7 +V + + ’ + + + + + + + + + + + + + + + s + u Štev. 43-, Le to III. vetrci Nedelja,24.oktobra 1948. + + MISIJONSKA NEDELJA - NAJLEPŠA NEDELJ; ed vsemi 52 nedeljami v letu je gotovo naj= lepša in naš e'mu Odrešeniku najbolj všeč mi= sijonaka nedelja. Saj je to nedelja, ko se zedini ves katoliški svet v veliko, vse druge presegajočo misel, ki je Gospodu najbolj pri sreu, namreč kako pokristjaniti ves svet, kako prinesti še tako oddaljeni duši Kristusov odrešilni evangelij. Kako bi ne bil Gospod ve= sel tega dne, ko vsaj ta dan pozabijo kristja= ni na svoje malenkostne skrbi in se z resnobo oklenejo velike Gospodove misli, ki bi morala biti sicer predmet našega vsakdanjega razmišlja= + nja in dela, namreč kako pridobiti vse ljudi,da + + + + postanejo last Njega, ki je zanje orelil svojo dragoceno kri in brez katere ne morejo postati resnično srečni. KLIC UTAPLJAJOČIH s REŠITE NAŠE DUŠE ! žalostnih časih živimo. No debelo se uničujejo človeška živ= 1jenja in dragocene dobrine. Tudi ni še dolgo tega, ko so pri= hajala z morij dan za dnem žalostna poročila, kako se pogreza= jo v globino od bomb in torpedov zadete ladje in na njih lju= dje. V duhu jih še gledamo, kako stegujejo obupno svoje roke iz razburkanih valov in se krčevito oprijemlje jo, kar jim pride pod roke. Žalostni, nad vse žalostni, USKil.jJ&jfL vredni so bili ti pri¬ zori. Toda še žalostnejši so prizori z duhovnega bojnega polja. S telesnimi očmi jih ni mogoče opazovati, toda z očmi duha in sv. vere gledamo, kako se potapljajo dragocene duše v razdivjanem mor= ju poganstva, kako obupno krilijo z rokami in iščejo lesa križa,na katerem umira božji Trpin tudi zanje, toda umirajoči Gospod jo pribit na rokah in nogah, ne more se skloniti in ponuditi potap= LjajoSim svoje roke. Božja volja je, da mi pomagamo potapljajočim, da se morejo oprijeti lesa križa in najti uteho pri Kristusu. Re= šiti utopljenca, kako plemenito deloj koliko bolj rešiti duhovne= ga utopljenca, kaj šele, če pomagamo do rešitve onim, ki si sami na noben način ne morejo pomagati! + + + + + + + + + + + + + + + + + -t- + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + $ + + + + + 4 * + + + + + +- + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + Štev.43,Leto III- - 2 - 24. oktober 1948. + + + 4- + 4- + + + + -h-t--r-t-T--i--r-t- — T PRETRESLJIVA PESEM ZVONOV + + + + Jo vsem katoliškem svetu se bodo na misijonsko nedeljo zaziba= jli znanilci veselega in žalostnega, zvonovi, in se združili jv pretresljivo pesem. Kakor ob ognju ali povodnji bodo kli= jcali; !, Ljudje, pomagajte!" V njihovem pretresljivem napevu se + bo razločno slišal krik poganskih množic? Rešite naše duše! Iz' + . daljnih poganskih krajev, od tisoČrnilijonskih nesrečnih duš bodo -+ prinašali ta obupni krik zvonovi, ki se znajo tako čudovito pri= ~+ lsgoditi čustvom slehernega praznika ali nedelje. Zavedajmo se, + da so ti pretresljivi glasovi namenjeni' nam. da hočejo do našega + srca, da v njem zbude čut dolžnosti in sočutja do najbednejših. t ČUDOVITA RODOVITNOST MISIJONSKEGA DE£A +rvn +1 gz* udovito je seme Gospodovega evangelija. Drobno in neznatno je +jff '-{bilo