Uto LXX* št, 207 LtaUtan, sotota 11« MptoMfera 1 w CmDiit- iznaja mk dao popoiđn«, izvzemftl oaOcija. to pnadktb — lamati do 80 pcttt vrst A Din a, do 100 vrat 4 Din U0, od 100 do 300 mt 4 Ote 1, vee^l inaeratl pcttt vrsta Dta C—s Popust po dogovoru, toaaratzd davek poeebej. — JBovcoakl Narod* velja mcMfino v Jugoslaviji Din IX—, am Umj—umIto Din 36-—. RotopU* a* m vz«Baja dh^bdook^i^o an ^raT^Bja-^ncuo^F^o LJUBI«* AMA* KmOJ»v* ali« «** # TMeftn: S1-I2. 81-13. I*M» «1-35 te 81-96 V Pođrnlnle«; MARIBOR, 01 u i—n«jwjf 8* — NOVO MB0TO, LJ**X)*db*m c, tttato tt 28 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosomaverjev* nllea 1, telefon it. 65; pudruHihm uprav«: Kocenova uL 2. taftafon tt 190 — JESENICK: Ob kolodvoru 10L Foitna brmnOnloa v Ljubljani it. 10-351 Sredozemski problem: Nova preizkušnja Društva narodov Piihodnji teden bo pričetek razprav o pclt»lb«li val—ctfrfcc vlafle proti Italiji — Za sedaj Je ranimatije ieaevrfđh dlptematov OTcdotoži dozemsko konf erenco v Nyotitt ZENEVA, li. septembra d. Zanimanje Ženevskih krogov je danes povsem osredo-toĆeno na nyonsko sredozemsko konferen-co za pobijanje piratstva, ki se je razvilo v zvezi s špansko državljansko vojno in ki resno ograža varnost plovbe na vsem Sre-dozemskem morju. Cim sta Italija in Nem-čija sodelovanje na tej konferenci odklo-nili, se je v nekaterih krogih pojavila mi-sel, naj bi se vršila v Zenevi in sklepi spre jeli brez odlašanja in z vso naglico, ki jo narekuje nevarni razvoj dogodkov, vendar pa je ostalo pri prvotnem sklepu, naj bo konferenca v Nvonu, kjer je bila otvorje-na včeraj popoldne. Za predsednika kon-ference je bil soglasno izvoljen franeoski zunanji minister Delbos, ki je prispel V 2enevo včeraj zjutraj skupno z angleŠkim zunanjim ministrom Edenom, državnim podtajnikom Vansittartom in poljskim zunanjim ministrom Bečkom. Eden in Delbos sta imela takoj po svojem prihodu veČ posvetovanj, da sta uredila še nekatere podrobnosti glede prvega sestanka na konferenci zastopanih držav. Eden je imel tuđi že pred svojim prihodom v ženevo važna posvetovanja s franeoskim zunanjim ministrom tud: v samem Parizu, kjer se je ustavil nekaj ur. Včeraišnja dopoldanska seja sveta Dru-Stva narodov je bila le formalnega značaja ter je trajala komaj pol ure. Določili so na njej samo dnevni red za prihodnjo sejo, ki bo v torek in na kateri se bo pričela razprava o pritožbi valencijske vlade proti Italiji. Važna bo tuđi razprava o kitaj-ski pritožbi proti japonskemu upadu. Prvi sklepi nvonske konference NYON, 11. septembra, d. Sredozemsko konferenco je otvoril nyonski žuran, ki je pozdravil vse delegate. Franeoski zunanji minister Delbos je imel po izvolitvi za predsednika konferen-ce kratek nagovor, v katerem je označil njen namen. Posebno je važno, je poudaril da se ojačijo določbe mednarodnega prava na Sredozemskem morju. Nastal je položaj, ki se ne sme već dalje trpeti. ne da bi m spravil v nevarnost mir na sveto. Torpedirane so bile trgovske ladje brez prejšnjega svarila in ne glede na pripadnost. To je proti vsem načelom, ki streme po humanizaciji podmorniške vojne. Obžalujem, ker đve izmed povabljenih držav ništa spre-jeli povabili na konferenco, toda bili smo mnenja, da se sklicanje konference ne sme Zaviaćevati. Hoćemo doseći naglo odloci-tev. Hodemo odpraviti neznosno pirastvo ter preprečiti, da bi se pripetili se hujSi incidenti, ki bi mogli dovesti do še vedjih težav. Nujno je potrebno, da se atmosfera zboljša. Nato je povzel besedo ruski delegat Lit-vinov in izrazil svoje obžalovanje zaradi roparskih dejanj na Sredozemskem morju. ki i ih je oznaČil kot sramotno postopa-nje. Oni. ki so odgovorni za ta piratska de-janja, so zločinci in banditi. Sovjetska vla da hoče pobijati vsako obliko napada in mednarodne protizakonitosti. V izvajanju svoje politike za obrambo kolektivTne var-nosti je sovjetska vlada podpirala vsako kolektivno organizacijo za varnost. Zato obžaluje. da na konferenci ni za.ctopana dr žava, ki vodi te piratske napade. Kljub temu Še ni prepozno, da bi se izpopolnila ta praznina. Vsem nam je na jeziku ime dr-?.ave. je zaključil svoja izvajanja, ki jo smatramo odgovorno za te napade, vendar pa ga nočem izreci. Končno je eovoril anzleški zunanji minister Eden, ki 1e izrazil obžalovanje. ker na konferenci nišo prisotne nekatere države, katerih sodelovarn'e se želi. Zato iih namerava o doseženih uspehih sproti ob-veščati, da bi morda dosegel njihovo naknadno sodelovanie. Medtem pa je treba takoj izpolniti zadano nalogo. Končno je Eden predlaeal. nai se konferenca konstituira kot stalen odbor. Člani konference so sprejeli ta HMenov predlog. Kakor se je zvedelo iz poučenega vira, so se sporazumeli; 1. o organiziranju pomorskih patrulj po posameznih področjih, 2. o ponudbi Italiji, naj prrvzame gotovo področje, 3. c področju. na katerem bi Velika Britanija in Francija prcvzeli na imhod-nem Sredozemskem morju nadzorstvo 4. o področjih. na katerih bi druge države vzhodnesra Sreriozemskeg*a mor-ja izvrševale nadiorstvo. Ta sporazum bo predložen prizadetim đržavam v odobritev. Angleiki predlogi za onemt*%o&en}e piratstva LONDON, 11. septembra. w. Kakor doznava Reuterjev urad, imajo angle^ki pred logi za one.mogoč£Djs plntstva na Sitdo- zemskem morju v glavnem za cilj, da ae doseže čim tesnejše pomorsko sodelovanje na morju na nvonski konferenci zastopanih držav. Angleški nacrt predlaga dolo-čitev gotovih poti na Sredozemskem morju, po katerih bodo patruljirali rušilci vseh na konferenci zastopanih držav. Ako bi kaka podmornica na teh potoh sku5ala nadlegovati drugo ladjo, bo takoj napade-na. Ceprav bodo še razpravljali o podrob-nostih tega nacrta, upajo v Londonu, da bo konferenca trajala samo nekaj dni. Naloga konference bo tuđi ta, da cdloči, aU se bosta Italija in Nemčija povabili, naj pristopijo k dogovoru, ki bo sklenjen na tej konferenci. »Manchester Guardian« piše, da so v Londonu malo razpoloženi, da bi verjeli trditvam Italije in Nemčije, da zaradi Rusije ne moreta sodelovati na konferenci v Nyonu. VpraSanje je namreč, zakaj sta predlagali, naj se vsa zadeva obravnava pred odborom za nevmeSavanje v Londonu, kjer je tuđi zastopana Rusija in kjer bi se prav tako morali srečati z njo. talijansko stališče RIM. 11. septembra, đ. »Giornale d* Ita-lia« označuje stališče Italije v sedanjem trenutku takole: 1. Italija ne zasleduje kot velika pomorska in sredozemska sila z ni£ manjšo pozor nostjo kakor Anglija in Prancija dogodke na Sredozemskem morju in ne želi nič manj kakor ostale države, da bi se odstranilo s Sredozemskega morja piratstvo, po-udariti pa je treba, da bi se to piratstvu nikdar ne pojavilo, če bi se s pogodbo, sklenjeno v Montreuxu, ne odprla vsa vra ta Sredozemskega morja pomorskim silam s Cmega morja, vštevši ruske. 2. Italija je trdno odločena, da ne bo na razpolago, kolikor dolgo bo mogoče, ruskim manevrom, ki so očitao naperjeni proti evropskemu sodelovanju. Ceprav Italija noće sodelovati na nvonski konferenci, je vendar pripravljena, proučiti predloge angleške vlade v londonskem odboru za nevmešavanje. 3. Italija smatra sredozemski problem kot temeljni evropski problem in želi zaradi tega, da bi se k njegovi prouCitvi pri-tegnile tuđi druge države, zlasti Poljska in Portugalska. 4. Italija si pridržuje pravico do konCne odlocitve, dokler ne bo zadovoljivo likvidiran incident, kl ga je izzvala ruska vlada. Ta incident se bo ob priliki poravnal direktno med Rimom in Moskvo brez posredovanja drugih in brez tiijih argumen-tacij. »Giornale d* Italia« poudarja, da razprava z Rusijo nikakor ni brezpomembna, ker se tiče temeljev evropskega sodelova-ne Uhko boljševici zastopnik drzno napadei t^ko evropsko velesilo, kakor je Italija, in sicer v navzočnosti Edena in Delboaa. Ni treba podcrtavate da bodo frak i pookusi privedli Evropo do kondne razcepitve. »12 Uhr BUfit« piše, da so Ujinstvena sumničenja Li tri nova višek drznosti. To je sovjetski manerer, ki nai prinese v svet ▼snaoiirjeajo. Ta ftid, ki je ▼ nanoćnortl aogidirfiga in fraocoske^a »unanje#a mini-stim khko govoril kaj takeg*, je u oaa a*, hal biti diplotnaraica osebnost. Enkrat m vaelej amo^ aklenili, da ne maramo već % njim aedtfti akupaj za isto mizo. 7L&. nas n» već politiofii nasprotnik. % katerm bi bi.o treba diskutirati, ampak navaden razbojnik. Arabski kongres JenutaJem, 11. septembra. AA. Na vCeraj-šnji seji arabskega kongresa v Bludanu ao prečitali mnogroštevilne brzojavke iz tujine, v katerih izraza jo simpatije do arabskeg* gibanja. Brzojavke so poslali poleg drugih jeruzalemski veliki mufti in voditelji sirijskih nacionalistov, ki se pravkar mude v Ženevi. Kongres je proučeval razne predloge o ureditvi paleatinskega vpraSanja, vsl pa so mnenja, da Palestine ni mogoče deliti. Prav tako zahtevajo ustavi tev nadaljnjegti židovskega naseljavanja v Palestini. Enodnevna stavka trfooveljskih rudarjev RtidaHi 9o ttavkaU xaKMli •dfMivedi dela nekemu dc* lavcu — Basgla« mdargfcega glavarstva Trbovlje, 10. septembra. Včeraj popokbie ob 14. uri so nenadoma stopili v stavko rudarji tukajšnjega vzhod-nega jamske^a obrata. Ves popoldanski jamaki posad te^a obrata se je cbra.1 rta prostoru pred vhodom v rov, ter ni hotel nastopiti delo. Kot vzrok stavke je delav-et\'o navedlo, da se mora preklicati odpo-ved dela nekemu ćelavcu, kateretnu je bilo deVo odportA&no radi nerednega pripajanja na delo. Stamtujoče debvstvo je »P0* četka odklo-nilo tuđi intervencijo svojih legalnih zairpnLkov, ki so akuSali posredovati ired delavwtvoin in podjetjevn. Ker tako ni bilo mogoče doseči vparaTuma. popoldne, se je ob 22. priključilo stavkujoc1«! deilavcem vThodnega okrožj« tuđi jainsko delavstvo zapadnega jamskega obrata, davi pa rudi ostali obrati trboveljskega rudnika. Delavstvo je prišlo ob določenem času, ki je od-rejen za delovno zmeno na določeno mc-sto. odkoder redno odhaj« na delo, toda dela ni hotelo rastopiti. 2e snoči sta dospela v rcvir sreski načelnik g- dr. Tekavč:č iz Le^dce^a in zastopnik rudarsJcega g4avai»tvti g. inž. Ktjbias, ki ga ie davi z&menjal g. inž. Zupančič. Poleg drugih odredb je rudarsko glavarstvo izdalo na stavkujoče delavvtvo tale razglas: Rudarsko glavarstvo opoosarja delavstvo rudniških obratov v TrbovJjah. da je pri-5elo stavkati, ne Sa bi predthodno izčrpalo v»o pravno pot. ki jo predv'deva čl. 15 Uredbe osrednje vlade o določanju minimalnih mezd z dne 12. februarja 1937. DeLavstvo oziroma njegovo zakonito za-stopstvo je sicer potom načelnika II. skupine Rudarske zadruge vlažilo redno pri-tožbo radi odpovedi dela nekemu delaveu in v dntgih zadevah, vendar pa je delav-stvo, neupo*tev«je gomji člen 15., pričelo stavkat% ne da bi počakalo na ukrepe obla-stev, ki so v ostalem ie dne 7. t. m. pričela pri podjetju posredovati v predmetu ome-njenih prrtoib. Posredovanje oblastev je teklo naprej, dokler ni včeraj s pričetkom stavke nastalo »tanje, ki skrojno otežkoča nadatjnje ohlastveno posredovanje v korivt delavstva. Ne glede na to, dd je stavka zaradi r»e-upo^tevanja gori navedenejjfl cl. 15 proti-zakonita, mora rudarsko glavarstvo ugoto-viti, da je ta stavka kot sredstvo tinii s:cer neupraviČena, ker do 15. t m . ko poteče rok odpovedi dela gori omenjenemu deiav-cu, bi obla&t\*a mogla vse potrebno ukreniti. da bi se ugodilo upraviCenim željeni delavstva. Da t>i bilo nadaljnje uspešno posredovanje rudarakega glavarova ter ostalih pristojni oblastev uspeSno in v korist delavstva, v kolikor so njegove želje upiavieene, pri-čakuje rudarsko glavarstvo. da bo delavstvo ob upoštevanju zakonov podprlo oblast va pri posredovanju ter »e vrnilo k red-nemu deki. Le v tem slttčaju more delavstvo pričakovati polno podporo oblastev, v nasprotnem primeru pa bodo morala obU-stva upodtevati na^ta-le okolnaerti, ki bi skrajno atežkočale že itak nezakonito stanje, v katerem se delavstvo trenutno na-haja. Rudarsko glavarstvo upravičeno pričaku-je, da bo vsak posame/en delaveu uvidcl, da more le z zakon'tim ravnanjem omo-gerćiti ukrepe oblastev v korist delavstva, ker v vseh dosedanjih nesporazumih s pod-jetjem je rudarsko glavarstvo vedno uspe-šno moglo intervenirati le, če se je deVav-stvo držalo zakonitih predpisov. Zato oblastva pricakujejo, da se bo de-lavstvo danes ob 14. uri povrnilo k redne-mu delu. poziva se pa delavstvo. da zastop-niku rudarskega glavarstva stavi na razpolago takoj potrebno štev:lo delavcev v var-nostne svrhe, t. j. za zapUvljanje in tesar-jenje, ter za preprećenje obratne škode. Zaradi uvidevnosti druibe in rudniškega ravnateljstva ter strogih zakonskih odredb zastopnikov oblastev, je delavstvo skJeni-lo danes popoldne zopet nastopiti delo, kar se je ob 15. uri tuđi zgodilo Že 20 let ni bilo toliko padavin Del aterfa fc im p&đ vođo — Zaradi ponovnih nativov nevmmo$t poplav naraiia Ljubljana, 11. septembra Letošnje poletje je bilo izredno deževno in muhasto. Skoraj ne ponmkno leta, da bi imeli tako malo solncnih in vedrih dni. Skoraj ve« maj je defcvalo. Hude nalive smo imeli v juniju, posebno pa v iuliju, a tuđi avgust ni bil mnogo boljši. V začetku avjjusta s« je sicer vrsme nekoliko tstalilo in s-mo imeli nekaj lepih. vročih aolnifnih dni, potneje so pa spet sledili na-Hti in pa nevihte t Krornoro in bliskom, kakrfine »o sieer pri na«? običajne !s v }n-niju ali Juliju. Avgust se je poslovil od nae z deŽjem. zato pa nas je presenettt september. ki nam je prine«?l krasne eolnčne dneve, da ni bilo lepžih vse leto. Po ffosti jutranji megli, ki je vsak dan od 1. septembra do včeraj l*£ala nad mestom. se je okrog 9. ali 10. zjasnilo in đnevl so bili toij vrofi, kakor ^redi pasjih dni. Deset dni smo imeli krasno vreme, včeraj se je pa nenadoma pkisalo. že ▼ Jfetrtek nam je di; na jeka vremenskt kret vdor maritivne^a mrdega 2raka od napoved obetala nagel vremenski nrwv •everonpada, morda ponekod tuđi nevih-te, od Časa do vrsme preobmilo. Proti poldnevu so se pri Teli nad KamnUkimi plan inatu i kopieiti temni oblak i, ki 90 kmalu prepreku in zagrnili vse nebo, popoldne «o se pa odprie nebešk? zatvorni-ce. Vse popoldne in veo noč do 7. zjutraj je nepretrgoma lilo kakor iz Skala, da so silno narasle vee vode, zlasti Gradaftjfica in LjuUljanica, ki sta znatno nad normala, pod vodo je pa ludi del Barja, tako Haupt-manca in Lipe. Tuđi Uca je prestopila bregove in poplavila bližnjo okolico. Seve-da bodo Barjani obeutno prizadeti, saj je na polju še polno pridelkov, zlasrtt krom-pirja in pese, ki so že itak mnogo trpeli zaradi ol-ilne vlage. Pokorena pa tuđi Se ni pov<£od otava, ki bo tuđi uni^*iML 70 BILI.IONOV LITROV VODE SE JE ZLILO NAD L.IUBUAN0 Po podatkih meleoroIoSkega zavala v Ljubljani je padk> od včeraj do danea 107.2 mm dežia. Toliko padavin v tako kratkem easu Že 20 let ni*mo imeli. Va en kv. km je torej padk> 107.200.000 liirov vode in ker obs^a pomerij Velike Ljubljane 66,377.400 kvadr. metrov, «e je nad Ljubljano zlilo približno 70 bilijonov, 84 miljard, 572 milijonov in 900.000 litrov vode. Ker je dopoidne spet začelo modno liti, potUlcnl oi$otni(* „Srpska straW in „Optenac*4 I* Beogradu .