liste metali; Smo pili in kleli do belega dne, Enako kakor zdaj — vi možje. Jos. Stritar. Nasledek take čudne modrosti je le predobro znan: "Komu je gorje? Čegavemu očetu je gorje? Kdo ima prepir? Kdo jame? Kdo rane brez vzroka? Komu oteče jo oči? Ali ne tistim, ki se mude pri vinu in si prizadevajo, da izpivajo kozarce?" , vprašuje modrijan (Preg. 23, 19), in dostavimo: Ali ni gorje dandanes tistim, ki v dobrih časih zapravijo vse in ne hranijo za čas bolezni in starosti, ki nfe poznajo varčnosti? V svojem tretjem govoru v "Čitalnic!" svari Slomšek pred "zapravljivostjo, ki presega gostoljubnost". Dalje pravi: "Eno četrt leta se gostijo, tri pa stradajo, kar je žalost! Ali ni povsed taka, po širokem spa-ka? Kaj iz tega izvira?" Kdor dela dandanes za zboljšanje družabnih razmer, pred ne a) Čemu hraniti? Vse doseže, kar mu drago, Bodi slava, bodi blago, Vse doseže sosed moj. Dlan doma mu ne odreče, Ure na tuje, dobro steče, Njemu zlata kaplja znoj. Iv. Koseski. Za nobeno reč se ne moremo o-greti, ako je ne poznamo. Človek potrebuje povsod gonilne moči in navdušenja. Ali le vrlina, vrednost kake reči ga more navdati z navdušenjem, da se poteguje zanjo. Tudi varčnost ne moremo boljše priporočati, kot da naštejemo vsaj nekoliko onih vrlina, ki izhajajo iz nje za vsakdanje človeško življenje. Njih dober in blagodejen vpliv na naše razmere, na naše življenje naj bi navdušil vsakega, da si prisvoji po svojem stanu in zmožnosti lepo, krščansko čednost varčnosti in štedljivosti. Človek ne živi sam zase, on je ud človeške družbe.Mislit torej ne sme zgolj le nase, temveč tudi na bližnjega in na njegove potrebe, zlasti na one, ki so ž njim v najožji zvezi, na stariše, ženo, otroke, družino. Od tega, kar pridela, mora pokriti vse stroške. Kdor si je svest, teh dolžnosti, se bo prizadeval z naporom si služiti za-se in za svoje vsakdanjega kruha, ob e-nem pa skrbel tudi za prihodnost in to ravno po zadovoljnosti in štedljivosti. Biti s pridelkom ali zaslužkom zadovoljen in po zmožnosti od tega si nekaj prihraniti tudi za prihodnje čase, je za kristjana sveta dolžnost. Hrani torej, da izpolniš Kristusovo zapoved (Jan. 6, 12; Luk. 9, 17) in posnemaš njegov vzgled. (Mat. 14, 18.) Apostol narodov, sv. Pavel, pravi: "Velik dobiček jo pobož-nost z zadovoljnostjo (I. Tim. 6, 6) in v pismu do Timoteja izjavlja, da kdor ne skrbi za svoje in svojo družino, ni vreden biti ud sv. cerkve, "je vero zatajil in je hujši od nevernika." (I: Tim. 5, 8.) (Dalje prihodnjič.) torej vidimo, da im^jo stvari stalne lastnosti, in da 30 urejerte 5 m m ■ " l» SPIgAL DR. G. P. 5 p0 teh stalnih lastnostih, • tem iTaaraaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaanaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaBBaaBBBaaaBaaaaiBiaBaaiBaaaaaiBiiaiif? ile žo ^ spomav»m6 modrost u- . ... y . . metnika, ki mfu ni treba vedno z menjeno izključno lepoti, zlasti novfcli sHami poŽravljati svoje-nuera, matematična natančnost ga umotvora J itd Ali ne bi čebela še lažje ob-1 Tudi brez' kozmologičnega do-stala, ako'bi smela nalurati med, kaza moraift6 ugovor imcnovlti kjer go dobi? Ali ne bi cvetlica Lboten. Poskusimo njegovo logi-se lažje poklicala žuželko z enot- ko. ' no kričavo barvo, ako bi ji ne I Ako rfajdefn uro> pri kateri na branil zakon vlepote? |svoie ^ ni8em videl> da jo je de_ Drugič. Nic ne razlozi, kdorjiai nrar> lahko dokažem z logi_ sranotreno napravo tolmači: "vse ko Wbožnika, da je ni delal u-drugo je moralo poginiti, kar ni m^rn (Nadaljevanje.) Kdor torej hoče, da ga štejemo za duševno zdravega, ne sme sve ta pripisovati besedi, katera mu pomeni "nič vzroka". Ako pa reče, da je svet naredil "neznan vzrok", je s tem že priznal, da le bogotajstvo brezumno. Zakaj prav tako gotovo, kakor mora iz učinka sklepati na vzrok, mora iz kakovosti učinka sklepati na kakovost vzroka. Mora torej sklepati iz umnega dela na umno bitje. Naj bo to bitje še tako neznano v drugih ozirih, v onem oziru ni neznano, v katerem ga slika u-činek: umno je. Ubožec bogota-jec iz razbitega lonca brez strahu sklepa,' da je gotovo od umnega bitja, iz veličastne stavbe svetov-ja pa ne sklepa. Kolika nespa-met! Nič bolj domisljv ni drugi navadni ugovor: "Svet se je počasi razvijal, zato ni treba, da bi ga bil uredil kak um. Kaj pomeni Ali ne pomeni stal? In ker je nastal, mora ime- . .......I ti svoj vzrok. Le v glavi nevedne-1n0m ^Ujoni » bih ga človeka, ki vidi razvoj rastlin JCmi bltlJ na zeniljl P° racunlh " smotreno." Kaj bi rekli človeku, ki bi? početek trdno zidanega gradu razlagal: "Slučajno se ;:e naredilo nešteto gradov, drugi so se podrli, ta, ki je sestavljen za obstanek prikladno, je obstal?" Tega ni trega praviti, da je moralo poginiti, kar ni prikladno. Vprašamo, odkod je to, kar je umno sestavljeno! Čebela z računom in natančnim kotom 10 stop. 28, rilčkar z višjo geometrijo, rastlina s stavbnimi talentom, nase oko, ustrojeno in delujoče po zakonih optike, uho po zakonih i "se je razvijal"?iaklls,ik0: ™ nešteti telesni 1 leni, da jo ml na--;'1 Ustr"^,1'1 »,0 *mishl H* ■ nooloi • i benom pod strogo mero 111 zi ko- Amerikanee pravi, da denar govori (Money talks). Marsikdo pa, ki ima dovolj denarja najraje molči. ne iz semena, razvoj tiče iz jajca, pa ne pomisli, da so za vsako spremembo vselej tudi delujoči vzroki, je morda mogoče udu-šiti vprašanje po izvoru reda s prazno besedo "razvijal" se je." Ako je red počasi nastajal, zahteva prav tako svoj vzrok, kakor bi bil hipoma nastal. Jeli kdo t rasno pesem hipoma vrže na papir, ali jo da počasi pisati po drugi roki, je za vprašanje po vzroku prav enaka: um jo je zamislil. Kaj je lažje mogoče, da bi mi-ijoni slepih" vzrokov, ki bi premetavali črke naše abecede, srečno razvili Gregorčičeve poezije v sto milijonih let, ali da bi kar naenkrat črke tako srečno vkup )adle, da bi se brale njegove pesmi? Oboje je enako nemogoče. Zakaj če bi kdaj slepi poskusi tudi tudi sestavili kako slovensko besedo in jo morda celo srečno že pristavili k drugi besedi v stavek, se zato ne bi začele "razvijati" poezije, temveč bi vzroki brez uma one srečne lučaje "spet razdrli. __ Prav tako je s svetom. Ako bi se v teku milijonov let tudi res kedaj srečali atomi u-godno za kako malenkost, se ta spet izgubi, ako umno bitje ne vodi razvijanja; za srečnim korakom napredka nastopi neskonč-nokrat rajši korak nazaj. "Priroda je imela od večnosti čas poskušati", se glasi tretji, precej pogosten, pa makrmiseln ugovor. Ako bi namreč ne bilo izvunsvetnega bitja, ki s prosto oljo more poseči v prirodo, potem bi imela priroda samo eno določeno razvijanje, ne pa po-skusanja. Sedanji red bi bil le neogibna posledica ene same kom-rinaeije svetovnih atomov. Tak združek raztresenih atomov, ki bi po železnih zakonih moral raz-iti sedanj-o krasoto in vse misli sedanjega stvarstva, bi bil sam ečji umotvor, kakor je vse to. tar se je razvilo. Imeli bi torej še ečji umotvor brez uma ! In kd »? reče, da je razvijanje večno, ] i dene eni nezmisli samo še n<»\»>.1 Večno razvijalnje mora Is >m\ < imieti vzrok: je pn mislecu jasno, da svet ni večen. Svoj čas se je ciarvmiieni 1/. rabljal proti teleologičnemu do kazu. "Kar je bilo za obstanek prikladno, je obstalo, kar je bih nesmotreno, je moralo pogrniti." S to modrostjo so se skrivali pred smotrenostjo v naravi. Darvinizem — ne zamenjati ga z descendenco — je znak duševne bolezni preteklega stoletja, v katerem se je s slastjo sprejemalo, kar je bilo videti prikladno za boj proti Cerkvi. A pojmi so se zjasnili, da je Boga treba, tudi ee bi se vse priznalo darvinistom. Preudari prvič. Le del smbtre-nih naprav je tak, da je smotre-nost obenem pogoj za obstanek,' večina naprav pa ni odvisna od smotrenosti. Zrak bi obstal, če bi bil tudi smrtnoroosen; eter bi obstal, če tudi bi ne bil elastičen; voda bi lahko obstala na zemlji, če bi je bilo tudi preveč ali pre1-malo za človeka; prst ne bi zato izginila, če bi za rastlinstvo ne bila ugodna; solnce ne bi zato bolj grelo, ako bi bila zemlja bolj daleč itd. Zlasti vse, kar je na- kemije, fizike, astronorfrije, — tc je, vprašanje, ne pa, zakaj je moralo kaj poginiti! iK temu je moral ubožec di*vi-nist verovati, da so organi precej postali dedni, če so bili primerni ; rilčkar je enkrat po slepi sreči urezal pero ,po računu primerno, in njegovi otroci so brž za njim podedovali to kot trajno zmožnost. Čebela je enkrat slučajno naredila »esterostenski lonček z dnom na sekunde natančno, in to se je moralo podedovati 11a njen zarod, — ki ga nima! Treznejši darvinci ki so samostojno mislili, zato tudi 11L30 izrabljali svojih nazorov proti Bogu, temveč so branili svoje nazi-ranje le s pogojem, da je vseob-sežni neskončno modri um v začetku vse uravnal tako, da se je svet razvil po zakonih. (Darwin sam je pisal 1. 187<3: R&ei hočem le, da se mi zdi nezmožnost, predstavljati si, da je ta veličastni in čudoviti vsemir z nami zavednimi bitji vred nastal samo po naključju, glavni dokaz za bivanje božje. In 1. 1879: Nikoli nisem bil ateist v tem pomenu, da bi bil tajil bivanje božje. Citht iz Phil. Jahrb. VII.) "Narava ima take lastnosti, da se je svet moral razviti urejen; zato ni potrel>en izvunsveten um.' Ta ugovor je slišati v raznih oblikah. Zares poučen in značilen za ubožnost brezbožnega nazira-nja. Ali ni ravno to. kar mora po resnici hrepeneči dufh vprašati: odkod ima narava take lastnosti? odkod te sile? odkod ravno ti zakoni ? Kozmologični dokaz kaže z zanesljivostjo aksiomovr, da ima v>u priroda, ki je spremenljiva in o-mejena, izvunsveten vzrok. Da so stvari, in seveda tudi njihove lastnosti, od nadsvetnega litja, torej vemo že od tam; tukaj v te-leologičnem dokazu smo pn vide-H, da mora nadsvetni vzrok biti u-":cn, ker je umno njegovo delo. rar. Kajti ničesar ne najdem na Uri in ne v uri, kar ni lastnost Jnjenih delov; zobje se skladno prijenifljejo, ker so ravno taka kolesca; kazalo se vrti, ker ne more drugače; saj je lastnost u-teži, da vleče, lastnost vrvi, da drži, lastnost vretena, da se zavrti, ee kaka sila nagiblje: zares v uri ne najdem mesta, kamor bi dejal urarja! Kaj pa naj um u-rarjev stori, ko vse izvršujejo delci ure? Prav take besede postavljajo proti teleologičnemu dokazu nekateri brezbožniki: "Kaj je treba Boga, ko pa narava s svojimi silami sama deluje?" Odgovor. Uro je naredil urar, umno bitje, ki ni v uri; drugače urini deli ne bi imeli prikladnih la3tuo-sti. Svet je uredil uzvunsvetni um; drugače deli sveta nr bi i-meli prikladnih lastnosti. Komur manjka ostrine umske in se more jasno spoznati, da omejene lastnosti ne morejo biti same iz sebe, naj se oklene vsaj vsaj naravoslovnih ved, ki so prisiljene priznati, da je zemija zares bila nekdaj neurejer.a snov, brez človeka, brez živali, brez kali rastlinske, brez rodne grude: ni bilo torej lastnosti, ki sedaj bivajo. Ker proti sklepanju iz reda in smotrenosti bogotajec nima nikjer pametnega razloga, hočejo nekateri utajiti celo dejstvo, da biva red. Ne morejo sicer zanikati dejstev, katerih so polne Knjige naravoslovcev, in sicer vernih prav tako kakor brezvernih, toda oči obračajo od reda proč in slikajo rajši, da je priroda oolna nereda in nesmotrenih naprav. (Konec prihodnjič.) JAVNI LJUDSKI SHOD se bo vršil v Clevelandu, O. v nedeljo, dne 11. novembra 1917 ob pol drugi uri (1:30. P. M.) popoldne v John GrdinOvi dvorani. Na dnevnem redu so predavanja štirih domačih govornikov: 1. Delo za Z edin j eno Slovenijo— gOvori g. A. Grdina. 