MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo In uprava* Maribor, Aleksandrova ceata tt. 13 , Telefon 2440 In 2453 hthaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. url t Velja mesečno prejemen v upravi ali po pošti 10 Oln, dostavljen na dom 18 Oln » Oglasi po eenlku / Oglase sprejeme tudi oglasni oddelek .Jutra” v Llublianl < Poštni čekovni račun št. 11.409
L.KU«—I.IL,|	  mszgzmBBvemc:
JUTRA
99
Novi temelji svetovne politike
Pakt zaupanja in gentlemenski agrement
V sredo je presenetila svet objava Pakta zaupanja sklenjenega v Lozani med Francijo in Anglijo. Prišla je nepričakovano, dasi se je že ves čas govorilo, da so se poleg reparacijskega sporazuma sklenili tudi še drugi, nič manj Pomembni pakti. Izjava, ki sta jo podala istočasno Herriot v Parizu in Mac-donald v Londonu, vsebuje tudi natančno besedilo novega pakta, ki se glasi:
»Na podlagi izmenjave naziranj v Lozani sta se angleška in francoska vlada sporazumeli v interesu evropskega in svetovnega miru o predlogu, katerega vsebina je biia določena z naslednjim dokumentom: V izjavi, ki tvori del za -ključnega akta v Lozani, so države podpisnice izrazile upanje, da bodo v Lozani izvršenemu deiu slediia nova deja-il3a> Države podpisnice zagotavljajo, da morejo ta dejanja temlažje izvesti, čimbolj podpirajo narodi započeto delo za mir. Da se doseže popolnost, se mora to delo istočasno vršiti tudi na gospodarskem in političnem področju. V Isti izjavi so države podpisnice potrdile svojo namero, da si bodo prizadevale rešiti sedanja in bodoča vprašanja. Prežeti duha, ki je ustvaril lozansko pogodbo. sta angleška in francoska vlada sklenili, da prevzameta vodstvo na naslednji podlagi:
1. V soglasju s smislom statuta Društva narodov nameravata izmet .iti svoja naziranja v popolni odkrite. .10-sti ter se medsebojno informirati o vseh zadevah, za katere izvesta, v kolikor so po svojem izvoru slična vprašanju, ki je bilo sedaj tako srečno urejeno v Lozani. 2. Obe državi nameravata skupno in z drugimi delegacijami vplivati v Ženevi, da se reši razorožitveno vprašanje na način, ki bi bil primeren za vse v poštev prihajajoče države. 3. Sodelovati hočeta skupno in z drugimi zainteresi-ranimi državami pri skrbni in praktični Pripravi svetovne gospodarske konfe-rence. 4. Do zaključka nove trgovinske Pogodbe se bosta obe državi izogibali vsakršnih ukrepov, ki bi nasprotovali medsebojnim koristim.«
Ce pa hočemo popolnoma doumeti ta »pakt zaupanja« med Francijo in Anglijo ki se lahko razširi tudi na druge države In h kateremu je Belgija že prija-
vila svoj pristop, si moramo ogledati tudi takozvani gentlemenski agreement, ki je bil sklenjen v Lozani med državami, upnicami Nemčije, o ureditvi pogojev za ratifikacijo lozanskega dogovora, ki se glasi: »Lozanski dogovori bodo končno-veljavno uveljavljeni šele po predvideni ratifikaciji. Kar se tiče držav upnic, v katerih imenu so se dogovori parafirali, se ratifikacija ne bo izvršila, dokler ne bo dosežena zadovoljiva ureditev med njimi in njihovimi lastnimi upniki. Državam upnicam se svobodno prepušča, da pojasnijo svoje stališče svojim parlamentom, vendar ne bo v besedilu dogovora z Nemčijo nobenega preciznega stališča glede te ureditve. Ako se bo v bodočnosti dosegla zadovoljiva ureditev dolgov držar upnic Nemčije, bodo njihove vlade izvršile ratifikacijo, in dogovor z Nemčijo bo uveljavljen. Ako se pa ta ureditev ne bo dosegla, se dogovor z Nemčijo ne bo ratificiral. S tem bi se ustvaril nov položaj in interesira ne države bi se morale sporazumeti o tem, kaj naj store. Pri tej eventualnosti bi bilo pravno stališče vseh interesiranih vlad zopet ono, kakor je bilo pred Hooverjevim moratorijem.«
Med »paktom zaupanja« in »gentle menskim agreementom« je tedaj najtesnejša zveza, dasi je prvi mnogo širši kakor drugi. Gentlemenski agreement določa pogoje za ratifikacijo lozanskega spo razuma in sankcije za primer, če bi bili neizvedljivi, pakt sporazuma pa način delovanja za izvršitev pogojev. To je gotovo prvi namen listine, ki je bila pod Pisana od Herriota in Macdonalda in ta ko jo tolmačijo tudi na kaptolu v Was-hingtonu. Drugi nameni so manj jasni in se dajo tolmačiti na različne načine. Ali so tudi naperjeni proti Ameriki, bo pokazala šele bodočnost. Na vsak način pa so se državniki pričeli gibati hitreje kakor so se doslej in zdi se, da se bližamo času novih velikih kompromisov, brez katerih gotovo tudi ni izhoda iz sedanjega neugodnega položaja. Dokler namreč vztraja vsak na svojem trmoglavem sebičnem stališču, je politična in gospodarska obnovitev sveta absolutno nemogoča. Vendar bi se temeljito motil, kdor bi mislil, da bodo zaželjeni smotri doseženi na lahek način in že v najkraj šem času.
Priznanje Jugoslaviji
Pariški „Information“ o naših državnih dolgovih in finančni likvidnosti
PARIZ, 16. julija. »Information« objavlja poročilo jugoslovanskega finančnega ministra, da znašajo sedanji zunanji in notranji dolgovi Jugoslavije Din 38.783,550.000, In pravi med drugim:
Z ozirom na dejstvo, da znaša proračun kraljevine Jugoslavije več ko 11 milijard dinarjev, jugoslovanski državni dolgovi relativno niso veliki, posebno če
se še primerjajo z drugimi enako velikih držav. More se reči, da so se uprav-ljale finance kraljevine Jugoslavije po vojni zelo stvarno in previdno. Obenem je pa tudi treba ugotoviti, da je Jugoslavija skoraj edina srednjeevropska država, ki je vedno redno vršila svoje notranje in zunanje obveznosti. Niti Hooverjev moratorij niti svetovna gospodarska kriza je pri tem nista ovirala.
Katastrotalna poplava v Južni Srbiji
Tetovo pod vodo. Velika materialna škoda. Človeške Žrtve
BEOGRAD, 16. julija. V Srbiji • in Južni Srbiji so radi deževja nastale velike poplave. VVrnjački banj i je bila predvčerajšnjim velika nevihta. V T etovuin okolici so bili Jako silni nalivi, da je voda prestopila bregove in poplavila vse mesto. Pod vodo je več sto hiš. Skoda znaša mno-£0 milijonov dinarjev.
Razen poškodovanih in porušenih "ls je glavna škoda uničena žetev.
Tudi mnogo živine se je utopilo. Prebivalstvo skoraj ni moglo bežati, ker je voda podrla tudi mostove. Danes se je voda nekoliko odtekla, Tetovo Pa izgleda še vedno kakor jezero.
Pri reševanju živine in pohištva se je utopilo nekaj ljudi, vendar število nesrečnih žrtev doslej še ni natanko znano. Vlada je storila vse, da pomaga prizadetemu ljudstvu lajšati gorie.
Francoske finančne teikoče
Zaključek poletnega zasedanja — Seja ministrskega sveta — Izdaja državnih zakladnic
PARIZ, 16. julija. Vlada namerava drevi zaključiti poletno zasedanje poslanske zbornice. Dopoldne je bila seja ministrskega sveta, h kateri je bil pritegnjen tudi finančni odbor senata. Popoldne se pa sestaneta parlament in senat k nujnemu razpravljanju o raznih predlogih vlade. Zaradi nevarnega finančnega položaja bo vlada pooblaščena izdati nove zakladnice v višini dveh milijard frankov.
Razen tega bo razpravljala poslanska zbornica tudi o pooblastilu alžirski vladi, da sme najeti tri milijarde frankov posojila. Iz tega posojila bo Alžir vrnil Franciji eno milijardo na račun dolga. Večja debata se bo gotovo razvila tudi radi vladnega preiS* loga o amnestiji političnih in tiskovnih deliktov. Nadalje sta Pa prijavljeni tudi še dve večji zunanjepolitični interpelaciji.
De Valera zopet v Londonu
Posredovanje irskih in angleških delavskih voditeljev — De Valera pri Macdonaldu
LONDON, 16. julija. Javnost je izredno presenetil preokret v angleško-irskem sporu. Predvčerajšnjim je prispel v London voditelj irskih delavcev Norton in se dolgo posvetoval z voditeljem angleške delavske stranke. Pozno zvečer se je Norton podal v spremstvu L a n č b u r y j a in Greenwooda k ministrskemu predsedniku Macdonaldu ter ostal več časa pri njem. Pred zaključkom posvetovanj je bil poklican k Macdonaldu tudi še lordkancler.