«o o*mo\'atj omladinsko or-gonizucijo »Srpska straža*, katvre cilj je po pra\'ilih, da zn^ovarja narodno edlnst\*o% brani pridobiti pradedov in da ičiti Ju-gosta\ijo. Skupno z društvom »Oplenac* je »Srpska straža« jela izdavati list »Jugosto-vensJca misao* in nji ozlo-voljenosti takole: mS tem. da je pre\rzel pokroviteljstvo nad temi organi zaci jami, je mitropolit Dositej zašel na čisto politično polje. To goto\*o ni v pra\*ilno pojmova-nem interesu provosltn-ne cerkve, zlasti ne, ko hrvatska in slovenska Javnost čita. da ta organizacija glede aktualnih političnih vprasitnj dejanuko ruvzema stališe JS'S. Hrvatska in slovenska javnost je torej iz-\'edela. da mitropolit Do-sitej in oni nepomirljivi krofti v prtn'osla\mi hiertrrhifi, ki se i njim strinjaio, ne primavajo obstoja hrvatskega vpraštmja in da je žanje ie tuđi rešeno vpr&šanje »edinstvene nacije*. Mitropolit Dositej je «latvja kot temelja srb-skega narodnega življenja« .. . S&vedll smo ta »4)bzoro\aanes priobčujemo začetek. Na podlagi predlogov pojedinih tujskoprometnih orgranizacdj, čast nam je predložiti predloge za spremembo voznih re-dov, kakor so bili določeni na od podpisa-ne Zveze prirejenih okiožnili sestankih. Prosimo, da se naši predlogi smatrajo kot najnujnejži po mncnji^ vseh zainteresiranih tujskoprometnih organizacij ter da se bo samo z izpolnitvijo vseh izraženih £elj kolikor toliko zadovoljilo potrebam tuj-ekega. prometa. Radi večje preglednosti, si dovoljujemo fivoje predloge deliti: pod A v one, ki so sploSnega značaja, pod B v one glede međnarodnfga železni- 6ke°ra prometa, pod C v predloge, ki spadajo v območje dveh ali već direkcij na£e države. pod D one. ki spadajo v območje ljubljanske železniš^e direkcije, od ka-terih se lahko mnogi izvršijo v la-stnem delokrogii. Ob kraju naših predlogov dovoljujemo 8i opozoriti pod E na gotove nedostatke, četudi nimajo neposredne zveze z voznim redom, A) SPLOŠNE ZAIITEVE ZA VOZNI RED 1988/39 1. Najvažnejša lastnost železniškega, ka kor vsakega đruerega prometa je točnost. Območje ljubljanske direkcije je bilo tozadevno do sedaj vedno vzorno. Razni vzroki tehničnega značaja, predvsem stanje prog, veliko pomanjkanje uradni-štva in prihodi zamujenih vlakov iz inozemstva, vpoštevamo v polni meri, ven-dar ai kljub temu usojamo opozoriti, da se mora vrniti k prejšnji točnosti prometa, da bi v čimvečji meri pridobili za-upanje potujočega občinstva. 2. Daljna potrebna lastnost sodobnega prometa je hltrost. V dobi, ko prevozi na-ćo najvažnejšo tujskoprometno progo Ljnb ljana— Rateče—Planica 92.3 km en vlak že 3.29h tako. da ima potovalno brzino 26.3 km na uro. vozijo v tujih drža/vah že v polovico gornjega omenjenega časa. Zato je velika potreba naSega prometa, da se pospežijo vsaj usebni vlaki v kolikor ni mogoče pospešiti brze vlake vsled stanja prog in ostalega materijala. Oseb-ni vlaki se dajo pospešiti s t«m, da se a) hitrost vseh poveča in b) s tem, da se gotovi važni osebni vlaki ne ustavijajo na vseh postajali, posebno onih, ki so se hvalevredno v zadnjem času na novo otvorile. Seveda bi se vprašanje pospešenja prometa racionalno sele resilo z uvedbo motornih vlakov, dokler pa ten pri najboljši \-oi_ji ge ni mogoče dobiti, prosimo, da se izvrši hitrejši promet na gotovih progah na način, kakor je bilo to pred par leti izvršeno na progi Ljubijaua—Kamnik. 3. Poboljšanje lokalnega prometa bi se doseglo tuđi z uvedbo novih vlakov tam, kjer je go stota gotovo premajlma. V tem pogledu omenjamo progo Katece—Planica —Jesenice—Bistrica Boh. jezero in hli±-nja okolica večjih me*t. kjer bi se z uvedbo lokalnih vlakov osnogočilo, da tuđi osebni vlaki no ?tojijo na vseh postajah Vsekakor pa je potrebna uvedba novih vlakov tuđi na progi Novo mesto—črno-melj, čaprav frekvenca na tej progi Se ni prevelika. V poštev priđe tozadevno t iii uvedba daljnih turističnih vlakov povso.i. kjer se že občuti potreba. Konkretne tozactevne predloge stavljamo pod C/9. 4. Zveze osebnih vlakov. Glede »rese poedinih osobnih vlakov na večjlh. kri-žiščih Ljubljana, Maribo-. Celje. Jesenice zaznamovati je gotovo velik napredek, vendar je tozadevno vsekakor potrebno, da dobijo vad vlaki na vseh večjih križiSČ-nih postajah zveze na vse strani, da se na ta način omogoči kombinacija vecjih izletov. Glede Jesenic pa se bo dalo to vprašanje resiti samo na ta način, da se uve-dejo lahki In hitri vlaki po vzoru onih na progi Kamnik—Ljubljana, ki bi nihali med postajama Rateče—Planica—Bistrica Boh. jezero z zvezo na Jesemcah na vse vlake, ki nimajo sedaj direktnih vagonov Izubijana—Bohinjslca Bistrica in Rateče —Planica. Kako zeko je to potrebno se vidi 12 slučaja, da gostje v Kranjski gori, kate-rih je v sezoni že po 1600 dnevno, nimajo možnosti obaska na pr. Vintgarja, ker bi morali na Jesenicah 6aka venljo uredi tfcko, da je možno orgaaiai-rati krožna potovanja z ene strani Ljubljana—Trst—Gorica.—Bistrica—Boh. jezero—Ljubljana in Ljubljana«—Trst—Benet-ke—Videm—Trbiž—Kranjska gora—Ljubljana, z druge strani pa Ljubljana—Bled —Beljak—Vrbsko jesen)—Ceknrec—Maribor—Ljubljana, kakor tuđi krožna potovanja skozi Slovenije BeneCijo in Koro-6ko, na p«r. Ljubljana—Trst—Benetke— Trbiž—Beljak—Vrbsko jezero—Celovec— Maribor—Ljubljana. Razne kombinacije voznih zves skupno z aranžmani in sistematsko propagando bi oraogoćili poiivitev železniškega prometa s krožnimi potova-nji, kl me sedaj vraijo izključno z avtobu-si. 4. Nadalje se je pokazala potreba vpo« staviti boijšo zvezo z ene strani med Ljub ljano—Opatijo in okolnimi kopalisči Trsta, 2 druge strani pa Trsta in Gorice z Bohinjsko Bistrico in Bledom. Z uvedbo medsebojnih izletniških vlakov bi se doee-gel mnogo vecji obi^k. Mogoče bi se pri izletničkih vlakih doseglo direktne vagone, če pa je to nemogoče, je potrebno, da imajo vsi izletniški vlaki medsebojno zvezo. 5. Nepovolnjo vpli\ra tuđi to, da tovor za Italijo prevozi ob sobo ta h in dnevih pred prazniki vleik P 8618. Z^odi &e, da je ta vlatc preobremenjen. vsled česar dobi take zamiude, da padaj« pikre opazke potnikov, ki so se podali ob sobotah zve-6er na izlete. Ukinitev m^šanegra vlaka T 8662 ob nedeljah in prevoz tovora z potniškim vlakom 8*518 po^labša v veliki meri razvoj tujskega prometa. Stamenković in šinkovčeva obsojena Obetna so prisodili po 15 let robije — Ozadje ogabnega zloCina Ljubljana, 11. septembra Glavna razprava proti morilcu poseatni-ka Janeza 6inko\xa iz Ćabrač v Poljanski dolini bivšemu graničarju Ivanu Stamen-koviću in soobtoženki Sinkovčevi ženi Mariji je bila zaključena sinoči okrog 21. ure z obsodbo obeh obtoženccv. Veliki senat je spoznal oba za kriva in ju obsodil vsa-kegu na 15 let robije. Razprava ni potekla brez presenečenj, kakršnih v velikih proce-sih sicer ne manjlta, vendar so bila prese-nečenja v tem procesu čisto svojevrstna. Pr\-o presenečenje je bil zagovor Ivana Stamenkovića. Predsednik senata ga je iz-praSeval zelo podrobno o vsem, kar se je zgodilo od usodnega dneva 1. 1933, ko je Stamenković spoznal Micko Logarjevo. do še bolj usodnega večera dne 25. maja letos, ko je Stamenković zadal rnožu svoje ljubice tri smrtne morilske udarce s te*ko lopato. Ko je nekoć 1.1933 Stamenković korak al mimo šinkovčeve hiSe, ki stoji bolj na samotnem v Cabračah, je čul trka-nje na okno. Pri šinkovčevih pra\djo po domaće pri Logarjevih. Trkala je Logar-jeva služkinia Vera Miklavc. Stamenko-viću ni bilo treba dvakrat reći, naj vstopi. Logarica je bila v hiši in v aktih je bilo zapisano, da jo je hotel že tedaj Stamenković poljubiti. Logarica se je branila, rekla pa je graničarju, naj priđe rajši drugič. Po dveh mesecih je res prišel in tako se je začelo prepovedano fatalno razmerje med postavno Logarico in graničarjem. Združila ju je skupna usoda. Oba sta bila ne-srečna v zakonu. Morda še bolj usodno je pa bilo to, da je Stamenković zadel Logarici dajati de-nar. Trdil je. da ji je dajal vsak mesec okrog 600 din. Logarica pe je namreč za-ćela Čedalje bolj xltujevati domaćim. Po već dni je ni bilo domov in nekoć .'e po-begnila kar za dva meseca. Gospodin jstvo so prevzeli domaći. Kuhala je služkmja, največkrat pa sam gospodar in sinova. Gospodar je zaoel opravljati tuđi razna đela, ki jih navadno na kmetih opravljajo ?enske. Molzel je na primer krave. Logarica je bila tako Izločena iz delevnega 0D" čestva v domaći hi«, odtujiia se je v»«m in vendar je v hiši do konca vladala. Vsi so se je bali. Kolikor je izgubi;a avtoritete s svojim razuzdanim živlienjem, toliko si jo je pridobila s silo, s svojo zgovorro-etjo. rafiniranostjo ;n pretkanestjo. Nekatere priče *o izja-vole, da je bfla tuđi dobra ženska. .*ko se j« razjezila, je pa bila vrag v človeSki podobL Med raspravo smo imeli većkrat priliko opazovati njeno Široko dudo. Ka*irulila je Stamenkovića vpričo sodnikov in druge priče, ki nišo izjavile njej po volji. Znala pa je tuđi zapeljivo lepo govoriti s pričami. od ka-terih ai je obetala razbretpenilne fzpovedi. Sina je oaanerjala, ko je ćakal pved zatot-no klopjo na zasliianje, takoi nato pa s% je rasjokala kakor najbolj obupana mati in je naala najbolj ljubeoiive beaede aa Bina, kakor najbolj vzorna in dobra inati. Po pripovedovanju prič je bil umorjeni •inkovec čudak. Dober zakonski mož ra)o s trebuhom za kruhom, ker jam je domovina maćeha. V Francijo ga je aanettla pot in 15 let je pekel kruh drugim, đa ga je lahko odrezal se sebi kos. Pa je zahre-penel po domovini, tujina mu je pngtala pretesna. nišo mu već dali kruha tujcu, čeprav jim ga je toliko napekel v doagih 15 letih. Moral si je oprtati svojo popotno bisago in nastopiti pot nazaj v domovino. Ivan Brumen je pek po pokliču. V Pran-ciji je pek^l vse od navadnega kruha do naj finej šega peciva, bil je zaposlen v parni pakarai kot delovodja in bogate uricuanje ima v p«tcovaki stroki. Toda doma ni naiel zaehižka. Kjer je potrkal, povsod so mu vXigovorUi, da zanj nimajo deku Hevež ja pa j>r:-.Thu 5e plah, skromen, kakor so skromni vsi dobri, marljivi in sposobni delavci. Saj niti poćteno povedati ne zna, da je dober pek in da je tako doigo delal po franeoskih pekarnah. Doma je ostal na cesti brez zaslužka in v zadregi je se-gel po novem, a mnogo preskromnem viru dohodkov. Nabavci si je nekaj nožičev in jel z njimi izrezJjavati krasne Saho\Tske in druge figure, lesene noze z najrazlič-nejšimi okraski na roćajih, tuđi s člove-škimi in zivalakimi glavami, ki te po s^-oji preciznosti in pravilnosti potez naravnoet pa*esenetijo. Iz rženega kruha je zgnetel in izoblikoval vse šahovske figure in hotel jih je poslati na najvišje mesto. Pa je siromak, nima priprošnjika in njegov šah iz rženegra kruha je obtičal nekje, dokler se ni nasel nekdo, ki mu je dal zanj 200 din. Ivan Brumen moćno spominja na Ivana Selana. Tuđi lajik na prvi pogled spozna v njem izreden talent. Zadnje Čaše se je mudil v okolici Bleda, zdaj je pa priael v Ljubljano, kjer ujame tu pa tam kak dinar>3sik za srvoje krasne izdelke, da poto-laži za silo lakoto in da lahko prenoćuje kje na sketinju. Tako je pri nas s talenti. Ne znamo jih odkrivati, ne znamo jim od-preti \*rat v življenje, da bi razvili svoj« izređne sposobnosti in delali to. za kar jih je določila narava. Na kiopice ali na stopnice frančiškanske cerkve se stisne Ivan Brumen in režija, režija. In lapod njegove roke prihajajo podobe ljudi m ii-vali, ćudo\-ite podobe tega ćudo\itega umet-nika. Na velesejmu bo smel prodajati s\roje izdelke. Vsaj nekaj v nujni sili. Ali se res ne bo nasel nihče, ki bi odrezal temu viaoko nadarjenemu revežu večji In bolj* kos Kruha? škoda, velika škoda hi bila, fte bi Ivan Brumen omagal pod te&o življenja, će bi njegov talent ugrasnil, kakor jih je ugasnilo že toliko med nami. Beseda o tehniki loto-graSskega posnetka Ljubljana, 11. septembra Fotografiranje mom biti poceni. Pri današnjih skromnih dohoukih si človek kar tožko privošći kako osebno zadovoljstvo. Toia čiovek ni ustvarjen «*amo za delo, hrano in epanje. teniveč tuđi za lepoto in počitek. V>€ najrazlifnejše zabave, izleti, pport 60 taka osebna zadovoljstva, ki 51o-veka vtaj za nekaj ur re.Mjo moreče v>at-rianjosti in mu dajo. da pogleda malo v lepM evet, kjer se lahko ve* »prosti. AH ni re« ^e posebei fotografiranje med najlep&i-mi zadovoljstvi? Pole^r lepih trenutkov pri »nemanju ti nudi še druro veselje, ki ^a imaš ob po»v«»6*mih plikah. Ali p« je fotografiranje r©j tako poceni? Pravo zadovoljstvo vsekakor mora etati čim mani denarja. Ni potrebno «uno. da ko c-ene foto^rrafekih aparatov in filmov ir>-redno niske. VaKnej&e je pač dejstvo, da pri današnji konstrukciji aparata in popol-no?ti filmeke?a materiala nič ne riskirah. 