2. Kje stojimo? — govori g. L. I. Pire. 3. Misli ameriškega Slovenca o Jugoslaviji — govori g. P. Schneller. 4. Slovenci ob dvanajsti uri — govori g. Ivan Zorman. Posebno so vabljeni odborniki in odbornice vseli slovenskih društev v Clevelandu, Collinwoodu, Newburghu, Barbertonu in Lor-rainu, da se vdeležijo tega važnega zborovanja. Naj bi prišli na ta shod vsi Slovenci in Slovenke brez obzira na njih prepričanje. Pripravljalni odbor. VABILO -dramatični predstavi- Mlinar in njegova hči" "Žaloitfra v petih dejanjih" katero uprizori Slovenski dramatični klub "Danica" CHICAGO. ILL. v nedeljo, dne 11. novembra t 1. V PULASKI DVORANI 1715 South Ashland Ave., blizu 18. ceste Pričetek ob 2. uri popoldne VSTOPNINA ZA nprrdnfe sedeže 5©e sedeti zadel ln na galertH Me Rojake uljudno vabimo, da se te krasne gledal, predstave udeleže, ker to bo prva predstava v letošnji zimski sezoni v našem mestu. To je tudi prva uprizoritev, ali predstava še le nedavno novo ustanovljenega našega dramatičnega kluba "Danica". Ta klub se je ustanovil za povzdigo slovenske dramatike in bo vedno vsem cenj. društvom na razpolago. Uloge za to igro so v najboljših rokah. Preskrbeli smo tudi izredno lepo. ter umestno scenerijo (kulise) za prvo uprizoritev te krasne žaloigre na chi-kaškem' slovenskem odru. Po igri bo prosta zabava in ples. Na svidenje torej dne 11. novembra! Z velespoštovanjem ODBOR. 0202020153235348535353535353535353234848535348485323484848535353 GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriških. Združenih državah Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place Telefon: Canal 2487. Chicago, 111. Naročnina: .......|0.60 ...... 1.00 Za inozemstvo........ •. .-. V '"!!.... ..A. 1.50 OFFICIAL ORGAN . \ of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN .CATHOLIC UNION of the . f ■ 8 UNITED STATES OF AMERICA issued every .Wednesday. « '------ Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Onion of the United States of America. 1951 West* 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription rate: .....$o.eo t or Mertiuers, per year For Foreien Countries . 4S&.31 Ol»Agn/)| K. 8. K. JBDNOTH.— 7. NOVEMBRA 1917. Varčnost pri gospodinjstvu. načine. Nemogoče je pa zmanjšati in omejiti porcije hrane onim, ki se bojujejo za nas v sedanji vojni. Ta vojna pomeni, da se bo za-Minuli teden smo dobili od dr- gotovilo in uvedlo splošno sve-žavnega živilskega administrator- tovno demokracijo. Vsaka zasta -ja v Washingtonu, D. €., 6 strani va, ki vihra danes napram ali pro-obsegujočo brošurico z raznimi j ti centralnim zaveznikom, je na-navodili za vsakdanje prehrane- domestna ameriška zastava. Vsak vanje v sedanjih časih draginje; j mož, ki se bori v vrstah zavezm -ta navodila so v prvi vrsti rame- kov vsaka žena in otrok v Evro-njena za inozemske liste, ki izha-1 P*. .kl vzdržuje te vrle može, se jajo v Združenih državah, da bi svojim čitateljicam (gospodinjam) priporočali varčnost in previdnost v kuhinji. Poziv urednikom, označen na bori neposredno tudi za nas Cenjene slovenske matere i.i gospodinje! Pomislite dandanes veliko razliko med evropejskimi materami in gospodinjami, katere prvi strani tega buletina se sla- se že četrto leto mučijo same du-i >!edeče: nia na polju za svoj obstanek, "Patrijotizem ni stvar, katero j obstanek svojih družin in tudi za naj bi se v prvi vrsti od hiše do ^obstanek svoje očetnjave. Koliko hiie razglaševalo s klici: Jaz sem-*gorja morajo prestati vsled voj-domoljub (patrijot). — Vojne se nih razmer, ni mogoče nam opi -nikakor ne more priboriti z mil«- ati. Tudi Vam icer tukaj e ne joni in milijoni državljanov, ki se; godi predobro, ker tudi pri nas so kažejo samo navidezno, da so pa- se skoro vsa živila podražila; a trijotični. Patrijotizem pomenja fmisliti je pa, da se je splošen za - pred vsem dejansko delovanje, ki zaliteva tudi gotovo žrtvovanje. služek v Združenih državah precej povišal. Kot domoljubne aru Tako žrtev lahko doprinese do- ,riš-kc Slovenke skušajte se drža'i vini na oltar — mati, ki je poslal i! sledečih navodil, katere vam pri-svojega sina v vojno, da se bon poroča* sama ameriška vlada: zanjo in za nas> tako požrtvoval- 1) Hranite in varčnjte v kuno delo pa lahko izvrši tudi vsak hinji s pšenično moko. Če mogoče,-posameznik že na ta ali drug na- priredite sleherni dan vsaj eno ta-čin — če si je svest načela in na- ko jed, da ne boste jemale za to liioiiii zmage sedanje vojne. pšenične moke. Rabite namesto Mi snra mišljenja, da* ne- bodo j nje koruzno moko; skuhajte raje imeli uredniki tujezemskih. listov kaj drugega, kakor: riž, "oat-toliko udobnosti pri priobčeva - j meal", fižol, grah, krompir in liju člankov in nasvetov državne administracije za živila — kakor domači angleški listi. Razni inozemski listi so priobčili doslej v celoti že dosti naših člankov in navodil; a vseeno smo bili napro-šeni, da naj jim preskrbimo in odpošljemo stvari, sestavljene v njih raznih jezikih, — kar pa nam nikakor ni mogoče ustreči. Vsled tega se obračamo na patrijotizem inozem.-.kega ameriškega časopisja, da naj temu posveča svoje delo in čas ter da naj pricb-čuje od časa do časa, kolikor m goče naših člankov. Prepričani smo, da je za vas to res težavno delo v sedanjih ča>ih; a pomislile, da je to delo nujna potreba. Pokažite torej svoj patrijotizem." Sto milijonov ameriškega ljudstva se bo v kratkem združilo skupaj pod zastavo -živilske administracije. Ta zastava nosi nv pis: Ilrana bo pripomogla do vojne zmage! Tega gesla se s previdnim varčevanjem hrane držimo vsi. Pomnite, da se vsak vojak v Franciji bojuje za nas. Mi moramo torej gledati olajšali bomo gorje francoskih žena, ki se v tem pogledu tako borijo kakor mi. Sodi se, da bo padla zmaga na o no stran, kjer bo večja zaloga živil (hrane). Vsled tega moramo skrbeti za zadostna živila naškr zaveznikom. Bodimo patrijotični. Pomagajte na ta način do zmafce. Vcičina ameriškega ljudstva je poznata, da živi skromno in krb-no, kakor kak drug veliki narod na svetu. Toda to ljudstvo ne porabi več kolikor je potreba za o -hranitev svoje fizične moči. Vsled tega prosimo in kličemo še i:i kim, ki živijo morda bolj udobno, da naj si svoje življenje sedaj u-rede na bolj skromni način in da naj skušajo porabiti manj živi:, kot običajno. Vporaba nadome -stil za gotove vrste živil ni tako težavna; pred vsem pa kličemo ameriškemu Ijucjtvu. da ne bo dite potratni pri tem. Bodite varčni z živili, ker na ta način tw!i izkazujete svoje domoljubje. Vsaka unča potratnosti pripomaga 1 lakoti. Naši zavezniki so že omejil* prehran je vaujc na najbolj strode druge vrste sočivja. 2) Ne tratite preveč s sladkorjem, kajti sladkorja sedaj primanjkuje po celem svetu. Rabite ga samo za neobhodno potrebnr jedi in potrebe. 3) Bodite varčne s surovim maslom (putrom). Dobi se v prodajalnah raznovrstna nadomestila za surovo maslo, narejena iz rastlin ali sočivja. 4) Varčnjte z mastjo! Rastlinska mast iu olje so ravno t?.ko užitna kot prava mast in te.vrste olja ali mast so tudi eeneji. 5) Omejite uživanje mesnih jedi. Namesto dragega mesa rabite rajše ribe, kuretino, jajca iu druge poljske pridelke, ki so tudi zelo redilna. Teh se ne more v velikih množinah pošiljati v Evropo. 6) Pred vsem bodite vedno v kuhinji varčne* ali ekonomične. Ne meta j te ostankov jedi v smeti ali pomije. Ako kaj od jedi ostane »porabite stvar če mogoče kot za solato, ukuhe in drugo. Ne re -žite kruha predno ga prinesete na mizo; ne režite prevelikih kosov, bodisi že pri tem ali onem, kar pride na mizo. Vpoštevajte, da stane vsak košček denar, da mora vsak košček doseči svoj namen ali vporabo. Domoljubno delo velike katoliške podporne organizacije. Znano je, da je v Združenih državah največja katoliška podi or-na organizacija Red Kolumbovih vitezov (Knights of Columbus), ki šteje 1786 podrejenih društev s približno 400,000 člani. Nedavno je glavni odbor tega reda sprejel resolucijo za agitacijo ogromnega domoljubnega dela, katerega hočejo Kolumbovi vitezi pokazati v sedanjem času na ta način, da bodo zbrali skupaj tri milijone dolarjev ($3,000,000) za patrijotičoln ali vojni sklad. Vsak član je prisiljen prispevati v ta sklad dva dolarja; ostanek se bo pa nabralo med bogatimi člani tega reda in med njihovimi prijatelji. fGttavni namen tega velikanskega sklada je, da ae bo skn&alo ž njim vzdrževati 400,000 katoličanov vojakov in mornarjev čiste na duši in telesu; da bodo ostali tudi v vojni zvesti veri svojih o-četov. To se bo skušalo doseči na način, da se bo pridelilo zadostno število katoliških duhovnikov o -nim vojaškim oddelkom, za katere vlada se ni dobila vojaških ko-planov. S tem denarjem se bo postavilo tudi po raznih vojaških tabori -ščih poslopja z dvoranami za razvedrila vojakov ne glede na njih veroizpovedanje. Ustanovilo se bo potrebne informacijske oddelke, da bo mo -goče pisati vojakom na fronto in naobratno, da se bo na ta način zvedelo, kako se jim godi in lahko kako malenkost poslalo. Vlada je dosedaj že določila 181 katoliških vojaških kaplanov za ameriško vojaštvo; Red Ko -lumbovih vitezov pa namerava iz svojih sredstev pomnožiti to šte -vilo še za 200 vojaških kaplanov. •V vsakem, izmed 16. Narodnih vojaških taborišč, bode red Ko -lumbovih vitezov postavil (troje, poslopij za razvedrila vojakov; za to je določeno za vsako tabo -rišče $14,000. Poleg tega se bo v vsakem teh taborišč zgradilo še eno večje poslopje za $6,000. Po drugih krajih, kjer je nastanjeno ameriško vojaštvo, se bo postavilo okrog 30 nadaljnih poslopij za zabavo. V vsakem teh poslopij bo po -stavljen oltar, spovednica, oder, knjižnica, priprave za nedolžne igre, fonograf in druge potrebščine za razvedrilo. . Vsak katoliški vojak bo dobil zastonj ~rimerno molitveno knjižico, rožni venec in druge male potrebščine. Oltarje po teh dvoranah se bo oskrbelo s potrebno opravo, kakor: prti, svečniki, križi, kclHiom i. t. d. x Započelo se bo med duhovnimi člani tega reda akcijo, da bi se prostovoljno prijavili za vojaško službovanje. Plačo jim bo dajal Red Kolumbovih vitezov. Omislilo se bo posebne vrste kapelične vozove (avtomobile) za inozemsko službo, katere bodo rabili vojaški kaplani. To velikansko delovanje reda Kolumbovih vitezov, je sam vojni department odobril ter priznal kot nekako uradno agencijo za vse katoliško ali versko delovanje med ameriškim vojaštvom v sedanji vojni; znana družba Y. M. C. A. je bila pa od vojnega depart-menta določena za protestantsko vojaštvo. S ponosom lahko trdimo, da se je odzvala klicu domovine prete -žna večina vseh vojakov in sicer katoličanov. 