SLOVENEC.
Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veijA: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Scmeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V«6- uri popoludne.
Le tili Is: XIII.
Štev. 94.
V Ljubljani, v ponedeljek 27. aprila 1885.
Kranjski državni poslanci pa dolenjska železnica.
V naših časnikih se je poslednji čas mnogo pisarilo o dolenjski železnici, zato mislimo, da ne bo odveč, ako tudi „Slovenec" o njej spregovori nekoliko besed in iz zanesljivega vira pojasni, kako ta reč stoji. Pri tem nas ne vodi nobena postranska misel, in noben drug namen ne, kakor edino le ta, da resnici spričevanje damo in dejansko popravimo, kar se je o tej zadevi napačnega pisarilo, in kar je na Dolenjskem zbudilo veliko šuma in hrupa.
Dolenjska železnica je že skoraj 20 let na dnevnem redu javnega razpravljanja, in pečali so se ž njo že naši prejšnji poslanci, zlasti pa je dosedanji noben trenutek niso spustili spred oči. V javnih sejah in posebnih razgovorih z merodajnimi krogi so vsi skupaj in vsak posebej povdarjali silno potrebo te železnice in vladi priporočali, da naj usliši iskrene prošnje in že skoraj prične to delo. Ob enem so pa opominjali, da dežela kranjska in naše občine nikakor niso v takem stanu, da bi mogle z lastnimi močmi to delo pričeti, še manj pa ga izvršiti, ampak da se mora to goditi kolikor mogoče na državne stroške.
Vsled teh vztranjih razgovorov, prošenj in priporočil obljubil je gosp. kupčijski mnister že lansko leto, da hoče reč po vsej moči podpirati, ako dežela kranjska in posamezniki pokažejo, da se v resnici za to železnico zanimajo. Da bi se tem željam g. kupčijskega ministra vstreglo, delali so naši državni poslanci pri deželnem zboru na to, da se je v zadnjem zasedanji dovolilo 5000 gold. za merjenje ali trasiranje dolenjske železnice, ob enem pa se je so-stavila družba ali konsorcij veljavnih mož, ki so se zavezali vse za trasiranje in zidanje dolenjske železnice potrebno pripraviti, ne da bi pri tem iskali kakega lastnega dobička in delo na tak način podražili.
Preteklo jesen so so naši poslanci z merodajnimi krogi dogovorili, kako se bode vršilo trasiranje ali merjenje dolenjske železnice. Samo po sebi se ume, da se nadrobne posameznosti ne morejo javno
razpravljati, vendar pa obljubljene molčečnosti menda ne prelomimo, ako povemo, da se bode železnica merila, ne da bi našo deželo zadelo kaj več stroškov kakor gori omenjenih 5000 gold., ki jih je v ta namen dovolil deželni zbor kranjski. Ko je bilo vse to dogovorjeno in obravnano, vložila je družba, ki se je za gradenje dolenjske železnice osnovala v Ljubljani in kteri je načelnik g. Kušar, prošnjo do slavnega ministerstva, da bi se smele delati prve priprave. Ta prošnja bi bila gotovo že rešena, ko bi ne bila imela g. kupčijski minister in železniški oddelek njegovega ministerstva najprej z državnim proračunom in pozneje s severno železnico toliko opraviti, da jima ni bilo mogoče se s kako drugo rečjo pečati. Iz tega toraj naši bralci sprevidijo, da ni res, kakor je pisal „Ljubljanski list", okoli 10. aprila, da ima g. profesor S u kije za dolenjsko železnico vsaj to zaslugo, da je to zadevo zopet spravil v tok; ona je bila že veliko prej po naših državnih poslancih napeljana v pravi tok, in bo, ako Bog di, tudi srečno dognana.
Še potrebnejši, kakor to, zdi se nam popraviti spisa, ki jih je g. prof. Šuklje o „dolenjski železnici" objavil 2. in 3. aprila v „Ljubljanskem Listu". Nečemo pa tukaj pretresati vprašanja, je li prav ali ne, za materijalen dobiček dati, ali bolje prodati kako načelno pravico. Vsakdo sodi o tem po svoje; g. profesor „bi se, kakor pravi, za trenotek ne premišljeval, z obema rokama bi hlastno segel po ma-terijalnem dobičku"; človek pa, ki ni zgolj materi-jalist, zopet sodi — in tej sodbi se pridružimo tudi mi — da se načelna pravica nikdar ne sme dati za materijalen dobiček, in ako ga sila žene, zarad raa-terijalnega dobička odpovedati se naravni pravici in za pravo spoznanemu načelu, dolgo dolgo premišljuje, kaj bi storil, in ne seže z obema rokama, ampak le z eno, iu še s to nekako zoperno, tudi ne hlastno, ampak s tužnim srcem po materijalnem dobičku, in komaj pričakuje trenutka, ko si more zopet prisvojiti svoje le s kruto silo mu odvzete načelne pravice. Toda s tem vprašanjem se nečemo obširneje vkvarjati, marveč z nekterimi drugimi rečmi, ki so v nasprotji z dejansko resnico.
Kdor je omenjena spisa bral, bi bil kaj lahko sodil, da se nihče izmed naših poslancev v zadnjem času ni posebno brigal za dolenjsko železnico, da jo je res še le g. prof. Šuklje zopet spravil v tok in da je nihče ne bode dognal, kakor samo on. Iz Novomeške okolice se nam je poročalo, da ljudje res tako govore in da je bil zarad tega velik vriš vstal zoper dosedanje poslance, kakor da bi oni ne bili storili svoje dolžnosti. Ker je g. profesor v prvem članku pisal, da je „potrkal pri gospodih ministrih in drugih merodajnih dostojanstvenikih", potem pa glede dolenjske železnice pripovedoval reči, ki se niso vjemale's tem, kar so naši poslanci ve-dili, mislili so celo nekteri izmed njih, da je vlada morda spremenila svoje prejšnje namene. In ker so bili že pred počitnicami sklenili, se pred razhodom še enkrat skupno podati k gospodom ministrom zarad dolenjske železnice, hoteli so pri tej priliki zvedeti kako in kaj.
V ta namen sošli so se 21. t. m. na Dunaji, kjer sta se jim pridružila še gospoda Kušar in M urnik, ki sta hotela to priliko porabiti, da bi vlado prosila, naj bi blagovolila hitro rešiti prošnjo za potrebne priprave. Grof Hohenwart je vodil deputacijo, ki se je podala najprej k g. minister-skemu predsedniku grofu Taaffeju. Dogovorjeno jo pa bilo, da bedo razni gospodje povedali, kar se jim bode potrebno zdelo. Prvi je poprijel besedo grof M arg h er i ter je omenjal, da so si poslanci šteli v dolžnost, pred razhodom še enkrat priti k gospodu ministru in ga prositi krepke podpore za dolenjsko železnico, ker so nekteri spisi v nekem vladnem listu med prebivalstvom napravili veliko vriša. Ko grof Taaffe na to vpraša, kdo je pisal dotičue članke, grof Margheri odgovori, da profesor Šuklje v „Ljubljanskem Listu" pripoveduje, kako je potrkal pri g. ministerskem predsedniku, pri kupčijskem ministru in glavnem direktorju Czediku in iz teh razgovorov kar naravnost poroča, da se je zastonj nadjati, da nam bode država sama na svoje stroške delala dolenjsko železnico. Dalje g. grof omenja velike revščine posameznih prebivalcev in dežele Kranjske, ki nikakor ni v stanu železnice
LISTEK.