Po polnoči je bil izdan uradni komunike, v katerem se naglaša, da j« Mac-donald izjavil poslancu Nortonu, da bi ga zelo veselilo, če bi ga v Londonu posetil de V a 1 e r a in se z njim posvetoval o vseh zadevah angleško-ir-skega spora. De Valera je to vabilo, ki mu je bilo telefonično sporočeno, sprejel, in takoj odpotoval v London, kamor je prispel že sinoči. Napotil se je takoj po prihodu na Do\vning street k, Macdonaldu, da se še zadnjič posvetuje z njim o prijateljski ureditvi vseh spornih vprašanj.
Japonska gre svojo pot
Mandžurija mora ostati samostojna, tudi če Društvo narodov drugače sklene. Izjava zunanjega ministra
LONDON, 16. julija. »Time s« poročajo iz Tokia, da je včeraj popoldne obiskala japonskega zunanjega ministra mandžurska preiskovalna komisija Društva narodov. Iz Tokia je komisija odpotovala v Peking, kjer bo poiskala v državnem arhivu neke dokumente, ki so ji pri zaključku preiska ve neobhodno potrebni.
V poučenih krogih se zatrjuje, da je japonski zunanji minister odkrito priznal članom preiskovalne komisije, da hoče Japonska na vsak način ustanoviti, odnosno ohraniti samostojno
, mandžursko državo. Japonska bo Iz-vajala svojo politiko do konca, negle-de na eventuelne drugačne sklepe Društva narodov. S svojimi četami bo energično zatrla vsak odpor Kitajcev.
Mandžurija je bila, zatrjuje Japonska, sicer res združena s Kitajsko, imela pa je vedno, tudi pred zasedbo široko avtonomijo. Te avtonomije se sedaj poslužuje tudi državnopravno in proglaša svojo popolno neodvisnost Prav tako se tudi mandžurskl narod razlikuje od kitajskega.
Krvava volilna borba v Nemčiji
Hitlerjevci hočejo zmagati — Hitler državni kancelar Volišča po vlakih in ladjah — Shodi
MONAKOVO, 16. julija. V vodstvu narodne socialistične stranke se zatrjuje, da mora stranka pri volitvah 31. t. m. na vsak način zmagati in prevzeti v svoje roke usodo Nemčije. A-dolf Hitler bo postal državni kancelar.
BERLIN, 16. julija. Ker bo, na dan državnozborskih volitev 31. t. im. mnogo volilcev na potovanju, je vlada odredila, da se urede volišča tudi po vlakih in na ladjah. Vsak potnik bo s primerno legitimacijo lahko oddal svoj glas tam, kjer bo.
BERLIN, 16. julija. Agitacija nadlšča od dne do dne. Zdi se, da bo prešfegia vse dosedanje napore nemških strank. Na prostem se sklicujejo shodi. Stranke tekmujejo medsebojno ne samo z velikimi gesli, ampak tudi s pestmi, palicami in samokresi. Shodi osrednjih strank so vendar precej mirni, do-člm se komunistični in narodno socialistični zaključujejo zelo pogosto s krvavimi nemiri. Po vseh nemških bolnišnicah leže ranjenci, žrtve srdite strankarske borbe.
VROČINA V SREDNJI AMERIKI.
CHICAGO, 16. julija. V srednji Ameriki je nastala neznosna vročina. Toplomer kaže v senci 38 stopinj Celzija. Za solnčarico je umrlo že več judi.
LETALSKA NESREČA NA TIROLSKEM.
SOLNOGRAD. 16. julija. Včeraj dopoldne se ie tu dvignil v zrak znani
umetni letalec stotnik Eduard Kuhu skupaj s svojim učencem, 4G!etnim primarijem dr. Karlom Ratherjem iz St. Poltna. Zhradi še nepojasnjenega defekta pa je letalo iz velike višine strmoglavilo na tla. Oba letalca sta bila takoj mrtva.
Vreme,
Današnja vremenska napoved (opoldne); Nevihte, toplo.
Božji mlini meljejo počasi, meljejo pa strašno drobno
Star pregovor
Reševanje vinogradniške krize
Moralno, duhovno in telesno ubijanje našega podeželskega ljudstva
Iz uredništva.
Naš glavni urednik g. Josip Fr. Knaflič je nastopil danes večtedenski dopust. Nadomestuje ga urednik g. Radivoj Rehar. — Prosimo pri tej priliki ponovno vse dopisnike, naj dopisov, namenjenih za list, ne pošiljajo na privatne naslove, ampak na uredništvo.
Promenadni koncert.
Jutri v nedeljo bo ob lepem vremenu v mestnem parku običajni dopoldanski promenadni koncert. Igrala bo vojaška godba in sicer Dostalovo koncertno koračnico »Volga, Volga«, Linkejevo ouver-turo iz 'operete »V deželi Indra«, Rossinijev finale tretjega dejanja iz opere »Mose«, Leharjevo fantazijo iz opere »Knezov otrok«, Urbanov potpuri narodnih pesmi »Iz vzhoda« in Bonelijevo »Novo rumbo«.
Gasilno in reševalno društvo.
Od jutri pa do prihodnje nedelje je v pripravljenosti 1. četa. Četnik Rudolf Glabučnik. V primeru požara in nesreče kličite telef. štev. 22-24 ali 23-36.
Nočna lekarniška služba.
Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Vidmarjeva lekarna »Pri Are-hu« na Glavnem trgu.
Iz falske elektrarne.
Ker se je pokazalo, da mnogi obiskovalci električne centrale na Fali motijo normalno delo, je vodstvo določilo, da se električne naprave lahko ogledajo enkrat tedensko in sicer samo v četrtek med 14. in 17. uro. Zadevno dovoljenje je dobiti pri ravnateljstvu E. F. v Mariboru.
Slovo mariborskega orožniškega poveljnika.
Poveljnik mariborske orožniške čete, orožniški stotnik g. Alija M. Djemidžič, je po službeni potrebi premeščen v Bi-leče v Hercegovino. Stotnik Djemidžič je prišel v Mariobr leta 1929. Tu si je kmalu pridobil velik krog prijateljev in znancev, ki bodo težko pogrešali tega ljubeznivega, dobrosrčnega in vzornega častnika. Stotnik Djemidžič, ki je med tem časom bil položil tudi majorski izpit, je rodom iz Sarajeva. Ze kot dijak je bil prežet z narodnim duhom. V svetovni vojni je kot rezervni častnik vstopil v legijo dobrovoljcev v Rusiji; bil je na Dobrudži, na solunski fronti in se udeležil vseh bojev v srbski vojski. Za hrabrost in vrline je bil odlikovan na Dobrudži z redom belega orla. Po končani svetovni vojni je vstopil v žandar-merijo, kjer se je uveljavil kot izboren organizator. Za časa službovanja v Mariboru je deloval mnogo tudi na narodnem polju in bil agilen član raznih narodnih organizacij. Odhajajočemu poveljniku želijo njegovi številni prijatelji in znanci na novem službenem mestu vse najboljše!
Odlikovanja.
Za vestno službovanje sta bila odlikovana: z zlato kolajno Martin Bajde, upokojeni načelnik tukajšnjih sodnih zaporov, s srebrno kolajno pa upokojeni čuvaj Jakob Leskovšek.
Iz državne službe.
Kakor poročajo »Službene novine«, je bil upokojen Avgust Kos, arhivski uradnik pri davčni upravi v Ptuju.
Iz šolske službe.
V višjo položajno skupino je napredovala Jožica Kurbusova pri Sv. Juriju ob Ščavnici; za učiteljskega pripravnika je imenovan Janez Šifter v Kruplivniku v Prekmurju; z meščanskih šol pa so premeščeni na osnovne šole: Rozina Lebnova v Slovenski Bistrici, Julija Šušter-šičeva v Šoštanju, Anton Nerat v Mariboru in Berta Pikuševa, nameščena doslej na meščanski šoli v Dolnji Len davi.
Državni upokojenci v veliki stiski.
Nekateri državni upokojenci še niso prejeli pokojnine za mesec julij, radi česar so silno prizadeti. Po večini se vsi upokojenci preživljajo s svojo skromno pokojnino; če prvega izostane nakazilo, imajo hude neprilike z hišnimi gospodar ji, ker ne morejo poravnati najemnine in so v velikih skrbeh, ker ne morejo plačati tudi ostalih plačilnih obveznosti.
Odkar je prišla v naše vinorodne kraje kriza, odkar se vino ne more prodati in je zato silno poceni, se vdaja naše podeželsko ljudstvo alkoholu v taki meri, da mora treznega opazovalca prevzeti groza. Povsod se širi strašna moralna in duhovna kuga, ki mesec za mesecem bolj narašča.
Treba nam je samo pogledati iz mesta na deželo, zlasti v naše tako lepe Slovenske gorice. Prvo križpotje: Na drevesih in stebrih kar skupaj šest napisov, ki oznanjajo potniku, da se pri tem toči vino od 5 litrov dalje po 3, 4 in 5 Din, pri onem je pa vinotoč. Komaj 20 m od teh napisov oddaljen leži ob cesti možak, ves zabuhel v obraz — pijan do nezavesti. Malo dalje se rije skozi živo mejo pijana žena, a za ograjo se lovi njen še bolj pijani mož, da bi ohranil ravnotežje in se spravil dalje. In to je čez dan! Kaj je šele o mraku!