400,000 mož in fantov — to že nekaj šteje. Poleg tega pa skuša Red Kolumbovih vi -tezov še na drug način pokazati javnosti svoje načelo in to je, da gojijo ameriški katoličani ljubezen do Boga in do svoje domo -vine. Posneto po "The Columbiad." osorni, brezobzirni, nagli, a takoj zopet dobri; kogar užalijo, ga lahko prosijo odpuščanja; potrebni so stroge odgoje, sicer se izgube. — V juliju: nestalni: lahkoverni in nemirni; ne vzdrže nikjer dolgo, se radi selijo ter niso posebno priljubljeni. Za denar i-majo veliko ljubezen, zato je med njimi več igračev in radi — po-žro besedo. — V avgustu: mili, vljudni, radodarni impulzivni, preveč odkritosrčni, zato se večkrat zamerijo. V starosti so kritični zabavljači. — V, septembru: dobri gledališki in literarni kritiki, imajo izboren spomin, dobrega srca in so navadno srečni. — V oktobru: brez smisla za denar, dobri pravniki, sodniki in profesorji, za vsako malenkost razburjeni, zato so za zakonsko življenje* malo sposobni. — V novembru: se po 20. letu docela iz-premene. Dobri, mili in vljudni ljudje, rojeni v novembru, postanejo po 20. letu večkrat zlobni, odurni in grobi. Imajo srečo v ljubezni. V slučaju nesreče ostanejo hladni in mirni; ne razburijo se 1 izlahka. Tega meseca se je narodi-ilo več izbornih zdravnikov. — V decembru: neutrudni delavci, nikdar se ne naveličajo dela; imajo železne nerve, napoleonske talente, so podjetni, v svojem poklicu večkrat nezadovoljni in ga radi menjajo. Prijateljev nimajo mnogo. menja slučaje, kako je 'Mlakaon zdravil rane; izvlekel je z veliko spretnostjo puščico, ki je pbtiča-la v mesu, rano pa pokril s posebnimi soki razKih rastlin. Vidi se, da je dr. Makaon dobro zdravil. Homer namreč pravi: "Zdravnik je vreden za več drugih ljudi, ker zna izvleči puščice m zliti dobre odpomočke na rane." Ko je Me-nelaj bil ranjen, mu je Makaon odvzel orožje in mu izvlekel kopje iz krvave rane. Agamemnon je bil rekel Menelaju: "Zdravnik bo zdravil tvojo rano in bo položil nanjo blagodejna sredstva, ki lajšajo grozne bolečine." Zelo lep dokaz predzgodovinske kirurguje nam nudi neko okostje iz neolitične dobe; študirala sta ga Bartois in Broca. Vidi se, kako je bil zlomljen spodnji del noge; stvar je samaobsebi zelo komplicirana, a tako dobro ozdrav- ljena in s tako dobro koščeno brazgotino, da bi bft vsak moderni kirurg ponosen na tako operacijo. T neki pompejanski ulici so odkrili hišo, ki jo nekteri imenujejo: Hiša kirurga, drugi pa: o-la kirurgije. V največji sobi "o-peracijski dvorani", so dobili štirideset operacijskih inštrumentov. Drugo kirurgijsko orodje so našli na drugih krajih, tako da so dobili s$mo v Pompejih kakih dvesto kirurgijskih pripomočkov. Najlepše in najpopolnejše orodje, "speculum" imenovano, so izgre-bli 1. 1818. Izumitelj je moral biti velik praktik in pravi ženij. Mejna črta med smehljajem in solzami je zelo ozka in majhna. • • • Lahko je dekletu norčevati se s fantom s katerem misli, da se tudi fant ž njo norčuje. KITAJSKO PREROKOVANJE O MIRU. MESEC ROJSTVA IN ČLOVE-ŠKA USODA. _ Angleški vedeževalec Chiero trdi: Meseca januarja se rede duhoviti otroci, ki naj bi si volili zlasti politične in javne poklice; o ljubezni, dolžnostih in socijalnih potrebah imajo svoje posebno strogo naziranje, ki jih spravlja v spore z drugimi ljudmi. To so ljudje gorkega srca, pravicoljub ni, dobroti ji vi in za vse nesrečnike odprtih rok. — Meseca febru arja se narode večinoma Ijitdjc tr govskih in finančnih talentov, ki pa jih uporabljajo le na korist drugim. — Meseca marca se rode večkrat melanholiki in nezaupni-ki, ti težko žive in se vedno boje za bodočnost; marčni ljudje so večkrat literatje, dramatiki, kiparji in glasbeniki, ki so bili slavni, a malokdaj srečni. — Meseca aprila rojeni imajo cesto železno voljo in neomajno* vztrajnost; znajo odrivati druge, da pridejo sami do cilja, dobri organizatorji, ved je velikih podjetij in poveljniki. V zakonu nimajo sreče in prave ljubezni ne najdejo lahko. Prijatelje imajo le med tovariši. — V maju se rode ljudje mehkega, brezenergičnega značaja; ljudje fantastno zaljubljeni, ki se radi žrtvujejo za ljubljene osebe. Mladi naj se ne ženijo in ne može! — V juniju se rode ljudj« burni, Liang Cičjan, ki je imel v revoluciji 1. 1912, velik vpliv, je objavil 1. 1915 v pekingskeni časopisu "Kingpai" (Glavno mesto) sledeče poetično prorokovanje o miru: Pregovor pravi: Nerazumljive nebeške sile hočejo, da bi vsakih deset let nastale majhnp in vsakih sto let velike izpremeu-! be. Tudi zdaj, ko naznanjajo zvo-! novi poslednjo uro leta 1914, je napolnjeno ozračje z vojnim kri-kom. Polovica sveta, najkrasnej-ša in najbogatejša, je izpremenje-na v ogromno bojišče in reke, pordcčelc od krvi, plovejo k svojemu cilju. Groznejšega in nesre-enejšega leta nego je leto 1914 še ni bilo. Poglejmo za sto let v preteklost: L. 1814, so korakali vsi zavezniki po porazu francoske vojske v Moskvi proti Parizu ter ga zavzeli. Tega leta se je moral Napoleon odpovedati prestolu. Poglejmo nazaj za dvesto let. L. 1714, je divjala na severu evropska vojna, v kateri sta se Rusija in Švedska borili za nadvlado. Narodi, ki .so se udeležili te vojne, so bili Rusi. Švedi, Danci, Finci in Turki. Na jugu je divjala druga vojna, v kateri so velevU-sti Francija in Anglija odločevale o prestolonasledstvu v Španiji. V tem letu sta bili sklenjeni pogodbi badenska in rastattska. Rezultat je bil: okrepitev Rusije in Prusije, razentega se je tedaj začel boj med Rusijo in Turčijo. Pred sto leti so bile urejene meje Evrope tako, kakor so danes. Ali je mogoče razumeti naravne zakone? Opazuj mo^ zdaj stvari s kitajskega stališča. Leto 1914. je bilo leto Čiabiana nebeškega in Tsingtau je bil zapleten v vojno. Deset let pred tem je bila ruskr.-japonska vojna. Še deset let pred tem, 1. 1894, se je bojevala Iv t; .j-ska z .Japonsko za Korejo, 1. 188 i. Francija in Kitajska za Anna m. Vsakih deset let se je nekaj 'pri-godilo vsled pravilnosti gibanja solnca in meseca, ki se ne izpre-minja. Ko je bilo 1. 1914 končano, nisem vedel, ali naj se radujem ali plakam. Kakor vsako leto, sV-di konec enega začetka drugemu. Pred sto leti 1815, je bil dunajski kongres, pred desetimi leti, 1895, je prišlo do portsmouthske mirovne pogodbe, pred dvajsetimi leti do shimonosekijske pogodbo. Ali se nam ne zdi, da so vsa leta, ki se končujejo s 4. leta vojne in ona, ki se končujejo s 5, leta miru? Predno bo to leto končano, zagledamo gotovo, mavrico miru žariti nad zemljo?? Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote. VAŽNO ZA DR. TAJNIKE IN TAJNICE. Ko dopolne član otroškega oddelka šestnajsto leto svoje starosti, zamore prestopiti med aktivne člane (ice) Jednote.. V takih slučajih sc mora prosilec (ilka) podvreči zdravniški preiskavi kakor vsak drugi kandidat (in j a). Na vrhu na zdravniški list naj dr. tajnik(ica) označi: Prestopi iz otroškega oddelka. Zdravniškemu listu je treba pri-dejati vplačilno knjižico otroka. Takoj pri prestopu mora vsak tak član plačati vse asesmente in prispevke kakor navadno novo pristopili član ali članica. Z drugo besedo rečeno, tajnik(ica) društva kolekta takoj pri sprejemu ali prestopu od takega člana (ice) mesečni asesment, pristopnino, prispevek za rez. sklad in prispevek za vrh. zdravnika. Odšteje pa naj se mesečni prispevek 15c na otroškem asesmentu, z označbo zakaj se je omenjeni znesek odštel. Ko dospe zdravniško preiskovalni list takega člana ali članice v glavni urad, nakaže se svoto $2.75 starišem ali oskrbniku takega prest op lega člana(ice>. Omenjeni znesek $2.75, se izplača iz otroškega sklada v poravnavo stroškov za pristop v Jednoto. Zelo pogostokrat se povprašuje in prosi pojasnila kako je treba ravnati s člani (icami) otroškega oddelka, ki dopolnijo določeno starost in želijo prestopiti med člane(ice) Jednote; radi tega sem pred-| stoječe pojasnilo navedel, da bode dr. tajnikom(icam) znano, kako se imajo v takih slučajih ravnati. Priporočam, da si tajniki (ice) to navodilo izrežejo iz Glasila in prilepijo v pobiralno knjigo otroških prispevkov, tako, da bodo imeli potrebno navodilo vedno pri rokah in jim ne bode treba pisati za pojasnila. S tem se bode vsem precej dela in časa prihranilo. Z bratskim pozdravom sem udani Vam JOS. ZALAR, gl. tajnik. Joliet, 111. 2. nov. 1917. Prvi vojaški zdravniki. Rimski univerzitetni profesor Giovanni Franceschini pripoveduje v reviji "Mi in Svet" o prvih vojaških zdravnikih. Pravi, da sta bila prva dva Makaon in Poda-lidij, vkolikor pride namreč vpo-štev tradicija in zgodovina. Borila sta se pred Trojo z drugimi Grki vred, obenem pa izvrševala svoje zdravniško delo. Makaon je bil predvsem kirurg, Podžilirij pa bolj za notranje bolezni. Hiada o- PRISTOPILI ČLANI. K dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111. Cert. štev. 22493 Terlep Josip roj. 1901 R. l(i $1000. Sprejet 7. oktobra 1917. Društvo šteje 419 članov (ic). K dr. sv. Petra, štev. 30 v Calumet, Mich. Cert. štev. 22494 — Vidoš Ivan roj. 1901 II. Ki $1000. Spr. 14. okt. 1917. Dr. šteje 299 članov {ie). K dr. Mar. Device, štev. 33 v Pittsburg, Pa. Cert. štev. 22495 — Veselic Nikolaj, rej. 19<>l R. Ki, $1000. Cert. štev. 22496 — Cvibov-šck Jurij, roj. 1901. K. 16, $1000. Cert. štev. 22497 — Pavlako-vič Jurij, roj. 1892 H. 25, $1000. Cert. štev. 22498 — Pakasin Anton, roj. 1871 R. 40 $250. Spr. 8. okt. 1917. Dr. šteje 171 članov (ic). K dr. sv. Petra in Pavla, št. 38 v Kansas Citv, Kans. Cert štev. 22499 — Vidmar Anton, roj. 1875 R. 42 $1000. Spr. 7. okt. 1917. Dr. šteje 85 čianov(ie). Iv dr. sv. Alojzija, štev. 42 v Steelton, Pa. Cert štev. 22500 — Lolič Mikola, roj. 1894 R. 24 $1000. Spr. 18. okt. 1917. Dr. šteje 130 članov(io). K dr. sv. Cirila in Metoda, štev. 45 v East Helena, Mont. Cert. štev. 22501 — Kovačič Ivan, roj. 1891 R 26 $1000. Spr. 14. okt. 1917. Dr. šteje 60 članov(ic). K dr. sv. Srca Jezusovega štev. 54 v Chisholin, Minn. Cert. štev. 22510 — (larmekar Martin, roj. 1901. R. 16 $1000. Spr. 25. okt. 1917. Dr. šteje 69 članov(ic). ,K dr. sv. Cirila in Metoda štev. 59 v Eveleth, Minn. Cert. štev. 22502 — Petrič Primož ml. roj. 1901. R. 16 $1000. Cert štev. 22503 — Petrič Jakob, roj. 1901. R. 16 $1000. Cert. štev. 22504 — Petrič Jakob, roj. 1880. R. 37 $1000. Spr. 14. okt. 1917. Dr. šteje 230 članov (ic). K dr. sv. Jurija štev. 04 v Etna, Pa. Cert. štev. 22505 — Žug-čič Janko, roj. 1893. R. 24 $1000. Cert. štev. 22506 — Hrgetič Josip, roj. 1873. R. 44 $500. Spr. 24. okt. 1917. Dr. šteje 112 članov(ic). K dr. sv. Nikolaja štev. 67 v Steelton, Pa. Cert. štev. 22507 — Krasevic Marko, roj. 1884. R. 33 $1000. Spr. 15. okt. 1917. Dr. šteje 40 članov (ic^. K dr. sv. Barbare štev. 74 v Blocton, Ala. Cert. štev. 22508 — Kužni k Franc, roj. 1899. R. 18 $1000. Spr. 24. sept. 1917. Dr šteje 56 članov(ic). K dr. sv. Alojzija štev. 95 v Broughton, Pa. Cert. štev. 22509 — Kozek Karol, roj. 1901. R. 16 $1000. Cert. štev. 22510 —Slusarczyh Andrej , roj. 1888. R. 29 $500. Spr. 14. okt. 1917. D. šteje 80 čia-nov(ic). K dr. sv. Roka štev. 113 v Denver,, Colo. Cert. štev. 22511 — Bchal Josip, roj. 1872. R. 46 $250. Spr. 21. okt. 1917. Dr. šteje 58 Članov (ic). K>dr. sv. Cirila in Metoda štev. 144 v Sheboygan, Wis. Cert. štev. 22521 — Povše Josip, roj. 1881. R, 36 $500. Spr. 7. okt. 1917. Dr. šteje 124 članov(ie). K dr. sv. Družine štev. 151 v Indianapolis, Ind. Cert. štev. 22513 — Udovič Anton, roj. 1891. R. 26 $500. Spr. 7. okt. 1917. Dr. šteje 34 članov(ic). K dr. sv. Jeronima štev. 153 v Canonsburg, Pa. Cert. štev. 22514 — K rule Franc, roj. 1879 R. 38 $500. Spr. 7. okt. 1917. Dr. šteje 55 članov(ic). K dr. sv. Mihaela štev. 163 v Pittsburg, Pa^ Cert. štev. 22515 — Šurman Andrej, roj. 1872. R. 45 $1000. Spr. 14. okt. 1917. Dr. šteje 51 članov (ic). PRISTOPILE ČLANICE. K dr. sv. Alojzija štev. 42 v Steelton, Pa. Cert. 8343 — Vrato-rič Marian, roj. 1886. R. 32 $1000. Sprejeta 18. okt/ 1917. Dr. šteje 130 članov (ic). K dr. Mar. Sed. Žalosti štev. 50 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 8344 — Persetič Barbara, roj. 1881. R. 36 $1000. Spr. 14. okt. 1917. Dr. šteje 293 članov (ic). QLABTLO g. 8. K. JBDNOTO.