„Dvanajsterim večerom" drugi dodatek.
(Dalje.)
Prijatelji toraj iu nasprotniki mojih principov potrjujejo mojo razlago; nasprotniki seveda niso gotovo si mislili, kako se bodo ravno njihove pohvalne izjave o pesniku dale obrniti v najsijajniše potrdilo od mene zastopanega razlaganja. — Hvala jim lepa zato; iz tega je razvidno, da stoji za menoj vse razumništvo slovensko, verno in liberalno. In mislim, da g. nasprotnik moj bo našel malo razumnih Slovencev, ki bi zlagali se z njegovo obrambo, vernih ne, ker so v pesnih prejasno izraženi protiverski nazori, nego da bi jih mogel g. protikritik moj popolnoma prekriti; a tudi liberalnih ne, zato ker ti našega pesnika ravno zarad onih nazorov toliko povzdigujejo, kterih moj g. nasprotnik v pesnih noče najti izraženih. Morda je g. nasprotnik že sam sprevidel, da je vendar-le malo pregoreče prizadoval si pesnika oprati, ker, dokler so pesni take, kakor na-
hajamo tiskane, ga nikdo ne bo mogel popolnoma oprati. *)
Ni jih verzov, ni jih besed v slovenskem slovstvu, ktere bi bile tako na drobno in obširno razlagane, kakor konečni verzi „Človeka nikar!" In ti sam, dragi Mirko, me boš hotel morda vprašati, zakaj sem že spet toliko pisal, ko bi manj bilo zadosto-
*) Ko je bil nazoči spis že odposlan, prinesel mi je prijatelj praško „Politik", kjer se jo oglasil nov nasprotnik, g. Pr. Selak. Tudi ta, dasi se v mojo nemilo kritiko tako silno zaganja, vendar mojo obsodbo načelno odobruje, rekoč : er (Gregorčič) thcilt wohl den Pessimismus Stritar's ... In spet drugje tudi on priznava , kar sem jaz trdil . . . dass gelegentlich (pri Gregorčiču) cino pessimistische WeltaufTassung durchbricht Gregorčič ist demnach bis zu einem gewissen Grade Pessimist. V tem, pravi, muss ich Dr. Mahni« Recht geben. In več tudi ne potrebujem. Toraj vendar pesimizem, in sicer — Stritarjev! Dovolj. Sicer pa, kar se tiče g. Selakovo protikiitike v „Politiki", bomo že še govorili, ker jaz nikomur rad ilolžan ne ostanem, najmanj pa o tako načelnih vprašanjih. Za zdaj odgovarjam g. Selaku le toliko, da niseiu še videl tako čudno zmesi raznih popolnoma si nasprotujočih principov, kakor jih jo on nakopičil v omenjenem spisu. Morda li tudi on misli, da jo res mogoče biti pravi kristijan in ob enem panteist, nekako tako, kakor g. Stritar trdi, da je njegov idealizem ob enem idealizem katoliških duhovnov?
Pis.
valo. A hotel sem to, da se enkrat vprašanje o pravem pomenu te pesni delinitivno reši, ter da so iz te pesni tudi ostale laglje sodijo. Potem pa sem se pišoč o tej pesni ob enem postavil na više stališče in imel pred očmi splošni smoter. Od vprašanja namreč, kako imamo razumeti „Človeka nikar!", odvisno je, zdi se mi, nadalje drugo za nas veliko važniše vprašanje, kako se sme sploh pri nas pisati, kake nauke in ideje vporabljati v pesništvu ali v umetnosti sploh. To vprašanje zdi se meni toliko veče važnosti, ker se je v zadnjih letih v našo mlado slovstvo vcepil duhomoren, pogubni panteistični pesimizem, ki vedno dalje in dalje omamlja mlade duhove in jih v svoj vrtinec vleče. Dokazal sem, da ta pesimistični duh vejo tudi iz „Človeka nikar!", kakor iz drugih poezij Gregorčičevih. Ako toraj odobrimo nazore izražene v Gregorčičevih poezijah, priznavamo ob enem tudi pesimizem za resnico in tako proglasimo kot prave one principe (načela), kteri so živa negacija (zatajenje) krščanstva; kakor hitro pritrdimo Gregorčičevim načelom, odpremo naši mladi inteligonciji, posebno učeči se mladini, vrata v tempelj modernega pesimizma. Da, ta učeča se mladina, kaj si bo mislila
delati na ta način, kakor priporoča g. prof. Šuklje in kakor se godi v drugih bogatejših deželah, kakor na Gorenjem Avstrijskem, Moravskem itd. ter dostavlja, da bode morala država prevzeti večji del vseh stroškov, ako ji je mar za dolenjsko železnico. Grof Taaffo na te besede odgovori, da se pač spominja, da je bil g. profesor Šuklje enkrat pri Bjem o neki osebni zadevi, zarad svoje prestave, toda zarad dolenjske železnice ž njim Šuklje ni govoril nobene besedice, mogoče da je govoril o njej s kom drugim, a ž njim ni o tej železnici čisto nič govoril. Tem besedam g. niinisterskega predsednika popolnoma nasprotuje, kar g. profesor Šuklj e piše v „Ljubljanskem Listu" štev. 74, kjer pravi: „Stopil sem k eksc. g. ministerskemu predsedniku grofu Taaffeju, kteremu sem se itak moral zahvaliti v neki osebni zadevi. Pogovarjala sva se o naših političnih razmerah, zlasti z ozirom na bodoče volitve in pri tej priliki sem se usojal pozornost odličnega državnika obračati na zapuščeno dolenjsko stran, popisati mu njeno bedo, ter priporočati prevzvišenemu gospodu dolenjsko železnico."
Pa tudi to se ne vjema z resnico, kar gosp. profesor piše o načinu, po kterem naj se dela dolenjska železnica. Ko bi jo mogli delati po receptu, ki ga on priporoča, imeli bi bili dolenjsko železnico že davno, in bi ne bilo treba čakati še le njegovega posredovanja, ker nobena vlada ljudem ne bi branila delati železnico, ako jo hočejo delati na svoje stroške. Toda dežela Kranjska in zlasti prebivalci na Dolenjskem so tako ubožni, da se nikakor dela no morejo lotiti sami, in da bi železnice nikdar ne imeli, ako bi je no delala država. To so naši državni poslanci pri vsaki priliki povdarjali iu to so storili tudi 21. t. m., ko so šli zarad dolenjske železnice k ministrom, in vzeli so seboj vtis, da njih prizadevanje ne ostane brez vspeba. V ta namen nadaljujemo poročilo o omenjeni avdijenci.