01>a ti omogočata. da lahko vedno, povsod in vee snemaš. kar te 7.anima. V§e to *e ti tuđi posreći, ce le paziš na par osnovnih pravil o tehniki posnetka. Poskusimo ti jah enkrat zbrati v čim krajših be#edah. Ideal vsak^fja fotoamater ja j« tehnično popoln negativ. Ko film razviješ *H ko ga preš pogrledat k svojemu fotografu. niRi ni-česar bolj vesel kakor novice, đi\ *<► v*i posnetki posrečeni. Tehnično popoln n^ra-tiv pa ima predveem dve zahtevi, pravilno oštrino in pravilno Ofvetlitcv. Slika je v celoti oetra, ako pati* sa ele-deče stvari: slika mora imeti oatre konture in oštro ^lobino. Negrativ pa ^ pravilno osvetljen. ako ima prijetne kontraBte in pravilno grostoto. Pravilno oštrino in oevetlitev pa ti omo-g'očajo tri na«tavitve pri po»netlwi, pravilna castavitev o^idaljenoeti. pravilna iztrira tji-fllonke in pravilna hitroet zaklopa. O»tre kontura dobiS, ako pogodiš pravilno r«&da-Ijo motiva, hkrati pa moraš paz.iti na gibanje v motivu. Posrečenejra -portnefir* posnetka ti ne da 6amo pravilna ra^dalja, treba 'y 5e primerno kratke onvetlitve. To-rej je oštrini obri«ov rezultat pravilne na-fitavitve oddaljeno«sfi jn pravilne o«vetlit-ve. Pravo jrlobinsko oštrino 'lohiš z izborom prave ^a«!onke. Negativ bo imel prijetne kontraste in bo pravilno £<**t, ako vxa-raeS pravilno zaslonko in odgovarjajoči o«vetlitveni ča§. Pred posnetkom moraš dobro o*lffovoritl n.i sledeča vpraSanja: kako daleč, kako Pt1o-1k>1c. kako «vefel in kako rat^iban je motiv. Da bos u«tre*:el \*«m tem vpraSa-njem. ei zapomni sledeča enostavna pravila. Potrebna ti je toCna oetrin^ka naetavi-tf»v. sker bo slika v«e prej kakor oštra. Nastavi oštrino na prvo tretjino globine mo" tiva. fiker boš moral uporabljatj prevelike zaslonke. Xe zasloni premalo, aicer bo glo-binsko neo^tra slika, ne zasloni preveč, sicer dobiš premalo ogTetljene slike. Ne o#vet-li pre»nalo, pazi zla^ti oa dobro izrieaoo^t posameznosti v »encah. Ne osvetit pa tuđi ne prevet". sicer ue boi niogel ^nemati raz-jriVanih, živih motivov. Ko we to premi-*liš, ti mora hiti Čisto jasno, kako bos na-•iTavi] na mctTvki skali, katero 7ji^lonko bo* v/.p| in t* kolikim č«»< In Shirley Tem- ple >Otrok čuda« Novinarska rtutava. Kino predstave na velesejmu ob 15.30 in ob 18.30. PRIREDITVE V NEDELJO Kino Moste: mAtineja Otrok ćuda«. ob 11. ciop. (ShirJey Temple) Kinematografi i^tl spo red. Novinarska razfttava. Kino predstave na velenejmu Otvorltov raxstave Kluba neodvisnih ob 10.80 v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. BakarCiC, Sv. Jakoba, trjsr 9. Ramor, Mlkioaifieva cesta. 20, Gartua. Moste — Zalo&ka cesta. Jmmod mhm l'elik cesar, zelo pometen mož je bit Hm-run al Rašid — kalif po Atlahcn-i volfi. Svojim podložnikom je pr mesci mir, toda neprenehoma se je pri njih irčil. S'ihče ga ni poznat, ko je hodil po bagdadskih uticah in motrit žix*ljenje. Kar je bilo velike-mu in pametnemu možu prav,, tuđi meni ne bo škodilo, sem si mtsHl. Oglejmo si po tihem nav mali svet. Oni dan sem zavil po obedu po naših uticah, da bi mimogrede videl naše v.c/iJc-danje iMjenje. Kar tja od Zmajskega mostu »em jo ubral proti kolodvoru in sem res priŠel do »rmajev«. Sredi mirne ulice ljubljanske aristokracije zasliSim strmJtno tutjenje. Pohitim v tmeri vrišča. Pridem pred trgovino boga Merkurja (bog Merkur ima zdaj v Ljubljani bicikl je), sipa je velika, \rata 30 odprta. Pokaže se mi Čudovit prizor. S filmsko noglico naganja nekdo klijenta. — Strela boi jal Vetesefem je v Ljubljani: ta dvm sigurno trenirate la \*eli-ko atrakcijo na večerni predstavi. Vendar se mi pa zdi čudno, da udriha samo eden tn da je trn po v*ei pritiki t?o-spodar lokala. I drlha * kladivom. Siegov uslužbenec, tistip ki se pod udarcem kladivu z\'ija, se mi zdi. da je nedolfen dr?<,v-tjan, davkoplačevalec. Zdaj so pač čani, ko so Ijudje za vsak dinar krotki tn so sfali pred trgovino z bicikl ji tuđi drugi davko-plačevalci, a nišo vedeli. kaj maj stnre — kako naj čto\*eku pomagafo. Se vemt od kdaj v Ljubljani tako proda jato bicikl je. Stojim in mislim, kaj bi storil v takem prtmeru Harun at RaMd. Pa pravim *am pri *ebt: Šet bi v s\*of dvorec in dal bi pregledati davčne listine, potem bi pa odločit, kako pe za njego\%o držmfo koristnejše — ali naj pretepa njegovega dm'koplače^'alca na javnem »bazaru h»g-dadskem«r trgo\*ec, ki ne pozna tepega i«e-denfa, ali pa je boljie, če on, Harun at Rašid, sam temeljito oplazi z bičem »trgovce*, ki ne spadajo na »bagdadski ha>rar«? Iz Celja —c Pojasnila o razdolžitvi kmetov. Ljubljanska podružnica Privilegirane agrarne banke v Ljubljani bo priredila v nedcljo 19. t. m. ob 8. zjutraj v risalnici drž. dc^ke mofcanske šale v CeJju šir5o konferenco, katere c:lj ie, d& se vsem interesentom pravilno raztolmaci uredba 0 likvidaciji kmeč-k:h dolgov m vse njene nejasnosti, kar bo ▼ korist kmetom dolžnikom in bivšim njihovim upnikotn, zlast' kreditnim zadrugam. Konfercnca bo izrecno za celjski srez, zato naj ji prisostvujejo v čim večjem šte-vMu rudi sami dolžniki kmetje. —c Na gostifničarski strokovni nadalfe-vainl Soli v Celju bo vpi*ovanje v petek 17. t m. od /4. do 15. ▼ ptsarni de$ke me-Manske iole. —c Planinske postojanke v Savinjskih Atpah bodo oskrbovmn« ic ve« september. Kocbekov dom na Kom&ci in Aleksandrov dom v Logarski dolini ter Frisehaufov dom na Okrešlju bodo zaprli 28. t. m., vendar pa bo Frischaufov dom osikrbovan Se ves mesec oktober oh »obotah in nedeljaJt. —c Nogomet. V nedeHo 12. t. m. ob lrt.30 se feo prčeLa na Glaziji zajiimiva podsa-vezn« prvenstvena tekma med SK Celjem in celjsKimi Atletiki. Za tekmo vlada v Celju živahno zanimanje. Ob 15. se bo pri-Čela predtekma mladin. SK Celja m Atle-tikov. —c Dve neareči. Te dni je pa dl a teika trugt u peseic na triktnega dninarjevcga siiička Franca Mohor:Ca iz Lemberjja pn Novi cerkvi in mu zdrobila loban>«ko bazo. V Simihelu pri Mozirju je padel pri dciu hlod na 22-letnega Franca Vi*o*«ika in mu zlomil desno nogo. Poftes rečene a %t zdravita v celjski bolnic;. —c Pod osebni vlak je skočil v nedeljo okrog 8. zjutrai v blizini postaje aa Gro-belnem 24-lerni tehnični uvadnik Anton Uličar iz Maribor*. Kolesa so ?Jičarja »tra-h\o razmesarla in na me#tu usmrtila. De-janie je izvršil oć i vidno v duševni zmede-nost:. —c Goštiiničarska pivovarna v Laik em bo v kratkem prejela naroćene »troje iz Cc*o*iovaške. Remene morajo biti samo Sk>v. Narodu« pohod Amaconk po Ljitbijani in poved*ii, da zadeva m tafco nevarna, amo obljutaM še kraiek pogled *raxa kulie*, ko bodo ale akušnje boij h koncu. Na6 re; porter se je v^ćkrat napotil na »deeke, ki pojnenijo jvek in ni na/tirstf n«*kaj lirtov beleak, nasveto*, želja, »kratka latffeva okoli >Ama^ook< je treJa, DTugi t£*ien skučtanj .-♦» je nagiba] h koncu, ko sem sr^ćal Župana na promenadi kl se pOLanirrvaL kako gTe v teatru in oe so skušnje že toliko napre-iovate, da je v*ed-n<> pothiteti v leaJ^r. No. Župan je Hil vea navdu.^n. seveda je vrelno. >bo* imel veaj malo dunsteu ta kjij ga ... Ta Klnnet« naj hi hil poj^nn. Torej greva. 9po-toma mi je še pravil o nepo7-*bfi?h d&eiL, kt jih je prežive! v Reii Krajini, o nepo-zabnem rinčku. pa o čudovitih £osfcah, ki ki jih je preztvel v I^eli Krajini, o nepo-pred krrri^nim oče^nm prave^ra gonnaai, kot da **> sJntffe. da bo eoi odklenkaio, >Foter, toie ia iveoer.. .< je bilo povelje in piaJ Prida sva v teatar. Se v*e znthrao. oAe* prazan, vwe lopo osnaieno. metlo fcifci pa rv-^kaj stolom, v ospređju mrziri ta štatv. *ufler. režJBer in *te kdo čaned merodajrfh. Na d«mi v kotn kiavir. n kater€^a jp dv« uri — toliko čafta je trw4a pfcofcnja — **• v.iHJal i*rne prijatelj £ebjae. Okrog obid** je bfto na odra in sa T*jina fr» vse poino živfjBirja. —Pa račnVmo — veWa redfiserfca ^in Bal.hirova. Veća Batetttova in zaćeli ao pogasi- Mo3kS *oc ka je predstavlja! sloge, je zapei pnw ▼ »«©mpa* >I^e počosi« ... Dogodki 60 ae >eli razvijati brez. kompB-kacij in raztmrjanp. Policeva prilriti k Ee-bret«u in 6e dopovarja radi «*;ipenj ia na-»fo.'tiji dan, Zebre i?rra rn kima, Zcrpan kot \-semogo<-ni Pai>>mkin pa stoji ob se.eni m se snvohlja, sanehlja ... V o?>a«1ju eo tri miže in na njih tri mladenke v -nervozrmrm dek*<. ej. vsaka nii-nnta j*1 dnairocena. «0 si milile ob,- »tri mladenke* brez ftnb^rt«.. ki ©o hrtele i robnim de^om. m^ltem ko eo se v ospret^u ođ-i^Tava!: -^oaodki. R**let se nervozno i^j^rehaja. Vmep ic novo povelje; "."^e enkrat« — pa 2e**re . . . ?*»r fn 7i*anm je Ao . ~ Kft-.icio T^r>et »costnj^« v opCM-e^i. Mopi pt.irea. Vi*e v crvihi. aa; ^-amo »markirajo<. To em grerli. ki pojo rn pleše-jo. nnvc »pariške balerine* bo«io v »Ama-conkahc. Njih ♦rrrcfctor je pa Gorekl ki Pe je kar d<<"»rn uži\^i v ta p««^!. snj iam že prakt^-* iz »Proriaive neveete« in slavuegta Cirkusa. Foličeva in Peeek poi-Jcnj»ra ljuba\-uo »reno na vpokojeuem divann, ki hre-Vi m se -umljivo rAbije. RrVo je pravo bp.'.Tr.Bira-hk\ ki je pa ftreono iztcklo. Vmp« rto.H* Z«pan ono lcpo pe^em: >7a-kaj Ae fclovek p«3h;i« pa obuvan ug^tovi. da je Mtehti edinole ^ v vimi. Prje, pije. žaJ Tn li on ftanio ^markrra«. Videl eem pe. da bi vsai ro f^^eno ta vo?e- n».1 odigra1 po-\-ppri ^real'PMĆno«. s pravim v?etrieh«. rirvMko. r=koro irovori. pa irm f.e Kilot okTocr e^be. Hinfftren priror. ree. neravno so vt»e v cfviln. Obkro^afo era. mntrrjo. vabijo. onajajo. Uboci Znoan. ka; bo njim. za konce trn po omnmlj:^ ^e prrmaibnle^na Mo-h.irvva ti pireom in £re?fanii . . Rt*. Županu ne bo lahko. Bi] je vidDO »utrujen« in nič več! Mopoče je biLa to vizija, kakršne je do-živ-ijal Patjomkin v svojem burnem življenju. »Sploh je pa bil Patjomkin zgodo vinska osehnosr«. poudari Župan. >In>ei je harem g 600 cvetovi«. \o. re je to zirodovinsko, pot-em pa že, pritrdim. Zli sp mi pa. m tavze! in bo balet o-fličen. p4esai bo Pa ttidi sam. Potem je bilo ms\o odmora. Za par >di-movc *Morave< na hodniku. Ali ?a. Vera >e neumorna, že so aa odru Amaconke. Ribičeva je. zdi »e mi, nekak jreneral! Zato jl je Šio vep čas na raieh. Pohod amaronk je nad vse Zrtbaven, že eedaj, ko so bile brer uniform. Pom oder ženskeg"a eveta, razborit, veđsa in prepe-va. vee vprek eaJrrthra in debatrr«. Sploh ne ženski zibor >po6«ti< moske. Gorski pa obratno — žens&L, «aj »e bo vtihotapil v žensko pjeobleče« med »maeiMifcft. pre«tal >nafoor« in se raftAfl... Nfl^mi beeed e Potićevo. Kjo in kaj je bila? i3i, kje, k«r oa Kaioah z vso familijo, tam 66 |e v dot>r€»n gtjreoJBkem traku okr©- 1 ptia sa »pore, ki jo ****)(> ▼ ien&kem b+-taljocra ia še v dni^g* opeDBtah. ki bodo siediie. Vloga §ve je prav 1a njo niftana, ZAto ji tmii gre, da bo đodobr^ iwWana. Nos kaj bi pa- deja.fi še o Poličevi, fe je t efemento, ** vso opereto, ta psi 1 (\nm oookab-t pa ^«ak za«e flkpftfc kar nij>ug p»-da^L, taJco. ie radi orijentacije, svoje vaje imajo v šrvojam č^vetiSfto, pa v >Narodnem domne. PfM%a mm *p ▼pasisl kako mMi, da ko do? »Znamo že toi preveo«, eaj mora, ifci, «•-d«^~a je p» dobra, ko bi fce bfta ©obota . . .< Čez dva •■'foi »em spet prifiei v opero, ta ve^er je bila pe ški^nja mdo za po'i-t". Bik> jftj je P^av za prav onio. Polićeva. Ribičeva, Smerfcotjeva, pa Znpm PeĆek in Ko4ar*o. Ti 00 b* v drfcri uri )?oiovi, (in. Vora je re#jraW to pot hndj v iđetajte«. Zadnjp ve«tj iz teatra so giede >Anw ooetke naartednJB; KiLfi^e so fiotove. nekaj spapotajatm % novimi domisleki. pedališk'a krojaflnioa de-la v ^permaneoei«. v sffkarai 8rfK> Itaoo... Orkestar je ie v počnem aacnalML, 4M-cr^nt Neffat p« vfcii taaktHko od šore do mraka. N;i'"boli željno pa pričalmje oWh>epjft dtn- frk.t. ui^peha na wieh stranci __ Ha^ajnik... Tu-li on mom hneti svoje vieselje eaj le potfm bo lahko zmagral »transaTvfife' v oblik; ekonta«q m vgocs. JtugiaRa R. Kos. B*^*^^^^^^r^^T^^^^5_ ^^^^^^^_^B movfti motMh pr^ođciBno oisvcto xAjjj^ oanicac Aston Bfttatfca je bil li) let ćten r)u»Jar*fce opne to om je ostaa Se v naj-l«pdem mMHnJfiMi. OAd Je naeaj ▼ avojo tkjoiMJfvteD ki tm v Brati je neamomo Jefccrorj giecinfiffirth kocn&Aov je xnwedel v fleM±noT tav^ Canka^a, Bego-vića, HoAća, Krtežo ttd. Za veHce zoatnge na poti jogoelov.