— 7. NOVEMBRA 1917. ♦ K. S. K. ii Ustanovljena v Jolietu, m., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana ▼ Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET. ILL. Telefon 1048 od ustanovitveno 1. novembra 1917 skupna izplačana podpora $1,314,731.79 GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 806 N. Chicago St, Joliet, I1L II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair AVe., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet,'111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B St, Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St. Waukegan. 111. Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St, Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 66,19 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. -John Dečman, P. O. Forest City, Pa. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon pisarne: Canal 2487. Telefon stanovanja: Canal 6306. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poSiljajo na /lavnega tajnika« JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111. K dr. sv. Alojzija štev. 52 v Indianapolis, Ind. Cert. štev. 8345 -- Smrdelj Ana, roj. 1893. K. 24 $500. Spr. 7. okt. 1917. Dr. šteje 76 članov(ic). K dr. Mar. Pomagaj štev. 78 v Chicago, 111. Cert. štev. 834G — Fa j far Katarina, roj. 1895. Ii. 22 $1000. Cert. štev. 8347 — Kaušek Marija, roj. 1885. R. 32 $500. Cert. štev. 8348 — Kure Lucija, roj. 1881. K. 36 $500. Spr. 18. okt. 1917. Dr. šteje 209 članic. K dr. Mar. Sed. Žalosti štev. 81 v Pittsburg, Pa. Cert. štev. 83G9 -- Lokar Justina R., roj. 1901. R. 16 $1000. Spr. 28. okt. 1917. Dr. šteje 153 članic. K dr. Mar. Čist. Spočt. štev. 85 v Lorain, Ohio. Cert. štev. 8349 — Barn bič Amalija, roj. 1901. R. 10 $1000. Spr. 14. okt. 1917. Dr. šteje 44 članic. K dr. sv. Srca Marije štev. 86 v Rockspring, Wy0. Cert. štev. 8350 — Cukale Marija, roj. 1901. K. 16 $1000. Spr. 14. okt. 1917. Dr. šteje 49 članic. K dr. Mar. Čist. Spočt. štev. 104 v Pueblo, Colo. Cert. štev. 8351 — Zabukovec Johana, roj. 1887. R. 30 $1000. Spr. 15. sept. 1917. Dr. šteje 60 članic. K dr. sv. Roka štev. 113 v Denver, Colo. Cert. štev. 8352 — Behal Marija, ro. 1884. R. 34 $1000. Spr. 21. okt. 1917. Dr. šteje 58 članov (ic). K dr. sv. Ane štev. 123 v Bridgeport, Ohio. Cert. štev. 8353 — Siraus l ršula, roj. 1897. R. 21 $1000. Spr. 21. okt. 1917. Dr. šteje 68 članic. Iv dr. sv. Barbare štev. 128 v Etna, Pa. Cert. štev. 8354 — IJaša Matilda, roj. 1884. R. 34 $1000. Spr. 5. okt. 1917. Dr. šteje 46 članic. \ K dr. sv. Ane štev. 134 v Indianapolis, Ind. Cert. štev. 8355 — Gorjanc Julijana, roj. 1889. R. 29 $500. Spr. 14. okt. 1917. Dr. šteje 40 članic. K dr. sv. Ane štev. 150 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 8356 — S a dar Frančiška, roj. 1900. R. 17 $1000. Cert. štev. 8357 — Sadar Jožefina, roj. 1898. R. 19 $1000. Cert. štev. 8358 — Zupančič Ana, roj. 1898. R. 19 $1000. Cert. štev. 8359 — Arko Frančiška, roj. 1891. R. 26 $1000. Spr. 21. okt. 1917. Dr. šteje 53 članic. K dr. sv. Jeronima štev. 153 v Canonsburg, Pa. Cert. 8360 — Kukis Ana, roj. 1901. R. 16 $500. Cert. štev. 8361 — Kirn Marija, roj. 1892. R. 26 $1000. Spr. 7. okt. 1917. Dr š^cje 55 članov (ic) . K dr. "Kraljica Majnika" štev. 157 v Sheboygan, Wis. Cert. štev. 8362 — Strupck Marija, roj. 1901. R. 16 $500. Cert. štev. 8363 — Keržišnik Marija, roj. 1879. R, 38 $500. Spr. 10. okt. 1917. Dr. šteje 72 članic. K dr. Mar. Čist. Spočt. štev. 160 v Kansas City, Ivans. Cert. štev. 8364 — Eržen Eva, roj. 1891. R. 26 $1000. Cert. štev. 8365 — Sti-rnae Veronika, roj. 1882. R. 35 $1000. Spr. 7. okt. 1917. Dr šteje 29 članic. K dr. sv. Marije Magdalene štev. 162 v Cleveland, Ohio. Cert. 83MI — Debevec Frančiška, roj. 1885. R. 32 $1000. Cert. štev. 8367 — M ram or Terezija, roj. 1883. 11. 35 $1000. Cert. štev. 8368 — Za-krajšek Mary, roj. 1875. R. 42 $500. Spr. 1. okt. 1917. Dr šteje 126 članic. ' SUSPENDOVANI ČLANI. 0(1 dr. sv. Štefana štev. 1 v Chicago, 111. Cert. štev. 21390 — Curič Martin R. 30 $500. Cert. štev. 21052 — Žalik Josip R. 36 $500. Cert. štev. 20155 — Vučko Matija R. 41 $500. Susp. 20. okt. 1917. Dr. šteje 292 članov(ic). Od dr. sv. Družine štev. 5 v La Salle, 111. Cert. štev. 12809 — Zahrastnik Anton R. 21 $1000. Cert. štev. 11849 — Papež Ivan R. 36 $1000. Susp. 24. okt. 1917. Dr šteje 142 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa štev. 7 v Pueblo, Colo. Cert. štev. 16838 — Bertoncelj Andrej R. 24 $1000. Susp. 25. okt. 1917. Dr. šteje 496 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa štev. 12 v Forest City, Pa. Cert. štev. J518 — Carli Blaž R. 38 $500. Susp. 15. okt. 1917. Dr šteje 306 članov(ic). Od dr. sv. Jan. Krstnika štev. 14 v'Butte, Mont. Cert. štev. 19482 — Gregorič Frank R. 24 $1000. Susp. 15. okt. 1917. Dr. šteje 190 članov (ic). + Od dr. sv. Roka štev. 15 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 8232 — Smrekar Anton R. 22 $1000. Susp. 24. okt. 1917. Dr šteje 164 čla-nov(ic'). Od dr sv. Jožefa štev. 16 v Virginia, Minn. Cert. štev. 18662 — Ambrožič Franc R, 29 $1000. Susp. 26. okt. 1917. Dr šteje 143 članov (ic). Od dr sv Jožefa štev. 21 v Federal, Pa. Cert. štev. 20366 — Kuna Matija R. 29 $1000. Susp. 23. okt. 1917. Dr. šteje 76 članov(ic). Od dr sv Frančiška Sal. štev. 29 v Joliet, 111. Cert. štev. 21999 — Kcsele Mihael R. 27 $1000. Susp. 24. okt. 1917. Dr šteje 344 članov (ic). ^ _ „ _ * Od dr sv Alojzija štev. 42 v Steelton, Pa. Cert. stev. 16336 — Krasovic Fr A R 18 $1000. Cert. štev. 16335 — Krasovic Martin A. R 19 $1000. Susp. 23. okt. 1917. Dr šteje 128 članov(ic). Od dr Vit sv. Florijana štev. 44 v So. Chicago, III. Cert. štev. 4£77 — Peružič Ivan R. 21 $1000. Cert. štev. 22123 — Petri« Kazimir R. 27 $1000. Susp. 26. okt. 1917. Dr šteje 257 članov(ic). Od dr. sv. Cirila in Metoda štev. 45 v E. Helena, Mont. Cert. štev. 20375 — Končar Jernej R. 24 $1000. Šusp. 22. okt. 1917. Dr šteje 59 članov(ic). Od dr: Mar. Sed. Žalosti štev. 50 v Allegheny, Pa. Cert štev. 13421 — Bahun Ivan R. 31 $1000. Susp. 23. okt. 1917. Dr. šteje 292 članov (ic). Od dr. sv. Petra in Pavla štev. 51 v Iron Mt. Mich. Cert. štev. 18935 — Zaher Josip R/ 19 $1000. Cert. štev. 19340 — Sikonia Karol R. 19 $1000. Cert. štev. 18829 — Chinderle Anton R. 23 $1000. Cert. štev. 19246 — Rihtaršič Josip R. 26 $1000. Cert. štev. 2182 -h Mrz-lak Peter R. 32 $1000. Cert. štev. 17069 — Laginia Jakob R. 34 $1000. Susp. 14. okt. 1917. Dr šteje 57 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa štev. 53 v Waukegan, 111. Cert. štev. 5410 — Košir Franc R. 26 $1000. Cert. štev. 14018 — Kiren Ivan R. 29 $1000. Susp. 15. okt. 1917. pr šteje 200 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa štev. 55 v Crested Butte, Colo. Cert. štev. 17457 — Fatur Ivan R, 32 $1000. Susp. 15. okt. 1917. Dr šteje 96 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa štev. 56 v Leadville, Colo. Cert. štev. 19796 — Uršič Anton R. 22 $1000. Cert. štev. 21874 — Butala Jakob R. 23 $500: Susp. 17. okt. 1917. Dr šteje 185 članov(ic). Od dr. Vit sv. Mihaela štev. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. štev. 18598 — Maljevac Jurij R. 19 $1000. Cert. štev. 20322 — Matiček Jožef R. 23 $1000. Cert. štev. 17926 — Bačan Ivan R, 27 $1000. Susp. 25. okt. 1917. Dr šteje 134 članov(ic). Od dr. sv. Nikolaja štev. 67 v Steelton, Pa. Cert štev. 17337 — Poljak Miko R. 24 $1000. Cert. štev. 22065 — Simonič Ivan R. 31 $1000. Susp. 24. okt. 1917. Dr šteje 45 članov(ic). Od dr. sv. Srca Jezusovega štev. 70 v St. Louis, Mo. Cert. štev. 18219 - Pavlešič Ivan R. 16 $250. Cert. štev. 18220 — Pavlešič Matija R. 19 $250. Susp. 28. okt. 1917. Dr šteje 109 čl^nov(ic). Od dr. Vit sv. Martina štev. 75 v La Salle, 111. Cert. štev. 5836 — Podlinšek Math. R. 28 $1000. Susp. 29. okt. 1917. Dr šteje 73 članov(ic). ^ Od dr. Mar. Vneliovzete štev. 77 v Forest City, Pa. Cert štev. 18076 — Čorba Viljem R. 23 $1000. Susp. 22. okt. 1917. Dr šteje 207 članov (ic). Od dr. Mar. Pomagaj štev. 79 v Wraukegan, 111. Cert. štev. 12648 — Jereb Jakob R. 24 $500. Susp. 20. okt. 1917. Dr šteje 99 čianov(ic). Od dr. sv. Antona Pad. štev. 87 v Joliet, 111. Cert. štev. 17473 — Smrekar Anton R. 20 $1000. Susp. 22. okt. 1917. Dr. šteje 124 članov (ic). Od dr. sv. Alojzija štev. 88 v Mohawk, Mich., Cert. štev. 22312 — Bohte Josip R. 35 $1000. Susp. 12. okt. 1917. Dr. .šteje 44 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa štev. 103 v Milwaukee, Wis. Cert. štev. 20737 — Hren Franc R. 18 $500. Susp. 24. okt. 1917. Dr šteje 100 članov (i<0- , Od dr. sv. Jožefa štev. 110 v Barberton, Ohio. Cert. štev. 19756 — Jakič Anton R. 17 $500. Cert. štev. 11802 — Macerol Josip R. 19 $1000. Cert. štev. 18355 — Vi rant Franc R. 20 $500.' Cert. štev. 19857 — Spetič Franc R. 24 $500. Cert. štev. 19405 — Spetič Ivan R. 25 $500. Cert. štev. 19404 — Eržen Anton R. 27 $500. Susp. 23. okt. 1917. Dr šteje 63 članov(ic). • Od dr. sv. Jožefa štev. 112 v Ely, Minn. Cert. štev. 9059 — Ko-čevar Josip S. R. 18 $1000. Cert. štev. 15493 — Logar Ivan R. 22 $1000. Susp. 29. okt. 1917. Dr šteje 85 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa štev. 122 v Rocksprings, Wyo. Cert. štev. 7519 Perko Franc R. 18 $1000. Cert. štev. 17173 — Smid Anton R. 26 $1000. Cert. štev. 19218 — Stanevnik Ciril R. 18 $500. Susp. 23. okt. 1917. Dr šteje 24 članov(ic). Od dr. sv. Martina štev. 126 v. Mineral, Kans. Cert. štev. 7802 Hribar Josip R. 24 $1000. Cert. štev. 19863 — Speli Alojzij R. 19 $500. Susp. 24. okt. 1917. Dr šteje 26 članov(ic). Od dr. sv. Družine štev. 136 v Willard, Wis. Cert. štev. 11751 Kast i gar Alojzij, Rev. R. 44 $1115 Carnegie Street. Zastopnik - Pavla ko vid, 54 Low Boad, Sharps- »mrg, Pa. Bedna seja m vrli vsako f~vo nedeljo v K S. Domu, 57. Str. A. Društvo sv. Petra in Pavla, Kan-City, Kans. — Predsednik Peter TAjerle, 322 Ann Ave. Tajnik Peter rftajerle, 415 N. 5th Str. Zastopnik J. Bižal, 416 N. 5. St. Bedna meseft. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Slovenski dvorani, 515 Ohio Ave. 39 Društvo sv. Jožefa, Biggs, Iowa. — P'redsednik Anton Fir, B. D. No. 2. Charlotte, Iowa. Tajnik Joseph Luke-žič, B. D. No. 2. Charlotte, Iowa. Zastopnik John Skalla, B. D No. 2. Del-mar, Iowa. Bedna mosecna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Biggs, Iowa. 40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. — Predsednik Marko Marolt, P. O. box 626. Tajnik John Povsha, 614 —3rd Ave. Zastopnik Peter Sterk, 302—3rd Ave. Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Model dvorani. 41. Društvo sv. Jožefa Pittsburgh, Pa — Predsednik John Jevnikar, 5411 Camelia Str. Tajnik John Bojane, 207 —57th St. Zastopnik Josef Lokar, 4821 Hatfield Str. Rodna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v K. S. Domu. 42. Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. — Predsednik Marko Kofalt, 840 So. Second St. Tajnik Anton Malcsich, 157 Main St. Zastopnik John Rozman, 620 8o. Secondv Street. Bedna meseč. seja se vrši vsaki tretji četrtek v društveni dvorani. 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, [ Mont. — Predsednik Frank Petelin, 622 E — 3rd St. Tajnik Michael J. Kfaker, 614 E. 3rd St. Zastopnik Michael J. Kraker, 614 E. 3rd St. — Bedna meseč. i soja se vrši vsaki 1. in 3. torek v S. S. Petra in Paula dvorani. 44. Društvo sv. Florjana, So. Chicago, IIL Predsednik Math Pirnar, 9605 Ave. L. Tajnik Jacob Smrekar, 9520 Ave. L. Zastopnik B. F. Kompare, 9206 Commercial ave. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v dvorani na 94 85 Ewing Ave. 45. Društvo sv. Cirila in Metoda, E. Helena, Mont. — Predsednik John Smith, box 86. Tajnik Frank Sašek, P. jo. box 45. Zastopnik Joseph Lozar, L. box 36 Redna mesečna seja se vrši vsakega l'4 in 18 dne v mesecu. 46. Društvo sv. Frančiška Seraf., New York. — Predsednik Joseph Reins, 2327 Putnam ave., Ridgewood, N. Y. Tajnik Anton I'avli, 410 E. 5th 8t. Zastopnik Jernej Ilabjan, 1873 Putnain Ave., Brooklyn, N. Y. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo soboto v G. Koenig dvorani. 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, HI. — Predsednik Raimund Maraz, 1804 W. 13th St. Tajnik John Wukshinieh, j 2432 So. Hamlin Ave. Zastopnik Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St. Redna meseč. seja so vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani. 49. Društvo Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. — Predsednik George Wese-lich, 5222 Keystone Str. Tajnik Joseph L. Bahorich, 51.'18 Dresden Way. Zastopnik Frank Bogina. 36—48th St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu. * 50. Društvo Marije Sedem žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik John Mravintz, 1107 ITaslage Ave. Tajnik Fr. 1 Trempuš, 4628 Hatfield St. Zastopnik Jurij Greguraš, 5164 Butler St. Bedna j meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo. | 51. Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich — Predsednik Frank Staniša, 505 Blaine St. Tajnik Nicholas ■ Paljuk, 1106 Vulcan St. Zastopnik A-lois Berce, 508 E. Smith St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo. 52. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. — Predsednik Frank Stanič, 912 N. Arnalda Ave. Tajnik Frank Sobo-tin, 721 Ketcham St. Zastopnik Jaeob Storgar, 768 N. Warman Ave. Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani. 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. — Predsednik Frank Jerina, 1017 Wadsworth Ave., N. Chicago, 111. Tajnik Math. Ivanetich, 1018 Sheridan Bd., N. Chicago, 111. Zastopnik Frank Opeka, 26 Lenox Ave., N. Chicago, 111. Bedaa meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slanovi dvorani. 54. Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. — Predsednik Anton O. Mehle, 321 W. Elm 8tr. Tajnik M. Zallar, 126 W. Spruce Street. Zastopnik Fr. First st., 124 W. Hemlock St. Redna mešečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo točno ob pol 10. uri dop. v Steve Praprotnikovi dvorani. 55. Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. — Predsednik John Volk, L. box 86. Tajnik in zastopnik Joe Pecharich, box 75. Redna mesečna seja se vrši vsako četrto soboto v Hrvatski dvorani. 56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. — Predsednik John Vidmar, 502 Chestnut St. Tajnik Frank Cerjak, 509 Elm St. Zastopnik Anton Novak, 630 W. 2nd St.—Redna meseč. seja se vrši vsakega 14. v mosecu na 527 Elm St. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. — Predsednik Anton Burgar, 44 Halleck Ave. Tajnik G. Tassotti, 423 Throop Ave. Zastopnik F. G. Tasotti, 130 Scholes St. — Bedna meseč. seja so vrši vsako prvo soboto v mesecu na 211 Montrose Ave. v Kluegovi dvorani. 58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. — Predsednik Boštijan Dolenc, B. F. D. 2, Box 110, Irwin, Pa. Tajnik Thomas Oblak, Post Office b. 223, Manor, Pa. Zastopnik John Bohinc, B. F. D. 2, Box 133, Irwin, l'a. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v društveni dvorani. 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, E-veleth, Minn. — Predsednik Rafael Zupane, 520 Douglas Ave. Tajmik Frank Peterlin, P. O. box 802. Zastopnik Mar-tin'Shukle, 811 Adams Av. Redna meseč seja se vrši vsako drugo nedeljo v M. Stipetičevi dvorani. 60. Društvo sv. Janeza Krst., Weno- na, IIL — Preda. Jak. Pirman, box 74, Wenona, 111. Tajnik Frank Bezo^šek, bo« 76. Zastopnik Karol Bi miki, Vox 198. — Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu v dvorani cerkve sv. Petra. 61. Društvo Vit. sv. Mihaela, Youngs-town, Ohio. — Predsednik Mihael Pa- vlakovič, 528 Covington St.; Tajnik in zastopnik;, John Jerman, box 241. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1267 W. Federal St. v Timlins dvorani. 62. Društvo sv. Petra ln Pavla, Bradley, HI. — Predsednik George Kral, box S9 Bradley, 111. Tajnik Louis Ster bentz, b. 162. Zastopnik A. Križan, box 22.— Retina mesečna seja se vrši vsako prvo uedeljo v Woodmanski dvorani. SLAfitLO K. 8. g. JBDNOTg — 7. NOVEMBRA 1917. 63. Drtftro »▼. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik Anton^Globokar, 8612 E. 82 St. 8. E. Tajnik John Šuštar««, 7718 Issler Ct. S. E. Zastopnik Frank Jernejčič, 3550 E. 81. 8t. 8. E. — Bedna meseč. seja se vrii vsako drugo nedeljo v M. Pluth dvorani, 3611 E. 81 St. 64. Druitvo sv. Jurja, Etna, Pa. — Predsednik Josip Kolakovič, 53 Chas-man Ave. Tajnik John ftkoff, 13 Gan-ster St. Zastopnik Filip Wranieh, 28 B B. St. — Bedna meseč. se;a se vrši vsako drugo nedeljo na it. 28 3 tridge St. 65. Druitvo sv. Janeza Ev„ Milwaukee, Wis. — Predsednik Frank Fran-čič, 318 So. Pierce St. Tajnik John Močnik, 511 Park St. Zastopnik Joe Win-dišman, 483 Virginia St. Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v dvorani g. Fr. Benda, 479 National Ave. 67. Društvo sv. Nikolaj.., Steelton. Pa. — Predsednik M. Mstjnsich, 556 So. 3rd St. Tajnik M. Matjasich, 556 "8o. 3rd 8t. Zastopnik Joseph Kombich, 542 So. 3rd St. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v društv. dvorani sv. Al. 68. Druitvo sv. Barbare, Manor, Pa. — Predsednik Jos. Boltič, box 8, Madison, Pa. Tajnik John Terbots, box 276, Manor, Pa Zastopnik Frank Baspotnfk, box 138 Moreland City, Pa. Redna seje so vrši vsako prvo nedeljo v Manor, Pa. 69. Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont — Predsednik Ignac Tronkelj, 2217 N. 8th Ave. Tajnik Math Urich, I 3409 N. 5th Ave. Zastopnik Nikolaj Hren, 1903 N. 8th Ave. — Rodna meseč. j seja se vrši vsako tretjo soboto v Steel Bik. Bldg. 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. — Predsednik Ignntz Ilar-tman, 1729 De Kalb St. Taj. J. Mihelčič 2842 So. 7th St. Zastopnik Anton Bukovec, 3400 Kosciusko St. — Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1041 Chauteau Avo# 71. Društvo sv. Anton Pad. Crab-tree, Pa. — Predsednik: Jos. Pnšič, box 206. Tajnik in zastopnik Andrej Jereb, box 92. — Bedna mesečna seju so vrši vsako prvo nedeljo v A. Jereb prostorih. 72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn, — Predsednik Jernej Janezich, box 398. Tajnik Joseiph Pirnat, box 581. Zastopnik Fr. Veranth, box 154. Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Fr. Virantovi dvorani. 73. Društvo sv. Jurja, Toluca, nL — Predsednik Ivan liacki, box 241. Tajnik Matija Pavleticb, box 238. Zastopnik St. Polich, box 550. — Redna seja: vsako zadnjo nedeljo v mesecu v prostorih St Policha. 74. Društvo sv. Barbare Springfield, Hllnois. — Predsednik Anton Kužnik, 1201 So. 19th St., Springfield III. — Tajnik John Kulavic, 1916 E. Stuart St. Zastopnik Jernej Mlakar, 1848 S. Benfro Str. —Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani. 75. Društvo Vit. sv. Martina, La Salle, IIL — Predsednik Frajik Mali, 2n Ln Harpe St. Tajnik Mat. Urbanija, 1308 —3. St. Zastopnik Fr. Gergovich, 835 ('rossat St. Radna meseč. seja so vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem*Narodnem Domu. 77. Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa, — Predsednik John Pun-gerchar, P. O. Tajnik John Osolin, box 492. Zastopnik Anton Bokal, box 552. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani. 78. Društvo Marije Pomagaj, Chicago, HL — Predsednica Marija Jor-ga, 1703 W. 21. Place. Tajnica Mnrv Kobal, 2040 W. 22. Place. Zastopnica Margareta Petrovčič, 1920 W. 22 St. — Redna meseč. seja so vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 79. Društvo Marije Pom., Waukegan, HL — Predsednik Anton Turk, 1016 Lenox St. N. Chicago. Tajnik John Zalar, 1021 Sheridan Bd., N. Chicago, 111. Zastopnik Anton Varšek, 1432 So. Park Ave., Waukegan, 111. Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nede]jo v Slanatovi dvorani. 80. Društvo' Marije čist Spoč., So. Chicago, HI. — Predsednica Uršula Ku-čič, 9441 Ewing Ave Tajnica Marija Jaryszak, 3507 E. 9o St. Zastopnica Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M.—Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Medoševi dvorani. 81. Druitvo Marije Sedem žalosti, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Maria Lokar, 4821 Hatfield St. Tajnica Jo-sephina Fortun, 4822 Plum Alley. Zastopnica Ana Golovič, 6 Martha St., Etna, Pa. — Redna meseč. seja so vrši vsako četrto nedeljo v K. S. Domu. 83. Druitvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. — Predsednik Math Lomšek, B. R. 2, Cherokee, Kans. Tajnik Anton Skubitz, B. B. 2, box 64, Pittsburgh, Kans. Zastopnik Frank Linz, R. R. 2, Cherokee, Kans. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Spehar-jevi dvorani. 84. Društvo Marije Sedem žalosti, Trim o un tain, Mich. — Predsednik Ju-raj Pintar, box 458, Painesdale, Mich. Taj. Louis Wičewič, 1). 258, Painesdale, Mich. Zastopnik A. Pintar, box 458, Painesdale, Mich. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v finski dvorani. 85. Društvo M. čist. Spoč., Lorain, O. Predsednica Antonia Perovšek, 1688 E. 31. St. Tajniea Vida Kumše, 1735 E. 33rd St Zastopnica Johana Svete, 1782 E. 29th St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v A. Virantovi dvorani. 86. Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo.—Predsednica Mary Kar-shishnik, 627 N. Front St. Tajnica Apo-lonia Mrak, 420—6th St. Zastopnica Frančiška Mrak, box 253. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu. 87. Društvo sv. Antona Padov. Jollet, HL — Predsednik Math Judnich, 1125 Hickory St. Tajnik Math Vidmar, 205 Moran St. Zastopnik Anton Ko-čevar, 913 Bluff St. — Bedna mesoč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v stari šolski dvorani. 