Za grofom Margherijem je namreč g. Murnik obširno razložil vse, kar se je od 1. 1864 do zdaj godilo zarad dolenjske železnice in kar smo omenjali v začetku današnjega članka, potem sta pa on in g. Kušar g. ministru priporočala, da naj bi se prej ko mogoče rešila prošnja za priprave, ki leži pri slavni vladi. Za njima se je oglasil g. Pfeifer ter naglašal slabe komunikacije po Dolenjskem in silno strme ceste, ki zavirajo promet; tudi je omenjal prej tam obstoječih industrijalnih naprav v Gradacu, Soteski, Št. Janžu itd., ki so pa morale ponehati, ko se je naredila železnica iz Zidanega mosta v Zagreb, ki je ves promet odvrnila od Dolenjske strani. Knez Windischgriitz je omenjal jako slabih in strmih cest tudi v Trebanjskem okraji, kjer enako čutijo potrebo boljše komunikacije; dr. Poklukar pa je kazal na potrebo, nameravano železnico speljati tudi čez Gorjance v Belo Krajino. Kar pa zadeva državno pomoč, skliceval se je na to, da ste tudi bogati deželi Marav-ska in Šlezka vsled pogodbe s severno železnico dobile celo vrsto krajnih železnic brez vsaktere vde-ležbe dotičnih dežela in deželanov. Prav in pravično
bi toraj bilo, da bi se vlada tudi na deželo Kranjsko gledö dolenjske železnice ozirala v obilnejši meri, kakor na druge dežele. G. ministerski predsednik priznal je potrebo omenjene železnice in razodel tudi svojo trdno voljo to zadevo po ysi moči podpirati; natančneje se pa o tej reči za zdaj ni mogel izraziti, ker še ni rešena prošnja dotičnega konsorcija za prve priprave, in vlada pred seboj še nima nobenega načrta. Ko bode pa to imela, bo mogla jasno odgovor dati, da bo to in uno sprejela in podpirala, tega ali unega pa da ne more podpirati. Konsorciju, ki se je osnoval za dolenjsko železnico, je g. minister še posebej na srce pokladal, da naj pri nakupovanji za železnico potrebne zemlje vestno gleda na to, da jo pridobi kolikor mogoče po ceni, da se bo železnica delala kolikor mogoče dober kup, in da ne bo kdo pozneje vladi svojega kosu morda prav debelo zasolil. Ni nam treba praviti, da so naši zastopniki g. ministru obljubili sve svoje moči obračati na to, da se bodo kolikor mogoče odvrnili vsi napeti stroški in da konsorcij ne bode iskal nobenega dobička.
Od grofa Taaffeja podala seje deputacija k trgovinskemu ministru baronu Pinotu, pri kterem se je še jasneje kakor iz pogovora z g. ministerskim predsednikom pokazalo, da bode glavne stroške za dolenjsko železnico prevzela država. Pri njem sta posebno gref Hohen wart, ki je imel že prejšnji čas s trgovinskim ministrom opraviti zarad dolenjske železnice, pa grof Margheri povdarjala, da gospod minister gotovo že sam ve, da je denarna moč Dolenjske in Kranjske sploh veliko, veliko manja, kakor druzih dežela, da se mora toraj samo po sebi pri nas drugače meriti, kakor kje drugej. Gosp. minister je odgovoril, da to dobro ve, in ako je prej rekel, da naj dotični krogi in dežele najprej pokažejo svojo dobro voljo, te njegove besede pač niso imele druzega pomena, kakor da dežela glede dolenjske železnice stori, kolikor more zmagovati (bis zur Leistungsfähigkeit).
Ako to, kar so naši državni poslanci zvedili pri gospodih ministrih, primerjamo s tem, kar je gosp. prof. Šuklje v „Ljubljanskem Listu" pisal o tej železnici, pač ne moremo pritrditi sodbi „Ljubljanskega Lista", ki je 20. t. m. v neki domači novici pisal, da popravljena izjava g. Svetca glede dolenjske železnice potrjuje, kar je g. profesor Šuklje v Ljub. Listu" pisal o tej zadevi, marveč vidimo med obema velikansk razloček. Po prizadevanju naših državnih poslancev bodo glavni stroški za dolenjsko železnico zadeli državo, po nasvetu g. prof. Šukljeta bi pa zadeli deželo Kranjsko, oziroma prebivalstvo dotičnih okrajev. Naj toraj naši bralci sami sodijo, ktero je za Dolenjsko in deželo Kranjsko pravilnejši in primernejši, in se li more našim državnim poslancem očitati, da bi ne bili storili svoje dolžnosti. Nam se dozdeva, da bi naši poslanci jako slabo skrbeli za našo deželo, in da bi dolenjske železnice nikdar ne dosegli, ko bi se postavili na stališče, ki ga gosp. prof. Šuklje priporoča v „Ljub. Listu". Ko bi se kak poslanec v državnem zboru na tak način potegoval za dolenjsko železnico, kakor gosp. profesor priporoča v svojih spisih, bi vlado kaj težko pripravil, da naj se dela loti, ker bi mu, ako drug ne, vsaj denarni minister ugovarjal, da jo po njegovi
trditvi lahko delajo ljudje sami, in da more država k večemu dovoliti le nekaj neznatne podpore. Ali pa mislite, da bi se v takem slučaju dolenjska železnica sploh kaj delala?
To se nam je zdelo potrebno ljudem povedati, da bodo vedeli, pri čem so; ako k temu še dostavimo, da so se od trgovinskega ministra trije dolenjski poslanci, namreč grof Margheri, knez Windischgr&tz in Pfeifer z g. Murnikom vred podali še k poljedelskemu ministru priporočat mu dolenjsko vinorejsko šolo za izdatno državno podporo, potem dolenjski volilci pač lahko razvidijo, da so njih dosedanji poslanci vestno storili svojo dolžnost, in da nimajo nobenega vzroka jim s tem pokazati svojo nezadovoljnost in jim dati nekako nezaupnico, da bi si iskali drugih zastopnikov.
Kmetom v pomoč.
Piše Ivan Belec.
0 zemljiškem dolgu.
(Dalje.)
Nekteri tudi zemljiškemu dolgu pravijo realen ali stvaren kredit. Ali to je popolnem napačno, ker stvarnega kredita še ni ne. Hranilnica kaj rada posodi, ako se more intabulirati na prvo mesto ali na kredit ti ne dii niti krajcarja, tedaj ona ne zaupa tebi, ampak vzame v zastavo ali hipoteko tvoje zemljišče.
Ako imaš zadolženo zemljišče, ni prav za prav zemljišče tvoje, ampak upnikovo. Brez upnikovega dovoljenja ne smeš ničesar odprodati, dohodke od zemljišča ali obresti dobiva tudi upnik in vendar, kar je najbolj čudno, davki se vsi do krajcarja le od tebe tirjajo. Ti imaš zemljišče, ki daje 100 gld. čistega dohodka in ob enem se ti je dolg na zemljišči tako pomnožil, da je treba vseh 100 gld. dati za obresti. Ali davkar hoče imeti od tebe na vsak način 30—50 gld. davka. Ti jih se ve da ne moreš plačati, zato te brič za trikrat okliče. Kaj se zgodi? Nobenega kupca ni in tvoj upnik kupi za 1000 gld. Nič ti ne pomaga zdihovati, da je bilo zemljišče s poslopjem vred vredno 3000 gld. in da moraš dobiti 1000 gld., ker si imel le 2000 gld. dolga. Po svetu te poženo in ne dobiš niti krajcarja, ampak — strašno čudo, ti si še 1000 gld. dolžan upniku, ker je upnik zemljišče, ki je bilo 3000 vredno in na kterem je imel 2000 gld. sposojenega, kupil za 1000 gld. Ti skoraj moraš obupati, kajti ko bi bil tudi tako srečen, da bi si s pridnim delom kaj pridobil, upnik ti ima pravico vse vzeti.
