PRIMORSKI DNEVNIK Poiiniiu plačana v gotovini a-v jo i. Abb Dosiaie i gruppo - Cena 4U lir Leto XXU. St. 35 (6322) TRST, petek, 11. februarja 1966 RAZLIČNE RAZLAGE^ DEMOKRISTJANSKEGA STALIŠČA Saragat nadaljuje posvetovanja o imenovanju predsednika vlade Socialistični poslanci so uradno sporočili kandidaturo Mora - Scelba vztraja na vključitvi v vlado - V soboto verjetno imenovanje predsednika vlade RIM, io. — V razvoju vladne krize je prišlo danes do zasto-oziroma so se točno po programu nadaljevala posvetovanja Predsednika republike; ni pa prišlo do bistvenih novosti, ki bi razčistile položaj. Vnela se je namreč ostra polemika o pome- ■JU demokristjanskega skličeva--------------- na člen 92 ustave, ki ga ho-f*to desničarski krogi razlagati ponovno stališče KD, da zahteva vstop Scelbe v vlado. Ire torej ponovno za tipično feokristja. ' S p»okristjansko formulacijo, ki aako pomeni vse ali pa nič in ki j*, taka, da lahko zadovolji obe r“' v lastni stranki, predsednik republike je točno S° Predvidenem programu nada-'eval ob 9 uri posvetovanje in ''najprej 'sprejel bivšega predhodnika ustavodajne skupščine *»n. Terracinija. Po razgovoru s “•rsgatom je Terracini dejal no-jkiarjem, da je položaj tak, kot jč Wl, oziroma da je še slabši, jjtrjnke vladne koalicije se «ne_-Mžno« obnašajo, kot da se ni nič Pnpetiio, i-n skušajo z Morovim Oorakadabra« stkati raztrgano ^težo vladne koalicije. Terracini /zaključil, da upa, da mu ne bo rob« dajati še četrte izjave. .Predstavnik monarhističnih po-a»cev Covelli je govoril o po-**»b&anju krize in posredno pole-^lUral s Saragatom, češ da «mo-[" biti v sedanjih okoliščinah ze-.? bprezen in da mora uporablja-P .tradicionalen postopek*. Sen. j1 Ulni in bivši predsednik vlade nista hotela dati nobene ‘rjave. gen. Parri je obžaloval ■pJstvo, da prihaja do vedno o-; reJšega ločevanja med strankami ^ Prebivalstvom, in je poudaril da bi se vladna kriza hi-grešila, predvsem pa brez «iz- . Popoldne je predsednik republi-najprej sprejel tri bivše pred-i'baike vlade: Pello, Fanfanija , Scelbo. Prva dva nista hotela k y°riti z novinarji, Scelba pa je (“'optično dejal: «Mi smo zvesti »aicijam*. Na vprašanje nekega ”v*narja o govoricah, da name-,:v* sam umakniti kandidaturo h. sodelovanje v vladi, je to pole-zanikal, ko je dejal: «Te j^ri vprašajte Kd in ne mene.» D “*to je predsednik republike Klfel posvetovanja s predstavni-J Parlamentarnih skupin raznih ,«:,nk >n ie najprej sprejel pred-i^v®ika komunističnih senatorjev k Poslancev sen. pemo in posl. Po razgovoru je Ingrao v"‘*l, da je kriza na »mrtvi toč-t *• ker KD zagovarja lastne in-L."e'se in z izgovorom, da dela v t,r'st dežele, krije notranje spo-v0' KD izsiljuje zaveznike z izgo-^J0ni. da je edina možna rešitev j, Ze v levem centru, medtem ko k jOdina možnost, da preneha to Rojevanje, da se konča diskn-^»oijskn , **vici. 19. url je Saragat sprejel jJ^sednlka skupine poslancev In Viktorjev KD Zaccagninija ln Ga-L' Zaccagnint je novinarjem samo to. dobro delo, Gava pa je «Med to krizo smo že preveč HjJ^flll, bolje je, da govorimo čim mestu Imenovali Mora, dodali pa so še imena: Rumor, Taviani in Picciond. Zadnja je Saragat sprejel mislna posl. Robertija in sen. Nen-cionija. Jutri bo Saragat posvetovanja zaključil, ko bo dopoldne sprejel še ostale predstavnike parlamentarnih skupin, popoldne pa ponovno predsednika senata in poslanske zbornice ter bivša predsednika republike Gronchija in Segnija. Sklep o imenovanju predsednika vlade bo verjetno sporočil v soboto. Dopoldne se je sestala poslanska skupina PSI, kateri je tajnik De Martino poročal o razvoju pogajanj in o sklepu izvršnega odbora stranke. Skupina je z veliko večino o-dobrila resolucijo izvršnega odbora, pri čemer je izrecno poudarila __—-i --- »»»Anin Vi en bili izraženi med včerajšnjim sestankom vodstva stranke«. Gre torej za ponovno potrditev socialističnega stališča, da ne more voditi učinkovite politike vlada levega centra, v kateri bodo zastopani predstavniki demokristjanske desnice. Po sestanku je tajnik skupine posl. Guerrini uradno izjavil v imenu skupine, da so pooblastili predsednika Ferrija, da imenuje Mora kot edinega kandidata za sestavo nove vlade Danes se je pričela vsedržavna stavka zdravnikov bolnišnic proti zavarovalnim ustanovam, ki ne plačujejo prispevkov za zavarovance. Stavka je prizadela bolniško blagajno za kmetovalce; zdravniki ne bodo zdravili njenih zavarovancev. Stavka se bo 1. marca razširila tudi za druge zavode, ki ne plačujejo prispevkov. Vsedržavno združenje neposrednih obdelavcev zemlje je v tej zvezi izdalo sporočilo, v katerem pravi, da je za neplačevanje prispevkov kriva država, ki je leta 1954 določila pri- li^fcijsko omejevanje večine pro- h«£|hokristjani niso uradno spoti1*. koga nameravajo kandidira-w*a novega predsednika vlade, se Je iz dobro obveščenih 8°v izvedelo, da so na prvem »pridržke splošnega značaja, ki so Z BLAGOJEVICEVE TISKOVNE KONFERENCE Izvajanje videmskega sporazuma je učinkovito Glede Vietnama je Blagojevič poudaril že znano obsodbo obnovitve bombardiranja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — V protokolu državnega tajništva za zunanje zadeve je bila danes, po daljšem presledku, redna četrtkova tiskovna k»nferenca- Na vprašanje o mnenju jugoslovanske vlade glede nedavnega sestanka n« • Havajih je zastopnik državnega tajništva Dušan Blagojevič dejal, da jugoslov-.iski vladi ni znana vsebina razgovorov predsednika ZDA Johnsona z ameriškimi vojaškimi in diplomatskimi zastopniki in zastopniki sajgonske vlade, Blagojevič je poudaril, da je stališče jugoslovanske vlade o položaju v Vietnamu in o nadaljevanju bombardiranja ozemlja Severnega Vietnama dobro znano. Jugoslovanska vlada je namreč v izjavi, ki jo je dala 1. februarja, obsodila nadaljevanje bombardiranja Severnega Vietnama kot dejanje, ki ima lahko daljnosežne posledice za svetovni mir. Dogovor vojaških zastopnikov Indije in Pakistana o umiku čet je Blagojevič ocenil kot prvi korak k vzpostavitvi sodelovanja med Indijo in Pakistanom in pripomnil, da tudi izjave predstavnikov obeh držav izražajo pripravljenost Indije in Pakistana, da izpolnita določbe taškentskega sporazuma. Zastopnik zunanjega tajništva je nato ugodno ocenil možnosti nadaljnjega razvoja odnosov med balkanskimi narodi. Glede odno* r\ A 71T O DANES iiiitfiiiii spevek in ki ga ni zvišala, čeprav so se izdatki za zdravstvene storitve v desetih letih zvišali za 397 odstotkov. V poročilu je omenjen zakon, ki predvideva izreden prispevek v višini 25 milijard lir in ki ga je senat odobril, ni ga pa še poslanska zbornica Sindikati petrolejskih uslužbencev so proglasili enotno stavko petrolejskih uslužbencev družb ENI, ki bo 17. in 18. februarja. Stavka je proglašena, ker izvaja ENI v tej stroki reorganizacijo, ki predvideva ukinitev okoli tisoč delovnih mest in noče razpravljati o zaposlitvi prizadetih s sindikalnimi organizacijami. d A A % | % t '4 »rp 'J !K» X bt*ragat je nadaljeval posvetova-1 Moskvi včeraj tiskovna konferenca bo * M jih bo danes zaključil in | štirih sovjetskih znanstvenikov o v soboto verjetno imenoval Mo-tlM** kandidata za predsednika tjjTa- Njegovo kandidaturo podpi-jj, vse tri laične stranke in sta prvo navedla predstavnika s|.'01tri.st,jonskih senatorjev in po-6 h>°ev‘ Razvnela se je polemika Utopičnem pomenu demokristjan-Ve T. sklicevanja na člen 92 ustali« ki določa, da predsednik vlade *lC»Je člane vlade. Gre za izključiv Scelbc, ali pa prav obratno toJemogoeitev socialističnega in ^»hkratskega «veta» proti ti« ®u desničarjev v vlado? Verjet-l|> rS,e *» prvi primer, vendar pa tej®®0Čiln° vprašanje še zdaleč ni e|?*,^®>»strantov in dva policaja ter ^Ui-i 40 demonstrantov ranjenih. I« c'ia je namreč na demonstran-t« atreljala. Zato so proglasili v5n° stavko. (jj, Vietnamu, kjer se vojna na-nadaljuje podpredsednik tjj4 Humphrcy s sajgonsko vlado jJ*®Vore, kako sedai izvajat ul*1 so C>Ju re, kako sedaj izvajati skle-so jih ob Johnsonovem so-NjJJknJu sprejeli v Honoluluju, Vjjjkdvno i tudi znani ameriški komen- Vf^jvno oceno teh sklepov je dal "® W,liter Llppman, ki poudar- Pomenijo zavrnitev možno-med saj-fron- I*. -cTrniuil TiniUHiivui, kajti »H^eplh je nakazana le popolna k-*a sajgonske vlade. Zaradi te-vlada ZDA takoj objasni iu ljudstvu, kakšne so ^°stl zda. Humphrey bo ** Avstralijo in Novo Ze-Š|u *? ter štiri azijske države, W katerimi Je tudi Indija, kjer ‘kljuva baje sprožiti vprašanje a nove ženevske konfe- itkd vse zanimiva pa je bila Ib^*®°razumnega miru meč tl **o vlado in osvobodilno * u? Severnim Vietnamom, C*pih tk^hosti najnovejšem pristanku «Lune 9» na Luni. Povedali so med drugim, da so bili fotografski aparati postavljeni ob temelju satelita in so posneli vse podatke, kakor bi jih videl človek, ki stoji. Med drugo in tretjo oddajo je «Luna 9» spremenila položaj iz neznanih vzrokov: morda zaradi spremembe površine, zaradi kakega kamna, zaradi popuščanja tal ali pa zaradi spremembe temperture, morda pa tudi zaradi mehaničnih sprememb v sami postaji. Vprašanje človeškega poleta pa bo rešeno šele tedaj, ko bo človek lahko priletel na Luno ter nato tudi vrnil, kar pa je izredno težko, saj bi se vesoljska ladja približevala Zemlji s hitrostjo 11 tisoč metrov na sekundo, namesto 8 tisoč metrov hitrosti, s katero so se vračale dosedanje