vsejano v zemljo, pa se je r&zraslo v velikansko drevo, ■ + vi r |katerega veje segajo že po vsem svetu. Tudi danes rodi še vedno stoterne in tisočerne sadove*. Delo misijonarjev je Čudo= + vito rodovitno in zato hvaležno Misijohar razorje in poseje misi= + jonsko njivo ali v ikfriki ali v Indiji ali na Kitajskem ali kje + drugje. Trud ni nikdar zaman. Prej ali slej seme prav gotovo +vzkali, požene, raste in dozori. Tudi delo za misijone, ki ga mo= ramo opravljati mi, ni nikdar zastonj. Saj ne more biti, ker za + uspeh skrbi sam Gospod. Vsaka, tudi. najmanjša molitev prinaša ko= + rist, tudi najmanjša žrtev v blagor poganskih duš ni zaman, vsaka + malenkost, darovana za misijone, rodi-stoteren in tisočeren sad. + .J?omen tudi neznatnih darov je čudovit. Iz drobnih kapljic je se= + stavljeno morje., iz peščenih zrnc velikanska puščava, iz skoraj + nevidnih celic je sestavljeno človeško telo. Ti dve misli nas no= + rata nagibati k misijonski gorečnosti. Vsak, tudi na,j skromnejši + aar roal velike sadove. Prav iz teh drobnih molitev, žrtev in + -gmotnih darov se gradi in raste božje kraljestvo med pogani.Prav + i-z tega pa sledi, da Bog nikogar ni oprostil misijonske dolžno= + ati. Ce ne moreš dati velikega kosa,-nekaj drobtinic pa lahko +,daš. V tem je ravno skrivnost življenja In rasci, da vsaka, tudi + najmanjša celica, doprinese svoj delež k rasti živega telesa. 0e= + lica, ki nič ne sodeluje, je mrtva. Ali ni mislil Gospod tudi na + našo misijonsko nedelavnost, ko je rekel s Vsako drevo, ki ne rodi 4 -^se.du, bo posekano in v ogenj vrženo. NAŠA KRIVDA, N*Š* VELIKA KRIVDA,., /tgromen tisočmilijonski sprevod gre mimo nas, vsak trenutek vi= 4 -"dirib pred seboj druge obraze, druge ljudi. Kdaj bo konec tega ža= 4 - iostnega sprevoda poganskih množic? Lahko stojimo 10,20,30 let,pv 4 - še ne bo konca. Kam neki hiti vsa ta velikanska .množica s tako ur= 4 - nimi koraki? K svojemu Stvarniku in Sodniku. Nas kristjane, vsa= 4 - kega izmed nas, gredo'tožit' božjemu Sodniku, ker nismo storili 4- svoje misijonske dolžnosti, ker nesrečnežem nismo nudili tega, 4- kar imajo pravico terjati od nas. Ali ni tako? Koliko pa smo do= 4- sedaj storili, da bi se ta strašni sprevod zmanjšal. Ali ni na= + sprotno naša malomarnost kriva, da je vsak dan večji. Koliko dru= + gačna bi sila danes podoba sveta, če bi bili keistjani izvršili 4- svojo misijonsko dolžnost! Nikar se ne izgovarjajmo na kristjanu, 4 - ki so živeli, pred nami. Zavedajmo- se, da je naša krivda pred Bo= 4 - gon večja, če zanemarjamo svojo misijonsko dolžnost. Mi smo o 4- n j' j mnogo bolje poučeni in imamo mnogo več možnosti, da jo izpol= 4- mimo, kot naši predniki, Dolgo in potrpežljivo je Gospod Čakal na + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + t + + + + + + + • + + + + + + + + + * + + + + + 4 - + +• + + + + + + + + + + + + + H- + + + + + + ++++++++++++++ +4- + ++ f + + 348 ~ 3 - 24. oktober 1948. nas kot gospodar na drevo, ki ne rodi sadu. Če bomo Še naprej nerodovitni, kdo ve, kaj se bc zgodilo z nami? Ne igrajmo se z Gospodovim potrpljenjem! . Na NOGE Za KRISTUSOVO KRALJESTVO ! žalostjo opazujemo, kako