-^e-Ate vzajeraaosti je bil nedavno odlikovan z veđom ^- Save TTT. atopnje. RftlatJcn. je prav za prav nad dragi H|ob-ljBDsSd Ceh<, tak je bO, ko je bil Se nad rmmi in tatm je ostaL S soprogo, go. Vero Danllovo ata se z vao rjol>eđaaijo opcrijela predelave starih. ParnaoTih >Amacofnk< in tako borno vide-fi po doimam ćaau zopet pravo srtoveosko opereto, kafceri želano ftim većji uspeh! Pogledi in misli Pred lemfclui oddelkom na raxstavi slovenskega novinarstva na velesejnm MtoPtoaraka zaastava na w*e«e jmn ti bbb ustvarja pr«^edno sMko o razvoju aioveaa-sfcega t±atea^- toda će ae htoeeć poučiti o dviganja čaflorjšsne literature v posamea-mh panogafa, man& počasi hiSCšti Iz flle-toangierjeve bđaliogTafije, ka^i ie mak) je odctelkov, ki tai mogli z zbirko in raKvr-stitvijo gradtaa tista^e&i tej tvoji želji. Prav gotovo pa te zadovolji oddelek z ženskim tJskflgn. Ojbol ne moreS talcoj dojeti s pre-giećatvaBjem M«tov, ki v kronoto&ti raz-vrstit^ piredstafvjja.jo domaja vse naše žensko <"*±bo, kar ga je kdaj iašto, to ti do-potnljo gnafiknna na steni. Razstavm odbor je atoorfl peracv, da je povataB X sodeio-varrju tuđi žens-kre oi-g anizadje, ki so pa-Ć najbolj poućene o razvoju ženske knjsđbev-nosti. Saj je v enem letn to že tretja fcnjiževna razstava: lansko jesen na med-na.rodiiem žeitskem kongresu v Pufarovm-ku, letoSnjo porrdad pod okriljem Sploš-nega ženskega društva v Ljubljani, sedaj pa de tu na no\Tnski raastovi. Na pobudo Splošneg-a žensfkega drađtva je že lani se-sta.viia abs. fil. Ziata. P4mat bdbiio^raftjo slovenske ženske literature, s Srner je moćno olajšano deio ctosedatijma. in bodo-ćtm priredite! jem ženskih književnih raz-ectav.SploSno žensko društvo je z& to pti-reditev prosUo pomoći tuđi tiskovno komisijo Jugoslavenske ženske zveze in Slovensko fcrščaniiko žensko zvezo, ki je pa, žsd, sodelovanje odXk>ni!o z irtsmeJjitvija, da jo ^e sam gktvul raestavni odbor parsg&rL lO^ob tesrra je na razstavl z vso objektivnoatjo prikazaffi tmfi oelotni katoh^ld ženski tirfe Prav zararmvo dopolnilo razstave je ta-bekL, ki kaže. kdaj so za£>eii i2±mjaii pcoa-mezni ženski HsfcL prHogpe m rubrflee in knfifao jBi je bilo v posameznžh letfii. TaJko vidimo, da je izšeJ prvi ženski list 5SI0-ventoK 1. 1897. da je fmeJ prvo žensko pri-logro >E>omorjulx 1. 1915, da. je izSel prvi >Gospodinjski koledar* 1. 1918 in da iskazuje leto 1937 dvanajst listov za žene m celo %iTBto drugih čaaopisov, kl imajo ženske priloga afi kotiOpe. kater« urejajo orfcu DrufiDaki tednik Pa tuđi po drugih TkrfOt ^ađti neodvisnih dijađkfli in ceio n^kđbMfeŽh, «-tamo vefikrat članke iz fenskegB. fivijeoja. Većino ženskih rubrfk prtorfa praJctSteo etivo: modo, gospodinJatvo, Mgljeno. Nade ženske pero je zaatopaao tndl ▼ drtKjh leposlovnfh pedagoildh in mangtvenfe 1«-vijah. pa v predallh dnevnlkov toda prto-ditelji veJeoejmrtce raaatar^ nteo knett ne časa ne prostora, da bt ptOuLLafi tntfl to delo. Razstavijeno je Ie »Mlado Jtrtzoc, katerega tmejaje roka Franke Levetflocm! Vendar se v naSern čaaopfaju žena Se mnogo premalo uvažuje, bodiai kot producent-ka ali kot koneumentlta firitri V sotrurtni- ške in trredniSke kroge tinTniiiini li«tov prođlra Ie s težavo (>Jtrtrt>c je roenda «H- ni alovenalci list. ki izna. pole^ nvodzie po-ročevnlke, urednice »Mlađeg«. Jutra« av- . torice rubrike >£ena v aodototiem svetu«, tuđi stalno poročevalko za sockie razgovore in socialno-leposlovno reportažo.) Med na-rofiniki in čitatelji H«tov je prav gotovo polovica žen. DruStv^no, pokMcno ter javno delo žene pomeni v danaSnjem življenju naroda močno, nepogreSIjivo tvorno ailo, zato bi moralo eaaopisje v večji meri uvažati ženo in odrejati ve* prostora zadevam, kl se ričejo ženskega življenja in đela. Ko-Mkokrat povzroći nogometna tekma ali roparski umor >pomanj3canje prostora« za objavo važnega tenskega članka s soci-aJno refofiiiatorgko vvebtoo. j Primati pa moramo v čast domaći žur- I oaAMJhl, 4» nam j» do^e^ prixazkeola z ix- rodfci, katare je tiak pri većjih naeodih za-g^edil v ogromni meri. Nimamo namreć pxi nas bulevaxdneg^. Uska in skomj ttMti ne maga^inskegra, ki bi lovU namtinike s pd&tviini in pikantnimi nax»iig^v*anji na žen- ake lastncKti. Tuđi dovtipe in šale, ki žalijo žensko čaM in ki jfla večji taji listi Cesto otjjavijajo s posebno nasiario, prtnažajo naši časopisi v manj&i rrberi in pro^vetijetia slovenska tena teH, da N kumin teginili popolnoma, njej v »poštovanje, ćaaopisja samenui pa v GamL Ima pa nač dnevni t±sk 6evaa-jeva Spominsld steber đr« Ivanu Tavčarju T netiet^o ta.tm.bo pred oojaćno hBo pteatedja in {julUika ^tr. brisan TWčaerja v Potjcman nw! dkofy> Ijošoo odkrit sporatrv ski (Aeber s ni«a4p*>pvifn beonastira pof)fl»-iem. PtJbobo sa poBtsvitor flpontžrtakega stotkm je dada pred leG Stovenetea maffea, i*vtfilt=» pa ao ooiO0aSH 0 wu|faui priapop-ki poieg Mfl&ee predvBeai Mpgtfna oNfina ljrfrtJaiHkA, Odrotniška ifcomica m Ly>-ijapBka kTođvtna Kwi^n Spominulci steAwr bo ooetervtjen po iiwiw#l poaf. arhftektft Fle&oka, pkoi«4)av postpai je ndelai alfc«-^pmrtri kipar Bufiftai I^BUgffi. Spored odkrit>a: Ob a45 dopoidae potio-nitev na gnobo pisaterja 4r. Ivana Tsr««r-ja na Visok em. Ob 9l30 fiprejem gostor v Poljanalu ot- 10. shižha božja v župni cer-kvi, ob 11. slavnostno odfcrhje sporni nske-ga etebra pred Tavčarjevo rojatno b»k>. Ude4ežence pozdravi poljameki župan Ivan Dsbeljak, nato bo govoril uvodno beeedo pred^ednik Slovenske matice dr. DragotLn Lončar, elavnostni govor pa bo govoril clovetveni zeodovinar prof. dr. Anton SJod-njak. Sledili bodo pozdravi zastopnileov raznih kulturnih dmanja in je bil takoj mrtev. Sa-inrww ik^ je videl *uv«j Trebše m obv«-fltfi je tsJežni^ko povt«jo. ntkjvr je or**a aa. prodro ielesnHSkji komirija. Tmr4o m> pBBpeljaJi v mrrvaSnky> v Pt«j. Ker neanaaar ni ime] nri cnH> fi-•CSn, ff^n »a- nišo mopti ut'^Hovrti bj^'co1^* iflentrtete. V^er«^ e*o pm oentov^t, da piw ca 91-letoe^a niitkarja Antona Vmika H Kjmrjev, rojenejra v ?Vnffr rn pnstnjrreera t Ropoznioo. ftarftek je ?p .*p] pod vlak. Samomnni^a ao v^Seraj pokopali. Ie Novega mesta — Knii2^»*. TVi^i'PB dnevno. *Xž(ftravju. Tvojega otroka spada jo tuđi a&ravisQ$e SAKGOV PROTI ZOBiStMU KAAANU Išld Vintgar ■ _ _ _ i: narodno letovišče L 2tovare ▼ lŽkem Vtotgarjg je prvorazredno In posebne Vhtliwtt za bo| proti tuberkulozi L^ohljana, U. eeptittKbra sfridel bo dan«! £&ktičeroo ie dan^ tuđi mi, ko amo podrobrvo raspravljali o v^eh nstanovatu ki uetvarjajo mrežo, v katen se bo njela ve* gtoletoa morilka — tufaer-k-oioza v Sio-veniji: ni nobeneea. dvo*nsw da bo dlovenHici narod ustvari! OMDpi^ie: izoiirnico ▼ ^kertah, boinKio /a knsaao tT^erknlozo oa Rakitni. xie^to »iravja« n« Possvjn, orro^o ij»rr^^ na ernn«kem bre-pn. Davir^ov zavod na aave*em prođu. Ako 6e vpra^aino, zakaj smo zaupljivi v T4Mn pogl^dn. Lai^o poveroo. da «ito, k^r s#*>-venski narod ne trpi pfceveia aa »pojih nfl-▼a«. Le odpri o^i, kaplar STeš po Ijobijaa-skem poijoi Vfael boš kuflaim: Sate, sta^ boe in broz plcvela — ©oetjEri^ne in marfp-ve roke slovenske kmotir-e ne trpo piev<*»! To }e elovesfika preost_ Todi životnih n£i ne dr»bi^ meti >V">venskWn ro*lor!i in to že zelo dolpro dobo. Tako n, pr. cu't 'jotlje v Rtarai čaisifr govorili; »-kn« dena^a ka-kf>r Viera^ u-š;* ^"■^ivotnSK^ TVaaes jf* tiiH- ta irrek nernocro^. kAjti v Slov^nrij- uh i herael nfmajo več nit rta pa nf bo k t-> m:isfn«Hhna. na i Iho nr4-bito. <%& so ii^' prod^neroj xa ^tra^K* ^oIpk ren: yx^£raver. ka*err> §e d^ndanes pTf*Tia-šnjn životna a$i po Bo«w*i zbiti! ^MTvi^»>ew 80 žp naplavne tiŠ v ^or-eniji re-fkoFt: ^<*-vr>1:i tomu v^eami jo < »*inom»i?alo nn^ razvi ro šolf;tvo in n*^a spiee«*? knlrora. Kator je Slovefle^ o»:fpr»vil pl«-vel na n^-vi m nši na fel*«n. tako **m<> ljifikn r>r^>rV čani. da bo ođpTnvi'l tndi tTaVrkii4o70. btf ko mu bo jasno, đa trn!i tn irrV1 » navrK'Tio rnjed.Tlk^. katero j*1 "^reTrpoe^jbo tT*^hn T9r rreti. Zature; fimo vsi ItMco prepr^^ani. ^ se bo dvicrml vp^ »lovert^ki narod in tnstva-ril n^rjno ]mrrebne np^rjovp v tern pmiRTn-Vfl*» rmvp'ienp Tw^arK>ve bodo t^djrf — TTpa.Tmo že v Hnfrtji borlirMSTKT*^ • — npo-!ttavTT*»TH* m bo*1o br«^ dvomn o*fPčno l^lo- rf?t««v Tškeffa Mutrarja kot nsrrodne^si !*>-tovfšća. Kaž«1, da se bo tn — oe^rii ^stavil Mar kBc^o Ko vpraŠal: <^»otb? Oidirovor- K«r a por»o4i>onia ure«riki srTK>j;ft( pr*%1 httta-ml Rai v boj ftroT: nio«»rkiik>Bci — i^ijbrt. i\*^ kot asdnju ixpolniLa. Ker je pa crfcojTKv pomutimo pr; pomeni K>cga Vlatjrarja. Tesni niski Vrntpar« *o tt»tva.rjnoe p<> prodoru fcrocsketra pt*foka )»ke m no dok:«* oterotj- 8 km. Pooeko»i ^> r»t^prehc> in*'. ker stih tvvrijo pfrkraaoe taiiPine k krist.ilno \w)ri ap vidi duo vV pkujvij je tnoČTK> fxxt< tuno prHverrvij Vmi^arjo pn Hlada. Pkyra pLanmnk*: «ie^ i.t.d doka/\i;*» pfeiniTlAko [torriWvje. f^i v^eui t«rn ^ >- p.-- M vo>Ia 6e7. <\nm p«fff8trk^ topia - nco"'-De£ic IropeH fti rlove! t» ocroka, ki jw* ^e'c tK*J vlsrvTtii n* mrm- m*4rri. NFrtj najmanja-fie*e tu rve mflre m«mi*a f-orti ako mjtt; «1-ma ne zna navali B/vatqr v l^kafa Vlnt^rar-b |e sđra-vitno, fcnr jp portef**^ Hanrrvkn. Lafrfcs> rp^enio: HK/»vsn.ie ▼ l^ctri Vm'«ar-ja Je _ t koftkor t* ti^e ^rain kopeJi in ■»rlr.<»vih*neti __ prvomy:iH?*4fvo m pnr-elm© važnosti kot bo4 prrktilo7.i Aiko li ae leds»j na-^o kal«. pnm1 ' > drafltvo a*i kaA pocljeton SJirveoe*- ki b: PO iTFOcn nra-v»Ber» \rin^rH.rJH - ima tMi-iir ***• oiiW 1ov aV«> pki«M. t^CI^ ^.-«v! l*»eT>R RikJij^vp kn*e in Ifc (^oeno ^M.vn ▼ rafcrepL bo pr?Eir> na r*&» - ot^nem p« br» «ofenrfk> odli^m korak rm pfljn ^v. 9*v©ne knifcare: urf|»«1<> bo prv>» ***nr> loto-▼, ki HnrksMi m» 7ttk><^o fltpnfikrvv «1 W>~ vafrfp. 1Sk{ \fatirar M wr p»o(rl:«*») w fW-ro«fno letovi .i-fBS^e. K*V>r hi *v t*-^-, r*1*^ '*,yi Kltdi neodvisnih rarofavlfa L<|ULiJaiKk, IX. aerjtensfcnk BuguCaC ano te, d& t» Jotrl ob WX30 Važjfauo v&e prfJakei^B ferje amejbioett da BacoBtBaofc bo atvurjeoa tndl jwXu pri da pr^naAona gjL. \%!Mi]6^&. Sprefirijtri jd Tftanpsf}dti dom ▼ Bafcm Tili ■€>, KL •eptetntora. imAbbh AslkBnn otk^ Ajki in mo dnll Ikub 3dfxiMl)A9 taflkn dvojenje v ^ »Hi rwirjSi. — no dfcrBfrttPo ki tz^o^sloo spodHfe 00 otMAI T«i»im Stati ljnđje. v EMcn m te «po> nđujBju bana Jfetočiča in bijimpa £!»■■ — njem aw»uj đoen, kaw*oar bodo l«*o za leiom poJO^B ui^^i wJ^thy\ da se okr«pt In OK«fi)e knumt sinjega Jadrsjia. Prav v ne-deQo se je vrnOa v Trtiovfje poslednja )e-težnja JU i jalnu ktJcrrfja, ki jo je tja [m«n1 tokajanjl obfinaki Rde6i križ na ^tedn-sIdo letoranje. B33o je tam« 50 rud&rskBi otrok, ki so se kakor mladina dragih ko-lonij, vrnili vidno okreprj^ni in žare^ih Hc v ot>jefn svojcev, »Trboveljski dom-r ima c*> obali l«po urejeno kopališoe, prostor aa solnčenje, kopani« in prostran vrt aa i*?r»-nje. Hrana je bOa tzdatna in krepka, pre-noCi§fie udobno in sobe svetle in Ciste. Mladina je prirejala izlete v bližnjo okoljoo, vozOa ae z motornim čolnom, ki je last TrbpveljaiLOga. doma, g* tocM sioar Ji M wb*>o poćttmalco kotosajD ▼ dnm. Spr« ^-mai bx> atm*** proti p>»<*Qr« vziirtevainanf. (te pa bo tattko spr^jei v kninciijo Ć4m vr<5 tx4ol3nD in. rfahnfae mdarake (tee. prtve- 16 tari ? dtia^ki pm«««*-tovcritricL Med najvatiM^Snii to^kMni djwv-rve«ra reda je odAmja sMbeoih nfce*>t knji^o-vodie, zdrttmftca, na«a d«*a«a. ? ffriissili ^ ^jpr in npramtecja vniororia. a— dotoke |«so oa dri. kosjc. tsgovskem ■ćVl^ča Ckrfelofovcai nćnem xavo4a v L|oti-•i«^ Domoacanaka eeata 15, *e priftne 1 \. sootembrjL. T««m dn« me shero afrer»ci v Aol-skih pro*Torih. Dn*1 15. s«pl«n»6ra b*> otvorit vena *Mha boi ja. 1«. at^teinbra pa i^d-ni pouk. Ker je loto* oivorjena *e «w »«-va oahsMU 96 spnrjme te v^j© nfcrrflo di-jakmj a ^jakor. Vpiso^ssrji traja e je aavzemal s* to. da bi bili preddelavei s kval;fikacijo ix te Sole Lzlo£«fii ix bodočc kolektivne pogodbe in da bi se za nje sestavil poseben pravilnik. — Nata delegacija ra se/e Društva na-rodov. Za redno zasedanje Društva naro-dov, ki se prične v porvedeljek 13. t m.. je doiočmm naša delegac'j« in §ic«r preiiied-nik in prvi delegat dr. Stojadinović, dele- rlt« pa na$ poalanifc v Parizu dr. Boza urui in vpokojeni minister dr. Andrej Go-ur. njuna namesrnilca irtalni deldtfat pri Društvu nirodov dr. .Subotić in namestrvk pomoćnika zunanjega ministra dr. Anćrić. MKiai&lMSP ^ m ^m * M • Pm ^^Bfl Veliki kriminalni film ZA ČEKO tlVUENJA Carl Ludwig Diel, Kitty Jantzen. Theo Lingen paulaUe Darrieuz poznana iz nepozabnlb fiimov >Mayerlingrva&ko, PoljHko in Avstrijo, tako da bi lahko prodajali nrAe vino v teh državah. Brezpogojno raj se prepove uvoz suhegra groxdya. iz Grćije. V vinorodnih krajih naj država agradi neksj vzornih kleti. — Nekaj za kiuliU'e. Monopolska uprava je sklenila cvbtlriati v prometu samo fetiri vrste cigaret, in slcer Drino, Vardar, Moravo in Diavo. vse druge pa hoće vzeti iz prometa. Cigaiete Drava se bodo zbolj-žale tako, da taodo po kakovosti med Zeta in Ibar. proda jal e pa se bodo po S «a 1 din. — Iz notarske službe. Notar Maks Men-hart nastopi 15. septembra službo javnega notarja v Šmarju pri Jclšah. — 1% državne službe. Za policijskega Stražnika-pripravnika pri predstojništvu mestne policije v Mariboru je imenovan Janez Strakelj, preme£čena sta na lastno proSnjo policijski nadstražnik Blaž Raz-bornik od policijskega komisarijata na Jesenicah k upravi policije v Ljubljani po plužbeni potrebi pa policijski stražnik I. razreda rFanc Beltram od uprave policiie v Ljubljani k poHciiskemu komisarijatu na Jesenicah. Upokojen je žiposač zvani^-nik pri oo^delku kontrole mer sreskega na-čelstva v Celju Alojz ZapuSek. — Iz banorinsk« službe. Za banovinsko uradniško pripravnico pri banovinski bolnici v Murski Soboti je imenovana banovin ska dnevničarka zvaničnica pri prosvet-riem oddelku banske uprave Roza Golob; v višjo skupino je pomaknjena banovinska zvanicnica pri banski upravi Kristina Frank I/.VOTNI |UN1> miKUUMKJ IM)>| Gustav FrohlUii, Kima Bulla, J\\mt v. Halm^v v raakošnem filmu IGRA LJUBEZNI Krasna inscenacija, eleganra »port. Predstave v aoboto ob lja9.