kozmične ladje. Težko je rešljivo tudi vprašanje, kako naj se ladja vrne v zemeljsko atmosfero. Znanstveniki so povedali tudi, da zaradi tega za sedaj še ni predviden odhod vesoljske ladje sovjetske posadke, pač pa razmišljajo o novi postaji vrste «Luna 9», s kakršno je načelno mogoč rahel pristanek tudi na Marsu in Veneri. Končno so sovjetski znanstveniki izjavili, da bi imeli rajši ameriško sodelovanje kakor pa tekmovanje ter da Sovjetska zveza ne zahteva lastnine tistega dela Lunine površine, kjer je «Luna 9» pristala. — Zahodni tisk daje veliko publiciteto sodni razpravi pred moskovskim sodiščem, kjer se zagovarjata dva sovjetska književnika, ki sta pod psevdonimi objavila na Zahodu članke, ki so jih uporabljali v protisovjetske namene. Obtoženca sta izjavila, da se ne čutita kriva, pri čemer agencija Tass pripominja, da njune dosedanje izjave «obtož ibo objektivno potrjujejo«. sov z Albanijo pa je dejal, da je razvoj teh odnosov znan in da je bila jugoslovanska vlada vedno pripravljena, v skladu z doslednim izvajanjem politike aktivnega mednarodnega sodelovanja, na sodelovanje z vsemi državami, posebno pa še s sosednimi. Na vprašanje, kaj lahko pove o delu jugoslovansko-italijanske mešane komisije, ki je pred kratkim zasedala v Trstu, je Blagojevič dejal, da se videmski sporazum že več let izvaja na učinkovit m zadovoljiv način. Na zasedanju v Trstu so bila po njegovih besedah na dnevnem redu aktualna vprašanja, nekatere valutne in tarifne olajšave, delovanje pomorskih prog in druga vprašanja. Ko je navedel sklepe komisije in podatke o razvoju malega obmejnega osebnega prometa, o katerih je naš list podrobno poročal med zasedanjem komisije, je Blagojevič ugotovil, da je razvoj malega obmejnega prometa, ki je lani dosegel skoraj 13 milijonov prehodov, velike važnosti za obmejno prebivalstvo in v skladu z obstoječimi prijateljskimi odnosi med Jugoslavijo in Italijo. Zastopnik državnega tajništva je napovedal, da bodo še v tem mesecu podpisali v Beogradu sporazum s Sovjetsko zvezo o blagovni izmenjavi za dobo 1966-1970, V zvezi z vestmi indonezijske a-gencije, da se je blagovna izmenjava z Jugoslavijo lani zmanjšala, je Blagojevič ugotovil, da je ta pojav začasen. Dodal je, da jugoslovanske gospodarske organizacije kažejo veliko zanimanje za okrepitev blagovne izmenjave in gospodarskega sodelovanja z Indonezijo, in je izrazil prepričanje, da bodo težave, ki so nastale v blagovni izmenjavi, v kratkem premagane. V zvezi z izjavo švedskega ministra Johansena v parlamentu o jugoslovanski delovni krizi, je Blagojevič dejal, da mu ni znano, kako je prišlo do tega, da je Johansen omenil, da je v. Jugoslaviji dva milijona brezposelnih. Po podatkih zveznega zavoda za zaposlitev je bilo lani v Jugoslaviji 234.000 nezaposlenih. Dejansko pa je bilo število nezaposlenih, po besedah Blagojeviča, manjše, in sicer samo okrog 80 do 100 tisoč, ostali del pa se nanaša na delovno silo na vasi, ki se samo začasno zaposli v industriji in se kasneje vrača na deželo, ki pa jo zavod za zaposlitev redno vodi kot nezaposleno. v Ženevska konferenca 2ENEVA, 10. -- Na današnji seji razorožitvene konference je romunski delegat Dimitrescu protestiral proti obnovitvi ameriškega bombar-diranja Severnega Vietnama. Kar se tiče specifičnih problemov razorožitve, je Dimitrescu zavzel stališče, ki se približuje stališču nevezanih držav. Zaradi tega je predstavnik ene teh držav izjavil, da je sedai na konferenci devet nevezanih namesto osem. Dimitrescu je poudaril nujnost prepovedi uporabljanja jedrskega orožja in prepovedi širjenja tega orožja. Govoril je nato na kratko ameriški delegat Foster, ki je odgovoril na kritiko romunskega delegata, za njim pa Je govoril italijanski delegat Cavalletti, ki Je poudar. jal predvsem pozitivne elemente, ki so se pokazali med sedanjo debato. Med temi je omenil Kosigi-novo poslanico konferenci, Johnsonovo poslanico in Je pripomnil, da bi bilo treba Drimerjatl obe poslanici m Je nato poudaril zahodno stališče kar se tiče prepovedi širjenja jedrskega orožja. Prihodnja seja bo v torek. Z Brionov poročajo, da Je predsednik republike maršal Tito sprejel danes zunanjega ministra Maroka Ahmeda Benhina, ki je med daljšim razgovorom izročil predsedniku Titu posebno poslanico maroškega kralja Hasana II. B. B. Proces v Moskvi MOSKVA, 10. — Davi se je pred vrhovnim sodiščem Ruske zvezne republike v Moskvi začela razprava proti sovjetskima pisateljema Andreju Sinjavskemu in Juliju Danielu, ki sta med leti 1956 in 1963 poslala v tujino pod psevdonimoma Abram Tertz in Nikolaj Arzhak svoja dela, v katerih sta obrekovala sovjetsko državo in sovjetski socialni sistem. Njuna dela so v veliki meri uporabljali v ideološki borbi proti Sovjetski zvezi. Kakor poroča agencija Tass, označuje kazenski zakonik tako dejavnost za zločin, ki se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do sedmih let. Na podlagi zakona se je septembra 1965 začela preiskava proti Sinjavskemu in Danielu. Preiskava se je zaključila sredi januarja letos. Pred aretacijo Je Sinjavski delal v zavodu za svetovno literaturo. Oktobra je dopolnil 40. leto starosti, Je poročen in ima enega sina. Kot literarni kritik je sodeloval pri številnih sovjetskih publikacijah. Tudi Julij Daniel ima 40 let, je poročen in ima enega sina. Znan je v literarnih krogih kot prevajalec poezij. Zveza pisateljev je imenovala dva »socialna tožilca«, ki imata nalogo sodelovati z javnim tožilcem pri sestavi obtožbe. Obtoženca sta si sama izbrala zagovornike. Agencija Tass poroča dalje, da so po prečitanju obtožnice objavili seznam prič. Nocoj je agencija Tass sporočila, da sta obtoženca izjavila, da se ne čutita kriva. Dalje poroča agencija Tass, da se je razprava nadaljevala do poznega večera. Daniel je pet ur odgovarjal na vprašanja sodnikov in zatem se je začelo zasliševanje Sinjavskega. A-gencija pravi, da so izjave obtožencev »objektivno potrdile obtožbo«, da sta pisala dela s protisovjetsko vsebino, da sta jih tajno pošiljala v tujino za objavo ter da sta širila svoje obrekovalne spise med znanci. Agencija pravi dalje, da Je sliševanje znova pokazalo, da dela Sinjavskega in Daniela uporabljajo sovražniki Sovjetske zveze. Dalje pravi, da skuša Daniel odrekati politični značaj dejstvu, da je poslal svoja dela v tujino v zvezi z dejstvom, da so se njegova dela uporabljala v protisovjetske namene, pravi da se je to zgodilo proti njegovi volji in da mu je žal. Dvorana je polna poslušalcev, ženi obtožencev sedita v prvi vrsti ter od časa do časa govorita z branitelji. Zasliševanje se bo nadaljevalo jutri. illiuiniiinuiiiiiiiiiiiiiiiiminitiiiiitiiittiiiiiMimimHiinmuuiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuM Deset mrtvih in več ranjenih med neredi v S. Domingu SANTO DOMINGO, 10. — V dominikanski prestolnici so bile včeraj in danes velike demonstracije. Včeraj je bilo med demonstracijami ubitih pet demonstrantov m dva policaja, ranjenih pa je bilo okoli 40 demonstrantov. Pri današnjih demonstracijah sta bila ubita dva demonstranta in en policaj, več demonstrantov pa je bilo ranjenih. Prvi neredi so se začeli popoldne, ko je velika množica demonstrirala proti vladi in proti ZDA pred predsedniško palačo. Policija je na demonstrante streljala Ko se je po mestu zvedelo, da TISKOVNA KONFERENCA V MOSKVI Sovjetski znanstveniki o važnosti uspelega poskusa s sondo Luna 9» Preden človek pristane na Luni, je treba rešiti vprašanje njegovega povratka ■ Verjetno bodo prej poslali še eno podobno sondo na Luno MOSKVA, 10. — Ob navzočnosti številnih časnikarjev, znan stvenikov ter sovjetskih in tujih diplomatov je bila nocoj v Moskvi tiskovna konferenca o «Luni 9». štirje sovjetski znanstveniki so najprej govorili o pomenu poskusa z «Luno 9». Predsednik akademije znanosti Keldiš je izjavil, da je treba sedaj uresničiti prave medpla- netne polete, in sicer najprej z avtomatskimi postajami, opremljenimi z znanstvenimi aparati na druga nebesna telesa, nato pa z vesoljskimi ladjami s človeško posadko. Keldiš je zatem na kratko govoril o slikanju nevidne strani Lune in o slikah, ki so jih posneli ameriški sateliti «Ranger» v letih 1964 m 1986. Poudaril je nato, da je «Luna 9» napravila nekaj več: poslala je prvikrat slike Lunine površine, ki so bile posnete ze lo od blizu. Keldiš je omenil tehnično zapletenost rahlega pristanka in je dejal, da ima največjo zadrugo za uspeh akademik Korolev, ki je nedavno umrl. Profesor Aleksander Lebedinski je Izjavil, da je «Luna 9» opazovala Lunino pokrajino »z očmi vesoljca«. Fotografski aparati so bili postavljeni ob temelju satelita in so ponesli vse podatke, kakor bi jih videl človek, ki stoji. Lebedinski je dejal, da Je »avtomatski vesoljec« večkrat opazoval Lunino površino v zaporednih presledkih in zaradi s tega s Soncem v različni višini in na različnem kraju v primerjavi z Luno. Lunina pokrajina, slikana na ta način je skoraj popolna. Neznana je samo še globina vdolbin, ker Sonce ni razsvetljevalo njihovega dna, ko so .................................................... PO konferenci v honoluluju Walter Lippmann kritizira obveznosti ki jih je Johnson sprejel do Sajgona Humphrey bo obiskal tudi Indijo in Pakistan ■ Indira Gandi poudarja, da Indija ne bi mogla posredovati WASHINGTON, 10. — Predstavnik Bele hiše je sporočil, da bo ameriški podpredsednik Humphrey, ki je sedAjv Sajgonu, &STU iffpsa %Sr‘o zvabila veliko tako menovanega kvalificiranega občinstva. Tu smo videli zelo veliko znanih tržaških likovnikov in metnostnih kritikov ter veliko ljubiteljev umetnosti. Na stenah velikega razstavnega prostora v palači •Costami» visi občinstvu na vpogled 25 slik mladega, vendar pa že močno uve Ijavljenega španskega slikarja katerem bo danes ob 18.30 v prostorih združenja ALUT na tržaški (stari) univerzi govoril znani u-metnoslni kritik Alberto Boata-Sledila bo diskusija. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTO VEL priredi danes, 11. februarja ob 21. uri v kino dvorani Ana PREŠERNOV« PROSLAVO :::::::::::::::::::::: •iiiiiiiii Na programu je nastop moškega pevskega zbora, otroškega pevskega zbora, recitatorjev ter solistov. O Prešernu bo govoril predsednik SPZ dr. Robert Hlavaty. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PRIREDI V NEDELJO, 13. FEBRUARJA OB 16. URI V KULTURNEM DOMU PREŠERNOVO PROSLAVO NA KATERI BODO PREDSTAVLJENA DELA SLOVENSKIH USTVARJALCEV V ITALIJI. Vstopnice so na razpolago v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška št. 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma- Vstopnina 300.— lir — dijaki 150.—• Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU V soboto, 12. t. m. ob 21. uri OKOLIŠKI ABONMA C. Goldoni GROBIJANI (Grubjane) Avtobusi za okoliški abonma Odhod št. 1 — V. Repen 20.10; Col 20.10; Repentabor 20.15 št. 2 — Sv. Križ 20.15; Prosek 20.25; Kontovel 20.25 št. 3 — Praprot 20.00; Mavhi-nje 20.05; Sesljan 20.10; Nabrežina 20.15 Na avtobuse lahko pridejo tudi neabonenti. Prednost za sedeže imajo abonenti V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Danes, 11. t. m. ob 20. uri in v soboto, 12. t. m. ob 17. uri W. Shakespeare SKOZI ŽIVLJENJE Recital Izvaja JOŽKO LUKES —------—c--:—-r-n----tr--nr- V Mali dvorani Kulturnega doma se je začel TEČAJ MODERNIH PLESOV Od 19. do 20. ure danes sprejemamo še v Kulturnem domu prijave deklet in parov. SLOVENSKA FROSVETNA ZVEZA PROSTVETNO DRUŠTVO IVAN CANKAR priredi danes ob 20.30 v dvorani v Ul. Montecchi 6, tri-dejanko Ni res... pa le verjamem! Nastopili bodo mladi igralci društvene igralske skupine. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča danes dopoldne začenja Pr0°*,. vstopnic za drugo predstavo VVatP j-eve opere (cNuernberški mojstri P*. ci», ki bo v nedeljo ob 15.30 » J: D v vseh prostorih z istimi O3^, pajočimi kot pri prvi uprizoritvi. rigent Artur Grueber. Nazionaie 14.00 Disneyev film 5 Škarjev «Mary Pop-pins« Tecnfl lor. Julie Andrevvs, Dick Van u Arcobaleno 16.00 «Glt uomini del P* m Pesante« Technicolor. G°r“ Scott, Joseph Cotten. Excelsior 16.00 nSignore e Sign® Virna Lisi, Gastone Moschim ., ba Lončar. Prepovedano ml3" pod 18. letom. k. Fenice 16.00 ((Cincinnati Kid« nicolor. Steve McQueen, Karl w den. Eden 15.30 «Una questione d 'oDOjJ Technicodor. Ugo Tognazzi, Nic®!?! ta Machiavelli. Prepovedano dini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Dimenslone paura« Maximi-lian Shell, In* ______ _____________ _. Thulin. Prepovedano mladini “ 18. letom. p Alabarda 16,00 «Rose rosse P®rAjn gelica« Technicolor. Jack PelT Raffaela Carra. u(i. Filodrammatico 16.00 »Berlino aPPL tamento per le spi e« Techmio* ^ . Bredd H-alsey, Annamaria P**r’ geli. Aurora 16.00 «L'ombrellone». 4 Crlstailo 15.30 «1 4 figl-i di Kettl " der« Technicolor, John Wayne. ^ an Martin. j, Garibaldi 16.00 «La veglia delle »p le« Technicolor. Rock Hudson. Taylor. (l Capitol 16.00 »Mlrage« Gregory r\-t\ Diane Baker. Prepovedano ml*0 pod 14. letom. Impero 16.00 »Sierra Charriba«. j Vittorio Veneto 16.15 «Giulietta <**!. spiriti« Technicolor. Giulietta sina. Prepovedano mladini po« letom. j Moderno 16.00 «1 moriturl« M*r Brando, Yul Brynner. ^ Astra 16.30 «Dueilo al sole« Pfe™ vedano mladimi pod 16. letom. ,J( Astoria 16.30 «Queste pazze V>v donne«. Ideale 15.30 «La donna che non^i Baker. Prepovedano mladini peva amare« Technicolor. C’V (p» 14 letom Abbazia 16.00 «Gott mit uns« k con nol). ^ Skedenj 16.00 «La pištola sep" Technicolor. Glenn Ford. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 10. februarja 1966 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 81-letna Ada Fischer vd. Paschl, 89-letna Maria Štukelj vd. Salamon, 53-letni Erminio Mara-ston, 85-letni Alberto Iones. 71-letm Giuseppe Calajo, 81-letni Giuseppe Vaiencich, 69-letni Giovannl Battista Malinconico, 84-letna Giuseppina Fa-lessi vd. Cognito, 76-letna Giuseppina Scarabelli vd. Biasin, 74-letni Al-cide Budanl, 71-letn-i Gabriele Co-stanzo, 85-letna Paola Kocian vd. Legat, 65-letna Antonia Slatich por, Fa-vento. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Bu-sollni, Ul. P. Revoltella 41; 1NAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 0.30) AlLAngelo d’oro, '1 rg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchič. Ul. Ginnastica 44; Mlanl, Drevored Miramare 117 (Barkovlje). LADJE V PRISTANIŠČU Etrusco, Stelvio, Lucrlno, A. Co-sulich, G. Borsi, Pegaso, Palladio, Ausonia, Esperla. Coraggioso, Ago-sti-no, Saipa II, Seiene, Caribia, P, Francesca (Ital.), R. Boskovi«. N. Vinodolskl, Gorthon (Jug.), Ei Giza (ZAR), Ardeas, Meike (Niz.), So-phia, Athinai, S. Maris II. Leon (Grčija), Dshankol (SZ), B. Adven-tura (Vel. Britanija). Astor, Saint James (Pa.), Adrlatiku (Alb.), Mon-testoril, King Peleus (Liberija). £ Občinski pokriti bazen bo zaprt za občinstvo 12. in 13. t. m. zaradi plavalne prireditve «Campanile Nuoto« za trofejo «Nico Sapio«. 13. t. m. bo dovoljen obisk javnosti, toda samo na stopniščih. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - CI. iv. Frančiška 20 Irleluu «1-702 Novost: JANETSCHEK: Beethoven L 1.400.— MLADINSKI KROŽEK OPČINE priredi v soboto, 12. t. in' ob 20.30 v prosvetnem doib11 na Opčinah Prešernovo proslavo Vabljeni vsi! S D BREG priredi v soboto, 12. februari* od 21. do zore v dvorani s1" diona «Prvi maj« IGRA PRIZNANI ORKEST^ Domače vino In domače klob*9* Rezervacija miz v Trž^! knjigami in pri vašldh Pr8^ stavni kih društva. I ca >07 o Pesem poskočno veseli zapojmo! Na) se razlega ee* a (in P10 Od plesa in smeha nihče ne zeha! NA OTROŠKI ZABAV1 ni nihče zaspan! v nedeljo, 20. februa v Kulturnem domu ZAČETEK OB 15-30 10 širite PSIMOKSEI DNEV# PO PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH V FRANCIJI V volilnem rezultatu skrita kritika osebnega režima General de Caulle in njegovi, kljub zmagi manj zadovoljni z uspehom kot kandidati opozicije - Pomen prvega glasovanja, ki ni zagotovilo niti večine - Kako se vse skupaj utegne odraziti na bodočih parlamentarnih volitvah Predsedniške volitve v Franciji 80 bile privedle do protislovnih reakcij tako pri zmagovalcih kot Premagancih. De Gaulle in njego 'f' Pristaši kažejo'n. pr. manj zadovoljstva nad doseženim uspehom kot kandidati opozicije. Zde-10 bi se, da v tem ni logike, v resnici pa obstoja za to določen razlog: De Gaulle si namreč ni še ?a Prvih volitvah zagotovil pričakovane večine. Kljub temu pa je 2 volitev izšel kot zmagovalec, 5aJ je na ožjem glasovanju dose-?el absolutno večino, t. j. 2 mili-lona glasov več od svojega tekmeca. Primer z zadnjimi volitvami pa endarle ustvarja vtis, da gre za ®®saj posebnega, zlasti spričo dej-•va. da negativni rezultat prvega •lasovanja navaja na določene posebne zaključke. Povod za takšne zaključke je T* predvsem de Gaulle sam, in fmer s svojim odnosom in stali-^em do obravnavanih volitev. Z raznimi izjavami in celotnim svo-r® vedenjem v teku predvolilne hhmpanje, je de Gaulle ves čas samega sebe istovetil s Francijo, mier je volitvam dal značaj plenita. Vse to pa, seveda, zahte-Va Popolno zmago. V resnici prvo psovanje ne samo da ni zagotovi0 takšne zmage, marveč ni pri-heslo niti večine. Rezultat, potem-akem, ni potrdil upravičenosti legovih pričakovanj in razočara-hJo, ki ga je bilo pri njem opa-je bilo povsem razumljivo. Po drugi strani ni nihče od kan-mdatov opozicije pričakoval, da na tej tekmi z de Gaullom ?ba6al. Saj opozicija niti ni ime-" enotnega stališča, marveč je na povezana samo z eno željo in mteresom, da bi de Gaulle ne do-,eSel takšne spektakularne zmage, ** tli utegnila vplivati tudi na bo-parlamentarne volitve. Obe z® volitev pa sta dokazali, da ®°ra de Gaulle računati z močno pozicijo, kakor tudi, da je fran-Bjjjb ljudstvo v odnosu nanj in akgove metode vladanja manj hotno, kot je on morda o tem /hslil. Spričo tega opozicija v “"Osnem ni pokazala najmanjše--razočaranja, dasiravno je re-k*ltat bil’, zanjo negativen. V svoji jktiki proti de Gaullu opozicija htuna predvsem z bodočimi par-™*bentarnimi volitvami, ki bodo tez ta Do »im tete nekaj več kot leto dni. Prejš-volitve, na katerih je Unija novo republiko dobila absolut- vplivom de Gaullove avtori-in v izjemnih psiholoških po-jvtih i2 obdobja generalovih ple-lihf*t0v' Za,J'15 Jutranja glasba; 8.00 Pre-,‘ a RL; li.oo Popevke; 11.30 An-t,iJJbel Mojmira Sepeta; 11.40 Iz Pristove beležnice; 12.00 in 12.55 U?Sba P® željah; 13.40 Melodije; Var, , Popularne skladbe; 15.00 Slo-sk<> 6 P^smi poje zbor krakov-Univerze; 15.45 Gorenjski mulati; 16.00 Kulturni zapiski; hi« Operni koncert; 17.00 Današ-la-teme; 17.10 Prijetna glasba; *£;®° Prenos ~~ ---- ' ------- ®n°s RL; {J,®0 Prenos" RL; 19~00 šport; 19.30 