Poglejmo v tak vinotoč. Po docela pijane starše prideta otroka, prvemu je 10, drugemu 8 let. Jokaje povesta, da je prišel hlapec pijan domov in ni niti nakrmil niti napojil živine. V kuhinji je vse tiho; nihče ne kuha večerje in onadva sta lačna. 2e po maši sta odšla oče in mati v vinotoč in sta ostala tam do večera, brez misli in skrbi na dom, na otroke. Da pa bosta sedaj otroka moč-
nejša in bosta lažje pomagala staršem domov — morata piti še sama. Na prazen želodec! In ko se potem le odpravijo iz vinotoča: obležita oče in mati za kozolcem in otroka jočeta od pijanosti. Po cesti mimo se love moški in ženske — pijani preklinjajo in se pretepajo...
Vrsti se slika za sliko; ena je bolj žalostna ko druga. Od nekod prihaja hrup, petje, godba. Nekdo pove, da je to veselica društva, od katerega ne bi nikoli pričakovali, da bo pospeševalo naše duhovno, duševno in telesno propadanje v alkoholu. Ko si družbo ogledamo od blizu, vidimo mladenke, mladeniče, žene in može v divjem vrvežu pijanosti. In to naj bi bilo društvo za moralno vzgojo, društvo za izobrazbo in napredek!
Ko se vračamo skozi vas, sedi pred hišo starček. Zamišljeno zre predse. Želimo mu dober večer, pa se jezno ozre: »Kaj dober, nič dober, slab večer... Pomislite samo. Samega me pustijo doma. Mlada dva popivata že ves popoldne in še otroke napajata z vinom. Kaj bo, če ne bo te nesreče kmalu konec?« In pomisliti moramo res vsi, kaj bo, če bomo na tak način reševali — vinogradniško krizo, z ubijanjem moralnega, duhovnega in telesnega zdravja?
Najti moramo sredstvo proti tej kugi!
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kopalec v smrtni nevarnosti.
Kopalce, ki so se kopali snoči v Dravi pod Pobrežjem, je razburila nezgoda, ki je doletela 211etnega mehanika Franca K. Z desne obale je bil fant skočil v vodo in je nekaj časa mirno plaval. Naenkrat pa so zaslišali njegovi tovariši na bregu bolesten krik, nakar je izginil fant pod vodo. Takoj so trije kopalci zaplavali proti njemu in ker je voda tam na srečo plitva, so ga kmalu našli in izvlekli na suho. Nato so fanta, ki ga je bil v vodi tako hudo prijel krč, da bi bil kmalu utonil, spravili na njegov dom Ob brodu.
Dr. Vilko Marin zopet redno ordlnira, dnevno od 10. do 12. In od 2. do 4. ure.
Revmatični bolniki bodo zboljšali svoje stanje z uporabo sisačke mineralne vode v sisačkem jodnem kopališču.
Vpisovanje v trgovski tečaj.
Vpisovanje v trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva v Mariboru je vsak dan od 9. do 10. ure v razredu na državni trgovski akademiji. Z ozirom na težke gospodarske prilike je vodstvo tečaja za prihodnje učno leto znižalo šolnino.
Poceni meso.
V torek 19. t. m. bodo od 7. ure naprej prodajali na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 400 kil svinjine po 8 Din, in sicer 2 kili na osebo.
Dr. Klara Kukovec
ordinira zopet. Krekova ulica 18, od 9. do 11. ure in popoldne od 2. do 4. ure.
Park kavarna.
V nedeljo koncert in pojedina odojkov.
V soboto izostala rožna veselica se
priredi to soboto v Veliki kavarni v zvezi z jux-ribolovom.
Legatov trgovski tečaj, Maribor, vpi sovanje Slovenska ul. 7, dijaški internat.
Jutri v nedeljo priredi prostovoljno gasilno društvo Razvanje v gostilni Le be veselico z licitacijo majniškega dre vesa. K obilni udeležbi vabi odbor.
Prostovoljno gasilno društvo pri Devici Mariji v Brezju
priredi jutri v nedeljo ob 15. (3.) uri na vrtu g. M. Lešnika veliko dobrodelno tombolo.
Šolske razmere na Teznu
Okoliške občine bi morale prispevati k proračunu tezenske občine
S Tezna nam pišejo: Naša šola ima zelo majhen okoliš tako, da nima nobeden otrok nad 1 km v šolo. Hudo pa so prizadeti otroci staršev, ki stanujejo v občinah Pobrežje, Razvanje in deloma tudi Radvanje. Njih domovi stoje tesno ob naši občinski meji in nima nobeden nad 1 km do naše šole — dočim je njih matična šola oddaljena nad 1 uro. Večina otrok bi morala skozi gozd, kjer v žitni ni niti gazi. V slabem vremenu, v snegu in mrazu bi bil tej deci obisk šole nemogoč, zato je šolski odbor na Teznu doslej dovolil tem malim obisk tukajšnje šole. — To je storil, ne da bi zahteval od prizadetih občin prispevka k šolskemu proračunu.
Ker je pa letos poskočilo število otrok iz tujih šolskih okolišev nad 40 in so naši razredi prenapolnjeni, je sklenil šolski odbor v bodoče sprejeti sosednje otroke le pod pogojem, če bodo prizadete občine prispevale sorazmerno tudi k šolskemu proračunu. Ko so starši zvedeli za ta sklep, so vložili prošnjo na šolsko oblast, da izpremenl šolski oko-J
Uš ter priključi vse hiše, ki stoje v neposredni bližini naše občinske meje, k tukajšnjemu šolskemu okolišu.
Naš šol. odbor je na zadnji seji vzel to prošnjo na znanje in jo bo poslal vsem prizadetim šol. odborom v pretres in izjavo. Na teh je sedaj, da omogočijo in olajšajo deci obisk šole s tem, da sklenejo prispevati sorazmerno k šolskim stroškom in se izjavijo za izpremembo šolskega okoliša. Šolski odbor na Teznu je doslej iz svojih sredstev preskrboval vse tuje otroke s šolskimi potrebščina mi ter revne v zimi celo prehranjeval — v bodoče pa tega ne bo več mogel storiti. Zato pričakuje z vso gotovostjo, da bodo sosednje občine uvaževale njegov težki položaj in nad vse upravičeno prošnjo staršev ter se izjavile za izpremembo šolskega okoliša in za sodelovanje pri kritju stroškov.
Končna odločitev leži v rokah Banovinskega šolskega odbora v. Ljubljani — od katerega pričakujejo prizadeti starši, da njihovo prošnjo ugodno rešil!
Prebivalstvu Maribora in okolice!
Od časa do časa se po mestu in okolici razširjajo razni alarmantni letaki, s katerimi se skuša zavesti prebivalstvo v zmotno presojo političnih in gospodarskih prilik v državi. Vsi ti pojavi imajo prozoren namen, ubiti v narodu vero in zaupanje v stalnost in trajnost današnjega stanja, izpodkopavati ugled državnih oblasti in škoditi našemu narodnemu gospodarstvu.
Vse te vesti, ki so ali docela neresnične, ali pa močno pretirane, izvirajo iz nam sovražno razpoloženega inozemstva in od onih naših notranjih sovražnikov, ki bi iz umetno ustvarjenega ljudskega nerazpoloženja hoteli izbijati politični kapital za -svoje temne namene.
Težke prilike, katere preživlja dandanašnji svet skoro brez izjeme, nalagajo vsem dobromislečim državljanom solidarno sodelovanje pri odklanjanju tegob današnje dobe in vzpostavljanju normalnih življenskih prilik. Čim intenzivnejše bo delo v označeni smeri, tem hitrejši in ugodnejši bodo rezultati. Vsled tega naj smatra vsak dober državljan za svojo dolžnost, da po svojih močeh nastopi proti vsem takim pojavom, ki v svojih končnih posledicah vodijo v politično in gospodarsko razsulo. Brez reda ne more biti blagostanja! Zato v borbo proti vsem in vsakomur, ki ruši temelje, ki edini morejo jamčiti za notranji mir ter redni razvoj in napredek duhovnega in materijalnega življenja.
Prebivalstvo se opozarja, da bo državna oblast uporabila vsa razpoložljiva zakonita sredstva v svrho pobijanja take protidržavne in protinaTodne propagande. Vsakdo, ki razširja take letake ali njih vsebino ustmeno raznaša, kakor tudi oni, za katerega se ugotovi, da je vedel za autorja, razmnoževalca ali raz-širjevalca protidržavnih letakov, pa tega ni prijavil državni oblasti, bo, v kolikor dejanje ne spada pod udar zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali kazenskega zakona, najstrožje policijsko kaznovan.
Predstojništvo mestne policije.
Policijska kronika.