( v nedeljo ob 5., 7. in P., v ponedeljek ob HO. uri v torek: j^ vedno Tvoja Grace Moor mmmmmmmmmmmmmmmmmmm — Iz ^lužbenega HsU«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« žt. 73 z dne 11. t. m. objavlja pravilnik o od-dajanju državnih žrebcev javnim in aaseb-nim napravam In zasebnim konjerejcem «a plemenitev in uporabo, odločbo o ippre- rnembi v cestnih prehodih, objavo o tele-fonskem prometu z inozemstvorp i? razne ©bjave iz »Službenih Novin«. — Poklerfcv prevod Platoncn'e »Države« —.V subskribciji pri Slovenski šolski motici. Eno najpoinembnejSth obč-ekuKurnih in pedagoških klasičnih 4el je Platonov spis »Politeji«. Knjiga, ki razpravlja o pofioju. pod k-aterim §e danes vs^ka država naj-Dolje prospeva, t. j. zakonitost, knjiga, k; zahteva notranji preporod po«^im.ezjiika v btagor države, ki rnzpravlja o vzgoji vladar-ja in v kateri je izraženo nač^o. naj dub vlada n.td materijo, razum n«d goni, Icnji-ga, ki razpravlja o vzgojnem smotru, psihologiji, spoanavni teoriji in et*kt, gotovo 5e ni za9#arela, je kulturno še vedno zanimivfi in živa, je idejno zelo bogata in bi radi ob-čekuitumih, socioloških in pedagoških v1-4ikov gotovo tuđi tat prevod pomenila obogj*tit^v ilovetMiteg* ananstvonega slov-^tva, ki ga imamo tako malo. Po mnonju poznavaieev je »Politojc« n staroga veka največje in n«j. Zato bi pok*aaJ; Slovenci U svoja kuituniast, xe bi omogočili izdajo teg« po vsfthtni in obliki veličastnega kuJ-turnfg« 4eU, Prevedol je aPelitejo« rav-IMitU X MUN 4 A*** DokUr. imbI po- znavalec antične in pedagoške kulture. Prevod j« po mnenju *tTokovnj«kov (dr. J. Debevtc) točen, lep. M fU<^o £Hft ta je povsod wnlj:v. G. ravnatelj ga je trikrat prcdolal. Slovenskj šolaka matica vabi na subsknbcijo teg« dela. Subakribcija tmja do konca oktobre. DeJo bo obsegaio okrog 25 pol. Cen« bo od 33 do 40 Din. Prijave na subskrtbcijo je posUti na naslov: Slovenska šolska matica v Ljubljani, Komenskoga ui, fioU na Ledini. — Novi prostori i« promatao »Ivlb« na glav^oeio kolodreru ▼ Ljabljaai. Pri grad-benem oddelku direkcije državnih ialemlc v Ljut-liani bo 15. oktobra prr» iavna ofa*r-talna licitacija za izradbo novih prosto-rov za prometno eluSbo na glavnem kolodvoru. Tozadevni pripomočki in podatkl se bodo dobili od 1. oktobra dalje med u radni mi urami pri referatu **■ visoke stavbe ljubljanske direkcije. — Konkorzi y avgustu. Spložna državna statistika ob javlja, da je bilo v avgusru oKorjenih v vsej državi II konkuraov in 10 prisilnih poravnav izven konkurs«. Na dravsko banovino odpade 5 konkuftov in 1 prisilna poravnava izven konKurra. — NaS irarnt promet. Lcrtos $c bil naš potniiki zraini promet «elo iivahen. V«« kaže. da je končno tuđi pri nas pre*nag«tt atrah pred letalom. Na probah Zagreb — Sarajevo—Dubrovnik in Zagreb—Sufeak — Ljubijana bo danes promet za l«to» ustav-ljen. Do konca septembra bodo letala leta la na procan Zapreb—Dunaj. Beo«fwwl— Skoplje, B^oijrađ—Dubrovnik in Zagre!)— Beograd. Promet na projji Zagreb — Beo-erad bo najbri podalj5an do 15. novembra, fe bo vr?me ucodno. — Vrtme. Vremenska napoved pravi, da bo deževno vreme. Včeraj je najbolj deže-valo v Ljubljani in smo imeli do davi 107.2 mm padavin, v Mariboru pa 45 mm. NajviSja temperatura ie zna5ala v Beoera-du 99.' v Skoplju 2a v Splitu 26, v Zagrebu in Sarajevu 25, v Mariboru 23, v Ljubljani 21.5. Davi je kazal barometar v Ljubljani 750.6, temperatura je ziuišala 11.4. _ 101 lett> »tara «tarka. V Dravakem Srediihi. odaljenem kakih 15 km od Ča-kovra. «o proslavili v Cetrtek retiek jubilej. Te rezi ja Surin rojena Kolarič Je praa-no-vala svoj 101. rojetni dan. Starka »e spominju mnoco važnih do^odkov tako tuđi leta 1K48, ko so Madžari koraka!i proti Dunaiu. Njen ože je umri, ko mu je bilo 47 let, mati pa £e v 32. letu. Starka j» £e vedno trdnega idravja. — Strašna imrt delavca. V vaši Deaprin blizu ^apreha »a je pripetila včetrtek tei-ka neereca. Delavec Nikola Horvat je zabi-jal na novi stavbi žeblje. Xaenkrat je pa padla nani tetka traverza in mu zmečka-ia slavo, da je bil takoj mrt9V. KINO IDEAL Nesmrtno klaaično delo po romanu Jaunean F. Cooperja POSLEDNJI MOHHCANEC Kandolf Scott Henry Wllooxon Nad 10.000 sodelujočih. Danes ob 16., 19. in 21.19 uri, jutri, v nedeljo, ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. Iz Ljubljane -li Nuvire ii Sentjakobskega gledali- *fa. Spet je oživelo na Seiitjakobskeni o-ilru. Vrnili so se člaui z dopustov čili in se z novi mi močini popTijeli deLa, ki so fii ga določili v letažnji rezoni. Zvesti tradiciji, bodo tuđi letos otvorili sezono z do-inaaui ti^lom, do«lej če nevprizorjeno him-nieno dramo >Lim*oln«, ki jo je spisal Ivan Mrak. V; njei slika avtor l>orbo veliketja pre^l^eduika Združenih držav za oevobojo-nje »iužiijev, kar ga stane glavo. I)elo je p.s«no zaiumivo, polno dramatičnih ecen. Pri igri, ki jo režira avtor csain, sodeluje nad 30 o*>b, ziito vabi šentjakoheko gleda-li^če vse dame in gospode, ki bi ae radi amatersko udejstvovali na drauiaUskem polju, da se fini preje prijavi jo k odru in to do torka 14. t. m. —lj >r>ianek ^larScv. V ponedeljek 13. t. m. to iestanek »tarSev vseh etrok, ki ob-iskuiejo o«novno &olo z& Beiipradom. Dnev ni red je: 1) Poroiilo o preo^novanju na-Ae iole v ogledno k>lo, 2) Razgovor s atar-si, 3) Slučajnosti. Seslanek bo ob 20. v šol-ski telovadnici. Vljudno vabimo v«e star-49, da #e v ftim večjem Stevihi udeleže nestanka, ker bodo dobili tatne informacije 0 fiolskem d«lu v letoSnjem letu. Upravi-teljstvo. —lj Državni konservatorij v Ljubljani 7ačne z rednim poukom v četrtek ltJ. t. m. Do tega dne se aprajamajo tuđi gojenci za vse oddelke in 1 etnike v Sol. letu 1937/38, prav tako je tuđi i a vedno mogoč vpis v ^olo Glaebene MaMee. —lj Opoiarjamo na otvoritev jezikovnega tečaja v području Glaebens Matiee ljubljanske, ki ga bo imel režiser Ciril Đebevec in sicer od 15. t. m. dalje. Tečaj se otvori, če se priglasi vsaj 10 — 15 intereasn-tov. Toliko po*luialcev to imela 1 skupina, ki bo uživala pouk 1 ierat na teden po 2 uri in &icer v zgodnjean večernem ča«ui. Zobosdravnlk Dr. SAVO NRC ■ opet peđno orđlalra, —lj Narodna čJtalnlca v Slftfeii vabi sta-rejše pevee in pevke poeebno sa&etnike, ki 1 majo veselje in voljo do> pet ja, -la te ude-leie soatanka odn. prve peveke vaje v po-neleljek 13. t. m. o*> pol 9. uri v dru**▼•>-nem lokalu. Jeraejeva ceata 7. Predsednik. _lj Umrli so v Ljabljami tdS. đ»9.t.n. Kaganel Leopold, D6 let, aodni painik v» p., Dukir Joahim, 71 let, sluga, Saplja Danilo, 60 l?t, ravnatelj Me«tnega peajretoe^a zavoda, Merkuž Branko. 2 leti, «in lidarske-ea delavca, Gaberšek Peter, 56 let, invalid, Oali^ Marjeta, 2 ine^eea. hci mi Bar. pomoćnika, dtular Marija, roj. Logfar, «8 let, oW. ubopa, Oameljne pri Št. Vidu, harica, f)kr«lar Ivana, roj. Bealaj, dl let, žena torbarskega mojstra, Dravlje. V lj»V-IJasiki bolniei «mr|i: Rozman Vinko, % let. brusa?, Vrhovri, oW. Dobrova pri LjubljanJ, Muhi? Ceeilija, 80 let, iena po-eesrn&a. Ambru« pri Novem mestu, Po-Earš^k Marija, roj. PiSkur, 26 let, lena tnestnega delavca, Rudnik, Ovijai Ana, 60 let, oM. sluga, Gameljne pri St. Vidu, Oorjant Anton i ja. roj. Primic, 64 let, lena čevlfar. mojstra, Zabukovec Pavel. 64 let» Žandar, narednik v p., Pavlič Marija, 1 le-K M i*!«* Jatovi ili, Ni »«11«, 44 let, ta* MftTca, Bftitl Martla, 61 la< vdora McavMmrjft, Jmm&m, iSB Materi ni ia% aanBHr* P#toMMtW|lI Ba\ lsdatevo ViMh poenetkov aT#te JmUm Pocs4tadk •dina apeelalsa. fototrgovUui LJUBIAN A, TTTtVvm e^ata H 10 Nfti* lađelavv« pomeal kvaliteto ! «4J 8UrekatMlk4 t viiki i«#»if*. >V*m in livl)ftDJe< obnavlja v »voji «eptembr«ki Steriiki Unem Itirth elanov narodne tUro-katoUŠk« earinrt, ki m r enem letu iaato-pili is rim.-kat cerkv«, v vlćki fajpniji. Mi ni mamo proti iakemu obavljanju nič««ar, ?era-mo ]• protualumito. Vpralamo samo >Varo in fcrvlimjec, ukaj ne objavi Unen vseJi olanov u«rodne •UrokatoliSke ocrkvt-v vi*ki Šupniji? Bila bi lep« vrata 72 od-pednlkov v dveh letih. Dober ra^unar bi snal to Mevilo pomnožiti • 40 leti vnaprej. Tairtnai haHnoajje* med atarimi rlvmli od >LaWAc in >dilke< bo v nedeljo ob 9. zjutimj na. vrtu ftlibarjeve goatllne, jerae-jev« eesta M. v ftiftkl. K*r j« prtAakovat oštre borbe, prlporoćajo rjaJtearJl oboje-atns&kim Idbieem mirno krl. Ugodno ttaproda) Novo Udano poaestvo s 5 atanovanji, velikim dvorlSĆem In selenjadnim vrtom. — Vcl. Colnarska uX 15/1. nad. — NatanćnejSa pojasnila: pri >nakupu in prodaji vreć«. GREBENC ALOJZ, Tyrieva c. 36. —lj Seznam najdenih predmetor, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v avgxi-stu: bankovec ra 100 ^in, 6rna u^nj. de-narnioa z 70 din in račun, glaseč se na 94 din in zastavni li**t 7592 z dne 28. 7. 1037. denarnica v njej 3 zjiamke a l.oO in S din. 1 kov. ta din 30. 1 bili najdeni ti predmeti: 48 dežnikov, 15 palic, 39 klobukov, 11 slamnikov. 14 jopic, 17 aktovk, 7 Sport n ih čepić, 2 dejiarnici, ■zavitek otroške obleke. zavitek pavole, za-vitek 2 koea bla^a, zavitek stare moške »bleke, suknjift. 3 par© rokavic, n damskih plažoev. 3 nahrbtniki, 3 pelerine, hranilna knjipra, 2 zaklani ra^i, zvez žice, 6 ko^ar, koe novega blag'a, 2 para copat. karton 2 buJilko in ^četko, zračna blaaina. 4 moške plasfie, 3 kovčegi, 2 kole*. črpalke. golnčnik, 5 tor'bi'ft, 4 baretke, tetnaa očala. otro^ka kopaln« obleka. 4 stari mofckj Reviji, 4 tube cvetl. **eneeT telovnik, daljnog-led, fotoaparat. Iz Maribora — Policijska uredba. Da se prepreiijo izgredi In pijančevanje vojaških regantov ob priliM vpoKlica v stalni kader, odreja porod«tojBiik mestne policije v Mariboru, da se od 1. do 3. oktobra voja&kim obveznikom v Mariboru ne smejo toćitl in proda jati alkoholne pijace. Prestopki te uredbe se bodo kaznovali. — Kaj je ■ meatnim kopališoam? Vedno popravljajo znariborsko meatno kopa-lifiće, ki pa kljirb temu ne odgovarja po-trebam naiegia mesta. Kopališće je bik> a^rajeno prad 40 leti. Stalni obiakovalec tegra kopaJidoa. je ugotovU, da ao v teh dol^ih letih na obOani vLoidi v kopalidče težke tiaocak*, toda akoraj brea uapeha.. Znano je tuđi, da je kopaliMna bilanca vsako leto otočutoo p**ivx»i. Postaviti je treba novo zneatno kopali^e ali pa vaaj sedanje popolnoona preurediti in modernizirati. — Deklica akožlla pod vlak. V Jesen-o&h pri ^ratferakfim ja v. četrtek popol-dne akoćim pod tovorni vlak 131etna. po-sestnikovm bAerk* TJ^tnlea Jeliek. liokorao-tiva je dakHeo vlakla već metrov a aeboj in jo hudo raamesarila. Ranjeoko ao pre-peljali v mariborako bolnico, kjer je njeno stanje breupno. Danica je skočila pod vlak, ker ni bila sprejeta v mešćansko 6ok>. — N«*ro*H v *ia*onojoaju- V nekem kam-nolomu v Brceternici pri Mariboru je ka-menje lajiulo 271etne&ra delavoa Pranca šketa, kaUrega ao potegnili izpod plažu s hudomi notr&njimi ppSkodbaml. Ponesre-čenec ae adravi v tukajdnji bolnici. — Onladlnel JN8. Clani mladinake or-ganizacij« JS& v Mariboru, kl se bodo \jide*e*iH baooviaak« koitference v Ljubljani, naj ae t/boro v aoboto, dne 11. t. m. 6b pol U. im pred fflavnim kolodvorom. Odbor. — V oerlcvt okn4MM. EUtzabet-a Župane poseatnica, w Ptuja, je prijavila oblaatem, da. ji je aenuuaec v atolm cerkvi v Mariboru ukrade* rotao torUoo a 600 dinarjl gotovine, fteparju ao ie na aleOu. — Mefttal Ho*p ft« vedso ffori. V četr-tek avećer ao bili maiiboraki sraailci ponovno poavaiti na priatan, kjer je pred tromi todm priftel gonti obrambnl meatni atolp. Po daljaesn naporu ao ogenj vsaj (tetama po^aaU, vendar a« is stolpa Se vedno moćno k«jdi, ker bale cunj in volne ae vedno tlijo. — Im eotoe dvorane. Včeraj je mali ka-zenaM aenat v Maribooru obeodil lSletnega delavca Karla K. z Rance na tri leta atrogega zapora, ker je 10. juli ja v ne-kem pretepu v Pocehovi zakla 1 svojega prijatelja Adolfa Belnika. Raapravo^ kl U bila tajna, je vodil prodsednik g. dr. Tom-bak — Putnik Maribor anoroča, da bodo >Putnikovi* posebni vlaki na pariško sve-tovno razstavo, ki vozijo vsajeo sobo to, v prometu še do konca mesera oktobra 1037 Vse informacije, prijave in potrebne valuta prt ^Putniku« Maribor, Oalje in Ptaj, Vlom v Pauschinovo trgovino Vlomild so •daMsli sa 1$OO din drobli« ia ma 7 din dra^ocenodl Ljubljana. 11. septembra Ljubljanska policija j« polovila ineaiie« po-noči je bil namrei sredi mesta v VV'olfovi ulici storjen skrajno dnen vlom, ki ee je vlomikeni v polni merl posre&l in [im prinesei tako rogat plen, da ee ga toliko menda niti sami ni^o nadejali. Ko je prifiel davi slug* ▼ znani trgovini Alojcij Pauachin v delavni«o in odprl vrata v pišamo, je mahoma obstal »f* prestrašen, kajti v blagajni je zagledal dve veliki odprtini. K#r je ležalo okroj raztr«*e-neffa tuđi uakaj papir ja, ie lakoj ^posnai, da je Mio v blagajno vlomljeno. Ves rai-burjen je pokliča! Ie dva namedtVnca, ki fta ie bila v trgovini in »icer Matka Po*?