Upnik je posodil le na tvoje zemljišče, tebi ni zaupal niti krajcarja in vendar morata za povračilo dobra stati zemljišče in ti.
Zemljiški dolg je toraj najgrozoviteja neumnost. Zategadel moramo tirjati, da se odpravijo postave, ki kmetu dovoljujejo ali celo ukazujejo na zemljišče dolg delati.
Razkosavanje in n akopičevan je zemljišč.
Zemljišča so se še le v sedanjem stoletji začela razkosavati; prej to navadno ni bilo dovoljeno razen ob laški meji. Postave, ki to dovoljujejo so škodljive, ali vendar bi ne mogle dosti škodovati, ko bi se
pri tej prikazni? To-le: Glej, pesnik sam je ne le katoličan, ampak celo katolišk duhoven, od druge strani pa tudi katoliški duhovni sami priznavajo resnico njegovih nazorov; ta je toraj sodba, ta je glas, je nauk onega duhovstva, ktero nam je velel Jezus Kristus poslušati, kakor Njega samega: Kdor vas posluša, mene posluša. Nas ne bodo li po tem takem zadele besede prerokove: Vae qui dicitis bonum malum et m al u m b o n u m. Se ne pravi to s posvečenim jezikom našim zmoto proglašati za resnico. Hočemo li kot katoličani, kot duhovni mladino slovensko vabiti, da, gnati v brezno pesimizma? Premislimo vendar, predno kot katoliški razumniki, kot katoliški duhovni tako slepo odobrimo in strastno hvalimo, kar je spisal sicer naš brat, sicer duhoven, toda zapeljan, nevede, kako daleč morajo dosledno peljati ideje, ktere je vpodobil v divnih svojih poezijah. Premislimo dobro bratje, ker kakor brž odobrimo brezpogojno vse, kar najdemo pri našem pesniku, posebno pa njegovo naziranje o svetu in stvaritvi v pesni „Človeka nikar!", tedaj se bo smelo med nami tudi pisati pa brati marsikaj druzega, kar mora pogubno biti naši mladini. Da, ako sme duhoven med Slovenci peti „Človeka nikar!",
potem bomo mogli neduhovnim še manj zameriti, ako nam blažijo mladino z duhomornimi pesimističnimi novelami, s predlaganjem Turgenjevovih romanov. Ako je dobra ali celo katoliška v duhu katekizma zložena pesen „Človeka nikari", potem mora še bolj katoliško, še svetejše biti dr. Tavčarja šesto poglavje v „Mrtvih srcih", kteremu je postavil za krono Gregorčičevega „Človeka nikar!". Ako pa s tem odobrimo dr. Tavčarjeve principe, še z boljšo vestjo priporočamo mladini vse drugo, kar je pisal „Dunajski Zvon" in kar še piše „Ljubljanski Zvon", ker med „Zvonovimi" sodelavci odlikuje se pred vsem dr. Tavčar po svojem brezverskem, vse, kar je krščanskega, zasmehujočem duhu. Da, ako katoliški razumniki odobrimo duh Gregorčičevega „Človeka nikar!", prezremo vse, kar se je v zadnjih letih v naše slovstvo zaneslo brezverskega in proti-krščanskega po Stritarju in njegovih sodelavcih; kaj pa je to in kaka nevarnost iz toga preti naši veri, dokazal sem dovolj v „dvanajsterih večerih". Da, zdi se mi, kakor da bi samega hudiča s krščanskim krstom krstili in mu nadeli ime svetnikovo ter ga postavili neskušeni mladini v češčenje, ravno tako so mi zdi, ako Gregorčičevega „Človeka nikar!" pri-
znamo za katoliško dete in se ne sramujemo ga celo v eno vrsto z „Očenašem" staviti. Ako mi pesimizem tako zagovarjamo, kdo bo potem zamogel vzdržavati neskušeno mladino, med ktero se gojijo naše prihodnje pesniške in pisateljske moči, iz ktere požene naše slovstvo, naša duševna prihodnost, nove kali, kdo bo mogel, pravim, zabraniti tej mladini, da se z vso mladeniško gorečnostjo in navdušenostjo ne poda pesimizmu v naročje? Ali nam ni znan neizmeren vpliv, kterega ima umetniški ve-leum na podložne duhove, posebno na mladino, ki je za vse lepo, idealno, tako dovzetna? In tak ve-leum, radi priznamo, je pesnik Gregorčič, ki z dovršeno obliko in z omamljivo besedo čitatelja očara in se polasti srca in duha. Poezije njegove morajo vplivati na našo mladino, na razvijajoče se mlade moči med nami, mogočno vplivati. In da je že vplival, priznA sam g. Leveč v svoji oceni Gr. poezij v „Ljub. Zvonu" I. 1882: Že X. (t. j. Gregorčič) je pri nas rodil vso polno epigonov. Vzemi v roko kteri si bodi leposlovni list slovenski, toliko pesnij znanih in neznanih pesnikov te spomina X—a! Ako ima že ta toliko naslednikov, koliko jih bode imel še le Gregorčič! Veselo znamenje je
kmet ne smel zadolževati. Akoravno je razkosavanje po postavi dovoljeuo, se zdi vendar kmetu sramotno. Le kedar sila kola lomi, le kedar bi se moral dolg poplačati, le tačas se kos zemljišča odprodii. Največ se pa v tem oziru greši, kedar pride zadolžena kmetija na kant, in jo kupi kak zemljiški barantač. Kupi jo dober kup, potem jo pa na drobne kosce razdrobi in sosedom prav osoljeno prodaja. Na Kranjskem imamo več ljudi, ki se s tem poslom bavijo. Ker ti ljudje ravno tako velike dobičke v žep spravljajo, kakor drugi mesarji, bi nič ne škodovale, ko bi se jim najdražji patent naložil.
Zakaj je razkosavanje zemljišč škodljivo? Pri nas na Kranjskem so večinoma tako majhne kmetije, da se brez škode ne more nič od njih odprodati. Kdor še kaj od kmetije odproda, tam se mora tudi nekaj živine odprodati, tam družina nima več zadosti «pravila in gospodarsko poslopje postane preveliko. Eekli bi skoraj, da so pri taki kmetiji stroški ravno tako veliki kot prej, dohodki pa precej manjši. Ali tudi taka kmetija, ki ima po vseh krajih prikupljene kose, je v gospodarskem oziru slaba. Koliko je treba več vožnje in dela, koliko se gnoja potrebuje, kako težko se nadzoruje, kake sitnosti so dostikrat pri setvi in žetvi!