Danes dopoldne se je zglasil na policiji lastnik kemične čistilnice v Razlagovi ulici g. Pavel Nedog in prijavil, da je včeraj popoldne na Tržaški cesti povozil mestni avtobus njegovega dragocenega psička in zahteva v svoji prijavi, da mora šofer kot odškodnino plačati 2000 Din Rdečemu križu. Na policiji imajo zabeleženo tudi manjšo prometno nezgodo na državnem mostu. Mlado kolesarko Frido Kamplnovo je včeraj popoldne podrla na tla neka deklica. Obe sta padli in se lažje poškodovali. Aretirani so biii neki Jože Š., ker je ukradel svojemu tovarišu listnico z manjšim zneskom, dva Pepčka R. in Š. radi pijanosti in razgrajanja in dve prostitutki Rozina in Pepca. Radi nedostojnega obnašanja pa je bil prijavljen Aleksander O.
Današnji trg.
Zelenjave, povrtnine in sočivja je bito mnogo na današnjem trgu. Pripeljali so 8 voz in 108 vreč novega in starega krompirja, kg po 1.50—2 Din ter 6 voz čebule. Bogato založen je bil tudi perutninarski trg. 1562 kljunov je bilo po zmerni ceni na razpolago našim gospodinjam. Slab pa je bil slaninarski trg; pripeljanih je bilo komaj 13 zaklanih prašičev. Cene mesu so bile nespremenjene. Na senenem trgu je stalo 14 vozov sena, cent po 60—65 Din in 3 vozovi slame.
T
Izbirčni brodolotnnik.
Kolikokrat sem ti že rekel, da ne maram špinače!
;v:>:
čanosti se je ustanovila V Jarenini tudi Strelska družina. Kot delegati strelskega okrožja so bili navzoči gg. Dominik Lu-šin, Slavko Reja in stotnik Jančikovič iz Maribora. G. Reja je obrazložil važni pomen strelskega športa, ravnatelj Lu-šin pa je prvi daroval za nbvo strelsko družino znesek 100 Din kot podporo. Po nagovorih se je sestavil odbor in so pristopili člani strelci v lepem številu. 'Jareninski strelci upajo, da si bodo mogli v kratkem urediti lastno strelišče.
Iziava.
Govorice, ki se širijo po mestu, da je bil zaplenjen meni ali mojemu sinu Inž. Nassimbeniju, neki večji znesek, so neresnične in izmišljene. Prisiljen bom v zaščito svojega dobrega imena postopati sodnijsko zoper vsakogar, ki bf raznašal te neresničnosti. Ubald Nassimbeui.
Letošnja gradbena sezona
Nove stavbe — V znamenju samopomoči — Razgovor z nekim, ki zida brez gotovine — V zaupanju je moč I
Mestni svet je na svoji zadnji seji izdal nekaj novih gradbenih dovoljenj. Torej je navzlic kritičnim časom še vendar nekaj zanimanja za gradnjo novih hiš, Čeprav one podjetnosti, kot je vladala pred leti, ni več! Mnogo delavcev gradbene stroke je brezposelnih. Po mestu in okolici hodijo in se hišnim gospodarjem ponujajo za izvršitev raznih popravil na hiašh. Po 3 Din na uro zahtevajo taki izučeni zidarji, pomožni delavci pa po 2 Din. V Studencih n. pr. so se nekateri hišni posestniki z veseljem odločili za prenovljenje fasade, ki je sedaj tako poceni... Žal traja tako delo le malo časa.
V mestu se izvršujejo večinoma adaptacije starih poslopij. Tuintam gradijo tudi manjše hišice, zlasti v magdalenskem predmestju. Dela počasi napredujejo, saj so pri stavbi enostanovanjske hiše zaposleni samo trije delavci, kar je pač mnogo premalo. Podjetniki se izgovarjajo na plačilne omejitve in pomanjkanje gotovine. Faktično vse te okolnosti zelo uplivajo na letošnjo gradbeno sezono.
Ljudje iščejo v gospodarski samopomoči izhoda iz krize. Zanimiv je primer nekega nameščenca, ki je premagal vse težkoče in si danes gradi visokopritlično vilo v magdalenskem okraju. Ljudje ga občudujejo in ga trumoma sprašujejo za nasvete, kako bi mogli najbolje kljubovati današnjim težkočam. Pa jim možakar rad odgovarja in ne zavrača niti novinarskega obiska.
*
— No, pravijo, da ste iznašli sijajen izhod iz današnjih težkoč in kljub vsemu gradite lepo vilo? Ali bi mi mogli povedati kaj o svojih načrtih?
= Stvar je dokaj enostavna in če ste hidi sami interesent za zidanje, sem vam Prav rad na razpolago. Ali imate kaj gotovine?
— Ej, z- gotovino je pa danes slaba! V hranilnico sem znosil nekaj jurjev za na stara leta.
= Blagor vam, če lahko čakate na stara letal Jaz ne morem, saj plačujem pol plače za stanovanje in to ne more iti tako dalje. Zato sem vse prihranke in dediščino žene Skušal kljub »omejitvam« spraviti v likvidno stanje. In to tudi lahko storite vi, če seveda nimate stanovanjskega paradiža!
— Za hranilne knjižice ljudje ne vzamejo!?
= Oho, pa še kako radi! Le najdite posestnika parcel, ki ima-v hranilnici, kjeT Imate svojo vlogo, najeto posojilo! če se boste za to zanimali, se vam bodo odprli docela novi vidiki na problem, ki se prične kar sam razmotavati!
— Ali ste parcelo kupili brez gotovine?
= Samo za takso pri davčnem uradu
sem položil 1000 Din gotovine, parcelo pa mi je posestnik kaj rad dal proti odpisu v hranilnici. Niti pare gotovine nisem potreboval.
— In danes že zidate na tej parceli?
= Seveda, kajti posrečilo se mi je najti gradbenika, ki je mojo vlogo rade-volje izravnal s svojini bremenom. Prevzel je zidanje, inaterijal pa moram preskrbeti sam.
— Ampak opeko, les, cement morate plačati takoj ?
= Tudi za vse to se mi je posrečilo najti trgovca, ki se je zadovoljil s knjižico. Deloma on, deloma njegovi dobavitelji so dolžniki pri denarnih zavodih. Preko 2 ali treh kontov se končno stvar uredi in drži kot prava, pravcata gotovina. Danes imam zasiguran ves gradbeni materijal in v dveh mesecih se bom vselil v novo vilo.
— Če boste stvar izvedli do konca, ste sijajno rešili današnji gospodarski problem!
= Upam na popoln uspeh! Uvidim, da sem premagal ono nezaupanje, ki se je polastilo denarnega trga. Mislim, da bi se z izmenjavanjem aktiv in pasiv dalo popraviti v veliki meri ono prekomerno kreditno gospodarstvo preteklih let. Tre-balo bi le medsebojnega sporazuma denarnih zavodov, prizadetih upnikov in dolžnikov. S solidarno gospodarsko samopomočjo bi se dvignilo zopet staro zaupanje v denarno poslovanje in izginilo bi mnogo onega nezadovoljstva, ki
zastruplja še bolj naše današnje razmere. *
Podjetni graditelj je ponosno razkazal temelje svoje bodoče hiše, ki je sicer navidez majhna, a po ljubezni in premaganih težavah je velika...
Svojevrstna posebnost je optimizem tega podjetnega malega človeka: preko vseh križev in težav gradi svojo bodočnost danes, ko klonejo glave pod težo problemov celo največjim gospodarstvenikom sveta...
Učite se pravilno
zNivea-cremo oljem
To se piavi, nikdar ne solnčiti mokrega telesa in vedno poprej telo nadrgnite. S tem zmanjšate nevarnost bolečine povzročaioče solnčaiice, obenem pa dobite lepo zagorelo kožo, — tudi pri oblačnem vremenu. Nivea-ciema in Nivea-olje str nenadomestljivi. Ni na celem svetu druge kreme ali mila za negovanje kože, ki bi vsebovalo Eucerit, ni katerem temelji edinstveni učinek. 40 t
Nivea krema: Din 5-- do 22 —
Nivea olje: Din 25’— do 35-—
JugosJ. P. Beiersdorf & Co. d. •. o. j., Maribor
Šolska kuhinja tezenskega Rdečega križa.
Krajevni šolski odbor na Tezmi je na svoji zadnji seji, kakor nam poročajo, razpravljal o tekočih zadevah ter pregledal in odobril istočasno tudi obračun pomožne akcije — šolske kuhinje P.R. K. —, ki je prehranjevala 55 otrok- ter razdelila 2500 porcij najrevnejšim in najpotrebnejšim. Dohodkov je bilo' 4.144 Din, izdatkov pa 3.410 Din. V zapisniku še je zabeležila zahvala vsem, ki so bodisi z denarjem bodisi z živili ali s sodelovanjem pomagali pri tej prekoristni akciji. Poleg šolske kuhinje so prehranjevali revno deco na svojih domovih še ti-le dobrotniki: gg. gostilničarja Barič in Fe-lic, mesar Frangež, posestnik Gornik in stavbenik Franjo Špes ml. Vsem najlepša zahvala! Daj Bog, da bi bila letošnja zima boljša, da bi si lahko vsak sam po mili volji doma rezal svoj ljubi vsakdanji kruhec!
Brzojavna In telefonska služba.
Na poštah Sv. Lovrenc na Dravskem polju in Ptujska gora je uvedena dnevna brzojavna in telefonska služba.