j, ®nos rl; 22.15 Ansambel H. ^owan; 22.10 Mali večerni kon- Nacionalni program '3® Jutranji pozdrav; 9.10 Stra-albuma; 9.30 Zdravnikovo mnenje; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Šola; 11-15 Ital. potovanja; 11.30 Melodije in romance; 11.30 Skladbe za godala; 13.30 Dva glasova — en mikrofon; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarski pregled; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Simf. glasba; 17.45 G. de Maupas-sant: «La collana«; 18.30 Ital. skladatelji; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Režiserski poklic; 21.00 Simf. koncert; 22.30 Plesna glasba. //. program 7.30 Jutranja glasba; 9.35 Nasveti za week-end; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Skladbe za orkester; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Plesna glasba; 15.35 Album za mladino; 16.00 Rapsodija; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Zimske univerziade; 19.05 Vaši izbranci; 20.00 Večerna fantazija; 21.00 Plesna glasba; 21.40 Glasba v večeru. III. program 18.45 Ramatljeve skladbe; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.40 Debus-syjeve balade in etude; 21.20 Spoh-rove skladbe; 21.50 Poljska od Pil-sudskega do Gomulke; 22.30 Koncert; 22.45 Don Leavy; »Intervju«, enodejanka. Slovenija 8.05 Operna matineja; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Domače viže; 9.35 Nova pesmica; 10.15 Skladatelji novih akordov; 10.35 Novost na knjižni polici; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Iz oper Bedficha Smetane; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slo- venske narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola: Veliki, prijazni ključ; 14.35 Nemške narodne pesmi; 15.20 Napotki za turiste; 15.30 Od vasi do vasi; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Plesni orkester; 18.45 Kulturne diagonale; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Operetne melodije; 20.20 Zunanjepolitični pregled; 20.30 Iz slov. sodobne zborovske glasbe; 21.15 p morju in pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje jazza; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jolivet: Koncert za Marteno-tove valove. Ital. televizija 16.30 Konjske dirke v Milanu; 17.30 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Koncert harfistke Giambanco Zaniboni; 19.35 Na pragu znanosti: elektronski računski stroji in osvajanje vesolja; 19.55 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Ugo Betti: «Corruzione al palazzo di giustizia«; 23.30 Dnevnik. ranih se je izjasnilo, da so ženske prav tako dobri šoferji kot moški. 17 odst. anketiranih se je izreklo, da so boljši moški, obilnih 18 odst pa da so boljše ženske. Glede vljudnosti moškega -šoferja do ženske za volanom pa je 3,7 odst. anketiranih žensk odgovorilo, da so moški zelo vljudni, 44 odst. anketiranih žensk je odgovorilo, da so moški ob volanu z ženskami ob volanu «dokaj» vljudni, oblinih 38 odst. anketiranih žensk je izjavilo, da so moški «bolj malo« vljudni do njih, 12 odst. pa da sploh niso vljudni. To se pravi, da imajo ženske-šoferke o moških-šoferjih bolj slabo mnenje. V nasprotju s splošnim mnenjem, da se ženska na motor ne spozna veliko, je anketa pokazala, da se ženske zelo veliko spoznajo na motor in tudi, da se mnogo zanimajo za probleme prometa ter da bi rade sodelovale pri kolektivnem izboljšanju cestnega prometa. Ti rezultati ankete so dali organizaciji ACI in družbi «BP Italiana« dokaza, da se izplača z akcijo ((Zlatega volana« nadaljevati. Pri tej akciji je v lanskem letu sodelovalo 23.000 žensk, letos pa nameravajo akcijo še razširiti in izpopolniti. Ugotovitve in ugibanja sovjetskega znanstvenika Neprečiščen med je boljši od dražjega prečiščenega Že stari Grki so govorili o nektarju in njegovih lastnostih Toda v našem primeru ima verjetno precej vpliva cvetni prah II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 O smrtni kazni po svetu; 22.15 TV zgodba «Dva potepuha«; 23.05 Zimske univerziade. Jug. televizija 17.40 Poročila; 17.45 Zgodba o deklici Sanji; 18.00 Mali svet -oddaja za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Rezerviran čas; 19.15 Plesi iz Bele krajine in Prekmurja; 19.40 TV akcija: Dolgi prsti; 20.00 Dnev nik; 20.30 Poletje z Moniko -švedski film; 22.00 Glasbeni magazin; 23.00 Zadnja poročila. ZDA bodo kopale prekop brez atomskih nabojev WASHINGTON, 10. — ZDA so dokončno izločile uporabo jedrskih sredstev za gradnjo novega prekopa, ki naj bi preko Srednje Amerike povezal Atlantik s Tihim oceanom. Uporabo atomskih nabojev so izločili zaradi tega, ker nihče ne ve, kakšne vse posledice bi njihova uporaba mogla imeti, in zaradi tega, ker je v državah Latinske Amerike zelo močan odpor proti uporabi atomskih sredstev tudi v tem miroljubnem namenu. Do tega sklepa so prišli v Wa-shingtonu, ko so proučevali načrt za gradnjo prekopa v Srednji A-meriki, ker je Panamski prekop danes že pretesen in ne morejo skozenj voziti velike ladje, študijo o javnem mnenju in o uporabi jedrske sile pri morebitni gradnji prekopa so opravili vojaški tehniki ter predstavniki komisije za atomsko silo. Kar pa zadeva sam prekop, je bilo rečeno, da kraj, kjer bo nekoč novi prekop, še ni bil določen, da pa se je območje, ki pride glede tega v poštev, omejilo. Kaže, da bo prekop sekal Panamo, kajti le en načrt, ki bi še prišel v poštev, je izven te ameriške države, ki ji je prekop prinesel nekaj denarja, hkrati pa veliko skrbi, nevarnosti in celo omejitve v njeni suverenosti. Vzrok, zakaj ne bodo uporabljali jedrskih nabojev za kopanje prekopa, je v prepovedi eksplozij, ki bi povzročile močnejše širjenje atomskih žarkov. Poleg tega so ameriški strokovnjaki svoj prvotni načrt, da bi pri kopanju prekopa uporabili tudi Jedrske naboje, opustili zato, ker so večino svojih dosedanjih jedrskih poskusov napravili na svojih puščavskih področjih in «ne vedo«, kakšen vpliv bi atomsko žarčenje, ki bi bilo posledica te mirnodobske uporabe atomske sile, imelo na okolje, v katerem bi kopali prekop. Glede tega bi se dalo reči, da so izkušnje z Hirošime dovolj Jasne, pa čeprav bi do eksplozij sedaj ne prišlo na površini, ampak pod zemljo, vendar pa z določenim uhajanjem atomskih žarčenj. Stari Grki so zatrjevali, da so njihovi olimpijski bogovi nesmrtni, ker uživajo nektar in ambrozijo. Ambroziji so tudi pravili — hrana bogov. Po Homerju je bil nektar rdeče barve in podoben vinu. Pili so ga razredčenega v vodi. Grki so menili, da je pitje nektarja dajalo močnemu človeku nesmrtnost, šibkemu pa vsaj moč. Ljudje pa še ne poznajo okusa, ki ga ima nektar, pa čeprav na milijarde čebel in drugih žuželk spreminja nektar v med. Vemo, da pretežna večina cvetja vsebuje le mikroskopske kapljice nektarja, zaradi česar je nektar težko nabirati. So pa tudi nekatere redke cvetice, ki imajo razmeroma veliko nektarja. Neke tropske or-hideje imajo v posameznem cve-tu celo od 20 do 30 gramov nektarja. V Evropi pa je bolj malo cvetic, ki bi imele večjp količino nektarja. Za primer, kako malo je v cvetu nektarja, bomo navedli naslednji podatek: v enem lipovem cvetu najdemo komaj 2 do 3 miligrame nektarja in bi zato morali izsrkati nektar iz pol milijona lipovih cvetov, da bi dobili en kilogram čistega nektarja. Toda tudi majhne količine, če bi jih mogli zbirati, bi nam dale veliko nektarja. Na hektaru medene detelje n.pr. je v času cvetenja okoli dve milijardi cvetov. Ce bt izsrkali nektar iz vsega tega cvetja, bi dobili kar 250 kg nektarja. Toda človek je napravil že veliko tehničnih čudežev, ni pa še ustvaril stroja ali naprave, ki bi nabirala nektar. Za to mu služijo čebele, ki že tisočletja nabirajo nektar in ga spreminjajo v med. Pravzaprav, kaj je nektar? Nektar je tekočina, ki jo izločajo nekakšne cvetne «žleze». Nektar vsebuje sladkor, glive in neke blažilne sestavine, ki jih človeški organizem z lahkoto osvaja. Ko smo tako prikazali nektar, si oglejmo še. kaj je ambrozija. S tem imenom v moderni dobi imenujejo neko zelo redko rastlino. Toda ambrozija iz grške mitološke dobe, torej sestavina, o kateri nameravamo govoriti in ki so ji nekoč tudi rekli «hrana bogov«, nima s to rastlino nobene zveze. Stari Grki so verjetno rekli ambrozija neki sestavini prirod-nih elementov, ki naj bi po njihovem mnenju zagotavljala, če ne nesmrtnost vsaj krepko zdravje in dolgo življenje. Ce pa upoštevamo še to, da se ambrozija v starih literaturah in zapiskih vedno pojavlja skupno z nektarjem, bi mogli iz tega sklepati, da je tedaj šlo za nekaj, kar so pri- dobivali iz cvetja in kar je imelo tudi določene zdravilne lastnosti. Po vsej verjetnosti ni bila tedanja ambrozija nič drugega kot naš današnji — med. Nekoč so namreč tudi medu pravili »hrana bogov«. Tu pa je vendarle treba nekaj dodati. Med ni sestavljen samo iz nektarja. Ko čebele srkajo iz cvetnih čaš nektar, nabirajo hkrati tudi cvetni prah, ki se pomeša z nektarjem v skupnem — medu. Nekateri menijo, ' da je cvetni prah v medu nekakšna odvečna sestavina medu in da bi torej med moral biti iz samega nektarja, da bi torej bilo treba cvetni prah iz njega izločiti. To drži? Je cvetni prah res nekaj, kar medu jemlje vrednost? Pred časom sem imel priložnost poudariti, da je bila obilna polovica vseh tistih, ki so dočakali sto let ali več in s katerimi sem imel opravka, poklicnih — čebelarjev. Zakaj