-lica *er FrideriVa Dangla. č>im 6o se prc»- pričali, da )3 blagajna izropana, so skočili v prvo nadstropje. kjer to poKlicali gospodarja in lastnika trgovine g. Adolfa Knebla, ki je nemudonia od^el v pit*arno in po ogledu izropane blagajne hitro te-lelouično obveetil policijo. V \Yolfovo ulu-o 6» k.j^r je Pauschinova trgovina, je takoj odšlo več d?tektivov, rued njimi tuđi Uak-tiloskop g. Podobnik Ko so odprli blai*:M-no, 60 uijotovili, da je viomilK' pobral iz nje in sicer iz zgomjega predala, okrog 3500 din v kova nem drobižu in pa zn. okrog 70.000 din sdatnine. obsioje^e iz velike biserne ovratnice. raznib prstanov z briljanti, trož, zape^tnic. ob?«ikov, zlate ure ter drugih dragocenosti. Blagajna je bila navrtana dvakrat v obliki trikota m mo vlomllci odprii rudi spođnfl predal. k^r pa ao našli Mino knjige tn fmmn& papir}«, ki 9o jih pustili ntniotaknjen« in pretrli tuđi okrt^ 90.000 din v bankovrih. Vt>e kaže, da »o TlomilH opravili ©vo]r« delo ponori in sfeer po em. ^pla^li *o #e Da vrt morda it* pred mrakom, prtino ao saprli hična vrata, ni pa hidi i^klju^no, da so preplezali o^jrajo in »ko?Hi na l*au-•cliiuov vrt « so*edn«^ra vrta ^oeiilnt* pri Beleni volku ali »* no^nali ?et 4 ni vU*t>k iid, ki meji na vrt nasprrrti stoje^^ h\*v v $e!eabur«»ovi ulici. Lastmk trgovine •?■ Adolf Knebel je letjel W po^itku o*> pol ene, pa ai al<£al noben^a rof>ota. ki »q jra morali pov-rro^iti vlomilri. ko »■*) pilili železno mrežo pri oknu *kladi66a na vrtu. Tuđi Jp tfNtaj mofno t ino. f'im so pre- pilili mrežo in jo od^'raniM. so i\n\\ ^ko-i\ okno, te>r prišli najpr?] v «Wa'1iWe, od- koder *o otopili -v pie.arno, kj€»r *toji W«-grajna. Vloinilci #o im«li na rokah rokairt-fe, odti^e i>mtov, ki so JWi pusrtili pr^drio to natakn.lt rokavirp. «h> i:ibrinali. k*»r šo i moli mokre roke. Paktiloskop Podobnik ste^a odHt^a prstov, kar bo pr«*1 «■ kv,i\ > • n torej danes ni mocel i>o«n.>ti nob^n^ga H- *tt?jra odti«a prntov, Kar Ko preisfca^o in 7-aslt^lovanje vlomllrev a*lo otrt&oftlo. Zaradi de«c. »»o vlomilri trfaSki «n'#-(irovci ali pa so vsa; trta^ke vlomilske kile. Jože Anžur bo izročen sodiscu Ljubljana. 11. septembra. ZasliSevanje tolovaja Jcxžeta Anžurja, ki sedi zaenkmt še v policijskih zaporih v brvši ftentpetmki vojašnici, ni spravilo na dan nić novoga, kajti mož je zelo zjikrk-njen sfrešnik in ne prizna zlepa svojih gre-hov. Zakrknjen j« bil ie od ndkdaj in ga ko«t takega fx>inajo orožniki in policija, ie poseteno dobro pa sodišCe. Dosedaj je An-žurja zasliševal komandir Sušnik ;z VevC, ki je zbral že mnogo gradiva proti njemu tuđi v zađe vi roparskega napada na železni-škega slugo Josipa Ostreža pri Zalogu. Za-slišane priče se popolnoma strinjajo v opisu roparskega napadale*, ki so ga videle, ko je bežal :z gozdiča med Zalogom in D. M. v Polju najprej proti smodniinici, kjer pa je popreje zavil prati Sp. Zadobrovi, da. bi se ognil straži, ki vedno stoji tfk poslo-pja. Crpiš prič pa popolnoma o^**r-ja Anžurjevi zunanjosri. Znano je tud\ da I je imel Anžur vedno navado hoditi in te-kati bos, — bo« pa je bil rudi zaadedovanec, za katerim §e je podil takrat z domaće njive posestnikov sin Karei Svotek. Be^e-či jo je ubral naravnost proti Sp. Zadobrovi, kjer je :Zygkiil pri Markovi iagi. tfk za njo pa stoji Anžurjeva dosmačija. Oroi-niki menijo, da se je Anžur skril im m t akrivaliAču hitro obul, nakar &&le je nada-lj«val be^ in si poiskal drugo varnejft© skrl-vaHšće v prođu, odkoder je ponori dosege! gowlove pod Janćam1. Medtem ko so ga oroinilci :n drugi var-no&tni organi povsod zasledovali, se je Anžur većkrat prikazal v zigodnjih jutranjih urah pri Podgradu, kjer je pravil delav-cem in zlasti ženskam, da nima na ve«ti roparskega napada na Ostreža, čeS, da *e je takrat mudil v hr:bih pri Jančan. To je opetovano zatrjeval, zdaj v zaporu pa rr* di, da je bil takrat v Avstriji. kamor je tuđi često zahajal 6ez Kamni%e planine rn čez Karav-anke. Sicer pa ni posebno zgovo-ren niti glođe raznih tatvin in vlomov, o katerih je dokazano, da j'h je zagre&l, ko se je klatil po tasav&kih hribih in dolinah. Orožniki so zaključili za&li^evanje in bodo Anžurja danes izroćili sodišču, kjer se bo pre:skave nadaljevala. Iz Ptuja — Dramatično druHvo otvori v leto^nji gledališi;1 sezoni dramatično ftolo pod vodstvom g. Borka Josipa iz LjrJblja-rve. Tećaj je bre^plačen. Prijave se sprejemajo v glavni tobaSni zalogi. — Tujskt promet je bil v mescou avgu-stu v Ptuju izredno živahen. Ptuj je obrsta-lo 353 tujcev, od tefe 145 iz JugosLavij« ki IM) iz Avstrije. Noćnin je bilo 1579. — Ogpnj je izbruhnil te dni pri poaestmi-ku Ivanu Lampretu v Grdini pri Stopercah. V hipu je bilo gospodarsko posJopje v pla-menih, nato pa je c/genj zaj&l se stanovanj-iiko hiio. Skoda se ceni na 30.000 din. Kako je ogenj na»tal, se ne ve. — Z nožem v prsi. DeUvec Stmcl Jakob iz Budine je odicl z nekim Fiajicem H. v*-sovat Med potjo je nastal med njima pre-. pir in je U. napadel svojega tovarila l nožem ter mu przadejal dve veliki rani v prsi. Struci je bil prepcljan v bolnico. SOKOL — Ustanovite«- župnega jezdnega odjeka. Sporočamo vaeimi članetvu, da y župna uprava na, eeji fine 9. IX. t. 1. na predlotr župnegra etrokovnega o«lhora aklpnila; 1^ razpu^titi dosedanje društvene jei k:\ LjuMjnna sjioi'on vsemu članstvu, d.\ i>o i'^itroma aved]a v vse eenta;ke rbnre. r>o*edanje izkusnje so pokazale, *hi «a tro-brin*a>ki ?l»ori zarad- paiivitve ileN in ve* Mkih >oVoTsV:^ ipr^vodov pn^'ali mnio on-M'ehai \* ttrKu I ro.'vjvk* ?i'.» % in p^;'1. li *•'»- lobilo w,a podrobna navodila i« ^vedelo za, pokoje za »pre}«ii. ZdTavo! Koknl^ka župa Ljubljana. — Vad!t»i>M shor Sokola LjaM).ina-Si-5k» oJ»vpWr fflanatvo, najaVai in d«ne-deljok in Kredo od 10 do 20 ure, fen. d«\a [►onftdeljek in uredo o} 17.4.^ do 1R if. Vpi-piovanje fa pri re^rH t«!f>va<1*>' noiiAine/nih odrtolkor 1«> lf>. okto**ra. 7/Itmvo! V«dit«»Vj-pki r,bor. t Jesenic — Nova grobova. V p#tek T.fvArui • po dalJSi boJe«ni fw«mlnul v 82. let« t*taroiti g. Odar Jakob, u-pokofenec hratovit* wklad-nire v!\ J^^tf^ni^ifth Pokojni |e d#lal v to-tarnah K iTi ra J**enicah poln4b 40 let, dokler ni bi4 1. 1990 upoko»€»n. Intega dn« ilcvpoldne rw J^ nti .Tavt>mik» po kratki hoierni pre.minul v 73. letii trtaroMi i^>s»p. Markize*ti Janez, ki )e delai ▼ Wn*rni KTD polnih V> let. tk« do I. )9R1, ko i« bil upokojen. Tirerla *ta đra dobra. no*«>-na in pri dna d«»Uvca, kn ata prtdln f*red desetletii ix t>ohin.J0kifa beA&rara mi T***-nire. kjer ata delala od «krornn*b po^^tkov tukaj-Snje tovani^ do njmuva volikoinin. — Sport. V n©delfc> ot» M. >>o na isrriSftu AK Bratorve prvenstvena tfknu* za i«t>.l^fl-vezno Uco med ennjstorir?inaa tukaj^ij^«ja Bratstva fn SK Herm««a \% Ljubljana Krnje SK H^rme* eden nairesnejftib lutudida-tov ja prvenstvo v podsav^mni licri in ker je tuđi mo*tvo Brafftrva ▼ do*>rj formi, t« priAikufe l^pa in Tia.peia iirr?i. Iri h© jro-tovo prite^nila na»e we pniatelt<* sfKHia. — Dobra ftadna Istina. Vk^ kaž*. da t»o-mo imeli ]*lo& dobro sadno Istino, dobite dobro kaž^fo ;al>oT1ca. ^eŠplj« \n hriiSk#. NTa J^snnire uvož^na jnhortra so ih rm»# ra»mere mnoffo fir-Mirajjm. Njih omie *m (fih'liejo od B do 8 din za k«. Prlfta&uV*™«* da ^>odo radi obilice domaćega nadja B&nm uvo£»n»niu udfu znatno padle m to v tako meri. da »i ea bodo niu|0li nakuf>iti t^tcfl revne iAi »loji '••♦ * — — " " y > w * S^ORT Drobiž V nadaljevanju r.acionalnega teniSkesa turnirja v Zagrebu, na katerem sodeluj« tuđi ve* članov Ilirije, je Mesi^ek prema-gal Sivica iz Ljubljane s 7:5, fi:3. Banko je zmagal nad Kulobovim 6:4, 3:6, 8:6. Dobro se drži Mariborčan Blanke O., ki je poraztl Branoviča 5:7 6:3 in 6:3, nejgov brat Rlan-ke E. pa Schotena s 6:2. 6:2. V kategoriji za poedince sta igrala Mogin-Smerdu 7:9, 8:fl. Vse kaže, da se bosta v finalu juniorjev borila Wurth in Srnerdu iz Ljubljane. Jutri se bodo nadaljevale prvenstvene tekme ligaških klubov. V Ljubljani se sre-čata šaraj. Slavija in SK Ljubljana. Ljubljana je dozdaj odigrala dve tekmi runaj in so ji toćke zelo potrebne Zato je priča-kovati napeto borbo dveh popolnomn cna-kovrednih nasprntnikov. V .Zagrebu bosta istr«'« Grndjanski in Hapi proti Hajduku. I^ Litice — Pervku (irnSMd «a \ii\n dru-Jva. tla »*e v relcui ali ▼ 7*i«tnp«*v>i u fi»l*»ff» V f»m*»*»«V|;<* fifON'fcr*. Kojp] dotna^e bla^t Ste*. 207 »acoTair8xi mjlBOIK Sirani? Oriaška letala za prekooceanski potniški promet Angleii so jUt zgradili kar 18, American! jih pa grade »—Amrrtifca bodovegja hi ajlh+Tl motorji motaejtt Gradnja šestih najvecjih leta], kar je bilo kdaj zgrajetuli v Ameriki in prvih te vrste, doloćenih teključno za prevažanje potnikov eez Atlantski ocean, se bliža koncu. Letala boio v službi Pan American Airwais in so obenem prva, kl so >*»*n zgrajena po nacelih ladjedelstva. Nova letala so dvakrat već ja od orja&kih letal tipa >Sikorsky«, ki letajo na progi Amerika— Filipini-—Kitajska in za polovico ve*ja od letala tipa * Martin«, ki letajo na obalo Pacifika. Nova letala so torej sploh naj-ve^ja, kar so jih kdaj zgTadili Američanl. Zdaj si pa. ogrlejmo Še razkošno notranjo opremo teh velikih letećih hotelov. Enega vidimo v prerezu na naši slikL, samo da ni ameri&ko, temveft angleško. Je pa v bistvu zerajeno enako in tuđi opremljeno tako, kakor so američka. Ang-ledko trg-ovsko letal stvo smatra po pravici za svoj največji ponos nova prekomorska letala. dolodena za redno zra<*no zvezo med Evxopo in Ameriko. Teh orjaskih hidroplanov so zgradili Amjleži takoj 28. Iz letalskejra in tehniSke^ra vidika je to pravo čudo tehnike, ki si ga je ustvaril ćaa s svojim! pro- Zaradi io*edne velikosti 00 morali novu letala graditi po defch. Ogrodje ao zaradili v tovarni v posebnih 100 oevljev dolgih, 30 čevljev Širokih In 35 Čevljev visokih >dokih<. dočara so morali za ostalo konstrukcijo pripraviti posebne prostore. V tem >runanjem dokuc pritrjujejo na ogro-dje 152 čevljev dolga. krila, v katerih bodo hodniki k motorjem. Poedinim delom orjaskih lQtal posrvečajo med izdelovanjem tako veliko pozornost, da lahko porabijo vsak del za poljubno izmed šestih letal. V vsakem. letalu bo prostora za 50 pot-nikov in za polet iz Amerike v Evropo metnimi zahtevami glede hitrosti, točnosti in varnostL Po sliki bodo lahko čitatelji dobili vsaj približen pojem, kako visoko se je že razvila moderna tehnika in kako ogromen napredek se kaže v letalstvu. št. 1 nam kaže kovinasti nps letala, Št. 2 salon za kadilce, št. 3 kuhinjo, St. 4 žensko umivalnico, st. 5 pa srednjo kabino za tri potnike ponoči (ležece) in za štiri pot-nike čez dan, (sedece). Naslednja št. 6 kaže promenadno kabino za 8 potnikov čez dan in za 4 ponoći, zadnja kabina št. 7 je pa za Seat potnikov čez dan in za 4 ponoči. bo rabtto približno 24 ur. Na krmJJU pott, kjer bi ne Ulo treba vmtk a Mboj velildti zalog pogooskih snovi, tft hUo v letalu prostora za 75 potnikov. Polno obteftmo la-talo bo tehtalo 42 in poi tona. V«*ko letaio ima Stirf motorje Wrigfct Cydon po 1000 HP. To »o obenem n&jmotetjtt tatalaki motorjt kar Jih pozna doslej sret. T-etaia so večja od kulje, a katero je Koluonb pri-plul v Ameriko. Njihova hitrert saaAa 200 milj na uro, akcijrid radim pa 3.200 mili. Raaen 50 do 75 potnikov bo v vaatcem 1»-tahi se 10 mo± posađke. Prtljaga je zadaj v letalu (8), potrebsfiine, ki izpremene kabino v spelnico, so pa asgo-raj (9). Podta je spravljena za pUotovo kabino (10), pri uradniku letalske poite (11). Sledi prostor za radiotelegrafista (12). Glavni in pomožni pilot »ta tiata spredaj ob krmilih letala (13 in 14). An-gležka letala za prekooceanski potniski polet so nekoliko lažja od ameriskih, saj tehtajo samo po 18 ton. Imajo tuđi manjse motor je in sicer Pegasus po 740 HP. Njihova najvecja hitrost zr.aša 320 km na uro. Zaroka najmlajšega kralja najstarejše države Egiptskl kralj se porod v fefensarfu 1938. leta m sodnikovo hžerfeo Sarinag ZaHicarov* Kralj Fan* V ^lesrartnem okraju starodavne Kahire *e je ustavila oni dan dolga limuzina naj-novejče konstrukcije pred impozantno palačo. Stala je tam več ur, ne da bi se kdo zmenil zanjo. Ko je pa prišel potem iz palače lastnik avtomobila in hotel neopaženo s?sti zopet v avto, so mimoidoči spoznali v njem mlađega e^iptskega kraJja Faruka. In ie eo zadoneli klici kraljn v pozdrav in od *v«eh etrani so prihiteli ljudj«. Kahira žvvi 5© ve&m* roŠa«, toda to je perzijeko ime. Ker pa mona imeti egiptska kraljica Čisto egipt-•W» koe, 0a bo pred poroke ispramemlla in fcnen ovala a« bo kot kraljica Fari da, kar pou i t naAem jeziku >Edina<. Tako ee bo ?ačenjalo ime novega Hana kraljeve ga rodu sopet 8 črko F. S tem bo iipolnjeoa ielja Farakovega 06Ma kralja Fauda, ki je trdno veroval, da je F posetno erečna ir-ka in z-»tc je tuđi izbral vsem svojim otro-kom Lmen*i, ki se za?enjajo 6 črko F — Faruk, Faika, Fauzi in Fauzie. Kraljica Fa-rida bo prva vla4arira svobodnega Egipta po castihlepoi ljubici velikega Cezarja Kleopatri, ki )? zapravila življenje v nevanii igri, ko >e hotela združiti v svoji osebi vki-do nad Egiptom in Rimom. Formalno je bila sicer prva kraljica po turski dobi Fanikova mati kraljica Nazli, druga aoproea Fauda I., ki se je bil pro-glaeil leta 1922 z dovoljenjera Anglije za efjrifptske^a kralja. Toda pod Faudom je o&tal Egipt vazalska država. Sele rez nekaj tsdnov bo izražena njegova reenična soiikv etojnoet. zajamčena po pogodbi 7. Anglijo in potrjena po konfermei v MontreiiTu, s ^>pejemom v rve»o samostojnih driav na aep*embrckem zasedanju DTuStra narodov. To bo že 'Vttžen dogodek Farukove«a vladanja, čeprav ga j? pripravljal 3 svojo spretno politiko