Vsa Brazilija v državni vojni
Revolucijouarni pokret je zdaj posegel tudi na jug in je položaj zelp napčt. Proti upornikom je mobilizirana vsa vojska in mornarica. Slika nam predočuje prizor iz brazilske prestolnice Rio de Janeiro za časa nemirov.
Jadrnica na Dravi.
Ob Schmiedererjevi obali se je pojavila svojevrstna športna senzacija. Dva podjetna veslača sta si omislila jadrnico. Zaradi hitrega toka Drave pa je stvar dokaj težavna. Manevriranje brez vesel je sploh nemogoče. Edino zapadni vetrček ob obrežju poriva ladjico navzgor, dokler je močni rečni tok ne vrže zopet nazaj. Športnika bosta s svojo jahto na naši Dravi težko uspevala.
Počitniško poslovanje knjigarn In papirnic.
Podpisane tvrdke so se zedinile, da
bodo poslovale sedaj v šolskih počitnicah, in sicer pričenši. z 18. t. m. ter do vključno 26. avgusth t. L, od 7.45 do 12.30 ter. od 15. do 19. ure. Izvzete so sobote ter Mariborski teden, od 6. do 15. avgusta. Zlata Brišnik, Tiskarna sv. Cirila, Heinz W., Novak F.,. Platzer A., Sax H., Scheidbach I., Tiskovna zadruga, Weixl V.
Posestno gibanje.
Posestnica, gospa Marija Pavlovič je kupila v Radvanju hišo od posestnice gospe Štefke Štigličeve; šolski upravitelj g. Fran Horvat v Kančovcih v Prekmurju pa je kupil hišo št. 6 v Šolski Ulici na Pobrežju.
Strelska družina v Jarenini.
Minulo nedeljo ob priliki sokolske sve-
ne-bom v
Mož z dobrim domislekom
King C. Gillette in njegov aparat.
Kakor znano, ljubi usoda to igro, da napravi izumitelje slavne šele po smrti. Ampak z mojstrom Gillettom je usoda b agovolila narediti majhno izjemo. Umrl je te dni, 77 let star, kot večkraten milijonar in svetovnoznan industrijec, čegar blago kupuje ves svet. Ampak se je mož moral tudi dolgo truditi, da je prišel na vrh.
Pred tridesetimi leti še svet sploh ni vedel, da eksistira neki gospod Gillette. In je bilo njegovo življenje do takrat prav k.avrno in neznatno. Njegov oče je bil vsled požara izgubil vse svoje premoženje. Da je mati napisala kuharsko knjigo, ki se je v Ameriki zelo pfiljubila gospodinjam, tudi ni bogvekaj zboljšalo denarnih razmer v očetovi hiši-. In tako se je moral sin kaj kmalu postaviti na lastne noge. Postal je trgovski potnik, zraven se je pa bavil z raznimi izumi, a pravega uspeha ni ime' z nobenim.
Kako se da najhitreje priti do denarja in veljave? tako je vDrašal nekega dne
36-letni agent King C. Gillette svojega prijatelja Mr. Painterja, ki je bil z izumitvijo kovinastega zamaška »Grown Seal« že zaslužil nekaj stotisoč dolarjev. Odgovor se je glasil: »Skušaj izumiti kak predmet, ki ga ljudje dnevno rabijo in morajo dnevno obnavljati.« Nasvet se je zdel dober, a težko ga je bilo izvesti. Vseeno je sklenil Gillette o tem pridno razmišljati. Štiri leta je čakal na rešilni domislek... Tedaj je nenadoma in bliskovito prišlo nadenj razsvetljenje. Nekega jutra, ko se je pričel briti, mu britev ni hotela rezati. Spet jo je nabrusil in povlekel, a mi dosti pomagalo.
Tedaj je Gillette začel o tem premišljevati in naenkrat je imel čudovito vizijo: Pred njegovimi očmi se je pojavil tako razločno, da bi ga lahko otipal, gotovi brivni aparat Gillette. V hipu je bil prepri čan, da je pravkar izršil največji in najuspešnejši čin svojega življenja. Brž se je usedel k svoji pisalni mizi in je narisal zagledani model bodočega brivnega aparata s hitrimi potezami na kos papirja. Hkratu je brzojavil svoji ženi: »Pravkar napravil največji izum, naša sreča zasi-gurana!«
Mr. Gillette takrat ni mnogo razumel o jeklu in njegovi obdelavi; kako se iz-
delujejo rezila, pa je vedel še manj. Toda bi! je siguren, da se bodo dale iz tenke jeklene pločevine izdelovati britvice, ki se bodo dale izmenjati in bodo povrh brušene na obeh straneh. S tem je bil najden predmet, ki je ustrezal Painterjevemu načelu; dnevno potreben in obnovljiv.
Toda prvi omotici sreče je takoj sledilo razočaranje. Prijatelji strokovnjaki, ki jim je Mr. Gillette pokazal svoj izum, so imeli to za slabo šalo. Zaman se je trudil, da bi jih prepričal o dalekosežnosti svojega izuma. Prvi poizkusi so se tudi izjalovili in se je zdelo, da je izum praktično neizvedljiv. To je bilo 1.1895. Pet let je čakal potem zaman na kakega denar-nika, toda nikogar ni mogel zainteresirati, slednjič, 1900, pa je našel skupino kapitalistov, ki je ustanovila za izkoriščanje njegovega patenta delniško družbo s temeljno glavnico 5000 dolarjev. Toda tudi zdaj še ni bilo zaželjenega uspeha, dasi je med tem mehanik W. C. Nicker-son aparat izpopolnil. Leta 1903 je proda-•a. družba 51 aparatov in 14 zavojčkov britvic. Smatrali so že vse podjetje za izgubljeno.
1 edaj, v zadnjem hipu, je nastopil prevrat. Pomagal je novinar. Spretna kampanja z veliko reklamo je naenkrat osvo-
jila skorp vso Ameriko in Anglijo. Dve leti pozneje je izplačala, družba že .130.000 dolarjev dividende.
In od takrat se je »Gillette-Safetp-Razor-Company« od leta do leta v naglem tempu, ki 'nima zlepa primere, razvijala in razmahnila; podružnice so nastale po raznih mestih Amerike, %Angli-ji in Kanadi, neslovne 150 milijonov britvic na leto in pobaše čisti'dobiček od okroglo 16 milijonov nekaj
istotako  ______________________________
po dolgotrajni borbi za patente, združila v eno podjetje, ki gospoduje danes nad celim svetskim trgom.'
Mr. Gillette pa se v.Mtalem ni zadovoljil zgolj s. svojimi uspehi koiiudustri-jec, posvetil se je tuiLpoljedelstvu z veliko srečo, bil živinorejec na veliko, imel obsežne plantaže oranž, in povrh se je poizkusil tudi kot socialnopolitičen pisatelj. Napisal je celo vrsto publikacij, ki se bavijo s socialnimi in gospodarskimi problemi. In mogoče se bodo iz njih mnogi z uspehom učili, »kako se da najhitreje miti do denarja in veljave...«
julija
valcev, dokler ni morfij, 5 katerim je hotela omamiti praznino svoje notranjosti, razjedel njene lepote. Sicer je bila pripravljena koketirati, .v.endar nimamo prav nobenega dokaza, da bi imela še kdaj intimne odnošaje do kakega moškega. V tem oziru se osamljena dviga nad veliko večino vohunk, ki so se predvsem posluževale svojih čarov za dosego stavljenih ciljev. Toda Annemarija bi bila videla vi tem nekako izdajstvo nad Winankyiem. Če bi se bila mogoče v kakem obupnem položaju res vdala kakemu moškemu, bi bila to gotovo storila le s skrajnim gnusom. Vsekakor ni nikdar obstojala možnost, da bi se v svojo žrtev zaljubila in s tem ogražala svoje delo. Dokler js mogla misliti, je imel vso njeno ljubezen edinole Winanky.
Težko je napraviti si jasno sliko o njenih uspehih za časa vojne. Njen sloves je bil tako velik, da sta ji prijatelj kot sovražnik pripisovala dela, katera so izvršili drugi agenti. Nemške oblasti so brez dvoma napravile iz tega celo politiko, pripisovati ji vse mogoče uspehe. Pri antanti so potemtakem morali dobiti vtis, da ima nasprotnik v njej mojstrsko vohunko, ki vse naloge uspešno rešuje. Na drugi strani pa je nemški tajni urad nekatera njena dela zavil v popolno tajno, tako da niso bila nikdar pojasnjena.
vilne nasprotnike, navadno pa si še večja nesoglasja radi sami sugerirajo.
Ljubezen v pravem pomenu besede skoro ne poznajo. Dekleta se poroče, da lahko gospodarijo in imajo s tem osigu-rano eksistenco, moški pa rabijo gospodinje in navadno nekoga, komur lahko zapovedujejo in vežbajo svojo kapricioz-nost na njihovi potrpežljivosti. Vsaka zakonska harmonija je izključena, ako sta oba rojena v tem času.
Zakonsko življenje sem omenil že v zgornjem delu, vendar moram pripomniti, da so žene navadno ljubeče matere in imajo mnogo smisla za vzgojo svojih malčkov, dočim gospodinje niso dobre. Seveda so tudi v vseh teh primerih izjeme, kar točneje lahko podam iz analiziranja rokopisa.