nekateri narodi z vsemi silami delajo na to, da razširjajo za vsako ceno in brez o~zira na pravič= nost meje svojih dišav. Se dosedanje izkušnje-kažejo, kako veliko zlo se iz tega rodi, koliko nedolžnih zaradi tega tr= pi. Tudi mi katoličani hočemo razširiti meje svojega kraljestva, ki je Kristusovo kraljestvo, toda ne v škodo narodom, ampak v njihovo srečo in korist. Kakor je vnema prej omenjenih obsodbe vredna', tako je nasprotno naše delo najplemenitejše in to, da se razširi na vse narode in čez vso zemljo! "Na pot miru in sreče naj na3 vodi vsemogočni in usmi= ljeni Bog in angel Rafael naj nas spremlja na poti, da se v miru, zdravju in veselju vrnemo na svoj dom." Tako priporoča sv. Oerkev duhovniku, da moli, kadar gre na daljno pot. Enako molimo tudi mi, ko zapuščamo dom. Celo naše življenje na zemlji je potovanje. Naš pravi dom, ki ga ne bo treba nikoli zapustiti, so nebesa T Ko je otrok rojen na svet, mu prav po besedah te zgornje molitve voščimo, srečno pot po dolini solz in hkrati srečno vrnitev v večni Očetov dom. Ne navezujmo svojih src na to zemljo in nje dobrine, ne navezujmo svojih duš na ljudi - tako ne navezujmo, da pri tem Bo= ga izgubimo. Smemo ljubiti zemljo in nje prelest, smemo se nave= zati na ljudi v tistih mejah, da nas vse vodi k Bogu. Nazaj smo klicani, od koder smo prišli. Ali ne čutiš, kako silno ljubimo zemski dom, kako nam, nič na zemlji tega doma nadomestiti ne more - kaj ni v tej veza= nosti našega srca na zemski dom tisti dokaz, da smo za večni dom ustvarjeni. Bog te je poslal na svet, dal ti dušo in telo, da o= boje neomadeževano, oziroma vsaj očiščeno, vrneš nazaj v njegove roke. .Prva pot v šolo je v družini kakor izreden dan. Prvikrat pošlje mati otroka v šolo, da ga drugi mesto nje vzgajajo, učijo. Saj se morda še spominjaš, kako te je mati spremljala do hišnega, praga in naprej s svojimi očmi, kako ti je v srcu želela srečno * pot. V tem prvem majhnem slovesu je obseženih vseh tistih sto in tisoč slovesov, ki jih mora vsak v življenju narediti. In vsako tako majhno slovo je za nas kakor moder uči= telj,'ki ti govori* .kjerkoli boš in karkoli boš delal - od vsega se bo treba posloviti, vse zapustiti - in iti za večno k Bogu. Ta= ko bridkost slovesa so čutili tudi apostoli, "ki so zapustili vse in šli za Jezusom". In vprašujejo Gospoda, kaj jim bo zato dal, ker so vse zapustili. Stokrat vam bo vse povrnjeno in večno živ= 1 jenje boste prejeli. Prav posebno globoko se vtisne v človekovo srce tisto slovo ob nastopu samostojnega poklicnega življenja. 0 enem takem slovesu celo Kristus govori: "mož bo zapustil očeta in mater in. se bo pridružil svoji ženi..." Tu Kristus povdarja, da mora biti Štev. 43.»Leto III. ‘Štev. 45., Le to m. -4,- 24. oktober 1948. to slovo celotno, popolno. Oče in 'mati ti danes kakor umrjeta,ko stopaš v ar uš insko- 2i vi jen je, Tvoja prva skrb in ljubezen velja tvoji družini. Zato sleherna nevesta začuti vso trdoto tega slo= vesa od svojega prvega doma; solze v njenih očeh govore o brid= kostih poslavljanja.- Ljudstvo je iz..hjenih solza, haredilo pre= govor, ki pravi3 objokana nevesta, vesela žena, - in obratno. 