88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. — Predsednik George Hribljan, Box 104 Ahmeek, Mich. Tajnik Steve Pamijan, box 77. Cooper City, Mich. Zastopnik Joseph N. Bozich, P. O. box 287 Ahmeok, Mich. Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo na Ahtneek, Mich. 89. Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. — Predsednik Mato Belavič, 46 Bridge St. Tajnik John KuliŠič, 376 Butler 8t. Zastopnik Peter Ladc-šič, 17 Freeport St.—Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Bennett, Pa. 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb. — Predsednik Martin Der- ganc, 0116 So. 22 St., Tajnik Frank Koapare. 2201 Madison St. Zastopnik Joseph Gerdun, 4218 So. 27th St. — Bedna meseč. Seja se vrii vsako tretjo nedeljo v Schlitz dvorani. 91. Druitvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. — Predsednik Peter Stareiinič 13 Orchard Al. Tajnik Gee Kroteč, 127 —2 8t. Rankin, Pa. Zast. Frank Habič, 2312 Burton St., Swissvale, Pa. Bedna mesečna seja so vrši vsako drugo nedeljo v Hrv. Cerkv. dvorani. 92. Druitvo sv. Barbare, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Bozalia Brozanič, 107 44th St. Tajnica Katy W. Ropar, 5136 Dresden Aly. Zastopnica Maria Kostelae. 4937 Hatfield St.—Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na Benet, Pa.. 03. Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. — Predsednik Louis Baraga, 326 W. Poplar St. Tajnik Peter 8taudohar,*203 Central Ave. Zastopnik Math. Knaus, 216 W. Oak St. Redna meseč. seja se vrši vsako nedeljo v L. Kova/evi dvorani. 94. Društvo Marije Zdraho Bolnikov, Sublet, Wyo. — Prodsednik Martin Ilribernik, box 61. Tajnik Frank Kramer, box 61. — Zastopnik Alois O-rešnik, box 192. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v F. Cirej dvorani. 95. Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. — Predsednik Frank Morauc bo* 237. — Tajnik Anton Ipavec, box 123. Zastopnik Jacob Brule, box 197. —Redna meseč, seja se vrši vsako drugo nedeljo v društv. dvorani sv. Barbare. 97. Društvo sv. JSarbare, Mt. Olive. HI. — Predsednik Frank Vukelič, box 724. Tajnik Ant. Goršič, box 781. Zastopnik John M. Knes, box 197 Mt. Olive, 111. Redna meseč. seja se vrši vsa ko prvo nedeljo v K. P. Hali. 98. Društvo sv. Treh Kraljev, Rockdale, HI. — Predsednik Anton Oberstar, 400 Moen Ave. Tajnik Joseph Snedec, 203 Davis ave. Zastopnik Josef Kuhar 404 Moen Avenue. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Ma-vričevi dvoraui. 100. Društvo sv. Jurija, Sunny 8ide, Utah. — Predsednik Anton Težak, box 35. Tajnik Anton Težak, box 35. Zastopnik Anton Nemanich, box 148. — Redna meseč. seja se vrši vsako zadnjo uedeljo v kompanijski dvorani. 101. Društvo sv. Cirila ln Metoda, Lorain, Ohio. — Predsedrik John Leš-njak, 906 E. 34 St. Tajnik Frank Ja-nežlč, 1685 E. 31. St. Zastopnik Al. Bolan t, 1777 E. 29. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Virantovi dvorani. 103. Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik Math ftekula, 48th Ave. in Hadley Place. Tajnik Louis Se-kula, 465—52. Ave., West Allis, Wis. Zastopnik Frank Banko, 5202 National Ave. — Redna inese/1. seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkv. dvorani. 104. Društvo Mar. Cist. Spoč., Pucblo, Colo. — Predsednica Anna Princ, 1-222 Taylor Ave. Tajniea Julija Kraševec, 12:57 Eiler Ave. Zastopnica Josef a Ko-čevar, 1206 ltarwind Ave. Redna meseč. seja se vrši vsakega 15. dne v mesecu v M. Luksetič dvorani. ' 105. Društvo sv. Ane, New York, N. j Y. —- Predsednica Fanny Keršmanc, 435 E. 15. St. New York. Tajnica Ivana Htibelj, ! Bettn PL, Brooklyn, N. Y. Zastopnica Josephine Ken", 424 E. 9th St., New York. — Redna meseč, seja h« vrši vsako drugo nedeljo v slovenski cerkveni dvoraui. 108. Društvo sv. Genovefe, Jollet, HL — Predsednica Maria Hetina, 1011 N. Chicago St. Tajnica Maria Flajnik,! 105 Indinnn St. Zastopnica Elizabeth ' G ray hack, 1012 N. Broadway St.—Bedna mesec, seja so vrši vsako prvo nedeljo v Šolski dvorani. 109. Društvo sv. Družine Alliqulppo, Pa. — Predsednik Jurij Smrekar, L. box 71. Tajnik A. Habich, L. box 91. Zastopnik Jae. Grželj, box 1K2. Redn:y mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo. 110. Društvo sv. Jožefa, Barberton, Ohio. — Predsednik Jakob Caserman, 519 —8th St. Tajnik Joseph Lekšan, 149 Center St. Zastopnik Joseph Pod-pečnik, box 225. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani br. Jos. Trolia na 180 Center St. 111. Društvo sv. Srca Marije, Barberton, Ohio. — Predsednica Frances Bertoneel, 147 Center St. Tajniea Ana Kigmund, 180 Center St. Zastopni- j ca Jera Podpečnik, box 225. — Redna meseč seja so vrši vsako drugo nedeljo pri sosestri Jeri Lekšan. 112. Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. — Predsednik Matevž Zgonc, box 423. i Tajnik Joseph Agnich, box 266. Zastopnik Paul Bukovetz, box 462. — Bedna meseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo v stari cerkvi po prvi sv. maši. 113. Društvo sv. Boka, Denver, Colo. — Predsednik Josip Lesar, 5119 Clark-son Street. — Tajnik Alojz Andolšek, | 5173 Clarkson St. Zastopnik John Turk, 4927 Pearl St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo ob 9 uri dopo-ledno na 4481 Logan St. 114. Društvo Marije Milost. Polne, Steelton, Pa.—Predsednica Bara Kam-bič, 542 So. 3rd St., Steelton, Pa. — Tajnica Mary Butala, 768 So. 2nd St., Stelton, l'a. Zastopnica Mary Stara-šinič, 764 So. 2nd St., Steelton, Pa — Redna meseč. soja se vrši vsako tretjo nedeljo v dr. Sv. Alojzija dvorani. 115. Društvo sv.' Veronike, Kausas City, Kans. — Predsednica Maria Mile, 415 Ann Avenue. — Tajnica Mary Maurin, 449 Ferry St. Zastopnica Katy Majerlo, 415 N. 5. St.—Rodna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski cerkveni dvorani 118. Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. — Predsednik Anton Dobrovole, 4 So. William St. Tajnik Lovro 1'etkov-šck, 4, William St. Zastopnik Frank Gregorka, 38 Douglas St. — Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na lsi iSecley St. 119. Društvo Marije Pom., Rockdale, 111. — Predsednica Theresa Zupančič, 300 Bellview Ave. Tajnica Lucija Ribnikar, 314 Moen Av. Zastopnica Kristina Kržič, 820 Moen av.—Redna meseč. seja so vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani 120. Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. — Predsednica Paulina Osolin, box 492. Tajnica Mary Spec, box 611. Zastopnica Fany Susman, box 558. Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Mestni dvorani. 121. Društvo Marije Pom., Little Falls, N. Y. — Predsednica Mary Albrecht, 1 German Str. Tajnica Jennie škof, 44 Danube St. Zastopnica Mary Gržel, 9 Danwbe St.—Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na 18 Seeley St. 122. ______ Springs, Wyo. — Predsednik Matevi Ferlid, 211 Sherman St. Tajnik Matevi Leskovec, box 547. Zastopnik Frank Plemel, P. O. Roek Springs, Wyo. — Bedna meseč. seja se vrli vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Domu. 123. Druitvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. — Predsednica Maria Hoge, B. F. D. 2, box 11%. Tajnica Josephine Hoče- 104. Druitvo Marije Majnlka, Peeria, 111. — Predsednik Jos. Kocjan, 419 So. Park Ave. Tajnik Math. Papich, 314 Warren 8t. Zastopnik Josef Kuhel, Easton Ave. — Bedna mesečna seja se vrii 'vsako drugo nedeljo dop. ob 9 uri v Marony Hall, 2206—8 So. Adatim St. (II. nadst. Imperial Show.) Bolniški nadzornik Ignac Terlep, 225 Eastern A v. 156. Druitvo sv. Ane, Chisholm var, B. F. D. 2, box 11%. Zastopnica Minn. — Predsednica Ivana Kochev Ana Hočevar, R. F. D. 2, box 78%.- b« 661 Tajnica Frances KoSmer.j, Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo 311 Hemlock St Zastbpmca Mary nedeljo v Boydsville, Ohio. Knaus, 216 Oak St. — Bedna mes^. 126. Druitvo sv. Martina, Mineral, V8ako Prvo nede,J° v Kans. — Predsednik Peter Jenčič, Čitalnici. box 55. Tajnik Martin Dolenc, box 24, 157. Druitvo Kraljice Majnika, She- Mineral, Kansas. — Zastopnik Victor boygan. Wis. — Predsednica Paula Hace, box 136, West Mineral, Kans. — Kline, 1222 Alabama Ave. — Tajnica Redna meseč. seja se vrši vsako drugo Mary Prialand, 723 Georgia Ave. Za- nedolio v P. Russel dvorani. stopnica Ivana Susha, 933 Indiana Ave. Druitvo sv. Ane, Waukegan, HI. I Re,lna meneL Beia vrši vsako drugo 127. — Predsednica Marv Turk, 1016 Lenox Ave., N Chicago, 111. Tajnica Mary Sv.etlich,' 1718 8. Park Av. N. Chicago, 111. Zastop. Jera Opeka, 26 Lenox ave. — Iiedna mesečna seja se vrši vsako Četrto nedeljo v šolski dvorani. 128. Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. sredo v mesecu v cerkv. dvorani. 158. Druitvo sv. Antona Padov., Hostetter, Pa. — Predsednik Alojz Ur-hančič, box 42, Whitney, Pa. Tajnik Jakob PovŠe, box 141, Hostetter,, Pa. Zastopnik Louis Planinšek, box 143, Younjrstown, Pa. — Bedna mpsečna Predsednica Ana Novak, 15 Union seja se vrši vsako četrto nedeljo. Street. Tajnica Johana ftkoff, 13 Gan- 15g BT< etefana. Delagua. Hter St. Zastopnica Job*nna SKoir ia|0o]o _ predsednik Joll n Fatur, box Tajnik Andrej Milavec, box 68. (lanster St. — Redna meseč. seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v cerkveni dvorani v Benett, Pa. 129. Društvo Marije Pom., Bouth Omaha, Neb. — Predsednica Helena Ostronich, 2524 So. 12 St. — Tajnica Katy Petrašič, 5437 8o. 21. St. — Za- Zastopnik John Buss, box 13. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo n* deljo v kompanijski dvoranL 160. Društvo Marije Čistega Spočetja, Kansas City, Kans. — Predsednica stopnica Antonia JakšiČ, 3805 So. 2.3rd j Terezija Cvitkovič, 518 Dugarro St. — St. — Redna meseč. seja «e vrši vsako | Paulina Derganz, 506 Ohio Avenue. — drugo nedeljo na 5637 So. 23rd St. 130. Društvo sv. Pavla, DeKalb, HI. —Predsednik Paul Koshir, 1409 State St. Tajnik Math Kaisher, 1122 State st. Zastopnik Frank Mrlak, box 203. Redna meseč. soja so vrši vsako prvo nedeljo na 1409 State St. 131. Društvo^ Marije Rož. Venca, Aurora, Minn.--Pred. Math Koste- Zastopnicn Jožefa Toplikar, 336 N. 5th St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni dvoraui. 161. Društvo sv. Alojzija, Gilbert, Minn. — Predsednik John Zupančič, box 607; Tajnik Anton Zevnik, box 51; Sparta, Minn. — Zastopnik Josip Korošec, box 584. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v prostorih lich. box 155. Tajnik .John Boblek box John Mustarja. 14. Zastopnik Frank Miklič, box^ 27B. 16JL BTvAtY0 gv. Marlje Magdaienet - Redna meseč. seja vrši vsako četrto cleveland, 0hio. - Predsednica Marija nedeljo v S. I). D. dvorani. Kaušek, 1105 Norwood Rd. — Tajnica 132. Društvo sv. Roka, Frontenac, Marija Mačerol, 6607 Bonna Ave. — Kans. — Predsednik Frank Zreony, B. I Zastopnica Frances Knaus, 1052 E. 62. M, box 45, Pittsburgh. Kans. Tajnik st. — Redna mesečna seja se vrši vsak Frank Kerne, box 283. Zastopnik Ignac })rvi pondeljek V stari dvorani šole sv. Schluge, box 47, Ringo, Kans—RednajVj(]a< mesoč. seja se vrši vsako drugo uedeljo 163 Društvo 8V. Mihaela, Pittsburgh, v Avstrijski dvoraui. p& _ ,,rPilj|e o A It o Trni. 1 702 Holmes ave. Zastopnica Ana Trau nar, 2919 West Tenth St. Redna mesec seja se vrši vsako drugo nedeljo v Šolski dvorani. 