Sreča in uspehi so zelo spremenljiv! in temu so krivi sami. Njih neodločnost in kolebanje jim jemlje lepe prilike. Ziv-ljenski položaj pa se jim okrene v 34. do 36. letu in več mirnosti .pride v njihovo mišljenje.
Potujejo radi udobno, dolgih potovanj pa se izogibajo. Sreča jim v igrah in lo-triji ni posebno naklonjena. Bolje je zanje, da v tem pogledu ne riskirajo preveč. Srečni dnevi so jim: sobota in torek. Srečni meseci se jim smehljajo v prvi polovici pomladi, v poštev pride tudi julij, pozneje pa zadnja polovica decembra.
Njih talisman je kamen: Oniks.
(Druga polovica horoskopa sledi.)
Sokolstvo
Sokolska prireditev v Jarenini.
minulo nedeljo je sijajno uspela. Nebo je bilo našim Sokolom naklonjeno, prihiteli so v Jarenino prijatelji Sokolstva od blizu in daleč v velikem številu, celo iz Maribora. Prijetno so nas iznenadili s svojim lepim nastopom bratje in sestre iz obmejnega Št. lija; naš obmejni Port Artur je lahko ponosen, na svoje Sokole. Naši'domači Sokoli pa so se tudi vseskoz odlikovali in želi veliko priznanje. Toplo je bila aklamirana zlasti skupina srčkanih deklic, ki jih je privedla na telovadišče načelnica s. Čončeva. Viharno so pozdravili gledalci gojenec mariborske podčastniške šole, ki so morali svojo točko trikrat ponoviti. Navdušenje je doseglo vrhunec, ko so nam Jadranaši iz Maribora na rajalnem odru krasno zapeli pesem o mamici in o Rezinki. Težko nam je bilo slovo, ko je zadihal mrak.
Prisrčna zahvala vsem, ki so pripomogli s trudom in z gmotnimi žrtvami do takega uspeha te prireditve: posebno gre zahvala vojaški oblasti, pevcem Ja-dranašem, šentiljskim Sokolom in gasilcem iz Pesnice, ki so se korporativno udeležili slavja. Vse priznanje zasluži tudi tako marljivi starosta jareninskega Sokola br. Venček Mrmolja, domači br. načelnik in tajnik br. Droča. — Praga nam kliče: Vztrajajte, sokolski polet objema svet!
Sfran ?.\>
VOHUNI
Iz tajnih arhivov.
Toda ona je le hrepeneče čakala na konec razgovora, da bi potem lahko sledila Winapkyju v smrt. Matthesius, njegov neposredni šef, pa je gotovo nekaj slutil o njeni nameri, kajti ko je končal sejo, je naprosil Annemarijo, naj še ostane, češ, d* potrebuje od nje še neko pojasnilo. To noč je spala v njegovi hiši, mali samokres pa so ponoči odstranili iz njene prtljage.
Matthesius je bil ustrežljiv in prijazen in je sklenil se zavzeti za mlado dekle, dokler ne najde primernega dela za njo, ki jo bo rešilo življenskih skrbi. Toda ko jo je vprašal, česa bi se rada lotila, je samo zmajala z glavo. Rekla je, da ji je prav vseeno, kaj bo iz nje; čimprej odide iz tega sveta, tem bolje bo zanjo...
Matthesius ji je prigovarjal in jo skušal prepričati, da taka žrtev sigurno ne bi bila po želji njenega pokojnega moža. Saj je vendar še tako mlada, sčasoma pa bi se tudi njena bol omilila. Predvsem pa se mora s čem ukvarjati, kar bi jo raztreslo in odvrnilo od žalostnih misli.
Povprašal jo je po njenih zmožnostih h? ji svetoval, naj sprejme mesto guvernante pri neki njemu znani rodbini. Zmajala je z glavo: v taki službi bi imela pre-
Šport
Športne prireditve v nedeljo.
Ob 9. url na teniških igriščih ISSK Ma.
rt bora: tenis dvomatch ISSK Maribor :SK Ptuj.
Ob 9. uri na teniških igriščih SK Rapida: tenis dvomatch SK Ilirija (Ljubljana): SK Rapid.
Ob 9. uri na igrišču SK Rapida: prvenstvena nogometna tekma mladin SK Železničar :SK Rapid.
Ob 14. uri na Mariborskem otoku: medklubske plavalne tekme.
Ob 18. uri na igrišču ISSK Maribora: mednarodna nogometna tekma SK Voitsberg:SK Svoboda.
Tabie-tennis dvomatch.
Jutri v nedeljo 17. t. m. bo ob 18. uri prvi medmestni turnir reprezentanc Ljubljane in Maribora in sicer na verandi hotela »Union*. Turnir se bo odigral po Swathling-cupu, ki predvideva 9 single-partij in eno double-partijo, poleg tega pa še po eno damsko ter mixed double-partijo. Maribor nastopi s svojo trenutno najboljšo postavo, v kateri je »enfant terrible« brez dvoma mladi Geržinič, ki spada s svojo odlično igro med najboljše tabletenjške igrače v državi. Postava Ljubljane že ni znana, vendar je pričakovati, da bodo v njej imena, ki so že neštetokrat odnesla prvenstva na jugoslovanskih kakor na mednarodnih turnirjih. Poleg tega bo še ekshibicijski turnir igračev obeh reprezentanc in onih, ki se bodo do turnirja še prijavili. Vsekakor bo to eden največjih turnirjev v Mariboru in je zato zanj med našo športno publiko zelo veliko zanimanje.
Delavsko gibanje.
Tukajšnja podružnica Narodno-stro-kovne zveze priredi jutri v nedeljo ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Sodni ulici društveno zborovanje. Vabljeni so vsi člani in somišljeniki, naj se zborovanja zanesljivo udeleže. Na dnevnem redu so razprave o perečih socijalnjh problemih.
MarlBorski »VEČ ERNI K« Jutra
več časa za razmišljevanje. Potem ji je prigovarjal, naj se posveti slikarstvu, ko ima vendar tak talent, toda tudi to je odklonila. Slikanje bi jo preveč spominjalo na njena potovanja z Winankyjem. Tudi za vse druge nasvete je ostala nedostopna. Matthesius je že obupal, ko je sama hoječe zaprosila, naj ji dovolijo nadaljevati Winankyjevo delo. Izjavila je, da bi to bilo edino delo, kjer ne bi utegnila vdajati se žalostnim mislim.
Na ta način je vstopila Annemarija v nemško poročevalsko službo. Njena namestitev pa se ini izvršila brez boja, ker so Matthesiusovi predpostavljeni ostro protestirali proti temu, da bi tako mlado dekle uporabili v tako nevarnem poklicu. Toda vsem njihovim ugovorom je postavil naproti dejstvo, da bo sama povsod iskala nevarnost, četudi se ne bi ozirali na njeno željo.
In to je tista velika tajna Mademoisel-le Docteur. Bila je ravnodušna proti vsem nevarnostim, ki so ji pretile, ker ji je smrt pomenila samo pot, po kateri se bo lahko zopet združila z Winankyjem.
Kljub vsemu odporu je Matthesius uveljavil svojo voljo, in poslali so jo v neki misiji v Vogese. Če je res verjel v njene zmožnosti, tega ne vemo; mogoče je hotel s tem doseči, da bi sama uvidela, da
ni sposobna za take stvari in bi jo potem lažje sprijaznil s kakim manj nevarnim poklicem. Če je temu res bilo tako, pa je vsekakor prekrižala njegove račune, kajti vrnila se je s fotografijami in skicami neke nepričakovane novotarije pri francoski artileriji, katera je bila za nemški generalni štab velikega pomena.
Vsako poletje je odslej dobivala podobna naročila; njen delokrog je obsegal nemške meje proti Franciji in Belgiji. Sigurno je delovala tudi na otoku Wight, kamor so Nemci pred vojno mnogo zahajali. Tam je študirala utrdbe trdnjave Portsmouth.
Pozimi je ostala v Berlinu, kjer jo je Mathesius poučeval v mnogih stvareh, ki bi ji v njenem poklicu pozneje lahko dobro služile. Pod njegovim vodstvom je čitala knjige o vojaških in mornariških formacijah in primerjala njihovo zanesljivost s tajnimi poročili v arhivih nemškega poročevalskega urada. Kmalu je bila v vojni zgodovini dobro podkovana in je pričela študirati tehnične knjige o utrdbah, poljski artileriji itd. S svojim znanjem bi prav lahko opravljala službo kakega štabnega častnika.
Neka okolnost je značilna za njeno ka-rijero kot vohunka. Kamorkoli je prišla, je okoli sebe vedno imela mnogo obože-
Karmahov horoskop
rojenim od IS. Julija do 15. avgusta
>Brtfi nečak, tal, nimam ve« sredstev, eati kupim obljubljeno suknjo ZAto ti po-«Uj*m dve Iketliei prstkov zs slučaj, če m prehladi*.. .<
Nobeden mi ne bo oporekel, da niso višje sile, ki nas vodijo skozi življenja valovje. Kakor vemo, so že prastari narodi verovali v zvezdoslovje, odnosno v zvezdoznanstvo. Preroki so bili, ki so nekako vodili notranje življenje, notranjo miselnost človeštva. Oznanjevali so mu boljšo prihodnost...