tolikšen odstotek prav čebelarjev? Najprej sem mislil na to, da je to treba pripisati čebelarskemu poklicu, ki je lep in miren, kar vpliva na človekovo ravnotežje, na njegov živčni sistem, skratka pripomore k dolgemu življenju. Ko sem nekoč z dvema svojima prijateljema potoval s čolnom, sem se ustavil pri Omsku. Naključje nas je zaneslo v hišo nekega ribiča. Ko smo potrkali, nam je odprl neki moški in takoj sem opazil, da je bil njegov obraz v medli luči podoben svetnikom na ikonah. Bil je to namreč zelo svež obraz brez vsake gube. In vendar je bil mož star 85 let. Ko sem se z njim pomenkoval, sem zvedel, da bo čez kak dan prišel iz mesta njegov — oče. Povsem razumljivo je, da me je to presenetilo, pa čeprav sem srečal že veliko starih ljudi. Pri tem pa sem ugotovil, da se je ta 85-letni «mladenič» ukvarjal ne le z ribolovom, ampak tudi s čebelarstvom, kar je bila strast tudi njegovega še živega očeta in nekoč deda. Postavlja se vprašanje, ali je možno, da nam med lahko toliko pomaga, da nam toliko podaljša življenje? Ta misel me je dolgo obsedala in hotel sem nanjo najti odgovor. Ko sem bil direktor kmetijske razstave, sem se pogosto srečaval s čebelarji, ki so prihajali v Moskvo, da bi si ogledali predvsem paviljon čebelarstva. V pomenkih z njimi se je pogosto omenjalo zdravje, pa tudi starost posameznikov. V splošnem pa smo prišli do sklepa, da je med — koristen. Med nekim takšnim razgovorom pa sem ugotovil neko posebnost: čebelarji nikoli ne jedo prečiščenega medu, ampak navaden neprečiščen med. Prečiščen med prodajo, kar je drag, zase pa obdržijo ostanke, ki pa so polni cvetnega prahu. In prav to je vzbudilo moje zanimanje. Morda je prav cvetni prah tisti element v medu, ki spodbuja preosnovo raznih sestavin človeškega organizma in ima v splošnem blagodejen vpjiv. Znanost in vsakdanja praksa sta že zdavnaj dokazali, da je med, če ga jemljemo v določenih količinah, zelo koristen. O tem je bilo napisanih že več knjig. Toda človeškemu organizmu je posebno koristen med, ki vsebuje poleg nektarja, ki ga predelajo čebele, tudi določeno količino cvetnega prahu, ki ga skoraj nepredelanega zasledimo v satu. Poznam ljudi, ki vsako jutro na tešče zaužijejo žličko medu s sat jem. Ta navada je zelo koristna, ker ljudje, ki sistematično uživajo takšen «nečist» med, ne poznajo kroničnih bolezni. Takšen med ima izredno dober vpliv na živčni sistem, na prebavo in varuje organizem pred številnimi infekcijskimi boleznimi. To so ugotovitve, to dokazuje vsakdanja praksa. In vendar znanost še ni mogla odkriti vzrokov teh lastnosti tako imenovanega «nečistega» medu. Na tem področju je dovolj dela za kemike, fiziologe in zdravnike na splošno. N. CICIN («Novosti») so kratka krila ((dvorezen« nož, ker so resda bolj mladostna, odkrivajo pa tudi vse napake, ki so jih zmerno dolga krila prikrivala (predvsem grda kolena, slabo oblikovana stegna itd.). Priznati pa moramo, da so se ženske od vedno modnim novostim kaj lahko prilagojevale ter da so jih osvajale z neverjetno lahkoto in prizadevnostjo. Zakaj bi bile torej prav pri sedanjih modnih novostih bolj konservativne? Saj so bila končno tako kratka krila že v modi ter se nad njimi takrat nihče ni zgražal... Pomirimo se torej s to ugotovitvijo ter začnimo previdno krajšati svoja krila. Pravimo previdno, ker bo zelo pametno, da se ustavimo tam, kjer nam bosta zrcalo in pa naš dober okus povedala, da je dovolj. Mlada dekle- Tako bodo oblečena mlada dekleta to pomlad, če se bodo, seveda, hotela držati napotkov letošnje mode. ta bodo imela pri izbiri dolžine seveda več svobode in možnosti. Toda to drži le za zelo mlada dekleta; vse ostale naj se le držijo starega, a še vedno dobrega pravila, da je lepo in moderno le to, kar odgovarja naši postavi in starosti. V Parizu se zelo kratka krila že nosijo, v Italiji gre krajšanje kril nekoliko bolj počasi: pravijo pa, da se bo položaj spremenil, ko bodo začela lepša vremena in bo nastopila pomlad. Ta previdnost v krajšanju kril pa nam vliva upanje, da bo ostala tudi moda kratkih kril v tisti meri, ki bo žensko resnično polepšala in pomladila. Ista previdnost naj velja tudi v izbiri barvnih kombinacij, ki bodo pri spomladanskih in poletnih oblačilih tako rekoč obvezne. Cmo-bela kombinacija je zelo efektna in lepa, a je lahko tudi zelo u-trudljiva. Ostale barvne kombinacije ,ki bodo letos v modi (kot na primer oranžna in zelena, vijo ličasta in rumena, rožnata in zelena itd.), so pa tako močne ir tako vpadljive, da si bomo lahke v teh privoščile le poletne obleke za ostala oblačila si Jih pa nikai ne izbirajmo, ker bi se jih le pre hitro naveličale (pa ne samo me). iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiniiiiiiimmiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiUHiiiiiiiiiitiiiHiiiiimiiiiiiimiiiiiuiK Iz umetnostnih galerij Emo Mari v «Feltrinelli » Center Arte Viva prireja svojo četrto razstavo v knjigarni Feltri-nelli. Tokrat nam predstavlja pro-gramatične ustvaritve, ki si jih je zamislil Enzo Mari iz Milana, oblikovalec privlačne zunanjosti predmetov množične proizvodnje, pri katerih je potrebna jasna hladnost racionalnih oblik. Torej ni slučajnost, da so tudi ta dela svojevrstne umetnosti podobno izvedena. So to obširna kovinska satovja s črno obarvanimi kvadratnimi celicami, v katere Mari vlaga motno srebrne polnitve iz aluminijastih stolčkov različnih višin, tako da se le-ti postopoma približujejo robu celic v rastočem in padajočem zaporedju. Grafično podano bi to vstavljanje torej podalo zvezne točke daljših ali krajših nihalnih krivulj, ki se odvijajo n.pr. v kva- HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nenadna sreča, ki je boste deležni, utegne docela spremeniti vaše življenje. U-godnejše perspektive na čustvenem področju. BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite previdnejši pri izbiri svojih sodelavcev. Otresite se osamljenosti. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Izkoristite nemudoma neko priložnost, ki se vam ne bo več nudila. Spremenili boste svoj načrt v zvezi z nekim izletom. RAK (od 22.6. do 22.7.) Dvignil se vam bo ugled, zahvaljujoč se neki originalni zamisli, ki pa ni vaša. Mnogokrat v življenju je elastičnost. zelo koristna. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izboljšajte in utrdite to, kar ste že dosegli. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pretežni del dneva boste posvetili nekaterim vprašanjem splošnega značaja. Rešite čimprej neko nadležno družinsko vprašanje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Iz-Imeli boste važen razgovor s svo- ločite iz svojega programa vsa ti-jim tekmecem v ljubezni. sta vprašanja, ki so nerešljiva. Upo- DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pre- števajte bolj nekega skromnega prijeli boste izvrsten nasvet, ki vam jatelja. bo omogočil izreden zaslužek. Bodite raje nekoliko bolj popustljivi kot pa trmoglavi. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaš finančni položaj se bo bistveno izboljšal. Prehodna nasprotja med mladoporočenci. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Branite svojo svobodo akcije in odločanja. Ne dovolite, da bi vas .vpletli v neki sorodniški spor. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V svpjem delu boste naleteli na vrsto zaprek, a jih boste z dobro voljo premagali. Od časa do časa je zelo koristno prisluhniti glasu svojega srca. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Svojega tekmeca boste najlažje premagali s povečano dinamičnostjo. Srečen dan za vse zaljubljence. dratno izoblikovanih spiralah ali drugih krivuljastih poteh oglatih zaobratov. Delni izgled take krivulje pa bi bil nekako tak, kot pogled na dolg vlak, ki vozi po enakomerno valoviti pokrajini. To črno satovje s celicami, ki so različno globoko zaopažene s srebrno opno, nam bo zato, če ga gledamo z različnih strani, odsevalo več ali manj svetlobe srebra, in videli bomo več ah manj črne notranjosti celic. Pri premikanju bomo zato dobili vtis, da se čmo-srebrni videz spreminja, giblje in migota. Podobno spreminjanje oblik nam posredujejo, brž ko jih zavrtimo, tudi Marijeve krogle in prozorne umetne smole, v katerih so črne pike ali kvadratne mreže na nevidnih ploskvah kock. Pri vrtenju se pike in mreže gibljejo zaradi prozornosti enih in drugih in pri tem, spričo tečnega učinka sferič-nosti krogle, še rastejo in se manjšajo, v motnejši smoli pa tudi izginjajo v meglo neprozomosti. V geometrično s tušom izdelanih risbah pa Mari posnema učinek škatlastih prostorov, ki se zmanjšujejo in izginjajo v ozadje. Je to torej svojevrstna veja sodobne umetnosti, kt skuša izkoristiti čisto znanstvene lepotne prvine kroga in kvadrata z združevanjem v neštete, a vedno drugačne skupine, v katerih doseže več ali manj zadovoljiv učinek, ki naj prija očesu in hladnejšim plastem naše emo-tivnosti, kjer se stikata razumnost in umetniško občutje. MILKO BAMBIČ S SEJE OBČINSKEGA SVETA V STEVERJANU Z deželnim prispevkom bodo asfaltirali turistično občinsko cesto Sovenca-Bukovje Sprejem resolucije o reformi krajevnih financ Pogovor o ureditvi trga pred spomenikom padlih Asfaltiranje turistične ceste v Šte-verjanu, pristop h konzorciju za pospešitev razvoja ter resolucija o krajevnih financah, ta tri vprašanja so bila na dnevnem redu občinske seje