K temu, da imajo pri nas kmetije tako raztresene kose, je veliko pripomogla tudi razdelitev ■občinskih pašnikov in gojzdov, ki se je v zadnjih dvajsetih letih vršila. Pač se mora vsakemu smešno zdeti, ki pregleduje oddeljene kosove. Od daleč se ravno tako vidi, kakor bi bili inženirji jermena rezali, kajti dobe se parcele, ki so dolge po sto ali petsto klafter, široke pa tako, da bi še kozla ne mogel prevrniti.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. aprila. Notranje dežele.
Na Primorskem so volitve v državni zbor razpisane v treh oddelkih, namreč za Tržaško mesto, za Goriško grofijo in za mejno grofijo Istersko. V Trstu se volitve prično 29. maja v prvem, 1. junija v drugem in 7. junija v tretjem razredu, za jednega poslanca v vsakem razredu. Trgovinska in obrtna zbornica voli svojega poslanca 10. junija. Na Goriškem prično se 29. maja volitve v kmetiških občinah, ktere imajo voliti dva poslanca; mesta in trgi volijo svojega zastopnika 2. junija, trgovinska zbornica Goriška 6. junija, veliko posestvo pa 8. junija v Gorici. — Istra bo volila svoje zastopnike po kmečkih občinah 29. maja, po mestih in trgih 2. junija, v trgovinski zbornici Eovinjski 6. junija, v velikem posestvu pa 8. junija. — Tako se bode tudi na Primorskem začela volilna borba skoraj da v tistem času — razločka bo tii pa tam le za jeden dan — kakor pri nas. Iz srca bi ji vošili, da se ji volitve v narodnem obziru bolje obneso, kakor pred šestimi leti. Naj bi dobila več narodnih in manj lahonskih poslancev!
Poljaki se ne strinjajo z idejo, da bi se letos dala prednost novemu državnemu zboru glede prvih sej in da bi se deželni zbori še le potem sošli, kakor smo v sobotnem listu poročali, poslednje mesece leta. Poljaki so teh misli, da naj se deželni zbori
to..... Tako g. Leveč; govoril je resnico. Ees,
mogočno vpliva velik pesnik na razvoj slovstva, on mu da novih zakonov, on mu samooblastno odkaže pot, po kterem ima v prihodnje hoditi. Največi naš pesnik Preširen, zapel je od ljubezni tako čarobno, da je vsemu našemu pesništvu, ki se je po njem jelo razvijati, zavdal in vtisnil mu erotičen značaj, in to tako veljavno, da sploh pri nas nikdo si pesniškega imena obetati ni smel, ako ni bil zaljubljen, ali saj se ni zaljubljenega delal, ako ni zaljubljeno pel. Ta resnična ali domišljena zaljubljenost naših pesnikov, pripisati se ima pred vsem mogočnemu vplivu Preširnove lire. Zdaj pa, ko je drug naš veliki pesnik, kteremu prisojamo s Pre-širnom enako ali skoro enako slavo, ko je Gregorčič v svojem „Človeka nikar!" zapel visoko pesen pesimizma, kteri se več ali manj javlja tudi iz drugih poezij njegovih, zdaj bodo, kterikoli se čutijo od .Muze navdihnjene, poklicani in nepoklicani bodo po njem zavlekli in zaslišalo se bode od Triglava do Adrije, od Dravo do Soče en glas, ena prošnja do ¡Boga: Eeši nas iz pekla tega življenja! In jokalo se bo in stokalo, cvililo in tulilo, tako, da bo res kazalo ljubo Slovenijo zapustiti in preseliti se — v Ameriko.	(Dalje prih.)
snidejo že meseca junija, državni zbor naj se pa odpre meseca septembra.
O Hohemvartovem klubu se čuje, da bode v bodočem državnem žboru še dosti krepkeji, nego je bil do sedaj, ker se mu misli nekaj poslancev dosedanjega osrednjega kluba pridružiti. Kakor znano, so bili vsi slovenski poslanci udje Hohenwartovega kluba.
Pisali smo, da je bilo zarad volilnega manifesta, ki so ga levičarji izdali in so z njim cesarju samemu demonstrirali, ki je ravno tedaj imel prestolni govor, zaseženih pet nemško-liberalnih listov, ki so dotični manifest prinesli. Konfiskacijo je napovedalo državno pravdništvo, vlada jo je pa potrdila. Kakor mora pa vsaka konfiskacija tudi sodnijsko potrjena biti, prišla je tudi le-ta pred svetniško kamoro dolenje-avstrijske deželne sodnije, ktera pe konfiskacije ni potrdila in je liste oprostila.
Naš list se je o raznih prilikah že tii pa tam s posebnim veseljem pečal s Slovaki, po gorenjem planinskem delu bogate ogerskev države, pod visoko Tatro živečim narodom, ki je Čehom in Slovencem najbolj v sorodu med vsemi Slovani in je na tem svetu poleg pruskih Poljakov najbolj zatiran slovanski narod. Omenjali smo tudi že, da so v sedemdesetnih letih Madjari temu narodu njegovo „Matico" zatrli, šole prepovedali, knjige vničili, denar pa pobrali. Namesto tiste sostavilo se je sedaj v Budapeštu društvo „kulturno društvo za Slovake", ktero jih hoče z ogerskega stališča in z madjarskim obličjem za kulturo pridobiti, t. j. če se bo dalo, pomadja-riti. Ko je to društvo svoje delovanje pričelo, otvo-ril je sejo Cipški škof Csaszka, rekši: „Zgodovina naše domovine nam pravi in lastna skušnja nas uči, da so ogerski Slovaki pri vsaki priložnosti pokazali neomahljivo zvestobo do apostoljskega kraljevega prestola, nerazrušljivo vdanost do svoje ogerske domovine in bratovsko ljubezen do svojih madjarskih rojakov, ktera se opira na neizcrpljivo čut tisočletne domovinske skupnosti. Ta domoljubna čut je v slovaškem narodu tako vkoreninjena, da jo do sedaj ni zamogla nobena reč omajati. — Da se bode ta čut med Slovaki tudi še nadalje ohranila neomadeževana in da se bo v domoljubnem smislu z Madjarji v jedno skupino spojila, ter s tistimi združena v kulturi napredovala, zedinili so se veljavni možje gorenje Ogerske, med kterimi je tudi nekaj državnih poslancev in kterim je pravi blagor gorenje Ogerske in pa Slovakov pri srcu, da ustanove društvo, ktero bo imelo nalogo gmotni in duševni blagor pri Slovakih povzdigniti ter mu s tem gmotno blagostanje pospeševati in sicer z razširjanjem podučljivih, koristnih, poljudnih in počenih slovaških knjig, časnikov in kujižur."
Vnanje države.