Fuad. Kraljica ma^i Nazli. etara zdaj 43 let, je prav za prav franeoskega roliti, da M mogel hiti simpatični, dobrodu^ii princ Freddv resni-8en kralt ari jentalske drža-ve. Toda B«rip4 se Je pod Fuadovo in anel^-Sco upravo temeljito iupremenil. dohil ja pmvo državno orgairizacijo in napredoval je bolj, nego pre| v 2000 letih. Famk T. ni podedoval orijentalske, temveč moderno dr-za*o, obenem a prestolom pa otrromno <* ^ tovo premoženie — 12,000.000 an«le<5kih ftmtov ?terlingov, kar pomeni v* nađeni d<*-Dar)u dobre tri miljarde. Prenioženie nje-govega očeta »a je povećalo zlasti z zaplem-bo velikeisfa prenioženja blaznega princa Ahmeda Seifa Eddina po atentatu na kralja Fuada, po kat«rem je o>tala F\iadu <*o smrti za spomin v eoltancu krogla. Fanikova poroka bo po dopedanjih di«po-aAd>ah 11. februarja, ocividno še pred njegovim sv??anim kronanjom 7. zlatim Tutan-knameaovim diademom. najstarojšo kraljevsko krono na svetu. Kronanje naj li bilo T drugi polovici febru-arja in naj simbolično Jrrazi, da je Faruk dedič prestola egipt rtrfh faraonov, kn hoče na njihovo tradicijo, pretrgano e Kleopatrinino ^mrtjo, nave-aati Egipt, neodvisen po -000 letih vazal-Btra. Kraljava nevesta bi morala v oktobru v samostanu maturirati, pa se je na željo 9vojega ženina maturi odrekla. RiLa je odlifinjakraja v zavodu, kje- se je pred leti vzgajala tuđi kraljica mati N'azli. Se-daj živi bodova egiptska kraljica povs^m lo?eno v domu svojih ^tanče-v. Kralj Famk ji poŠlje vsak dan sopek sv^žih rož, tu pa tam tuđi kako darilo in v^ak dan ji več-krat telefonira, Porocali smo že. da )i telefonira neposredno iz kraljevskp palačo brez posredovanja telefonske centrale. Kot kralj si to pa? lahko privodi. DVA VENEROLOGA Na cesti ee sreile. Nar*v* pa pikati vaaJt nepotreban organ oitrniti. da ■oajo drugi organi vec inoti. Zau> boxio iiaeli ljudje oai 3.UO0 let velike in pte^aete giave. čemu bi potrebovali la*e, ko bodo pa nosili ob lepem kl el^t?ui vremenu oa triavah pocebne vremfuu prilagođen« ^°-l>ukeV Naaiestu normalnih nog & petimi pfdti bo imel človenk na, uupi »amo en prst, ki bo pa tseveda večji, ker bo noeil t<»io vgega teleća. Ce» 3.000 let bo človek »ploti enoal*vn«J-ši. Imel bo m&nj reber in Uni i prsti n* rokmh bodo brea nobtov. Cei 8.000 let bodo v«i 1 jod je kratkovidni. Dve žrtvi ljubezni do poučke V Oifoa-dn so imeH o«ni dan požar. in«»d katerim sta našli etraSno 6mrt d-ve dekli<*i, ko sta hoteli reiiti 12 gore*e hiie svojo pun^ko. O^renj )e na#»tal v prvem nai^'rop-ju, kjer ni bilo slučajno nohenepa M&no-valoi donia. Deklicj tit& *>ili pri ^Ol*e>'iih ▼ prirli^ju. Ko je i7-bruhni! |>oiar, je dejal najemnik Gikbt^rt Doeson deklieama, naj etedeta v kavarno na nseprotno etra-n ulioe in po^akata tim. Sajn je .^e hotel reMti svoje prihranke iz dnice sol'e. Ko je prihitel v kavarno. deklic ai naAel ram. Pree prihite! ta č.ia 8tražnik 7. pasilet. A tuđi en ni vklel deklic. da bi bili pri*! i n niše. Dokona y& oh*!a 7.1a slutnja. Takoj mu je činila ▼ STlavo misel. da sta od>li iekliri kljub 11*-varnotvti v pr\o nadstropje. da bi reMli 6vojr> priljubljeno punčko. Po i>iopnic*h ni mopel več za, njima in zato je proail pa-fiil-re. naj prietavijo lestev k oknu njun« sobe. da, bi razbil cvkno in r«Sril dekJici \r. goreOe hi«e. To ee mu pa ni posrećilo. Ga-čilci so morali uroakniti le«tev, ker bi bila porušila pre^orelo »tono, poleg te^a »o pa izjavili, -ja bi bil poekjue psiti v niAo enak saniomoru. Neure&ii d^kliei eo na*h Sele potenv, ko ao požar pogasiti. Zado&li sta t-e bili v dimu pri posteljici * ^voJo dra. punčko. Novi neinški zrakoplov Novi neinski zrakoplov, nadome^tilo ?-a >HLnleuft>ui)ga<«:, ki je zporel lani v maju na let,aliWu v Lakehuratu. bo do^rajen pri-liodnje Jeto in prvo vožnjo v Anicino naj bi naisfoipil 19. aprila. Imena še nima. Nje frova številka v gradnji je LZ 130. Zrakoplov je bil &ko-raj že do^rajen, to»la po lca'rititroli »HuvJenbunra« ?ie je |M)k.ir:iIa polrubji napolniti lm »; l)«'!ijtirn nam* >tu vodika in zato 90 morali kon^trukiijo iz^re-meniti, da bo »r&koplov la^jL Helij j<» n.im-reo teiji od rodilca in sa to g% more nn-iti zrakoplov manj. No^ilce konfrtrnkoije so morali zato oslabiti. Ražen te$cu go tn-orall druj^a^-e urediti prostore za potnike. V novem trakoplovu bo proetora w»mo za 40 potnikov. ki bodo imeli na r«7,polasro 20 kabin, doćim bo hoteli po prvotn#m nacrtu napraviti ;>"> kabin. Po izkušnjah pri zrakoplovu -»HindenKiir^c ^o vp^ina k&bin ob zunanjih f*tenah 7,rak«^^!ova. Tuđi je->Iilni<*^F* bodo dru^ače urejene, bodo pa bije udobnejšp kakor so Mle jeHirKlenbnr£ii*. Salon 7^ kadilce bn ve^jl in ker fie h^lij ne vname, ne Ik>1o predpi-si za kadileo tako etropn, kn kor na zrako-* p»lo%'u, polnjenim z vodiko-m. Prvotno je bilo do!o&»no. da ho novi zrakoplov krenil na prvo pof v Ameriko /. vodikom in da £Ta bodo *ele tam napolnili g helijem. Za-* ra«li večjt varnoeti ^o pa ta na^rt opustili in bodo helij pripeljsli v ^em^ijo v jekle-nih balonih tako. đa bo novi zrakoplov napolnjen n helijem že na prvem poletu. Iz Ljutoniera — Pr«mestiteT. Preme^rena je rz Ljuto-mera 11? iteljira pa. OTsja Pol Janjeva v Fran-renstahl pri Zemiunu. Z n|eno pr^mestitvijo je izfrubila plasbena ^olii v Ljutomeru odlično u^no moč in pianiptko. — Offrnj. Posestniku Antonu Pihlerju v Plitvicah ie potrorelo ffo^poianpko po*lop-t? e slamo, seno>rn in orodj^m, da tnpi .Škode 50000 din. — Poroka. V Radgoni sta ?e porobila gdč. Belec Tilka in Anton Koro^ec, otci ii Rndgone. Bilo ?rp?no! — Imenoranje. Va mesto razreSenega 5ol. upravitelja R. Karla Mavri^ v Radioni }e bil imenovan za zafcasnejra Sol. upravitelja g. Žarko Burja, ui'ilplj i«te £ole. Pol stoletfa ie deluje CMĐ, daruimo ie %a pot ttotetim I ZA DAME NOVOST — PROTI DE£JU TS SNEGU OfPREGNIRAKI SPORTVI PLAS^I V »FI8CH6RATEN« VZORCU PO DIN 680.— NUDI V ELEGAJKTNEM, LEPO PRISTOJECEM KROJU DAMSKA KONFEKCIJA PAULIN - Ljubljana - Kongresni irg 5 Andn^j Armandy: 86 Princesa Symianoua Roman — Usm^en, kdo?... doktor Sun-Yat-Sen? Kaj vam pa priđe na misel, dragi moj! Recite raje. da &o bili đnevi njegove^a dragocenepa življenja čim bolj podaljšani. Umri je državljansko na svoji postelji v RockeCellerje\em institutu za ralvom na jetrih in adravili 30 ga najznamenitejši zdravniki. To dokazuje med n«ma rečeno velik p>og\ini tistih gospodov iz zavoda, kajti na Kitajakem je navada objaviti zdravnika, če mu bolr.ik umre. Na migljaj krasne laciy je sluga očšel. — Ali bi ne šla raje v salon za kadilce? Tam se bo prijetneje kramljalo. Ne da bi čakala na njegov odgovor, je odsl?-naprej. V salonu za kadilce ni bilo nobenega pohišt\Ta» pač pa mnogo divanov in b':a.zin:c. Steiie so bile vse pokrite z zlatom tk^nimi preprogami in ceio izpod stropa je visel v oblik i »v fešte* je Rotert moenaL da fc |j^ ^ ^^tanK ■MlbMk-iR^ 11111 h n!irlft|»li|T1fc va je bila. O&nila ga je z zelenimi oomi, polnimi ironije. — Ali naj tuđi vas po vabim, da bi secfcli? Sedcl je na blazinico v spoStljivi razd-alji. Grisla si je usfcnice, pa se je takoj zopet nasmehnila. — Sir Hawlcstome ima zelo lepo palačo, kaj ne? Spoznal je, da ga je zaaledovala in da je vi'iela, kako je daJ ustaviti voziček pred njo. — Viclel sem 30 samo skozi mreže. Brez vsakih cvinkov mu je dejala naravnost: — Kaj ste morda še vedno zaljubljeni? Breinil 3e je z zaaiičljivim izrazom, o katerem "bi si bil želei, da bi bil še pre?wice\'ialnejši. Pustila ga je govoriti, ne da bi mu posegla v besedo, Ie opa-zo-vaie gra je. — Ali ste kaj razmišljali o mojem pw©dlogni? — je vprašala. — Da bi mogel razmišljati o njem, jo potrebno, da mi gra prej sporočite. — Mislim, da sem vam doprinesla dokaz svoje isikrenosti. Rcbert ni od^ovonl. Po na.s:li laeLiji je plaše ac&rstiil z njetiih ramen. Zapeljivka se je nsapol dvignila. — Pravijo, da je !sdy Htiwks*onrva zelo lepa. Vi jo poznate, vi morate to vedeti. — Res je — res je lep^. Pokazala mu je z roko na satnijo, stoječo na nizki jnuici. — Bodite tako piijazni in dajte mi jo. hotela vzeti iz nje cigareto. Kar je krepko prijela Rdberta za znpestje in ga izzivajo^ih u~'-ra rrivi'a k sebi. — Ali je lesp&a od mene? — Ne znam primerjati ... Ohlajena je zaprla satnijo in izpustila njegovo roko. — Ali veste, — je dejala počaa, — da se moiki ubijajo zato, ker jiin je bilo odklonjeno to kar \i zametu jete? — Razumetn jih dobro. — je odgovori 1 ookrajine žrtvu jejo materialnih eredstev za povzdigo Ijudskega zchravja in higiene, da be ž? v kali on^mogoči in zatre propadanje naroda. Pri na« pa borno kmalu ereČni, če >e nam ne bo podrlo že to, kar že desetletja klju-buie ta*u in novim potreb-jm. Ražen visokih Obirkov, prijaznih obljub. nasvetov i»d. ne dobimo mčesar,. re pa se že kaj napravi in pokloni, so ti zneski tako malenkostni, da ne zadoščajo niti za krpanje razvalin in nedostatkov. Clovek, ki čita poročila a tem obupnem in naravnost nemoj^očem stanju, v katerem je naša javna bolnica, bi skoraj ne mogel verjeti vsem tem vestern in govoricam. Kdor pa sam okusi vse »blagodati*, ki jih je deležen med zdiavljenjem v tem našem zavodu« ee prepriča, da *h> vsa poročila pa-mo senra in bežno. n^zadostno slikanje krute stvarnosti. Tu«ii pisca 'eh vrst je uso-da napotila iskat svoji bolczni leka na internim odelku ljubljanske bolnice. Takoj ob vstopu te navda vkljub vsej po-etrežljrvosti osehja neko nezaupanje in po-trtast, da morali iskati zdravja v teh starinskih prostorih. še bolj neprijetno se pa počutiš, ko vstopiž v ta oddelek (tuđi v drugih ni nič boljše) dolg in neprijazen, na-polnj^n z bolniki vseh vrst in starosti. Po-leg umirajoČega, kateremu eo štete zadnje ure. morda dnevi, leži lažje bolan, obsojen, da prisostvouje smrtn3mu boju sotrpina. Pa ti, ki so deležni post?lj. so že pravi ere-čniki naprara onim, ki leže na zasilnih in trdih lpžisčih po tleh. 40 in tuđi več Itolni-kov leževtej sobi, kaj takena ne vidimo niti v vojašnicah. Ti nearečneži morajo poslu-&ati po ćele dneve umirajoč* bolnike in proSnje ter klice po pomoći onih, ki se ne morejo sami graniti iz postelj. Vsak nov bolnik je obsojen na dolgo ca-kanje, predno priđe do svojega iežišča, k?r paž primanjkuje prostora. Osebja v tem pogledu pac ne zadene nobena krivda, terore? zasluži za svoje samaritanfcko delo \*o pohvalo. Kako je v pogledu higiane, skoraj ne to nihče verjel, saj je 40 bol nikom na razpo-lago za umivanje samo ena pipica s toplo in mrzlo vodo, ki pa je napeljana v banjo v kopalnici ter skrajno neprikladna. Betonski pod tuđi ni najboljši posebno ne za rev-matične bolnike. Ob*nem pa služi kopalni-ca in umi valni ca tuđi za slačilnico novih bolnikov. Podnevi pa je ćelo ta zaprta. Tuđi eamo dve stranišči in 3e ti dve ne baft idealni ne nioreta zadostovati tolikim bol-nikoni. 0 zdravilih skoraj ni vredno govoriti, ker toliko in taka, kakor jih ima naša bolnica ne zadovolje niti večje vaei, kamoli potr^b tolikih bolnikov in lako velike ustanove. Ražen injekcij raznih vret, joda, lizola, aspirina in drugih cenenib preparatov nima naša bolnica ničesar, kar bi bilo bolniku potrebno za zdravljenje. Vee vrste dražjih zdravil pa morajo bolniki kljub dragim priep?vkom za bolnico sami nabavljati v le-kamah. Kdor pa seveda nima denarja, da bi jih kupil, je pač odvisen od božje volje, raznih praškov itd., dokler iz lastne moči ne ozdravi ali pa ga ne resi pmtrt blagodati takega zdravi jenja. Da je v takih razmerah najtežja služba zdravnika, ki dasi bi rad n? more pomagati bolnikom in zaradi nepoucenosti ljudi trpi njegov ugled, kajti brez nic tuđi on ne more nič, bo vsakomur razumljivo. Tuđi po-strežnižkega oeebja je mnogo premalo, saj je n. pr. ponoći 80 in več bolnikom na raz-polago samo ena sestra, ki mora prenašati največj3 fizične napore, ni malenkost za ^labotno žensko vzdigovati teike bolnike. Nujno bi bili potrebni dve moči in ne samo ena. Zgodilo se je, da se je tolnik odstranil iz sobe. med tem pa so pripeljali z rešilnim avtom tžžko bolnega, kateremu ni bilo reč pomoči. Položili so ga na dotično izpraz-njeno postelj, kjer je kmalu umri. Seveda je moral bolnik. ki je bil zapustil pK>steljo, caka ti na svoj prostor, dokler okrog mrtve-oa nišo bile opravijene potrebne formalnosti. Ali bi se ne moglo to preprečMi, če bi bile v vsakem odelku določene manjše sobice za one, katerini ni v?č zdravniške po-moči, in bi se s tem prihranilo ostalim bolnikom gledanje hudih smrtnih bojev umira-jočih, ki vča^ih trajajo več ur ali relo dni. Taki prizori gotovo ne vplivajo najbolje na zdrav je in živce bolnikov. Razmere, kakr^ne danes vladajo v ljubljanski bolnici, kriče po nujni in temeljiti remedun, za kat ero pa bo potrebno malo več denarja, kakor so ga nam obljubili — samo obljubili. Obljubiti in dati je pa i tak preveč. Smuško sportni nacrti severnjakov Obseine priprave nordijskih driav v smučarstvu, kjer se polagoma pribUiujejo srednji Evropi Ljubljana, 11. septembra Ceprav se nordijske države zavedajo, da Jlm prvensU'a v smučarskem sportu še dolgo časa nikče ne bo mogel iztrgati, ču-tijo že sedaj, da jim grrozi iz srednje-ev-ropskih držav velika nevarnost. 2e na zadnji zimski olimpijadi se je ta ali oni za-rtopnik srednje Evrope vrinil med njihove vrste in dokazal, da ni več daleč čas, ko v smu&arskem sportu ne boclo odločali edi-no severnjaki. Zato so n apel i vse sile, da bi njihova hegemonija ne zatonila. NORDIJSKO PRVENSTVO V TREH SKUFINAH Na pobudo finske zveze bodo imele skan-dina.