135. Društvo sv. Clr. in Met., Oil-bert, Mlnn. — Predsednik Leo Kukar, box 246. Tajnik Frank Koshar, box 553. Zastopnik Anton Erchul, box 214. — Redna meseč. seja se vrši vsako četrto uedeljo v A. Indihar dvorani. 136. Društvo sv. Družine Wlllard, Wis. — Predsednik John Bajuk, box 13. Tajnik Frauk Perovšek, l>ox 10. Za ! stopnik Joseph Pekolj, box 12. — Red na meseč. seja se vrši vsako prvo nede-ljo. '139. Društvo sv. Ane. LaSalle, 111.—j Predsednica Johana Bruder, 154—3rd St. Tajnica Maria Stušek, 1043—2nd St. Zastopnica Maria Prašen, 1121—3rd St. Redna meseč. soja se vrši vsako drugo uedeljo v šolski dvorani. ' 140. Društvo sv. Rozallje. Springfield, 111. — Predsednica Marija Mlakar 1848 Renfro St.Tajnica Alojzia Kužnik, 1201 So. 19th St. Zastopnica Roza Ku-lovič, 1916 E. Stuart St. — Redna meseč. seja so vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. šoli. 143. Društvo sv. Janeza Krst., Jollet, HL — Predsednik Joseph Grill. 120S X. Broadway. Tajnik William Vertin, 1004 N. Chicago, St. Zastopnik John Legan 603 Jackson St. — Redna meseč. seja so vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. stari šoli. 144. Društvo sv. Clr. in Met., Sheboygan, Wis. — Predsednik Josip Frančič, 1717 North 13. St. Tajnik Frank Mikolič, R. R. No. 1. Zastopnik Pavel Valentinčič, 1529 N. 7. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani 145. Društvo sv. Valentina, Beaver Falls. Pa. — Predsednik Nikolaj Kle-pec, 1834—3rd av. Tajnik John Flajnik, 215 Front St., Fallston, Pa. Zastopnik Frank Brozich, 1527—2nd Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerk. dvorani. 146. Društvo sv. Jožefa, Cleveland, O. —Predsednik John Lekan, 3514 E. 80th St. Tajnik Math Zakrajšek, 7713 Issler <;ourt. — Zastopnik Jos. Lekan, 3556 R. 80. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Plutovi dvorani. 147. Društvo Marije Pom., Rankin, Pa. — Predsednica Katarina Blažina, 230—3rd St. Tajnica Ivana Halovanič, 230—3rd St. Zastopnica Dorothy Slo-l>odnjak, 244 — 4th St. — Redna meeeč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani. 148. Dništvo sv. Jožefa, Bridgeport, Conn. — Predsednik Janos Dominko, 1X4 Spruce St. Tajnik Rev. M. J. Golob, 450 Pine Street. Zastopnik Rev. M. J. Golob, 450 Pine Street.—Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljp v cerkv. dvorani. 150. Društvo sv. Ane, Cleveland, O. —Predsednica Marija Sustaršič, 7718 Issler Ct, S. E. Tajnica Terezija Lekan, 3514 K. 80. St. S. E. Zastopnica Mary Peskar, 8001 Aetna Rd. S. E. — Redna meseč seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. 151. Društvo sv. Družine, Indianapolis, Ind. — Predsednik Jernej Stanfelj, 744 Hough St. Tajnik Anton Rudinan, 737 Holmes ave. Zastopnik Jos. Rolili, 755 Warman Ave. Redna ineseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo > Gačnikovi dvorani. • , 152. Dništvo sv. Mihaela, So. Deer-ing, IIL — Predsednik Joseph Jakša, 10751 Calhoun Ave. Tajnik Luka Ma-tanič, 10840 Torrenee Ave. Zastopnik Steve Grgich, 10840 Torrence ave^ — Redna mese>č. seja so vrši vsako drugo nedeljo. 153. Društvo sv. Jeronlma, Canons- burg, Pa. — Predsednik Frank Kirn, box 111. Tajnik John Pelhan, box 174, llduston, Pa. Zastopnik Frank Verho-vec box 286 Houston, Pa. — Bedna ineseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v prostorih rojaka A. Bevca. Avenue. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. OPOMBA* Gg. društveni tajniki so naproie-rii, da (»oropajo takoj vsako preuieiubo naslova in sicer glavnemu tajniku Jed-ii o te, ter upravništvu "(ilasila K. S. K. led note". VABILO NA MARTINOV VEČER ozir. na plesno veselico, katero priredi Slov. podp. društvo "Zvon" št. 70 J. S. K. J. Chicago, 111. v soboto zvečer, dne 10. nov. t. 1. v mali Hoerberjevi dvorani, Blue Island ave. in W. 21. Place. Pričetek oh 7 uri zvečer. Vstopnina 15c za moške; dame v spremstvu moških proste. Igrala bo naša znana Slovenska godba, torej se nudi vsem eenj. rojakom in rojakinjam ta večer zaf>et lepa zabava. — Za dobro postrežbo bo skrbel društveni odbor. Osobito so vabljeni prijatelji nove, ali letošnje vinske kapljice, ker se bo ločil na našem Martinovem večeru izboren mošt. Za obilno udeležbo se toplo priporoča Odbor. Čemu se tako hitro starate? Motite se, če mislite, da je ne-iupogljiv zakon narave, ki bi določal, kedaj ravno naj se človek postara. Postaranje človeka se pred vsem ozira in opira na način, kako je kdo živel. Ljudje se starajo, ker so njih telesne celice zastrupljene. <'e hočete torej to ne priliko odpraviti oziroma rzbolj -šati, morate pred vsem odstraniti vse slabe, strupene snovi iz pre -bavnih organov. V to s vrh« pa jemljite znano Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo vedno pomaga če ste žaba sani, če imate ne prebavo, glavobol, če ste* nervozni; pomaga v obče pri vseh drugi'h želodčnih neprilikali. To zdravilo lahko dobite v vsaki lekarni. 1'ena istemu se je podražila. Pomislite, da je v teh časrh vsako ceneno zdravilo manj v rod no in slabše kot v prejšnjih časih. Vsled tega odklanjajte zdravila, ki so po eeni in odločno zahtevajte: Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino (Tri-ner's American Elixir). Če morda potrebujete v resnici kako uspešno zdravilo za odpravo revmati-zma, nevralgije, hrbtohola, oti -skov, izpahkov, oteklin i. t. .d, zahtevajte vedno Trinerjev Lini -ment. Dobiva se v lekarnah. Jos. Triner, izdelujoči kemist, 1 "33— 1343 So. Ashland Ave. Chicago, 111. (Advertisement.) iz stare domovine. I V Ljubljani so umrli: Dne 29. avgusta: Ludvik Ga-sior, hlapec, 18 let. — Marija Rus, zasebnica, 80 let. — Ana Pliber-nik> služkinja, 25- let. — Andrej Erdddy, detektivov sin, 3 ure. Dne 30. avgusta: Josip Jeglič, sin nadpaznika v^prisilni delavnici, 9 let. Dne 31. avgusta: Ladislav Slane, sluga kreditnega zavoda, 27 let. Dne 1. septembra: Adolf Kump, deželne sodnije pisarniški predstojnik, 53 let. — Fran Hudoro-vič, dninar, 52 let. — Giuseppe Cozza, italijanski pešec, vojni u-jetnik, v rezervni honvedsrki bolnišnici. Dne 2. septembra: Andrej Ver-bič, dninar, hiralec, 62 let, Rade-ckega cesta 9. — Ivan Vičar, lovec ,v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli. — Ivan Janoczki, pešec, v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišep. Dne 3. septembra; Jernej Trpin, bivši Žagar, hiralec, 41 let, Radeckega cesta 9. — Josip Ta-kacs (Madžar), pešec; Lovro Ma-lon, gorski strelec; oba v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli. — Filomena Veggian, zasebnica, 80 let, Gradaška ulica 8. ' V Ljubljani je 4. sept. po dolgi in mučni bolezni umrl Josip More sodavičar, načelnik sodavičar-ske zadruge na Kranjskem in hišni posestnik - Smrtna kosa. V Dragomerju je umrl ondotni posestnik in trgovec Josip Štefa-nič v starosti 60 let. Zapušča ženo in četvero otrok. Svoječasno je bil tudi župan in načelnik kraj-jiega šolskega sveta. V Sv. Križu pri Kostanjevici je umrl posestnik Janez Kerin, star 76 let. Bil je priden in dober go -spodar i nsi je iz početnih malih, razmer pridobil veliko premoženje. Bil je eden prvih, ki je po t rt ni uši regeneriral vinograde na Dolenjskem in eden prvih zadru-garjev-posojilničarjev. Za slednje jo žel samo nehvaležnost ljudi, za k oje je mnogo storil. Na soški fronti so padli sledeči Slovenci: poročnika »Šibie in Za-fošnik ter praporščak Vošnilnik. Odkod so doma, se ne poroča. Katarina Badavž iz Loma Kanalskega št. 14, je v starosti 76 let, težko zadeta od granate v glavo, umrla 2. septembra v Cerk -nem. a dršavo Illinois in za vlado Združenih držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do S. pop. The Joliet National Bank JOLIET. ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,009. \T A -V" W A, . V Parii. Kaj bi opisoval, kako sem se še v ponedeljek zjutraj poslavljal? Naposled sva sedela z o. Se-kimdom v ladji in se peljala po jezeru. V Luiernu sva 14 pri La bodu" našla Brunnerčka, ki sva ga bila z Bernskim vozičkom ri kozmi poslala naprej. Povedal je nama, da je stotnik Reding iz Sehwyza, ki je tudi na potu v Pariz, del konja tukaj v štalo-. Pra-šala sva torej po stotniku in ga obiskala. Rudolf Reding, potomec slavnega rodu Redingov z Biberegga, je bil še mlad mož proti koncu dvajsetih. Njegov obraz je bil mtoeko lep, a zlasti se mi je na-mah prikupil prisrčni, nekam o-tožni pogled^ njegovih velikih rjavih oči. Zdelo se je, kakor bi bila poznejša žalostna usoda vnaprej nekako obsenila njegovo plemenito, resno obličje. Ko sem se mu predstavil za sorodnika in varo-valca Zurlaubenovega ter mu razodel, da nameravam služiti v pol ku telesne straže, me je koj pozdravil kakor starega prijatelja in vojnega tovariša ter je bil voljan, me vzeti za praporščaka v svojo stotnijo. Bil je že sedem let stotnik, nosil je križ Ludvikove-ga reda in je imel polkovnikov čin. Malo je bilo pri polku tako u-glednih častnikov kakor on. I jaz i o. Sekundus sya bila torej jako vesela, da se je nama pridružil kot sopotnik. Popoldne smo odrinili iz Lu -zerna. Reding mi je bil priskrbel dobrega konja za ježo, in - tako sva jezdila zdaj spredaj, zdaj v štrie vozička, na katerem sta se peljala kapucin in Brunnerček; zadaj pa je bila naložena kletka s kozami. Iz spoštovanja, ki ga je Reding izkazoval 0. Sekundu, in iz rcsnobe, s kakršno je govoril o krščanstvu, sem na svojo radost spoznal, da je sovražnik tistih plitvih sramotivcev vere, kaierih evangelij so brezbožni spisi Vol-tairjevi. V drugih rečeh kajpada se mi je zdel, da se kakor moj boter, pretrdo oklepa zastarelih naprav. Že med potoma sva se nekaj krat sprla, pri čemer me je jezilo, da je o. Sekundu«* večinoma potegnil z Redingonu Ne, bi mi je vendar nekoliko preveč staromoden in aristokrat v svojih nazorih, in, ne glede na razliko dostojanstva, se nisva prav prilegala drugi drugemu kot prijate-lja. Brunnerček je nam krajsai pot z marsiktero burko. V S^hlatt-stadtu bi bil pa skoro nasnoval 'neprijeten spor. Mej tem ko smo namreč "pri Medvedu" kosili, se je bil spravil na voziček in je najprej čislani politični mladeži, potem pa tudi nabirajočim se meščanom razkazoval koze kot prave kozoroge, ki jih je z lastnimi rokami ulovil na najvišjih Švicarskih ledenikih. Nekateri so lopovu verjeli, drugi so menili, da morajo rogovi divjih kozlov vendar biti mnogo debelejši. A Brunnerček si je znal pomagati. Rogovi da niso še dorastli, je rekel in vprašal, kdo je še kdaj videl tako velike, ko mleko bele koze? Pri tem je molil ljudem čepico in začel nabirati vanjo denar. Tedaj je prišel po potu mimo župan in je hotel, ko je videl sleparstvo, Brunnerčka v luknjo vtakniti, koze pa zaseči. Stotnik Reding in o. Sekundus sta imela dovolj o-praviti, da sta spor zlepa porav-nela. Nato sta lahkomiselnega fanta resno grajala, toda on se je norčeval in rekel, da v teh rečeh velja stari rek: "Tepec, odpri o-či ali pa mošnjicek!" Ko smo pa prišli čez Vogeze in globlje v Francijo, so ga, minule take prešerne btodalosti ža zategadelj, ker ni umel nič francoščine. ' v V Nancy-ju (b. Nansi) je stal tačas Švicarski polk Chateauvie-u (b. Šatove). Nameravali smo obiskati Vereninega brata, ki je služil pri tem polku, a smo zvedeli, da je na dopustu pri svojem o-četu, velikem sodniku, v Parizu. O duhu tam oš nje posadke ni-v lepi prestolnici Lothrinški nič dobrega. Častniki so to- o in zvestoba. Zgodovinski rofnan is (mot francoske revolmcije. Q] (Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI.) rji Nemško apiaal Jo«. 