v Števerjanu, ki je bila v sredo ob 20. uri pod predsedstvom župana Slavka Klanjščka. Župan je najprej seznanil svetovalce s pismom pokrajinske uprave, da asfaltira turistično cesto Slo-venca-Bukovje. Za to pomembno javno delo bo dežela prispevala 10.4 milijona lir na podlagi zakona 32 od 29. decembra 1965, ki daje na razpolago sredstva za ureditev turističnih cest, občinska uprava pa naj bi prispeva preostala 2.6 milijona lir *(20 odstotkov); skupno bo delo stalo 13.1 milijona ter ga bodo opravili še v tem letu. Župan je dejal, da zakon ne predvideva širjenja ceste, ampak samo asfaltiranje, vendar bodo vseeno poskušali razširiti kakšen najostrejši ovinek ter zgraditi zaščitno ograjo za vozila, kjer je cesta najbolj nevarna. Svetovalec Slavko Stekar (Občinska skupnost) je priporočal, naj se delo čim bolje uredi, ker bo cesta občinska last. Obenem je vprašal župana, kako je z ureditvijo goriške občinske ceste v Grojni. župan mu je odgovoril, da bodo vsi skrbeh, naj se cesta po vasi kar najbolje zgradi. Zelo verjetno bo šla na dražbo skupno s cesto Oslavje-Steverjan. Kar pa zadeva Grojno, je občina Gorica že izdelala načrt, ki predvideva okoli 40 milijonov Ur stroškov. Cesto bodo razširili za dva metra, delo pa bodo po vsej verjetnosti izvršili »še letos. Ob tej priliki je svetovalec Občinske enotnosti Ciril Klanjšček predlagal, naj bi se razširil še most, ki je preozek že za sedanjo cesto. Po krajši diskusiji o koristnosti pristopa občine h konzorciju za pospeševanje gospodarskega in socialnega razvoja na Goriškem so svetovalci predlog sprejeli; občinska uprava bo letno plačala za svojo vključitev po 140.000 Ur. Ob koncu je odbornik za finance Trpin predlagal sprejem resolucije, naj se izvede reforma krajevnih financ. Takšne resolucije so doslej sprejeU številni goriški občinski sveti. V njej se zahteva, naj vlada sprejme ukrepe, ki bi po-večaU občinske finance, ki so že nekaj let na isti višini aU se celo slabijo, medtem ko se neprestano večajo izdatki za osebje, popravilo cest in druge ukrepe, ki Jih občine po zakonu morajo sprejeti. Tako se v resoluciji na prvem mestu zahteva povračilo škode, ki jo je občina utrpela zaradi odvzema trošarine za vino in naj se za izgubljena leta 1963-1965 izplača občini vsaj tolik-šen znesek, kolikor ga je prejela s trošarino na vino 1962. leta. Nadalje naj se poveča delež iz dohodninskega davka, izplača delež iz pristojbin na avtomobilsko takso itd. Predlog resolucije kakor tudi oba poprejšnja predloga so soglasno odobrili vsi občinski svetovalci. Med «raznim* je svetovalec Slavko Stekar predlagal, naj se na trgu pred spomenikom padlih zasadi kakšna smreka, ki bi prišla zelo prav pri namestitvi božične razsvetljave. S tem v zvezi je župan pojasnil, da so že pooblastiU geometra, naj izdela načrt o ureditvi trga. Svetovalec Ciril Klanjšček je dejal, da je svoj čas izročil občinskemu uslužbencu načrt trga, na katerem je več desetin parcel. Vse to lastništvo bo treba urediti, preden se trgu da dokončno lepše lice. župan je dejal, da so se z g. Tacco, lastnico zemlje ob cesti na pokopališče dogovorih, da odstopi nekaj metrov za razširitev ceste. Seja se je zaključila s pogovorom o koristnosti napeljave industrijskega toka, delo, ki ne spada več v pristojnost ENEL, ampak zasebnih podjetij. Pokrajina naj posreduje za goriško prosto cono Pokrajinski svetovalec PSI odv. Macoratti je poslal včeraj predsedniku pokrajinske uprave dr. Chien-tarolhju pismo, v katerem ga poziva, naj pokrajinska uprava posreduje na pristojnem mestu za obnovo goriške proste cone in proti mahinacijam za ukinitev kontingenta bencina in nafte v njenem okviru. Podpore za glasbene prireditve Goriška prefektura sporoča, da je ministrstvo za turizem in gledališča objavilo norme, po katerih bodo od 1. januarja letos dodeljevali prispevke za festivale, za strokovno izpopolnitev mladih umetnikov z glasbenega področja, za natečaje in glasbene revije. Podrobnejše informacije daje kabinetni urad na prefekturi. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSOn na Korzu Itahja 89, tel. 24-43. IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Ko je hotel s tovornjakom na trg je pri vhodu povozil moža z Oslavja Vodeno mleko ni bilo v prodaji - Učil se je šofirati brez inštruktorja - Mir so jo vrnil med sosede Gorica VERDI. 17.00: «1 quattro inesora-bilio, Adam West; ameriški barv-ni kinemaskopski film. CORSO. 17.15 «Signore e signorl*. Vima Lisi in Gastone Moschim; italijanski črnobeii film režiserja Germija. Mladini pod 18. letom • vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 16.00: «Opera- zione terzo uomo,., P. Brice, H. Drache in D. Lavi. Nemški film v barvah. Zadnja predstava ob 22.30. VITTORIA. 17.00: — «Un amore ed un addio», M. Romet in E. Mori; italijanski kinemaskopski film. CENTRALE. 17.00: «L’armata delle belve», J. Saxon in F. Poe, jr.; črnobeii film. Večina včerajšnjih razprav pred okrajnim sodnikom v Gorici se je zaključila s preložitvijo, aU pa so ustaviU sodru postopek, ker so se stranke med seboj pobotale. Med obtoženci je bil tudi 57-letni Antonio Bozzatto iz Gorice, Ul. O-berdan 13. Obtožen je bil, da je s svojim tovornjakom «Tigrotto» dne 5. junija lani ob 7.05 uri povozil 52-letnega Edvarda Radikona z Oslavja, Trebuchi 4, zaradi česar se je moral ta zdraviti 35 dni. Bozzatto je peljal ob tisti uri po Ul. S. Chiara blago na izvozni trg. V bližini vhoda na ta trg pa je stal Radikon, ki Je z mopedom pripeljal prodajat nekaj košar češenj ter jih je razkladal s svojega vozila. To pa mu je padlo, in v trenutku, ko Je dvigal svoj moped, je Bozzato zavijal tovornjak skozi vrata na trg ter pri tem zadel ob Radikona in mu zlomil nogo. Pri včerajšnji razpravi pa je sodnik ustavil sodni postopek, ker je Radikon umaknil svojo tožbo. Zaradi pomanjkanja dokazov je sodnik oprostil 60-letno Angelo SorU iz Gorice, Ul. Montesanto 87, ki ima mlekarno na Trgu Cavour. Sanitarna inšpekcija je dne 7. juUja lani našla v njenem lokalu vrč, v katerem je bil) tri Utre mleka. Pri preizkušnji so ugotovili, da je bilo mleku dodane za 10,8 odstotka vode. Pri včerajšnji razpravi Je žena Izjavila, da je bilo tisto mleko od prejšnjega dne, da ni bilo v prodaji in je verjetno ostalo precej maščobe v posodi, ko je mleko preUla skozi cedilo. Branil jo je odv. Mayo. V odsotnosti je sodnik obsodil 20-letnega Angela Lanara iz Gorice, Ul. Barzellini 2, na dva meseca pripora in 10 tisoč Ur globe. V obtožnici je rečeno, da je Lanaro vozil svoj avto fiat 500 dne 8. JuUja lam okrog 17. ure, ne da bi imel poleg sebe inštruktorja, ker ni imel voznega dovoljenja pač pa samo rosa potrdilo. Pri tem ga je presenetil mestni stražnik, ki je napravil zapisnik. Obtoženca Je branil odv. SfiUgoj. Z ustavitvijo sodnega postopka se je zaključila tudi zadeva 40-letne septembra 1964 okrog 23.30 ure je Erminio Zucconi, ki stanuje v Ul. Vittorio Veneto 19, opazil na svojem avtomobilu, ki ga je pustil na dvorišču pred hišo, listek s sramotilnimi besedami na svoj račun. Takrat je Zucconi obdolžil soseda Maria Valchija, da Je prilepil sramotilni Ustek na avtomobilsko steklo. 10. junija lani je bil Valchi oproščen, ker se je izkazalo, da ni bil on avtor, ampak omenjena Scu-dellaro, proti kateri je Zucconi vložil 7. septembra lani sodni postopek. Kot rečeno pa so se pobotali in tako se je vrnil mir tudi v hišo št. 19 v Ul. Vittorio Sodnik dr. Bassi. Shakespearov recital tudi v Gorici TEMPERATURA VČERAJ• Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 11,8 stopinje ob 13.30 in najnižjo 6,2 stopinje nad ničlo ob 2.40. Povprečna. Dirce Scudellaro por. Lanza, ki se vlaga 94 od sto. I je vlekla poldrugo leto. Dne 18. Pred okrajnim sodnikom v Tržiču se je moral zagovarjati včeraj 28-letni gradbeni podjetnik Alfieri Bacci iz Tržiča, Ulica Aula Man-Uo 11 pod obtožbo, da ni plačeval zavarovalnih prispevkov za nekega svojega uslužbenca, kakor tudi ne prispevkov za družinsko doklado in druge socialne dajatve. Sodnik ga je obsodil na plačilo globe 27.000 lir in plačilo sodnih stroškov. Iz goriške bolnišnice Včeraj ponoči ob 2.45 so nudili prvo pomoč v goriški civilni bolnišnici 39-letnemu Mariju Domeni-su, natakarju iz Ul. Casale 43, ki se je doma porezal na desni roki s steklom na vratih, ki se je razbilo. Okreval bo v 10 dneh. Ko je šel včeraj na obisk k svoji ženi, ki Je na zdravljenju v umobolnici, je okrog 15. ure na stopnišču te bolnišnice padel 36-letni Paolo Vončina iz Ul. Faiti 46. Pri tem se 'je ranil na čelu in si pretresel možgane. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju. Domnevajo da je padel, ker je podvržen božjastnim napadom. Pri igri na domu Je padel 10-let-ni Roberto Fraili iz Gorice. Pripeljali so ga v bolnišnico z avtom Zelenega križa. Zdravniki so mu ugotoviU zlom desnega zapestja ter so ga pridržali na zdravljenju, Goriška gledališka publika je v sredo zvečer v precejšnjem številu prihitela v Prosvetno dvorano na Korzu Verdi v Gorici, da bi poslušala Jožka Lukeša recital iz Shakespearovih del «Skozi življenjem. Čeprav zahteva recital že precejšnje poznavanje Shakespearovih del, pa je občinstvo že od samega začetka navezalo kontakt z odličnim recitatorjem, ki je znal na prepričevalen način prikazati najlepše odlomke iz del tega velikega angleškega umetnika. Ob koncu so recitatorja nagradili z živahnim ploskanjem in vsem je še prehitro minila dobra ura predvajanja. Ob začetku je tajnik SG iz Trsta, Filibert Benedetič, povedal nekaj besed o Shakespearu in o njegovem delu. Med občinstvom je bilo tudi precej dijakov in druge mladine. ZIMSKE UNIVERZITETNE IGRE SZ brez konkurence v štafeti 4x10 km Med ženskami presenetljiva zmaga Bolgark CLAVIERE, 10. — Kot je bilo pričakovati so sovjetski predstavniki danes gladko zmagah v tekmovanju štafet v okviru zimskih univerzitetnih iger. Rusi so bih praktično brez konkurence. Na drugo mesto pa so se presenetljivo uvrstili Japonci, ki so pustili seboj štafete CSSR, Poljske za Nemčije itd. V ženski konkurenci pa je prvo mesto v štafeti 3x5 km presenetljivo pripadlo Bolgarkam. Za njimi so se uvrstile ekipe SZ, Poljske in CSSR. Izidi so naslednji: MOŠKA ŠTAFETA 4 X 10 KM 1. SZ (Tarakanov, Pustogačev, Jar. likov, Vorončikine) 2.08’04”3 2. Japonska (Ogawa, Kitamura, Matsouka, Kalimura) 2.15’40”6 3. CSSR 2.19’09”4 4. Poljska 2.24’18”8 5. Nemčija 2.28’59”6 6. Švica 2.30’05”5 7. Finska 2.30’42”7 8. Norveška 2.31’04”3 9. Italija 2-34’12”6 10. Avstrija 2.38’34”5 ŽENSKA ŠTAFETA 3x5 1. BOLGARIJA (Stojva, Pendeva 57’09”8 2. SZ (Elistratova, Alimova, Lesova) 5TZT5 3. Poljska 101’24’T 4. CSSR 102’26”1. KM Vellneva, SESTRIERE, 10. — Med današnjim no stop trainigom za jutrišnji smuk univerzitenih iger so najboljše čase dosegle Annie Fa-mose, sestri Obrecht, Saubertova in Ditfurthova. Brez dvoma so te favoritinje prvo mesto v smuku, ki bo na 2370 b dolgi progi s 635 m višinske razlike in s 26 prehodi. BLED, 10. — V Gorjah pri Bledu se je danes pričelo jugoslovansko državno prvenstvo v smučarskih te. kih in klasični kombinaciji, ki bo trajalo do 13. t. m. Danes so bili na sporedu teki članov na 30 km in starejših mladincev na 10 km. V teku seniorjev je zmagal Seljak (Triglav) s časom 1.50’44” pred Ko-bihco (Gorje) 1.51’20” in Koben-tarjem (Jesenice) ..54’21”. V teku VESTI l ONKRAJ MEJE Letos na Koprskem ženske športne igre Uspeh domucih kegljačev v Celju in Mariboru pisali Občinski sindikalni sveti v Kopru, Izoli in Piranu so razpi ženske športne igre. Vsekakor gre za hvale vredno pobudo, saj je v tovarnah na koprski obaU mnogo ženske mladine, ki se le m8'0" številno udejstvuje v športu. Namen teh iger, ki bodo letos v P°' častitev 8. marca in ki naj bi postale tradicionalne, je predvsem v tem, da bi ženska mladina dobila zdravo razvedrilo, hkrati pa gre tudi za pridobivanje vzdržljivosti in refleksov. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da je treba vzroke mnogih nesreč pri delu pripisati pomanjkljivi telesni vzdržljivosti in pomanjkanju gibčnosti in refleksov. Ženske športne igre bodo letos vsebovale tekmovanje v kegljanju, streljanju in šahu, vrhunec pa bodo dosegle z množičnim krosom na koprskem stadionu. Koprski kegljači se prav lepo u- Mariboru so podrli 12844 keglj®* Med posamezniki so bili najbol]>_ Kravanja 838, Miklavčič 838 in & pi z 822 podrtih kegljev. S kegljaškim športom so se le intenzivneje ukvarjati tudi ske. V nedeljo je bilo v Kop>“ žensko prvenstvo- koprske tek®” valne skupnosti Največ USP jS so imele Izolčanke, saj so ost?'1!,. prvih pet mest. Zmagala je ljevec s 682 podrtimi keglji. na 10 km pa je zmaga pripadla s. veljavljajo tudi v republiškem me-34’20” Jakopiču iz Gorij. | rilu. Na tekmovanjih v Celju in v iiumiiiiiiiimiiiiiiniiiimiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiimmMiiiiiiiimii KOŠARKA MOŠKA I. LIGA Tudi Candy odrezan od borbe TURIN, 10. — Danes se je v okviru univerzitetnih iger začelo tudi tekmovanje žensk v umetnem drsanju. Kot je bilo predvidevati so Japonke po obveznih likih na 1., 2. in 4. mestu. Začasna lestvica je naslednja: 1. Miwa (Jap.) 614,5 točke 2. Kumiko Okawa (Jap.) 588,5 3. Alina Augustova (CSSR) 576,7 4. Haruko Ishida (Jap.) 573,1 5. Tamara Koskvina (SZ) 561,8 6. Eva Flandorfer (Av.) 547,8 7. Jutta Gelle (Nem.) 507 8. Anne Coreonne (Sv.) 488,3 9. Alina Bartlakowska (Polj.) 487,5 10. Hannut Westerdorf (Nem.) 474 TURIN, 10. — Finska Je danes v turnirju v hokeju na ledu premagala reprezentanco italijanskih študentov 10:2 (6:1, 2:1, 2:0). Se prej pa je Sovjetska zveza odpravila Romunijo 9:6 (6:1, 0:0, 3:5). V zadnji tekmi večera pa je Kanada presenetljivo premagala CSSR 5:3. iiniiiiiiiiinHiiiitiiiiiiiiimHiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VESTI IZ TRŽIČA Pri volitvah v Solwayu večina za listo CGIL Obsojen, ker ni plačal socialnih prispevkov Včeraj popoldne so se zaključile volitve nove notranje komisije v podjetju Solway v Tržiču, ki so dale naslednje rezultate: Delavcev vpisanih 352, volilo 308, veljavnih glasov 293, za listo CGIL je bilo oddanih 231 glasov in za listo CISL pa 62 glasov. Uradniki: 70 vpisanih, volilo 46, veljavnih glasov 45. Lista CISL je prejela 35 glasov, CGIL 10 glasov. V novi notranji komisiji bo imela CGIL 3 zastopnike za delavce, CISL pa po enega za delavce in enega za uradnike. Položaj ostane torej nespremenjen, pač pa Je dobila pri delavcih lista CGIL v odstotkih nekaj več glasov kot pri prejšnjih volitvah. Ljudska prosveta Ignis in Simmenthal še vedno v vodstvu Upanje ljubiteljev košarke, da se vsaj letos boj za prvo mesto ne bi odvijal le med Simmenthalom in Ignisom, se bo, vsaj tako kaže, še enkrat izjalovila. Petrarca, ki je v direktnih spo- padih z dvema lombardskima moštvoma moral okusiti grenkobo poraza, je v nedeljo prekrižal račune ter onemogočil poseg v borbo za prvenstvo tudi bolonjskemu Can-dyju. Zmaga padovske peterke predstavlja že drugi uspeh nad Pellanerije-vo ekipo. Zdaj po tem štirinajstim kolom je Petrarca ostal sam na tretjem mestu ter prevzel z rok Candyja vlogo tretje velesile italijanskega košarkarskega prvenstva. Ignis je v nedeljo nastopil v Biel-li. Gavagnin in prijatelji so se dobro zavedali nevarnosti svojega gostovanja, ker je Biella na svojem igrišču vedno nevaren nasprotnik. Zato so atleti iz Vareseja takoj v začetku krepko prejeli vajeti igre v svoje roke ter so si zagotovili končni uspeh že v prvem delu igre. Lažjo nalogo je imel Simmenthal, ki Je objavil Pesaro. Tako Simmenthal in Ignis nadaljujeta svojo pot v upanju na spodrsljaj najnevarnejšega tekmeca, ko bi enemu ali drugemu ugladil pot do naslova. Se dva rezultata tega dne sta vredna pozornosti: zmaga Reyerja v Bologni nad Alciso In Stelle Az-zurre nad alTOnestk. Se enkrat gre DJuriču glavna zasluga za uspeh Benečanov. On predstavlja osrednje stebre obrambe in obenem najbolj bodečo ost napada. Alcisa pa je s tem porazum zaostala na lestvici in zabredla v kalne vode spodnjega dela. Rimska Stella Azzurra, ki je presenetila košarkarsko javnost z u-spehom v Benetkah, je tudi v tem kolu nadaljevala po tej poti ter si privoščila, čeprav pred domačimi navijači, milansko AlTOnesta. Ekipa zdaj nastopa mnogo bolj sproščeno in zato tudi uspešno. Tega so se morali prepričati tudi Gattijevi atle ti, ki kljub borbenosti niso mogli iztrgati Rimljanom zmage, v katero so bilo skoro stoodstotno prepričani. Prosvetno društvo »Brišld grič* priredi Jutri, 12. februarja ob 20.30 na Valerišču predavanje s skiop-tičnlmi slikami o slovenskih dolinah: predavala bosta prof. Kases-nlk m Rudi Hohn iz Nove Gorice. Prosvetno društvo »Jezero* priredi v nedeljo, 13. februarja Pre- .sodo in njen] šemovo proslavo v društveni dvo-, brez potrebnega duha že vdani ranici v Doberdobu; pojejo zbori svojo usodo. Dol-Poljane, Ronke ln Doberdob.1 I. PATRIZIO ZA EVROPSKI POKAL Sinoči so odigrali nekaj tekem A in B skupine za pokal evropskih košarkarskih prvakov. Izidi so naslednji: A SKUPINA Racing Malines (Belg.) - Real Madrid (Sp.) 104:95 (54:42), v tej skupini je milanski Simmenthal premagal v torek praško Slavijo 96:77 (45:43). B SKUPINA AEK Atene (Grčija) - Kras. Arm. Moskva (SZ) 74:66 (33:30) Zadar (Jug.) - TS Sofija (Bolg.) 79:53 (40:31). • * * VARESE, 10. — V prijateljski tekmi je praška Slavija premagala nocoj Ignis 86:75 (39:39). PRIJATELJSKA KOŠARKA V. razr. STA 59 Izbrano moštvo 54 Zadnja tekma kola pa ni vredna kronike. Šibka Partenope je bila brez ustreznega orožja pred Oran-sodo in njeni atleti so tekmovali Danes sta se v prijateljskem srečanju v košarki spoprijeli ekipi V. razreda trgovske akademije in izbrano moštvo višje gimnazije in trgovske akademije. Zmaga se je nasmehnila predstavnikom V. razreda, med katerimi sta se odlikovala Lakovič in Košuta Darko. V drugi ekipi pa Je bil najbolj uspešen Gergolet, ki Je. dosegel za svoje moštvo dvajset točk. IZID V. razred STA — Izbrano moštvo 59-54 (35-30) POSTAVI V. razred — Lakovič (25); Vitez (5); Plesničar (8); Košuta D. (14); Košuta L. (1); Seražin (6) in Tavčar. Izbrano moštvo — Gergolet (20); Prinčič (12); Zavadlav (11); Švara; Orel (7); Vodopivec (4); Ru-dež; Kafol in Daneu. Sodila sta prof. Mamolo in prof. Pavletič. f. v. Na Lokvah so v nedeljo o:_ zirali primorsko smučarsko Prv'; stvo za pionirje. Čeprav vre®*" ske razmere niso bile najbolj “ godne, je bila udeležba zadovolji', in tudi rezultati so spodbudni. W več uspehov so imeli tekmovat Nove Gorice in Idrije, v pešaj?': nih disciplinah pa so zmagali M*, ko Zgonik, Matejka Poljšak, Lju11" Krivec in Boža Gnezda. Organizator tekmovanja je 0 smučarski klub Nova Gorica, » , zmeraj bolj uveljavlja kot eno uspešnejših športnih društev Primorskem. Med triletnim de.o njem so člani kluba