Anarhizem se tudi že po Rumuniji prikazuje. Ministerski predsednik Bratiaiio hotel se je minoli teden odpeljati na svoje posestvo, ki ga ima doli nekje v globoki pa rodovitni Eumuniji na kmetih. Na kolodvoru bliža se mu človeče že večkrat kaznovano, ktero so tudi takoj prijeli. Dobili so pri njem nabit revolver, nekaj streliva in pa pisanje na mi-nisterskega predsednika, v kterem se mu je s smrtjo žugalo. Kaj je potepuh nameraval, telegram ne pove; po rečeh soditi, ktere so pri njem dobili, dobrega izvestno nič. Mikavno bi bilo zvedeti, ali je nameravano strahovanje podvzel na lastno roko, ali ga je pa kaka banda poslala, kar ni prav nič nemogoče, kajti Bratianu v Eumuniji pri ondašrijih irredentovcih ni prav nič priljubljen, ker je preveč prijatelj z Avstrijo in so mu zarad te njegove politične lastnosti tudi že večkrat okna pobili.
Nada na ohranjenje miru med Angleško in Rusijo v Aziji je popolnoma podobna sneženi ra-vani, na kteri sneg kopni, da ga je od dne do dne manj videti, dokler popolnoma ne zgine. Prav taka je z ohranitvijo miru v Aziji. Če tudi ni še nemogoče, da bi se mir hudemu boju umaknil je vendar le nada za ohranitev njegovo jako upadla, in dan za dnevom, uro za uro upada še bolj. Eusi od Angležev vedno več zahtevajo; prelaz za prelazom in reko za reko hočejo imeti. Angleži so dovoljevali, pravijo, dokler se jim je to še umestno zdelo, sedaj pa to več ne gre in tehtnica se bo nagnila. Skledica, ki na vojsko kaže, je silno silno obložena, tako, da ona, ki je za mir določena že skoraj visoko o zraku visi. Buski car Aleksander sicer še vedno trdi, da ničesar srčneje ne želi, kakor miru, toda, kdo bo le takim željam kaj vere pripisaval, ko še nas zgodovina vse kaj druzega uči? Eanjki car Aleksander II. je po svojem kanclerji Gorčakovem lordu Bea-consfieldu tudi zatrdoval, da je ni reči, ki bi mu bila bolj pri srci, kakor mir, in vendar so že teden pozneje ruske konje v Prutu napajali, in ruski bajoneti proti Dunavu štrleli. Skoraj, da se bodeta počila Eus in Anglež, ako Eusi ne odjenjajo vsaj zasedaj od svojega prodiranja v Afgauistanu, če tudi nista pripravljena za boj. Upanja za ohranitev miru je od dne do dne manj, pač pak ga je še veliko, da bo vojska ostala omejena na Azijo.
Domače novice.
(O našem šolstvu) ima „Politik" iz Ljubljane sledeč telegram: „Slovenski članje deželnega šolskega
soveta predlagajo razširjanje slovenskega podučnega jezika na pripravnici za učitelje in učiteljice v Ljubljani, vpeljavo slovenščine za podučni jezik na vad-nici, kjer se je do sedaj nemški podučevalo, in razširjanje slovenskega podučnega jezika na velikih gimnazijah v Ljubljani in Eudolfovem." Kakor nalašč za odgovor na to si pa na c. kr. preparandiji prizadevajo nemščino še bolje vtrditi, kakor je bila do sedaj, kar mislijo s tem doseči, da pri službi božji nemški pojo.
(Preč. gosp. kanonik dr. Kulavic) ima danes zvečer ob 6. uri z Dunaja stalno priti v Ljubljano.
(Trgovinska in obrtniška zbornica) volila si je v soboto zopet za predsednika g. Josipa Kušarja, za podpredsednika pa g. J. N. Horaka.
(Dnevni red javne seje mestnega odbora), ktera bode v torek, 28. dan aprila 1885. leta ob
6.	uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvo-sedstva. — II. Personalnega in pravnega odseka poročilo o izvršenih letošnjih dopolnilnih volitvah v mestni odbor. — III. Šolskega odseka poročilo: a) o prošnji šolskega sluge Štepana Benčine za pri-poznanje nagrade zaradi posla pri obrtni šoli; b) o prošnji šolskega sluge Franca Boléta za povišanje plače.
(Kapelica v Marijanišču) se že pridno zida. Začeli so z delom velikonočni teden in že se dviguje zdaj zid nad 4 metre visoko. Ako bo vreme ugodno, bode se ji streha v kakih 14 dneh postavljati jela; meseca junija bode oblokana in sredi septembra popolnoma dovršena ter blagoslovljena. Zlog se ji je izvolil oni „pričetne renaissance" (Frûhrenaissance), ki se odlikuje po svoji priprosti lepoti ter je ob enem najceneji. Lepi naris ji jo naredil v tej stroki jako izurjen g. Ad. Wagner (sedaj profesor na državni obrtniški šoli v Gradcu, poprej mestni inženir Ljubljanski); poglavitne mere njene so: 20 metrov do konca apside, 7 metrov širokosti, ter 8V2 mtr. visokosti do vrh obloka (bo toraj nekoliko daljše kot Alojzijeviška in to glede na prihodnji narastek gojencev, kterih je že zdaj 108 !). Kakor je iz narisa sklepati, bo to posebno vabljiva, svitla in prijazna hišica Božja, v kteri se bo veliko molilo za vse blage dobrotnike Marijanišča; naj je toraj to svetišče Matere Božje „Pomoči kristjanov" vnovič toplo priporočeno za nadaljne mile darove.
(Prijazna pobožnost majnika) se začne prihodnji petek. Kakor navadno bodo tudi letos „Šmarnice" v stolni cerkvi zjutraj ob 5. uri slovenske in zvečer ob 7. uri nemške. Te zvečerne, nemške namreč, bode imel na daleč okrog znani P.Maks Klinkow-strôm, iz družbe Jezusovega reda. Za pripravo bode o. Klinkovvstrom začel že 30. aprila zvečer ob
7.	uri in potem bo celi majnik premišljevanje nadaljeval.
(Padel je na tla) delavec Valentin Indof danes dopoludne v smodkarni pri nekem delu blizo stropa ter se tako poškodoval, da je prinešen v bolnišnico čez pol ure umrl.
(Shoda) na rožniku vdeležilo se je včeraj vse polno ljudi obojega 'spola, vsakega stanu, poklica in vsake starosti. Saj je bil pa tudi dan za to kakor nalašč.
(Kebrovo leto) bode letošnje leto. Že jih na večer vse polno brenči po zraku, kakor svinčenke v vojski. Kmetje nabirajte in pokončujte hrošče, sicer Vam bode njihov zarod — črv — pokončaval žita pozneje. Zjutranji čas je za nabiranje hrošcev najbolj ugoden. Hrošči so Vam posebno dobra in tečna hrana kuretnini, če jih je pa le preveč so pa tudi izvrstno gnojilo.
(Požar.) Iz Dolenjevasi pri Eibnici se nam piše, da so 23. t. m. popoludne štirim gospodarjem, in sicer štev. 1 do 4 v ulicah pogorele hiše, potem pa so raztrgali streho, da so ogenj ustavili. Okoli 30 gospodarjem pogoreli so pa skednji in kozolci, ki za vasjo stoje na polji proti Kočevarji. Eazun domače požarne brambe prihiteli so na pomoč še gasilci iz Eibnice in Kočevja s svojimi brizgalnicami, kterim se je posrečilo gosto ležečo in veliko vas obvarovati še veče nesreče. Ogenj je nastal pod nekim kozolcem, kjer so se otroci igrali z žvepljenkami.