8ptilmann 8. J. Poslovenil • • • fz r==ii=if==iR>r==if=ny žili, da tucfi v Švicarskih polkih od dne do dne gineta pokorščina in podložnost. Moštvo pa je huj-skano od najetih ljudi, ki dajejo očitno navodila in denarja iz Pariza. Pri teh vesteh je Reding resno nagrbančil čelo in svetoval, prvi posamni slučaj nepokorščine strogo kaznovati in, če le mogoče, tudi poslane hujskače sodišču izročiti A skomignili so z rameni in rekli, da imajo ti zelo vplivne zaščitnike, in pri tem je bilo čisto zaupno izgovorjeno ime vojvode Orleanskega. Reding je vzdihnil in rekel: "'Prav tako je, kakor v Parizu. Bliža se vihar, ki bo zopet preizkušal staro Švicarsko junaštvo in zvestobo naših čet. Dobro, da nam v Parizu načelu je major, kakršen je naš pi. Bachnnaain. Zanj gredo častniki in vojaki v ogenj.' Vtisek, ki smo ga odnesli iz Nancyja, vsled tega pogovora ni bil nič kaj radosten in dolgo je trajalo, da se je Reeling zopet razvedril. 4'Vojaška pokorščina in podložnost sta duša regimenta," mi je rekel. 44 Blazne misli o svobodi, ki zdaj spreletavajo ozračje, so jedek strup za armado." 44A kaj!" sem odvrnil. "Pre-črno vidite, gosopd stotnik. Na ši delje, Švicarji pri Morgarte-nu, so bili svobodni možje, a vendar vrli vojaki.' 44 Toda pred sovražnikom so bili pod smrtno kaznijo dolžni, u-bogati poveljnike. Vrhu tega je bila tačas zmaga veliko bolj odvisna od hrabrosti posameznikove nego pa od vodstva, dočim zdaj odločuje zmago slepa pokor-, ščina, s katero vojak sledi povelju. Muos, pustite svojo svobodnjaško vrtoglavost zunaj stotni-je, ako naj ostaneva dobra prijatelja." *4 Cisto prav, pokorščina mora biti," je pritegnil o. Sekundus, ponudivši nama tobačnico. "Tega se lahko učite od nas kapuci-nov. 'Največji demokrati na svetu smo, in izbiramo v kapitlu vse predstojnike od provinciala navz dol, in vsakemu odkažemo službo do zadnjega brata vratarja. Toda čim so volitve izvršene, gorje tistemu, ki bi ne hotel u-bogati in bi rekel guardianu: svoboden Švicar sem in storimf kar hočem! Ne ne! Gospod Reding prav pravi. Pokorščina mora biti, pri kapucinih in pri vojakih in povsod, kjer naj bo red.' 4A kaj! Red seveda mora bti, .ne pa strahovlada!" sem razdražen vzkliknil. 4'Tega tudi pri vojakih ni treba. Človek se vendarle rodi svoboden." 4'Rodi svoboden!" je ponovil o. Sekundus. "To je tudi eno iz-mqd novih gesel, ki so podobna zrnu resnice v polni vreči plev. A naj to pomeni, da se človek rodi kot sam svoj gospod? Tedaj je skoz in skoz napačno: zakaj človek se rodi kot služabnik božji in otrok svojih starišev in ud družbe, in mora na vse te strani izpolnjevati množino dolžnosti ter se pokoriti in podložiti, ako naj doseže namen, ki mu ga je Stvarnik postavil. Človek se rodi svoboden! Da, lahko Bogu in staršem in oblasti pokorščino odpove, kakor so storili Lucifer in njegovi pristaši in naša prva roditelja v raju — to lahko stori; zakaj svoboden je. A tudi lahko se mu ne posreči otresti jarem božji, ampak bo za svojo pregreho s prvim puntarjem in njegovo svojatjo vred vso večnost pokoro delal. — Na glejte, tu sem zabredel v pravo kapucinado in moram lepo prositi da mi gospoda spregledata." Med takimi pogovori, zdaj resnimi, zdaj šaljivimi, smo nadaljevali pot in srno v soboto pred oljčnico končno dospeli v veliki Pariz. Ko smo pri Chaumontskih (b/ Šomonskih) brdih, kjer so veliki kamnolomi, prišli do kanala St. Martin, in sem vjjdel na njem tako velike ladje kakršnih še nikoli poprej, sem mislil, da je reka Seine (b. Sen. (Buttes de Cha-umont, tačas obsežni kamnolomi, zdaj eden najlepših pariških parkov. (Op. pis. (Seine, največja reka severne Francije, izvira na visoki planoti Lavres-ski, teče sko- in ae pri »Le Havru v kanal La Manche. iNosi velike morske ladjo do Rouena, manjše do Pariza.' Pot^m smo zavili v dolgo predmestje, in smo šli dalje med hišami in vrtovi, dokler nismo prišli pred vrata St. Martin. Želo sem se čudil, da nisem videl ne napisa, ne okopa, ne ob-.zidja, ne stoli»v. Namestu tega so bila zgrajeK, vrata po načinu Rimakega slavoloka in okrašena z vojnimi znamenji in marmornatimi podobami slave in zmage. Reding mi je pojasnil, da je Ludvik XIV. dal podreti staro zidov-je in zasuti okope, na njih mestu pa napraviti široke, s čveterimi vrstami dfeves zasajene ceste — "boulevards" nazvane - ki namestu prejšnjih gradišč obdajajo stran Pariza. In trdnjavska vrata je nadomestil s temi slavoloki, da izrazi ponosito misel: češ, njegova prestolnica ne bo nikoli od sovražnika ogrožena, ampak bo le lastni zmagoslavni armadi odpirala vhod. - Imeli smo dovolj časa, ogledovati umetno v marmor vdolbene allegorije na portalu; zakaj na boulevardu je bila ob tej popoldanski uri taka gneča voz in pešcev, da smo morali dolgo čakati, predno srno mogli preko njega. To je bilo življenje, da bi v našem mirnem Švicarskem mestecu nikoli ne bil mislil, da je tako mogoče! Ta hrušč in hrup! Neprestani 'Gare in Haux', kočija-žev, vpitje in petje stotin različnih klicarjev. (Izg. gar in o; klici Francoskih voznikov.) K temu blazne melodije cvilečih gosli in piskajočih klarinetov in celega tueata lajn, ki so v različnem tempu in raznih tonpvih načinih vsi naenkrat svirali in godli. Vmes pc, govor in smeh pestre množice, ki se je nalik dvema rekama, gori in doli valila ves čas veselo in vljudno na desno in levo pozdravljala; nakinčane gospe z visokimi, čudnimi frizurami, gospodje v nič man j pisanih suk-, njičih, trikotni klobuk pod pazduho in trskovec v roki; zraven berači, Savojci z marmorticami; Auvergnci, ponujajoči se v službo; oblečeni psi in opice; sluge v livrejah z zlatom obloženih, noseči okusno poslikane in pozlačene nosilnice. (Marmotica ali svizec je žival iz vrste glodalcev, sorodna veverici; sivo črnopegasto telo je do pol m dolgo; živi v Alpah v podzemeljskih rovih. Savojci jo krotijo iz raznih umetnosti vadijo.) In kaj šele vse neštete vrste voz, kojim imena mi je Reding pravil, karosse, diligence, equipage, fiakrji in kako se že vsem pravi, eden bolj čuden, od drugega, in mnogi tovorni vozovi in vozički pekov, mesarjev, pivo-varjev, vinotržev itd. vse pisano in oblepljeno s kričavimi oznanili: nemogoče dopovedati. (Razne vrste kočij. Karossa je čvetero-kolesen praznični voz, trdno pokrit; služi knježjim rodbinam za slovesne prilike. — Diligence (b. diližans) je voz, kakršnega so rabili za prevažanje pošte in potnikov. — Equipage (b. ekipaž) je dvovprežna kočija. — Fiaker se imenuje nizek voz za enega ali dva konja, ki navadno čaka, da ga kdo naj me. V navado je prišel v Parizu v 17. veku Ime ima po sv. puščavniku Fiakriju iz 7. stol., čigar podoba je bila izobešena na prvi tvornici fiakerjev v Parizu.) In nad tem pestrim, šumnim veletokom ljudi, konj in voz — nepregledno morje strme-čih hiš, streli^ dimnikov — to jc tedaj Pariz! Vrtelo se mi je v glavi; Brunnerček je odpiral oči in usta, in celo kapucin je maja' z glavo in menil, da ni nobeno čudo, ako ubogi ljudje v tem hrupu iu metežu pozabijo Boga in svoje neumrjoče duše! (Dalje prihodnjič.) Če si morda izgubil kakega izmed svojih prijateljev s tem, da ti noče dotičnik vrniti posojenega mu dolarja, si naredil s tem najboljšo kupčijo. Ne žaluj preveč za takim prijateljem! • • • Pravijo, da je ljubezen slepa; pa to ni res. Zaljubljena deklica vidi v obožavanju pri svojem izvoljencu 10-krat -toliko, ali celo več, kakor pa kedo drugi. , • • • Vdove vodijo samce lahko in rade k oltarju, ker .so te poti že navajene. i « • Kd'or rad posluša godbo, se mora večkrat pridružiti kaki paradi Prva in 'edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (OKVLJI) v Chicago, 111. Andrej Ogrln, lastnik 1845 22. St„ Chicago. Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojim! BOSTON ZOBOZDRAVNlSKI PARLOR 3009 S. 92. St., vogal Commercial Ave. South Chicago, 111. Sedaj imamo zaposlenega posebnega Specialista za zobne plo&če. Vsaka plošča (plate) garantirana. mmm ZtATE KRONE PO $3.00 Nič več — nič manj. Naravno zobno krone............13.00 Nasada sobovja.................$3.00 Umetno podstavljeni zob.........$3.00 Polnitev zoba od.........50c do $2.00 Zamorltev živcev brez bolečine.... 75c Naš zobozdravniški parlor je vsled tcFa tako na dobrem glasu, ker izvršujejo delo samo izkušeni zdravniki. Pismena garancija za 10 let. Odprto zvečer do 9. ure. Ob nedeljah od 9—2. Telefon številka: So. Chicago 1622. " S. R. Kirby, Frank Gouze, predsednik blagajnik MINERS STATE BANK Chisholm, Minn. 11 i:'se vam uljudno priporoča za vse bančne jj! posle, kakor: čekovni promet, kr&nilne uloge in zavarovalnino. •Banka je pod strogim državnim nadzorstvom in vaše uloge so pri nas absolutno varne. Plačujemo po 3% obresti od hranilnih ulog kVXWVV \\\x\\\x\\\\v\\vv\xvv\vv\\\xvi vwwwwww cvx^ J Telefon: Canal 80 ' Martin Nemanlch \ SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St, Chicago, 111. Rojaki Slovenci vedno dobro došli! muwuwvy t Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro ic 30 let se Trincrjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in cislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da so ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nain jc spodbil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjcvih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo Veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lokarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjcvih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ===== Grenko Vino - torej ima tako zaupanje in vspeh ined svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ielodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornili tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi znhasanosti, neprebdvnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revnoatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhittcjš? in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev iu za mazanje po kopanju nog. Dobite jo v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotuko za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV. Ustanovljena leta 1857 NacIJonallzlrana leta 1864 ZE 60 LEX je ta banka varno čuvafe in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 mlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje amaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. .. _______ ... Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU. 7 396 Narastlo obresti so polletno pripisujejo k glavnici, ali pa Izplačujejo na hranilno ologe od 11.00 naprej. 396 FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. «Jollet, ' Illinois. '' LJUDSKA 3 ANKA' 91