\-ske države posebno nordijsko prven-Btvo. Prireieno bo v treh skupinah tako, da bo vsaka izmed udeleženih držav, to je Norveška, švedska in Finska, vsako leto priredila g-oterv del prvenstva. Prva skupina obseg-a 50 km vztrajnostni tek in Bkoke, druga tek na 18 km, štafeto 4X10 Jun in klasično kombinacijo, tretja pa alpsko kombinacijo. Da ne bi bil tekmo-valni spored preobremenjen, bodo nordijska prvenstva združena s trađicijonalnimi dogodki, kakor Holmenkollnske tekme na NorveSkem. Salpauselka igre na Finskem bi Soll^ftea igr© na švedskem. FINSKA UVAJA ALPSKA TEKMOVANJA • Finska z\'eza je za bodoCo sezono na-0ta.vila domaće trenerje za tek in skoke in sicer Velija Saarinena za tekače in Lauri ja Valonena za skakače. Ražen tega ob-stoja skupen dogovor z norveško zvezo glede izboljšanja k\"alitete v smuku in slalomu. Norveška zveza se je zavezala, da -bo preskrbela Finski primerne učitelje. Finska je namreč videla veliko popularnost teh panog v srednji Evropi in noče zaostati- AJpsko smučanje bo zavzelo velik razmah, zlasti, ker je njihova zveza. nedavno skleniJa, da bodo odslej v državnem prvenstvu tuđi alpske discipline. IN NA SVEDSKEM Na švedskem vidijo v uvedbi alpskega »mucanja važno gospodarsko in tujsko pro metno poživljenje. Glede na velike priprave na NorveSkem (o gradnji ogromnih skakalnic in uvedbi skakalnih sol po zgledu Planice je naš list že poroCal, op. ured.), so se zganili tuđi Švedi. Upajo, da bodo 'lahko v pogledu zimsko sportnih letovišć konkurirali z Norveško, kajti vse zimsko sportne naprave na Norveškem leže v vi-aokogorju. Švedska u pa, da bo v nižjih legraii. ki so lažje dostopne, našla dovolj primernih krajev. V ta namen je Švedska sveza ustanovila posebne komisije, čijih edini ci li naj bi bil poorpeševanje snuičar-ske^a sporta, njih naloga pa, da najdejo v turističnih predetih Jimtlanda in Har-jedalena primerne proge za slalom in jih urede te za bodočo sezono. Vse kaže, da bo postal slalom v Švedskih zimskih leto-visčih velika moda. NORVEŠKE PRIPRAVE ZA LETO 1940 Merodajni Činitelji norveikega zimakega sporta se že sedaj ukvmrjajo z vpraJanjem glede izvedbe olimpijskih zbnsldh. iger 1. 1940. Vsekakor je tako nostopanje preuranjeno, kajti, ne le, da dozdaj «e ne obstoja sklep, da zimska olimpijada ne bo na Ja-ponskem, temveć še tuđi ni resen spor med mednarodnim olimpijskim odborom in med narodno smučarsko federacijo (FIS) glede amaterskega vprašanja, to je sodelovanje smuških učiteljev na olimpijadi. Na zadnji olimpijadi je sicer še prodrl olimpijski odbor, zdaj se je pa zadeva tako zaoštrila, da je FIS stavila rešitev tega vprašanja kot pogoj, da ostane jo zimske igre sploh še na sporedu olimpijade. Na Norveškem so optimistični in raCunajo z zadovoljivo rešitvijo tega vprašanja. 2e so pripravljeni nacrti za zgradbo velike skakalnice ne daleč od Holmenkollna na grori Trvvand, kjer so našli tuđi pripraven svet za slalom. Oslo je edino velemesto na svetu, ki ima v neposredni blizini vse naprave za izvedbo olimpijskeg^L zimsko sportnegra sporeda. Le za smuk v blizini ni primernegra sveta in bi bilo treba iti do Kongsberga. Dram-mena ali Hjukana, to je najmanj 10 ur vožnje z brzim vlakom. Iz Trbovel] — SK Amater : SK Trbo?Ije. Kakor vse prejšnje prvenstvene tekms med tema dve-ma sportni ma rivaloma, tako je tuđi ne-deljs^ko prvenstveno tekmo I. razreda ob-iskalo veliko število pristaAev obeh klubov in drugih prijat ?ljev našega sporta. So pa tekme med tema dvema najstarejšinia rudarskima kluboma tuđi na^bolj zanimive. Četudi nastane tu pa tam vecje ali manj-§e prerivanje med igralci ali pa ćelo med gl^dalci-ipristaši rdečih ali belih, se smatra to že za star običaj, ki ga bo po vsej priliki težko iTkoreniniti iz zelenega polja naših sportnih igrišč. Toda tokrat se mora reži, da &o tako i^ralci kakor naša sportna publika ohranili vse^kozi mirno kri^ zato so tuđi izostala običajna trenja na igrišcu, ki naieniu rudarskemu sportu nikoli nišo delala posebne ^asti. zlasti ne pri tujcih, ki so prihajali k nam v gost?. Torej tolcrat ?ast obema kluboma, pa tuđi gledalcem. Koj v začetku moramo povedati, da je doživel SK Trbovlje hud poraz, eaj je SK Amater zmagal v razmerju 0 : 11 (0 : 6). Rezultat sicer pove, da tekma ni mogla biti prev?c zanimiva zaradi prevelike premoći SK Amaterja, loda mnogi gledalei so imeli bas v tem svojo posetoo zabavo, ko eo vi del i nasprotnika popolno-ma poraženega, čeravno to ni niti najmanj sporteko. Amaterci so prevzeli vodstvo na igrišČu že v tretji minuti t^r 6ko-raj vseh 90 minut igrali v polju nasprotnika. SK Amater bi lahko rezultat podvoji 1, da ni bilo pogrešk napada v taktiki igre. Zaradi nepazljivosti slede offseidov sodnik Amaterju ni priznal 5 golov, pri čemer Je popolnoma pravilno postopal. Možtvo SK Trbovlja je tokrat docela razočaraloT odli-koval s? je edino mladi vratar, ki je svoje evetišče ubranil pred več lelo nevarnimi streli. Napad Trbovlja pa je igral porsem raztrgano, edino stoodstotna prilika ee jim je nudila v drugem poKasu, kar pa nišo znali izrabiti. Na stopi li so tuđi samo z 10 igrači, kar je prav tako vpiivalo na neugo-den rezultat. T?kmo je sodil g. Dorfec iz Ljubljane dobro in objektivno. Prihodnje srečanje ta točke bo v nedeljo 19. septem- bra, ko bo naetopil SK Trbovlje proti SK Atleiiki iz Celja, • katerim bo moral malo rasnejfte zaigrati — Sokolska tombola je letos na dotttkih iz redno bogata, zato vlada zanjo med vsemi »loji prebivatetva vseh rudarskih revirjev Še prav posebno zanimanje. Tako bogatih dobitkov, zlasti tombol še ni bilo nobeno leto, kakor so letos. Ž» samo motorno kolo je vredno preko 10.000 din, da ne omeni-mo nov moderen radio-aparat, kraeen je-dihii pribor in druge dragocene dobitke, med kat^rimi je dvokolo skoro med iad-njimi. Zato ee ni Čuditi, da so skoro ie vse srećke razprodane. Glavni dobitki so raz-stavljeni v izložbi drogerije Sanitas. kjer »e etalno zbirajo velike gnice prebivalstva in si pr^lepe dobitke ogledujejo. Iz škof je Loke __ S kolesom t Pariz. Hafherjev Pavel je z dvema prijateljema iz Kranja zase«del koleba in mahnili go jo na svetovno raz-etavo. Dolga je bila pot, Čeravno so rozili tuđi po 80 do 10 km dnevno, casih ^eve tuđi manj. Po dobrem mesecu so se s?daj miadeniči vrnili zdravi in čili domov. Značimo je, da nišo imeli ves čas potovania nobenih bitnosti e kolesom. In denar? Di-jak je dijak. Nekaj £O imeli, ostalo va Tva-kor je naneslo. — Društreni drobiš. Sokolski kino pr?d-vaja drevi in jutri krasno filmsko veledelo >Mazurka<, na kar prijatelje kina Se prav posebej opozorjamo. — Podružnica £adiar-skega in vrtnarskega društva otvori jutri ob 14.30 novo sušilnico pri Sv. Duhu. Sad-jarska eloveenost je združena z zabavo, katere Čieti dobič?k &e bo porabil za po-ravnavo obveznosti, ki jih ima sušilnica. — Ob tednu RdeČesra križa bo orsaniziral ereski odbor nabiralno akcijo, ki bo v ro-kah skofjeloških gospa in gospodifeu. — Kolo jujzoslovenskih eeeter v §kofji Loki ^e udeleži odkritja spominekega ^tebra dr. Ivanu Tavcarju v Pol.janah z deputacijo, ki jo bo vodila s. predsednica ga. Ljuba Lendovškova. — Narodna čitalnica v Ž?b-niri je priredila v nodeljo veliko zabavo v Žabnici pri Šifrerju, ki sta se je udel^-žila tuđi senator Ivan Pucelj in dr. Alu-jević Branko. — Cii:sil*;ko društvo v ?.\b-nici priredi v n^ieljo 26. septembra lorn-l>olo. Dobitki: 8 koleg, 150 činkvinov \n 50 tern. BfikoH ZoMenko: Medicinska zgodba Lahko rećeni, da aetn vae svoje življenje preklinjal Šarlatane in njim podobne sđravni&ke mazaće. Zdaj aem pa njihov največji zagovornik. Primerilo se je namreč nekaj Čudovitega, v oči bijočega. Takoj bodi povedano, da so vsi zdrav-niki odklonili lećenje te deklice. Z rokami so mahali, CeS, vrag vedi, za kaj gre tu. Tu si medicina ne ve pomagrati. Zdaj se je pa ozrl preprost mož brez srednjeSolske izobrazbe. — v duši morda najveCji falot — s svojimi očmi na dekli-co, malo je pomisli 1, kako in kaj, pa vam je bilo takoj konec težke bolezni, deklica je bila zdrava. Povedati vam moram, kako je bilo s ti-sto deklico. Mala deklica je bila, stara komaj tri-najst let. Otroci so jo zastrašili. Odsla je bila z doma po svojih opravkih. Otroci so se pa hoteli požaliti in zastrašiti jo. kakor je že njihova navada: pa so vrgrli na njo crknjeno mačko. Deklica se je taleo prestrašila, da je izgubila dar govora. Po silnem strahu ni mogla već govoriti. Mr-mrala je sicer nekaj, toda nobene beseđe ni mogrla spraviti iz ust. Ćelo jesti ni već prosila. Njena roditelja pa ništa bila napredna — korakala ništa na Ćelu revolucije. Bila 3ta siromašna obrtnika. Izdelovala sta trakove za čevlje. A deklica je roditeljema pomagala. Z nekakšnim kolesom. Zdaj pa naenkrat ne more već sukati kolesa in dar govora je izgubila. In tako sta roditelja hodila z njo od le- karne do lekarne, na zadnje sta jo pa odpe- ljala k nekemu specijalnemu možu. O njem ■ ne moremo reći. da je profesor ali doktor tibetske medicine. On je samo zdravnik — samouk. Tako sta torej roditelja pripeljala svoje-g"a otroka k tistemu specijalistu. Pojasnila sta mu kako In kaj. In zdravnik je dejal: — Takole je ta stvar: Vajina mala je izgubila dar govora, ker se je hudo prestrašila. Jaz pa pravim: kaj pa. ko bi jo še enkrat zastrašili. Morđa bi pa znova spre-govorila? človeški org-anizem zasluži splo-šno obeudovanje. Z^Jra\Tiiki in ce!o razni profesorji imajo težko nalogro. ker morajo ugotavljati, kako in kaj in kakšni procesi ae razvljajo t aanreJkem tetoau. Jaz mm takorekoč v celoti strtnjam x n^tanl ki vam niti ne morem pokazati, kje kna £lowk jetra In kje vranico. Ta jo ima tu. oni morda tam. Ta ima bolna fcreva, oni je morda. izgtibil dar govora, ćeprav se mu jezik v redu premika. Treba je nino najtl pravi vzrok vsega tega In gm prefsnati ■ krepelcem. In v tem je moja moć in moj nauk. Jaz pridem vzroku do dna in odstam-nim g^a s koreninami %-red. Roditelja sta se sieveda ustraSlla in g» prosila, naj nikar ne pretepe deklioe s kre-pelcem. Zdravnik je pa dejal: , -- Kaj vama priđe na miael! Saj je ne bom pretepal s krepelcem. Vzamem recimo debelo brisačo. posadim vaAo nralo tu j^ern in naj tako sedi dobre tri minute. Potem pe stopim Uho za vrata in jo udarim s to brlaaco. Morda jo bo to iztreznilo, morcia se moćno prestravi in jax računam na to, da ji bo tako vrnjen dar go\'ora. Potem je pa vael iz omare kocasto bn-saćo. posadil je deklico. kamor je bilo treba, in odSel. Cfz nekaj minut se ji je po prstih pri-bližal in jo udaril na vso moć z brisMčr* od zadaj po glavi. Deklica je krtknila oti strahu in poskočila. In pomislite -— sprepovorila j«. Govorila je in govorila, da nikoli tepa. In domov je hotela. Mamice se je oprije-mala. Toda po pravici povet\ft\ pri Gornjom ur;idii er. Miloi Su-bić. s!n vi-ijepa !n\rn«"Ja upnSlov. Naroda t pod >Diplo;ui-ran filozof <. 2127 Beseda 5O par. davek posebej. NajmanJSi zneaek 8 Dlc PEC žel^zna ^Biseri- se proda. Fo-totehnika, Mikloeičeva ulica. (Copova) -M3B NAJBOLJU TRBOVELJSKJ /%premo g *j^ brei prahu, f\ &OKS. SUHA DRVA. L POGAĆNIR Bohortćeva ft — Telefon 20—59 24 L Beseda 50 par. đavek posebej. Najmanji znesek 8 Din KATERA DAMA pogodi 381etnemu uradniku Din 1000.- proti sigurni vmitvi, ev. jamstvo. Pooudbe na upravo >Slov. \aroda< pod »Dobrosrc-nc<. 20fi0 Befleda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek S Din Za Solarfe t>bleke, perilo. Hubertus pla^čž itd. Dober nakup. PHFSKEK S*. Petrn «esta 14. SU PAR KMLANJIi ituriranie. vezenje zaves peri 'a nionotrramov, Jtimhnf' Veli» ka zatoea perja po fv77> Dio »Juli'ena«- fiot*j>oe=v«»tska 12. • 'i BIVžI KROJAČKI MOJSTBK specialist za moike in ženske, otroške obleke. kakor tuđi \hj- pravila. sedaj brez posla, prosim zasluika; srem delat tuđi na dom. Naslov v upravi ^k>v. Nar.c POZOR i Za Juso^Iavijo «e odda patent v instalacijski stroki. Naslov -To>?f E.llinger, M611-briicken. Kamten. 213:5 P<^ZOR KUPCI IN PROhAJALCI ie zaniudite ugodne prilika. ki se Vam nudi, da prodate še pred zimo niše, vile. parcele in posestva. leto kupci, da kupite onienjene neprc-mičnine. da se hitro odločile za nakup, da ne boste kuno-valivpo^ni jebeni. Da ne ho-dite okoli v dežju in snejju. Prodate najugodnije, kupite najceneje, to pa le potom posredovanja Janfar Mari|a. Sv. Petra c. 27. 2.128 PREVOZNIŠTVO S KONJI Prevzemam vsakovrstne vožnje kuriva, selitve in razne drug* vožnje po najnižjih cenah. Se priporoća BELČIČ Vidovdanska c. 4 POZOR, ljubljanske gospodinje! Brez truda in cenejSe kot doslrj lahko čistite svoja parkPlna tla >tHankou aparat za čišćenje parketnihtal Samo še dva dneva na ljubljanskem veleaejmu, Paviljon H, koja 322. Zastopnike za Ljubljano in vsa druga mesta v Jugoslaviji pod ugodnirni pogoji sprejmemo. Pismene ponudb« na A. ZORKO, MARIBOR, Aleksandrova 13 a. Otro&lrt fotlAkJ Uvokoieaa, d I w m 1 a omjBOveJilU motoijl, »troj I m o đ e • o ▼ ( r I c I k 1 ) 1 po|reil)l? I PO IELO NTZKJ CEN1 * CEMKJ fKANKU l „TRIBUN Au F. BATJEI LtfUBUlAMiV Karlo¥6ka cesta 4 — rodrulnJca »lAKlBOR, Aleksandrova cesta £6 m Koncem septembra OTVORITEV nove manufakturne trgovine za damsko in moško moao LONČAR - RAŠKA - STARE LJUBLJANA, Fraiutfkanska S Makulaturni papir proda uprava ^Slovenskega Narodau Lfabliana« Knafljeva ulica itev« 5 Omšašš JmAi ataMBlM »- flft jknte tkfemd^ 9*um Jra mm Ka ui«>iq Ib iHMfatBl dal h^^ Ofam r**-**+~* mm vat w LđablteM.