(Za železnico iz Novega mesta na hrvaško mejo) dovolilo je c. kr. trgovinsko ministerstvo delati tehnične priprave za navaden tir, ter je dotično dovoljenje dalo grajščaku vitezu Savinšeku v Metliki. Ob enem delale se bodo priprave za stransko progo v Ifočevje. Dovoljenje je veljavno za pol leta.
(Vesel god) praznoval je letos preč. gospod kanonik Jurij Jan, dekan Dolinski v Tržaški
škofiji. V četrtek zbralo se je ondi mnogo mnogo duhovščine iz sosednjih župnij, kakor tudi iz Trsta, da proslave prvoboritelja med duhovniki onega kraja za njegovi navdušni trud za naše svetinje. Posebna čast doletela je pa velecenjenega gospoda popoludne, ko se pripeljeta premih g. škof dr. Glavi na in pa stolni prošt Tržaški dr. Šust pod njegovo gostoljubno streho. Kdor pozna moža-poštenjaka preč. Jurija Jana, mu bode tolišno odlikovanje izvestno iz srca privoščil ter mu bode z nami vred zaklical: Še mnogaja leta!
(Primerno vprašanje.) Zakaj veljii v Ljubljani vrček piva 12, izjemoma tudi 10 krajcarjev, v Mariboru in Oelovci pa 8 krajcarjev? In kakor strokovnjaki trdijo, ki kakovost piva poznajo, ono pivo niti za las slabeje ni memo Ljubljanskega. Ječmen je povsod enake cene, namreč na pol zastonj, kakor še nikdar ni bil, hmelj je tudi zdatno ceneji, kakor je bil leta 1850, kedar se je še bokal piva pilo po groši. Ako se ne motimo, bo vzrok prav tisti, kakor pri pekih pri ceni pšenici in majhnem kruhu.
(Osmi snopič „Ljudske knjižiijice") je izšel. Nadaljuje se povest „Za oči n dom"; iz novega se začenja „Mati in sin", češki spisal kanonik Vaclav Štulc, preložil Leopold Gorenjec-Podgo-ričan.
Razne reči.
—	Najstarši umetni zob. V muzeji v Cometi na Toskanskem, ki obsega bogato zbirko iz grobov starih Etruskov, so našli tudi glavo nekega Etruska, ki ima ponarejene zobe. Kakor sodijo ve-ščaki so ti umetni zobje izrezani iz zob kake večje zveri in da so bili z zlato žico pritrjeni na pravi zob. Grob, v kterem so našli to glavo, je iz petega ali šestega stoletja pred Kristusom.
—	Ogenj v jezdarni. V Richmondu v Ameriki je pred nekterimi dnevi zgorel cirkus ali jezdarna. Ko je ogenj nastal, bila je jezdarna natlačena mnogoštevilnega ljudstva, ki se je pri prvem klicu: „ogenj" vsulo proti izhodu. Nad 100 oseb je bilo zmečkanih in pohojenih. Celi leseni cirkus je zgorel, kakor tudi 50 konj, mnogo zveri, med njimi 5 levov. Cirkus je bil zavarovan za znatno svoto, škoda jo pa še presega, ker znaša 600.000 dolarjev.
—	Veliko nam še manjka, nam katoliškim Avstrijcem! 35 milijonov nas je in še ene katoliške univerze nimamo. V tem oziru smo še za Beduini v Siriji vzadej, ki imajo na razpolaganje izvrstno urejeno katoliško univerzo v Bejrutu. Vodijo jo jezuitje s takim vspehom, da se more meriti z najboljšimi v Evropi. Sinovi beduinskih glavarjev od daleč in blizo prihajajo k temu studencu vede, da se izobražijo v novodobnem slovstvu in drugih potrebnih vedah. Odlično mesto med jeziki, ki se ondi predavajo, zavzema arabščina, kar je baje vzrok, da dobivajo jezuitje svoje gojence in učence še celo iz daljne Arabije. Tudi slovanščina se podučuje, ker je nekoliko dijakov tudi Slovanov, namreč Bulgarov, večina jih je pa iz Sirije, Palestine, Egipta in bližnjih pokrajin. Pri poduku nima razloček v veri nobene veljave in nobenega pomena, ker to katoliško univerzo obiskujejo katoličanje, razkolniki in mahume-dani. Da vstrežejo vsem zahtevam in potrebam, otvo-rili so jezuitje lansko leto še zdravniški oddelek, kterega do tedaj še ni bilo. Tako razširjajo ti „črni" jezuitje Kristusovo vero in prosveto med paganskim narodom, med tem, ko jim Evropa vrata zapira, zato se pa tudi vedno bolj v paganstvo pogrezuje. Vspeh kterega imajo jezuitje v Armeniji, Siriji in Indiji prav dobro osvetljuje besede, da odvzame Bog kraljestvo božje kakemu nehvaležnemu narodu in ga dd drugemu, ki bode sad obrodil. V Evropi otemnelo je vsled mlačnosti vernikov solnce krščanstva, na vzhodu med mahumedani in Hindu pa vzhaja!
—	Brezverskim šolam v Belgiji teče voda v grlo. Nedavno je izšel kraljevi ukaz, vsled kterega se je zaprlo devet tacih šol, ki so požrle neznanske svote, pa bile cel čas prazne. Učitelji so imeli celo leto počitnice, ker katoliški starši so pošiljali svoje otroke rajše v katoliške šole, ktere so na lastne stroške vzdržavali. Zdaj se je spremenilo. Brezverske šole se zapirajo, katoliške je pa vzela država v svojo oskrb. Kako slabo obiskane so bile brezverske šole, kaže to, da je bilo v onih devetih šolah v vseh razredih le 24 otrok, med tem ko je imelo 9 katoliških šol v ravno tistih krajih 1100 učencev.
—	V katoliško cerkev se je vrnil prejšnji anglikanski nadškof v Dublinu, Prench po imenu. Tako moč ima resnica, da zapusti človek vse zlož-nosti in mastne dohodke, ktere bi še imel, ko bi ostal v zmoti.
Telegrami.
Krško, 27. aprila. Občine sodnijskeg» okraja Krškega postavile so si dosedanjega
državnega poslanca g. Pfeiferja enoglasno z nova za kandidata. Živio!
Dunaj, 27. aprila. Grof Kalnoky misli, da bi bila nevarnost za mir velika, če bi se Angležem posrečilo Turčijo za-se pridobiti
Petrograd, 27. aprila. Britansko ministerstvo predlaga naši vladi, da naj bi se Pendješka zadeva izročila možem v presojo. „Times" kljubu temu misli, da se bode di-plomatično poslovanje skoraj vstavilo, če tudi zaradi tega še ne bo takoj puška pokala. Ce bi se pa le vojska vnela, morala bi Angleška Dardanele obkoliti. Sicer bi se pa Rusiji tudi še do živega prišlo, če bi Angleška tisto narode poiskala in za prijatelje pridobila, ki imajo z Rusi še stare račune poravnati.