osvojili vr» prvih mest v primorskih tekro0’ njih, posamezniki pa so se uveu, vili tudi v republiškem merilu. * tem velja omeniti zlasti skak8* Kolenca in Janka Slokarja, ki J osvojil celo mladinsko državno V venstvo v alpski kombinaciji- Jf. tos ima klub še več načrtov. I* ‘ boljši pionirji bodo nastopili ‘ prvenstvu Slovenije v Tržiču, ^ t februarja pa bo medklubsko pr>K stvo na Lokvah. Razen prilozno nih nastopov, nameravajo med gim organizirati tradicionalno P0^ tično športno manifestacijo poteh IX. korpusa. Ta priredit®? bo predvidoma na sporedu marca. Klub si zmeraj bolj prizade'* da bi povezal svojo dejavnost turizmom, saj ima zdaj sevehr zahodna Primorska vrsto srnuc** skih centrov, do katerih vodijo * dovoljive ceste, v zadnjih dveh m tih pa so zgradili tudi več vl«®i in hotelov. Klub ima zdaj že otB nizirano službo inštruktorjev L Lokvah, ki pomagajo pri smučanja domačim in tujim tu stom. NOGOMET RIM, 10. — Zvezni svet italU^ ske nogometne zveze je določil, ^ bo od 1967-68 leta sodelovalo * prvenstvu A lige samo 16 enaJs f ric, medtem ko se bo število B ligi povečalo od 20 na 22. VATERPOLO REKA, 10. — V prijateljski mi je beograjski Partizan, k1 p v soboto igral povratno tekmo . pokal evropskih prvakov proti r Reccu, premagal danes ekipo ( mačega Primorja 12:3 (5:1, 3:2, 2:0). RIM, 10. — Sobotno tekmo v » terpolu v Zagrebu Partizan grad) ■ Pro Recco (Genova) “pt direktno prenašali z začetkom d 22.10 v Evro vizi ji. Na italU®"*,, TV bodo tekmo oddajali na PrV kanalu. K01ISARSTV0 TRST, 10. — Deželni odbor8,, za transporte in turizem prof. *'fj| ci je stopil v stik z organiz^” i letošnje dirke po Italiji, katerim . predložil, da bi bila etapa po možnosti tudi zaključna, v stu. Ne Izključujejo možnosti, m* $ Giro šel tudi po delu jugosio* I skega ozemlja <*> V jJKHKKKKKHK»OKKKKKHIOOOi ZGODBA O VIKU t 0 M V CECILIJ URBAN: jjKMKMHMKHH 16- >000000004$ «Poglej, v tej obleki sem se poročila,* in pokazala mu je obleko, sešito iz svile in srebra, «to pa Je moje poročno pokrivalo za glavo. Tole pa je mornariški plašč mojega deda... Tale šal iz raznobarvne volne pa mi je izvezla moja pokojna mati, ko sem prvič po poroki prišla k njej pod Triglav in bi bila skoraj zmrznila, bilo je pozimi, ob božičnih praznikih. In medtem, ko sem bila pri njej v gosteh, je tudi izvezla ta šal; samo poglej, kakšna tenka volna: šal je bil velik, vendar pa sem ga lahko potegnila skozi prstan. Poglej!« In tetka Katica je snela s prsta težak poročni prstan in ponosno potegnila skozenj šal, ki je bil pisan kot mavrica. Včasih pa je bila žalostna in je s solzami v očeh prebirala majhne čepice, jopičke in drobne čeveljce, vse tisto, kar ji je bilo ostalo od otrok, ki jih je bila ugrabila zla smrt in kotički njenih usten so se bridko povesili. V takšnih trenutkih Je stari Danilo potihem zapustil sobo, Viko pa si je prizadeval, da bi jo popihal iz hiše. Tudi sam se je moral posloviti od tovarišev, lipe in gora: kdo ve, ali bo lahko gledal gore iz Gorice? In žalost je zajemala otroško srce, čeprav se je Viko na splošno veselil spremembe in je z nestrpnostjo pričakoval dan odhoda «v mesto*. Ta dan je stari učitelj že nekajkrat določil, a vendar so ga odlagali zaradi zavlačujočih ženinih priprav na odhod. Toda, kakorkoli je že tetka Katica lokavo poskušala zavlačevati, pa tudi pohiteti hkrati, vendar je dan odhoda le napočil. Tistega dne je Viko v hiši vstal zgodaj, daleč pred vsemi. Sonce še ni bilo vzšlo in rumenordeči mesečev zadnji krajec je slabotno osvetljeval spečo Srpenico, ko je z vedrom v roki šel čez trg. T~o se je vrnil, je znova zlezel pod odejo. Težke stvari, med njimi tudi prababičina postelja, so bili že prejšnji večer odpravili v Gorico in zadnjo noč so vsi spali na tleh. Toda Viku se ni posrečilo, da bi se naspal: tetka Katica Je zbudila njega in moža, kajti voz je odhajal iz Srpenice zjutraj, čas je napočil! čas je napočil! In že je zagrmel ogromen voz, gorska kočija za daljna potovanja, ter se zaustavil poleg vrat učiteljeve hiše. Pobledeli tetki se je zazdel kot mrtvaški oder. Srce se ji je stisnilo, toda Danilo Je tako grozovito pogledal ženo, da Jo je takoj minila želja po žalovanju. Začelo se je naglo nalaganje stvari, kjer je Viko zelo živo sodeloval. Ko so poslednji zavitek in zadnje vedro prinesli dol ter jih namestili v ustrezni kot voza, so malčka poslali gor, da bi pogledal, če niso še kaj pozabili. S kakšno boječnostjo Je malček obhodil prazne sobe. Kuhinja, ki Je služila dolga desetletja kot ognjišče veliki družini, se Je zdela Viku tako zapuščena, da mu je stisnilo srce. In kot bi nekdo snel zaveso z njegove preteklosti, tako so vstali v njegovem spominu: prav tako opustela soba — raj njegovega ranega detinstva, hladna belina materine mansarde s črnim razpelom na steni; ogromen voz, ki ga je bil odpeljal v gore; in podoba matere, vse majhne, v črni vdovski obleki na pločniku, zastavljenem z zaboji in raztresenim senom... Zvonko je pokal z bičem voznik, tetka Katica je že zdavnaj sedela v globini voza na svežnjih, okrog voza pa so se gnetli maloštevilni spremljevalci, stari učitelj pa stoje na začetku stopnic: «Sto hudičev! Kam pa si te zgubil, Junak? Ali smo kaj pozabili?* Viko pa je v prazni kuhinji, ob ugašenem stričevem ognjišču, objokoval svoje detinstvo. Vse na svetu ima svoj konec.. Stisnile so se vse stegnjene roke in voznik Je Se posebej zvonko zažvižgal z bičem: ((Zbogom!* Voz se Je premaknil, zaškripal ln konji so, težko stopaje po premočenih tleh včerajšnjega dne, presekali trg, ki je bil ob tisti uri čisto prazen. Samo za cerkvijo, poleg vrat župnikove hiše, je stalo nekaj ljudi, ki so se smejali in nekaj kazali s prsti. Ko Jih je Viko opazil, je odvrnil od njih oči in Jih obrnil proti vrhu Triglava, ki Je bil v daljavi ves rožnat. Ko so bili že vštric hiše stričevega sovražnika, Je učitelj pogledal iz voza, da bi videl, kaj je pritegnilo tako veselo pozornost kmetov. Ko Je zagledal na hiši velik napis, napisan z zeleno barvo ((Izdajalec!*, je sumljivo premeril Vika, toda malček je v tistem trenutku zakričal, ko je bil zares že pozabil na svoje predjutra-nje maščevanje: «Striček, striček, sonce nad Triglavom!* ie kričal, Sinja Soča Je opasovala mesto ob bokih; na holmih so , J . ...... • • __a ... _ i . " sadovnjaki in kodraste vinske gorice in mesto kot bi ležalo ( pladnju, katerega robovi so bili obloženi z zelenjem in p'°d ^ Novo stričevo stanovanje je bilo na glavni, Gosposki u ^ toda čisto na njenem koncu; stanovanja so bila tam cenej tu1*1 poleg tega pa je bil od tam do gimnazije samo skok, P® stari frančiškanski samostan, kjer je bil organist stričev^^ Jatelj, ni bil daleč. In čeprav so mestece smatrali za m*-., . " ladsti mesto, se Je Viku vendar zdelo kot prestolnica in štirim no poslopje se mu je zdelo skoraj takšno kot kak dvorec. ^ Ob glavnih vratih v hišo, naslonjen na drog svetilk®' je pričakoval striček Miha, ki je bil podoben ptiču. ^ ((Dobrodošli! Dobrodošli!* je radostno in zvonko zaict&ri takrat, ko se je voz zadnjikrat zamajal in ustavil ter j® sl.p učitelj s težavo primaja! z zateklimi nogami in zlezel iz °J ^ ve globine. Za njim Je veselo izskočil Viko, potem pa se J*'• * čelo raztovarjanje ((težkega topništva*; tetke Katice in nj svežnjev. vr Neprivlačno in tesno Je bilo stanovanje v primerjavi * v UIAa 4 m Ifi l»/\ (a kil r>n AiiAam nnri nA11ot*A(*Tin KUD***-.. liko hišo ln celo Viko Je bil začuden nad neustrezno zuru ^ podobo hiše in njeno notranjo razporeditvijo, uboga tetk® tiča pa je, potem ko je vstopila v ozko kuhinjo, ki spl® ___ _____________________________ti ......._______1 bila podobna njenemu prejšnjemu ognjišču, sedla na prvi " jj Gorica ček, ki ji je prišel pod roke, in zajokala s tihimi, grenki)11*. Sonce se Je dvignilo tudi nad Gorico, ko je voz naslednjega dne prispel v mesto. Starca sta, utrujena od dolge poti, dremala, toda Viko že zdavnaj ni več spal in z odprtimi očmi Je gledal na panoramo mesta, ki se je odpirala pred njim. Kot venec so se Okrog Gorice razporedili zelem holmi, za njimi pa so se visoko dvigale gore. Zato pa so mesto tudi naavali Gorioo, mar ni bila morda v njem sleherna ulica — pot v gore. Ozke ulice so bile tlakovane z velikimi, ploskimi kamni kot korito gorskih potokov. starčevskimi solzami In to pot se Danilo Pribovšek ni ' .\y zil. Sklonil se je nad ženo, tiho pogladil njeno sklonjeno vo in ni rekel niti besedice. 4®d< «Junak,» se je obrnil stric Miha na Vika, ki je opazoval starčka, «poJdiva pogrnit mizo, zajtrk sem *e naj pripravil, pojdiva, pojdiva!* $ In ko se Je naježil kot smrdckavra (Viko se je le spomnil, kakšni ptici Je bil podoben veseli soboslikar). Je pu Miha odšel v sosednjo sobo, kjer Je bilo že razpostavljen hdštvo in je na mizi stala pos«la ter so ležali zavitki. . (Nadaljevanje sled” SFR.1 ADIT D2S Ltubltana Stan trg 3 l telefon 22-207, tekofi rafun pri Narodni banki v Ljubljani hoo 14 603-86 - OGLASI: Cena ..glasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpoa: trgovala 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - Malt oglas) 40 Ur beseda SIRJ. ADIT. D2S. Ltubltana. stan r8gor|4'keel""nr#"; ge prl uprBVl. - iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk PubblicitO itallana*. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trat.____________________________ Oglasi