44 Nam beguncem'pa je Bog v svoji. previdnosti-naklonil ,še eno prav posebno,slovo od zemskega doka. Postali"smo begunci.Naj nam bo v: taborišč-u : /še tako dobro, naj bo; telesno irn, duhovno za nas najlepše poskrbljeno! največja sladkost nam je'vzeta; dan za dnem drhtijo srca beguncev* noj sladki.dom, kje si. 0 da bi iz teh drhtečih src beguncev vzcvelo tisto silno hrepenenje po nebeški domovini. -Dovolj, sem občutil, kaj pomeni izgubiti zemski dom; nebeškega doma ne smem izgubiti, zanj; sem pripravljen vse žrtvovati. Tega hrepenenja po domu nam tudi Amerika, ne more vzeti. Vsaj to si bomo želeli, kar je bilo dano pesniku, ki so mu na grob pishli: V" . "Ena se tebi jo želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži." • Eno slovo pn nas vse še čaka: slovo od zemlje. To slovo bi moralo biti za človeka ena'največjih sladkosti -"saj gremo k Očetu, v Očetov večni 'dom. Pa ja temu slovesu radi izvirnega gre= •ha pridana strašna bridkost smrti, Solza iz oči je navadno po= slednji izraz umirajočega človeka." Mi smo Kristusovi, Kako bi si morali želeti tistega hre= penenja, ki ga je. čutilo srce sv. apostola Pavla; da bi Že bil rešen vezi .telesa in . 'zvezan, s Kristusom. Tako apostol, ki je.. pre= poroval toliko dežel, hrani v srcu eno željo: skoraj že priti-v Očetov dom in biti' tako povezani s Kristusom. Onstran črnih vrat, ,ki jih smrt imenujemo, stoji naš večni dom. "Le tja, le tj.a hre= pene srca ..vsa" (oerkv. pesem), Zaključimo te mi s " 1 1 z molitvijo, ki jo vsi duhovniki v naši taboriščni kapeli molijo vsak dan pri sveti maši.- ■ Bodi blizu našim prošnjam, prosimo, Gospod;' in vodi pot tvojih služabnikov k sreči tvojega zveličanja, da nas bo tvoja pomoč vedno varovala na vseh različnih potih tega življenja. • : 'NAjD3A AA./\Qy • •"• ~ . Miss Mary Jong, mlada Angležinja in jezikovna učiteljica, je z veliko naglico šla čez dunajski grajski Ring. Noga ji je zdrsnila nad nekim gibljivim zrnatim predmetom, tako, da je le s pomočjo dežnika ujela še ravnotežje; Zajezilo jo je, sklonila se je, da bi videla, nad. čim bi kmalu'padla. V mokrem blatu .se ji v je zasvetil križec, ki je bil obešen ob kor.cu niza iz bisernice.. 5e je mislila iti dalje, pa na križcu je vendar podoba Križanega. Te¬ ga vendar ne more pustiti, da bi jo pohodili nepazljivi ljudje,".” tod, hodijo.-. Toda če pobere križ z nizom, bi pomazala svojo' nov obleko. Vendar-podobe svojega Gospoda in Odrešenika ne more dati takemu onečaščenju. Mis Mary je hitro slekla svileno rokavico, pobrala skr. no križ in niz iz bisernice iz blata in se vrnila na svoje sta= novanje, kjer je v velikem strahu spoznala katoliški rožni venec, v katerem .anglikanci vidijo nedovoljeno češčenje Matere božje, . V tem je začela podobo.Križanega umivati in čistiti z njega blato? bil je preprest, lep srebrn križec na rožnem vencu Štev* 43. »Leto III« - C " .