Grki so najprej vprašali nebo, kadar so se podali na vojno. Zvezde so bile zanje velikega pomena, njih tek in vpliv so vedno točno izračunali, preden so se odločili za nameravani podvig. Naj podam tu skico mojega horoskopa rojenim od 15. julija do 15. avgusta.
Prva polovica, to je nekako že od 22. junija pa do 23. julija, so rojeni v znamenju »Raka«, dočim je druga polovica (rojeni od 24. julija do avgusta) nastopila svoje potovanje skozi Scilo in Karibdo življenja v znamenju »Leva«.
Podajam danes horoskop, rojenim v znamenju »Raka«.
Značaj: Tih in miren značaj kažejo te osebe v prvi pomladi življenja. Nekako v svojem 14. letu pa postanejo nezadovoljni, kapriciozni in sami pravzaprav ne vedo, kako bi si našli pravih smernic, da bi zmagovali. Nezadovoljni so s svojim položajem, žele si stabilnosti, vendar si sami ne morejo dosti pomagati.
Fantazija jim je močno razvita. Njih razum je bogat, vsestransko usmerjen, vendar veliki talenti ne pridejo prav v poštev; nekako bojazljivi so, ne znajo nastopati, ko pa se enkrat udomačijo,
okrenejo svojo ponižno vlogo, ter nastopajo, ne le s korektnostjo, ampak vsak bo občuti! neki sarkazem in ostrost v njihovem govorjenju. Razburjajo se zelo hitro in v takih momentih postanejo jezični in radi grozijo s škandali, vendar njihovi načrti ostanejo nedovršeni in z malo izjemo misli so spet potolaženi. Prav težko jih je razumeti. Njih psiha je vsakemu poedincu uganka.
Napake njihovega značaja: Ljubosumnost ni skrita v teh značajih, istotako pride ostro v poštev tudi sebičnost, premalo navdušenja ža delo; pohlepni so za denarjem in imetkom, v druge nimajo pravega zaupanja.
Njih mišljenja se vedno izpreminjajo. Rudi se dajo pregovoriti in tudi pogovoriti, pa naj si bo k dobremu ali obratno.
Nevarnosti jim grozijo od kakšne ranitve, pa tudi ugriza živali se jim je bati. Nekako strašno nepriročni so in športnikov ter velikih prijateljev prirode ie prav malo nied njimi. Navdušujejo se navadno le za stvari, kjer lepo udobno lahko svoje delo in stremljenje nadaljujejo. Značilno pri teh značajih pa je to, da če jim načrti ne uspejo, radi popolnoma okreneio svoj tok in postanejo globoko religiozni. Prijatelji so jim redki, ker si pravih iskrenih prijateljev nikdar ne znajo pridobiti in Če se jih pridobe, jih ne znajo obdržati. Prepiri ter neprijateliske intrige so prav pogoste v njihovem živlieniu. Res je, da imajo šte-
Mariborski »V E C E R NI K« Jufr*
Stran 5,
VMariboru, dne. 16. VII. 193?.
POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR. NARODNI DOM
Ustanovljena I. 1882.
Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 7‘/, milijonov Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje.
Rentni davek plačuje iz svojega.
2172
Maribor
Vetrinjska 26
Prodam železno blagajno,
moško kolo in veliko železno peč, šivalne stroje in elektromotor, stelaže, pulte, mize in razen trgovski inventar. L. Verdnik, Aleksandrova cesta št. 55.	2229
Višješolec,
gimnazijec, sprejme instrukcijo. Naslov v upravi lista.	2251
Solidne fante
sprejmem na stanovanje in hrano. Loška ulica 5/1, vrata 7.	2252
Učenko sprejme
atelje za perilo »Eva«, Aleksandrova cesta 39/11.	2225
Dva velika lokala
na prometnem kraju takoj oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 2095
Lep lokal,
pripraven za krojaško ali čevljarsko obrt oddam v najem s 15. julijem. Vprašati Tržaška cesta, gostilna. 2216
Stanovanje,
sobo in kuhinjo, oddam. Kacijanerjeva ulica 17/1, Melje.	2242
Trisobno stanovanje .
s kopalnico v novi zgradbi oddam s 1. avgustom. Tudi garaža na razpolago. Naslov v upravi »Večernika«. 2093
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami želi s 1. septembrom ali oktobrom t. 1. kjerkoli v Mariboru najeti točno plačujoča družina dveh oseb. Cenjene ponudbe pod »Zadovoljnost« na upravo »Večernika« do 25. julija.
2239
Šest- ali trisobno stanovanje,
v sredini mesta, oddam s 1. avgustom. Naslov v upravi »Večernika«.. 2199
Stanovanje,
sobo in kuhinjo, oddam. Studenci. Slomškova ulica 9.	2256
Oddam stanovanje
(soba in kuhinja) s 1. avgustom; mirni stranki. Naslov pove uprava »Večernika«.	2245
Stanovanje
oddam s 1. avgustom. Studenci pri Mariboru.
Jurčičeva 17, 2252
2027
SS
Veliko izbiro
Dotnlhkovčekov
po najniž ih cenah nudi
IV. KRAVOS
ALEKSANDROVA 13
Lochiert-Bojane
Meljski hrib 19
do 1. avgusta ofvorjen.
211o
UGODNO KUPITE
raznovrstne ostanke po Din 6*-, 7’-, 8--meter. V,
v>. .
' za birmance, ženine m neveste
: ‘V ./-U
dobro in poceni v
TRPIN-OVEM BAZARJU
'Maribor, v *■ Vetrinjska-'ulica 15
1'NOVO ! Aleksandrova cesta 19!
(zraven prekajevalnice Benko). Okusni črni, beli in mlečni kruh; pecivo, keks, suhor. I. marib. delavska pekarna.
2162
Kavarna Vollgruber!
Bela kava za zajtrek in popoldan z mlečnim kruhom Din 3.50, z domačo • orehovo potico ali maslenim kruhom Din 4.50. Krasen senčnat vrt! Za obilen obisk se priporoča Krista Vollgru-. ber.	2246
Vinotoč Hofrat,
Meljski hrib 31 bo jutri, dne 16. julija, ' otvorjen.	2227
Za popravne izpite
poučuje profesor srednješolce zlasti iz latinščine, francoščine in nemščine. Ma-
: rijina ulica 25, prti.	2211
Dobroidočo delikatesno trgovino
s točilnico radi družinskih razmer oddam. Pismene ponudbe pod »Izvrsten prostor« na upravo »Večernika«. 2226
Kupim takoj
proti hranilni knjigi Mestne hranilnice Maribor, deloma tudi gotovini stanovanjsko hišo, vilo ali trgovsko hišo v ceni do 600.000 Din. Ponudbe na upravo lista pod »Čimprej«. 2257
Kupim takoj
dobro ohranjen otroški voziček. Ponudbe na: Pekarna, Sv. Rupert v Slov. gor.	2258
USODA LJUDI!
Piosluli astrolog profesor Helčn se Je odločil izgotoviti Vam brezplačno Vaš horoskop. Slava prof. Helčna je tako razširjena po svetu, da niam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, tie glede ha njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn Vam pove po resnici' vso Va.šo usodo, napove Vam, kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis ^preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil Vaše občudovanje, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobite to gotovost?. Prof. Helčn Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete?
Zvezde govore resnico!
Citajte, kar Vam piše sam profesor-astrolog Heldn.	,,
Spoštovani prijatelji!
2e ko sem samo omepil, da bom Izgptavlfol horoskope brezplačno, Je bil moj
ost zasut š prošnjami za,.postavljanje
-v-.	...	•.
tujr
ho*.
kajšnii zavod in moj tajnik k, Havelka naravni
roskopov.	T"	’	-'-'■'nat
Smatram za svojo dolžnost, da se j Vam tem, potom zahvalim za Vaše zabiianje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop ftgdtovihr vsdkhmur po vršfi^kalrcr prihajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj.
Mislim, da se Vam vsem najholje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kar je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd'in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odtiošaje zvezd do človeške usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi.
To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite ml svoi naslov, poklic, dan, mesec in leto rojstva in povem,Vam o Vaši usodi več, nego bi smatrali za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno > kot nagrado za mojo gisoko starost in v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj zavod tako-le:	>	“ U'.‘ : H,
Astrološki laboratorij K. Havelka
Praga-Vinograde. Sleszka 116-M- Poštni predal 28. Češkoslovaška.
Oprostite mi, da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru in zbranih misli. (Prof. Helen je star 86 let.)
Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si bom prizadeval, da Vam napovem lepšo pot bodočnosti.	Vas	vseh	vdani,	prijatelj
prof. Helčn, a|trolog..
Naša opazka: Prof. Helčn ni prerok — marveč učenjak; ki je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam jih morda pripravlja usoda.	39-1
Enodružinsko hišo
v bližini Maribora z nekaj-posestva kupim:' Dopise pod »56.000« -na upra-...vo Tista.	•	■	■■	.-	2206
Hiše ali posestva;
• od .35.000 dinarjey, naprej, prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna -ulica 30.