London, 27. aprila. Ruski odgovor na poslednjo angleško depešo se tukaj ne smatra ugodnim. Včeraj je bil zopet ministerski zbor, ki je konečno poslal depešo v Petrograd. Kakor pravijo, zahtevali so menda zopet da naj se prične preiskava zarad postopanja generala Komarova.
Tujci.
25. aprila.
Pri Maliči: Jurij Frank, fabrikant, iz Berolina. — Maks Hosse, trgovec, iz Draždan. — Kari pl. Dittl, Kari Preglhof, zasebnika, z Dunaja. — Maks Kraraer, trgovec, z Dunaja. — Kari Miklavčič, duhovnik, iz Škedenja.
Pri Slonu: Baron Hennoberg, c. k. stotnik, z Dunaja. — Josip Žitko, pivovarnar, s soprogo, iz Prage. — Marija Suput, zasebnica, iz Siska. — Leopold Globočnik, iz Železnikov. — Militzer, zasebnik, iz Mengša. — Prane Kerševani, zasebnik, iz Dornberga.
Pri Južnem kolodvoru: Baron Poehc, grajščak. — Ljudevit Niessner, agent, iz Gorice. — Knez, posestnik, z Dolenjskega.
Umrli so:
22. aprila. Neža Sever, branjevka, 67 let, Stari trg št. 21,
prsna vodenica. — Štefan Vizjak, davkarskega sluge sin, 7 mos. Cesarja Jožefa trg št. 1, božjast.
24. aprila. Amalija Hrovat, delavčeva hči, 11 mes, sv. Flo-rijana ulice št. 33, Bhachitis. — Karol Sicherl, davkarski prak-tikant, 23 let, sv. Petra cesta št. 47, jetika. — Janez Drol, koudukterjev sin, 3 mesece, Kolodvorske ulice št. 22, božjast.' — Friderik Gartner, kondukterjev sin, 4 leta, Barvarska steza št. 6, davica.
^ 25. aprila. Marija Grum, delavka, 42 let, sv. Petra cesta, št. 25, jetika. — Jernej Jerančie, delavec, 76 let, Kladezno nlice št. 21, Marasmus.
27. aprila. Matija Leveč, knjigoveza sin, 11 mescev, Stari trg št. 15, Bronchitis capillaris.
V bolnišnici:
22.	aprila. Tine Šuštar, mizarjev sin, 2 leti, Bhachitis. -Ana Grablovic, delavka, 35 let, jetika. - Jožef Peče, delavec, 54 let, Pleuro pneumonla destra.
23.	aprila. Anton Lovšin, čevljar, 22 let, Vitium cordis. — Mihael Hafner, delavec, 55 let, Pneumonia.
Dunajska borza
(Telegrafično poročilo.) 27. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akeije avstr.-ogerske banke
Kreditne akeije.....
London ......
Srebro
Francoski napoleond.....
Ces. cekini......
Nemške marke.....
Od 25. aprila. Ogerska zlata renta 6%
„ 4 %
„ papirna renta 5% ... Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.
„ Landerbanke.....
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice .... „ Tramway-društva velj. 170 gl. . 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl „ „ „ 1860 . 500 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ - « „ „ 1864 . . 50 1' Kreditne srečke .... 100 Ljubljanske srečke . . . . 20 " Rudolfove srečke . . . . 10 " Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice .
n n Ferdinandove sev. 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. .
80 81 105 96 857 282 126
gl-
95 30 50 35
50 10
kr.
9 „ 97 5 „ 89 61
60
gl-
05 85 25 20
75 25 50 80
50 50
20 50
kr.
Priporočljive slovenske molitvene knjige,
ktere ima v zalogi W
pol usnje - gl. 60 kr.
	vse usnje	zlata obreza
—	gl. 80 kr.	1 gl. — kr.
1	n n	1 „ 20 „
1	„ 30 „	1 » 70 „
1	n 10 „	1 „ 50 „
—	» 50 „	— » 56 „
—	* 40 „	— „ 60 „
90
1
20
Sveta Ana ali molitvene bukvice v češčenje sv. matere Ane. Spisal Hrisogon (z velikimi črkami) Ave Marija! Podučljijo razlaganje molitve „Češčena si Marija!" Za Šmarnično opravilo spisal
Jožef Kerčon............ go
Družbene bukvice za dekleta in molitvene bukvice. Spisal J. Rozman.......
Gospod usliši mojo molitev. Molitvene bukvice za pobožne Slovence. Spisal I. Volčič. (Velik tisk)
Hvala božja.............— „ 35
Kruh angeljski. Molitvene bukvice za mladino . . — „30 Kruh nebeški ali navod, pobožno moliti in častiti presveto Rešnje Telo s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami. Spisal Janez Zupančič — „ 70
To knjigo smemo čast. občinstvu toplo priporočati, ker obsega, kakor je že iz naznanjenega naslova razvidno, bogato zbirko molitev v počeščenje sv. Bešnjega Telesa. Udom, na mnogih krajih razširjene bratovščino presv. Rešnj. Telesa, bode posebno dobro služila kakor popolni molitvenik. Cisti dobiček odločen je dobrodelnemu Vineencijevemu društvu. Lilija v božjem vrtu ali deviški stan, njegova lepota in pripomočki ga ohraniti. Sp. Jeran in Zamejic
Sveti listi in evangeliji.........1 „ 40
Marija Devica, Gospa Jezusovega presv. Srca. Spisal J. Dolenec...........
Mašne in druge molitve. Spisal L. Piutar . . . — „45 Svete molitve z odpustki. Molitvenik za pobožne
katoliške kristijane. Spisal Jožef Erker . . 1 „ — „ 1 „ 20
Knjiga obsega bogato zbirko za vsako potrebo primernih molitev, ktere so vse z odpustki sklenjeno. Papir je bel, tisk lep, črke primeroma velike. Časopisi so se o tej knjigi izvrstno izrazili ter ji prednost pred drugimi pripoznali.
Naša ljuba Gospa presv. Srca. Spisal Ivan Volčič	— B 90
Nebeške iskrice za mladost, pa tudi za odraščene
ljudi..............
Razlaganje sv. maše po čast. očetu Martinu Cochemu.
Domače in molitvene bukve......
Šmarnice ali Majnikovi ogovori. Spisal Sim. Gabere Vedno češčenje sv. Rešnjega Telesa. Spisal Bonač Vertec nebeški. Molitvene bukvice za pobožne Slovence. Spisal Ivan Volčič..............— n 70 „ 1 „ — „
Zvonček nebeški, ali molitvene bukve z mašnimi,
spovednimi, obhajilnimi molitvami itd. ...	— „ 52 „ — „ 80 „
1HF" Vsi tu naznanjeni molitveniki, so le en del naše zaloge in so oziroma njih vsebine vsega priporočevanja vredni. — Kdor pa želi popolneji imenik, kteri je ravnokar izšel, mu ga tudi radi pošljemo.	(i)
-	„	50	„ 1	„	70	„
1	,	24	„
—	„	56	„
-»	70	„
2 „	50	„
1 „	70	„
- „	80	„
1 ,	50	„
— „ 30
90
2 „	n
1 „ 20 „ 1 „ 70 „