—V - 5 - 24« oktober .1948. iz-bele bisernice. §aj je njeno i češčfenje veljalo le križu. Ker pa je visel na katoliškem pobožnem .predmetu, ga ni hotela dalj časa imeti, zato j-e poiskala gospodinjo in ji naročila, naj poišče lastnika. Toda zgovorna Dunajčanks ni hotela nič vedeti o tem."Kaj pa mislite, mis, saj Dunaj ni kaka vas, kjer eden drugega poznajo in vedo, kaj kdo ima. Molek lahko čisto mirno obdržite, obesila vam ga bom v sobo.” * Preplašena mis je mogla le protestirati, pomagalo pa ni nič. Ko je mis zvečer proti Šesti uri čisto zadosti utrujena od po= učevanja angleščine prišla domov, je visel bleščeči rožni venec iz bele bisernice in s srebrnim križcem na steni blizu postelje in se je prav lepo odražal od rdeče preproge. • Naša strogo cerkvena mis je pravkar končala svoje pri= prave za čaj, ko je potrkalo na vrata in mlada njena učenka priteče v 3obo in jo prosi, če bi lahko že ta večer imela angleško uro, ko je drugi dan zadržana« Zato je s seboj prinesla kar celo škatlo peciva za čaj in ga razložila po skromni mizici. Kar zakliče mlada deklica: "0, mis, kaj vendar vidim. Vi imate rožni venec! Ali mislite postati katoličanka?" in veselo je ovila roke okrog Angležinje, ki se je prestrašeno branila. Bog varuj, je zavpila, prosim, le,p,o prosim, vzemite to katoliško stvar s seboj, jaz je ne maram, na noben način je ne maram. Ne, ne, saj rožni venec še od daleč ni tako nevarna stvar, kot vi mislite. Poglejte, pri rožnem vencu molimo pri vsaki jago= di: Zdrava Marija... - Mis pa si je zatisnila ušesa,. Ne maram sli= sati, ne maram in ne smem! To vam prav nič ne pomaga, draga mis, če svoje sveto -pi¬ smo pazljivo berete, potem ste Že velikokrat izmolili del katoliš¬ kega rožnega venca, ne da bi se 'zavedali. Ko je Angležinja slišala o sv., pismu, je no stala pose o-. , mlada Dunajčanka pa je vneto nadaljevala. Pri debelejših jagodah molimo Oče naš, čisto natančno tako, kot ga je učil' Odrešenik, pr' manjših pa pozdravljamo Jezusovo Mater, milosti polna - in na kon¬ cu prosimo Mater božjo, da prosi pri Bogu za nas. Sveta Marija,Mati božja, prosi za nas grešnike, zdaj ±n ob naši smrtni uri.Amen. To pravzaprav molijo vsi kristjani, ne le mi katoličani, saj je to skoraj vse v sv. pismu in kdo ne bi rad srečno umrl? Ta angleška ura je bila daljša in se je sukala okrog roŽ= nega venca. Gospodična W., dober Marijin otrok, je pripovedovala, kako so vpletene v rožni venec različne skrivnosti, v katerih je vpleteno življenje Jezusovo in M.rijino. Mis dolgo ni mogla za= spati. To kar je slišala: od učenke, jo je precej razburilo, da se je preobračala po postelji. Končno se je dvignila, vzela rožni ve= nec z Žeblja, poljubila križec s podobo trpečega Odrešenika in za= čela čisto ;mehanično izgovarjati: Zdrava Marija... Gotovo dvajset« krat je molila: Zdrava Marijo, kakor je pač znala, dokler ni za= spala. Šest mesecetf kasneje najdemo mis kot spreobrnjenko, kot presrečnega Marijinega otroka v nekem sestrskem zavodu. Potem je v Franciji na neki nekatoliški državni šoli za dekleta učila anglešči« no. Največja njena skrb je bila, da je dekletom, ki so bile oropa« ne verskega pouka vlivala veliko ljubezni do Marije in do svetega južnega venca. VELIKO RAJŠI IMA BOG TAKEGA,KI PREMIŠLJUJE,KAKO VELIK® SO NJE« GOVE PREGREHE,KAKO MAJHNE NJEGOVE ČEDNOSTI IN KAKO DALEČ ZADAJ JE ŠE ZA SVETNIKI KAKOR TAKE,KI SE PREPIRAJO,KATERI SVETNIK JE BOLJ- IMENI TEN, KATERI