... 2244
Hlša . z -,2 stanovanji lin ipkalpm,
prinierpim za.vsako obr.t. Poleg veliko gospodarsko, ppslopje z lepim vrtom na prodaj. frankopanova ulica 17.
.dnStff.-- ■ ■	-■■■..2245
NovU tristanovanjska hiša
v .bližrai Maribora ceneno na prodaj, ftafjov pove uprava lista. 2243
Enodružinsko, novozidano hišo, ,
z električno napeljavo, 5 minut od postaje počeni prodam. 'Naslov, v upravi »Večernika«.	'	2215
Prodam novozidano hišo,
davka prosto. Sprejmem tudi vložno knjigo. Pobrežje,' Gozdna ulica 9'. 2253
Velik prostor,
‘ pripraven za delavnico, garažo-ali skladišče' oddam v najem-š 1.'.avgustom. Ištotam naprodaj tovorni avto. Naslov v upravi »Večernika^.-	2230
Elegantno, veliko, opremljeno sobo-
s . posebnim vhodom, d ve postel ji;, električna razsvetljava. jutr.anje solnce, oddam. Zrinjskega--trg 3/11.	223?
Kis za vlaganje Špirit za
Tei.25-so JAKOB PERHAVEC. MARIBOR, Gosposka ulica 9
. • 228
Tel. 25-80
Otok bogatih črncev
Otok Curacao prištevajo k otočju Malih Antilov. Hudomušneži trdijo, da je dobil ime po znanem likerju, ki ga pa tam nikdar niso kuhali in je na otoku sploh neznan. Samo pomaranče rastejo na njem, te pa rabijo res za kuhanje omenjenega likerja.
Pogled na mesto in na otok je krasen. Hiše so večinoma kamenite, a skoraj vsaka je drugačne barve. Ne vidi pa se od daleč, da so ulice ozke in umazane in da so umazani tudi prebivalci, skoraj sami črnci, ki lenuharijo po ulicah, stanovanjih in javnih lokalih. Prav tako se tudi ne vidi, da to mesto nima kanalov.
Mesto Curacao ima okoli 40.000 prebivalcev, črncev, ki so potomci nekdanjih sužnjev. Ti so danes silno samozavestni, oblačijo se pa zelo neokusno. Sprehod po ulicah nudi zelo pestro sliko. Tu
opazimo »gigerla«, ki si je dal poruvati zdrave zobe samo zato, da so mu napravili zlate, tam pa se maje zamazan pijanec in postopač. Ker krize skoraj ne poznajo, izdajo zelo veliko za obleko: vsak mora. imeti slamnik, rjave čevlje in belo perilo. Gospodje so tudi delavci po končanem delu in tesarju ne pride niti v sanjah na misel, da bi si zvečer sam nesel domov svoje orodje. Zenske so pa oblečene po modi, ki je bila pri nas občudovana pred 40 leti. Nekatere hodijo po ulicah tudi samo v dolgih haljah, do-čim si druge nadenejo zelo kratka krila vseh mogočih kričečih barv.
Otok je zelo bogat. Ko so našli, v sosedni Venezueli petrolej, so zgradili na otoku Curacaoju največjo čistilnico na svetu. Prebivalcev je na otoku okoli 50 tisoč, pa zaslužijo ,rva leto. preko 18 mili-
jonov dolarjev. Vsak človek.ima tu svoj gramofon, po en avtomobil .pa.pride na vsakih 20 oseb. Prebivalci tudi. zelo radi plešejo in tudi svojih starih zamorskih plesov še niso pozabili, V gostilnah je pa življenje zaradi, divjega krika in vika za tujca naravnost neznosno.
Potrpljenje	:' !;
Pesnik: »Ampak, gospod Slivnik,-tri leta je že. kar sem vam izročil- svoje pesnitve.. oa jih še zdai niste natisnili!« . , ■ Založnik: »Kakšna krivica se vam godi? Pomislite. Homer’je moral čakati tri,tisoč let. preden ie Iliiada zagledala' beli dan v tisku!«	‘	r
Olajševalna okolnost.
»Gospod sodnik,, prisegam, nisem bi! pijan, bil sem samo majo zidane volje.«
»Dobro! Torej namesto dveh tednov dobite Štirinajst dni zaporam
Sprejmem sostanovalca '
s hrano v snažno sobo. Splavarska ulica 6.	2246
Oddam	\	•
jako flepo. na novo preslikano sobo z eno ali tremi posteljami. Vpraša naj se v Gosposki ulici 56/fI, vrata 8.	2232
V najem oddatn , ,
veliko sobo	ihf shrambo. Na-
slov v upravi/A^ečernika«. 2228
Lepo šobo
oddam talcoj. Pobrežje.
Mejna ulica 33, - -	2254
Lepo sobo .
v ' centru mesta, - separirano, sf^soupo tabo. kopalnice, Oddam 'solidnemu gjp-■ spbdii. Vprašati V' uptavi »Večfflmik^«.
500C
Stran K
Mariborski »VE C ER NI K« Jutra
V M a r i S o f u, dne 16. VII. 1932.
oZSSKkZ
Zahvala
Za takoj izplačano pripadajočo podporo po smrti moje matere gospe Grašič Marije, izrekam tem potom Podpornemu društvu
'Ljudska samopomoč v Mariboru'
najlepšo zahvalo in priporočam to že po vsej Sloveniji razširjeno prekoristno društvo vsakomur najbolje.
Studenci pri Mariboru, dne 9. julija 1932.
2249
Barbara Zobec.
Pozori
Pozori
Zaročenci iti zaf.:čenhe
Piedno stopite v zakon, naiočite takoj novddošlo knjigo, v kateri so navodila o zakonskem življenju, o spolnem oočevanju, o prvi poročni noči, navodila za časa nosečnosti, dojenja, menstruacije, o spplnih boleznih in o zablodah spolnega življenja. Za mladino izpod 16 let ni ta knjiga. Kdor pošlje v pismu 20 Din, se mu pošlje franko njegov naslov Po povzetju 4 Din več. — Pošilja se diskretno po pošti. AMBRO - Ljubljana, poštni predal 74. 2240
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentlh I
Zavarovalnica
išče
za Maribor in okolico sposobnega in zanesljivega zastopnika. Nevešči v tej stroki se inštruirajo in vpeljejo. Kavcija neobhodno potrebna. Obširne pismene ponudbe na Publicitas, Zagreb, llica 9, 2218	pod št. 30889.
lelitve vskladiščenja
s pohištvenimi in odprtimi vozozi, kakor tudi
izvršuje najcenejse
Prva jugosl. transportna d. d.
SCHENKER & CO. MARIBOR,
Meljska cesta 16 — Telefon 2044.
Splošna zavarovalna družba
Jugoslavija
Glavno zastopstvo:
Maribor« Ulica 10. oktobra št. 4
priporoča:
I
zavarovanje proti požaru, vlomu, nezgodam, življensko zavarovanje in jamstveno zavarovanje.
Sanatorij v Mariboru
Gosposka ulica 49
Telefon 2358
Laitnik in vodja „
kirurg dr. Mirko Černič
Najmodernejše urejen za operacije, zdravilni aparati! višinsko solnce, dia'ermija, tonizator, žarnica .Hala* Enterocleaner, zdravljenje z radijem (pijača in kopeli)
Cene zmerne 1	2a
Za vknhavanie in vlaoanie
sadja in rastlin priporočam
ršFl cf VI	slivovko, vinski
4® Ul	špirit in droženko,
kis u vlaoanie knmaric
2-234
ADALBERT GUSEL
veležganjarna Aleksandrova 39 Maribor Koroška cesta 18
Jos. Tichy i Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni.	1603
Kupujte zelenjavo
pri domačih vrtnarjih! Fižol, grah Din 2.— kg. Bonč Vladimir, Glavni trg.  2201
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«.	3
Opravilna številka: E IX 1571/32
Dražbeni oklic.
2051
Dne 5. sept. 1932 ob 11. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga: Pobrežje, vi. št. 763 Cenilna vrednost:	Din	24.000-—
Najmanjši ponudek: Din 12.000.—
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okralno sedišče v Mariboru
dna 22. junija 1932.
Opravilna številka: E IX 1207/32
Dražbeni oklic
206J
Dne 7. sept. 1932 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. n dražba ene petinke nepremičnin:
Zemljiška knjiga: Sv. Magdalena, vi.št. 787
Cenilna vrednost:	Din	3.438'—-
Najmanjši ponudek: Din 1.719»—
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okraino sodišče v Mariboru odd. IV.
dne 22. junija 1932.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllil..nlll.llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll'1'H'mHllllillllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllC
Centrala : MARIBOR
v lastni novi palači na oglu Gosposke - Slovenske ulice
Podružnica:	CELJE
nasproti pošte, prej IUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice In telcoči
račun proti najugodnejšemu obrestovanju	3e.t
Najbolj varna naložba denarja, ker jamči asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo, Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno
■—	VIVVpiU	Ul Z/ v	^	^	1	t	11 UjUiiUVd>U I*/VIUUJO VOO V	^	iVVUV	J*	\	m
nlllliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillll[|lllllllilllilllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiMiiiiiiiilMMllliiiiiiii|ii!iiiiniiiiimiiiiiiiiiiinniiii'!miMimiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiii
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA V Mariboru