PA uiAN J. (Tomaž Kempcan: Hoja za Kristusom). Redovna pravila, katera je Benedikt sestavil in od samo= stanske družine zahteval njih izpolnjevanje še v Vioovaru, je v polni meri in še poostreno vporabil tudi na Monte Casinu. "Regula" - pravila so postala "sveta pravila" - niso bila učilo , ampak - postava - zakon. V njih ni bilo ničesar oriental= skega in za redognika niso bila teorija ampak - zapoved. Središče teh postav je bila "odpoved", katero je olajše= vala "vstrajnost" v samostanski družbi in "pokorščina" duhovnemu predstojniku. Ta praktična nravstvena smer pravil je napravila Bene= dikta za očeta zahodnega redovništva. Res je bilo že preje več re= dovniških pravil za moške in ženske samostane - toda nobeno ni bi= lo versko tako poglobljeno in pravno.ne tako jasno, zato je posta= 10 osnova tudi za druge redove. Po teh Benediktovih pravilih so bili redovniki med seboj "bratje" in sinovi opata, ki je bili oče, učitelj, zdravnik in pastir samostanske družine. Ti sinovi so bi= 11 zaupana Čreda in z opatom na čelu so bili "delavci, sluge in vojaki božji. Njihovo delo in "vojna služba" je bila posvečena Bos= gu. Benedikt sam označuje svojo ustanovo kot vojaško poklicno for= macijo v službi Boga. - Poveljnik je opat, toda gospodar, kateremu služijo - Kralj kraljev - za katerega se imajo boriti - BOG. Sa¬ mostan je božja vojašnica. Po zapovedih Benediktovih pravil je vsa služba redovnikov samo v molitvi in delu po geslu njegovega reda od početkai"Moli in delaj". Molitev je bila določena po strogem redu in v skladu r evharistično daritvijo - vse v "vedno večjo čast božjo", vse-v b^rbi za božjo ljubezen po posebni liturgiji, ki je bila "vodilo" samo= stanske družine, zato pa ni smelo biti "delo" v ničemer zanemarjeno. Po molitvi posvečena duša redovnika ni smela lenariti - ampak je vsakdo moral po opravljenih molitvah opravljati najtežja duševna in telesna dela - vse v pravem času. - Vsak član samostanske družine se je strogo obvezal opra= viti vse naložene dolžnosti. Vsaka osebna lastnina je bila strogo prepovedana. Niti knjiga ali pisalna potrebščina ni bila last po= sameznika. Samostan mora biti sadovnjak kreposti in strahu bož= jega, ne pa učenosti, katera se sicer ni zapostavljala, toda prva ni bila. Poleg dela so bila obvezna "sveta branja". Pozneje je se= veda ta red postal delaven in vodilen tudi na učenjaškem polju. Jasnovidec. K malo znanim Benediktovim dejanjem nam Gregor Veliki o= pisuj© srečanje velikega redovnika Benedikta z gotskim kraljem To= tilom 1. 542. Bilo je srečanje ponižnega meniha - opata s zlo= glasnim in divjim voditeljem Gotov. Totila je Že zavzel Neapelj in s svojimi trumami prodiral proti Rimu, Spotoma se ustavi v Campagni ob vznožju Monte Casina, Totila je Že večkrat slišal o svetosti opata na Monte Casinu in ker je bil i*rijanec se je hotel prepričati o tem - seveda na svojstven način. Svojega mečenosca je dal obleči v škrlat in ga z ogromnim spremstvom pošlje kot To= tila k Benediktu. Ta poskus pa se je ponesrečil. Ko Benedikt od daleč zagleda Rigga, mu zakliče: "Odloži, moj sin, kar nosiš,ker 24. oktober 1948. Štev. 43.,Leto III. 7 - ni tvoje!” Riggo prestrašen pade s konja in se ponižno vrne k svojemu kralju,, kjor povo o dogodku. Tedaj se Totila sam odpra¬ vi s spremstvom na obisk k opatu. Pred opatovo častitljivo posta= vo pa je bil tako prevzet, da je ponižno padel k nogam Benedik« tovim. - Benedikt ga dvigne in mu rečet "Hudo delaš in hudo si de= lal. - OPusti hudobijo! Osvojil boš Rim in zagospodoval boš tudi preko morja. Devet let boš kraljeval in deseto leto umrli” Totila je globoko presunjen odšel in opatovo prerokova« nje se je natančno izpolnilo. 'N? (nadaljevanje). Potem je prišla bolezen, pomanjkanje in trpljenje in le malo je manjkalo, da ni umrl. Med tem pa je njena podoba Že obledela. Več= krat mu je še prišla na misel, toda to srečanje ni bilo več tako boleče. Bilo je čaša močnega vina, v katero je bilo primešano nekaj grenkega pelina. % nekaj je bilo, kar je dobro vplivalo na njšgovo raz= položenje. Bil je namreč postavljen pred sicer grozno, toda ven= deJfle nespremenljivo dejstvo, da je med njo in njim prepad, ki ga nikoli ne bo mogole premostiti* Vsak od njiju bo ostal na svojem bregu, To dejstvo mu je vsak up, vsako željo že v kali zatrlo. In ko je premišljeval to svoje sedanje stanje in prišel svojim razmišljanjem do kraja, je bil vesel in srečen in nad vse zadovoljen sam s seboj, To njegovo srečo^pa jje še povečalo dejstvo, da se mu je zdravje že močno izboljšalo. PETO POGLAVJE . 1 - Približala se je jesen. v Bukov gozd nad zdraviliščem je zažarel v svojih čudovitih barvah, ki so se prelivale ena v drugo; zelena se je umikala rume= ni in ta se je zopet umikala rjavi. Kadar pa je ob jasnih &opol= dnevih objelo sonce te barvne harmonije, je pa ves gozd pozlate1, Ob toplih jasnih dneh sta Janko in Harambegovič vračajo« ča se s sprehoda obstala na glavni cesti in zrla gori proti zdra= vilišču in občudovala to krasoto, ki jo je božji Slikar tako boga=? to razlil n$ naravo, ki jo je ustvaril.■ "Čudovito, čudovito" je dejal Janko, "škoda, da nJbsem slikar, pa bi takoj upodobil to pestrost barv na platnu." "Da, res čudovito. Toda kako kmalu bo to minulo. V ne« kaj dneh bo padla slana in vse listje bo eno za drugim popadalo in kmalu bodo gole veje štrlele v zrak." "Da, imate prav. Toda, prišla bo nova pomlad in zopet bo vse v zelenju in kmalu tudi v novih sličnih Ibarvah", je dejal Jan= ko in hotel prepoditi žalostno misel, tovarišu Harambego vicu. "Ali se ne godi prav tako s človekom. Sedaj je morda še mlad,‘vesel, srečen, zadovoljen, zdrav, kmalu pa usahne, uvene, umrje," Harambegovič. je bil letos že drugo letomia Golniku, zdravje pa se mu kar nijhotelo vrniti. §ef zdravilišča se je tru= dil, toda ni imel prave ! ga uspeha,, Lansko jesen se je vrnil nazaj v Bosno, pa se mu je preko zime zdravje zopet poslabšalo. Rad bi §tev. 43,,lete III« - S - 24. oktober 1948. sel domov, zdravnik mu je to resno odsvetoval. Bogat je, lahko bi srečno in zadovoljno živel v krogu svoje družine, tako mu pa bolezen razjeda telo in srečo. Ob lepih, jasnih sončnih dneh je še nekako prenašal svoje bedno stanje, ob pustih, deževnih dneh je pa neka čudna mora legla nanj, ki ga je večkrat gnala v obup. 0 takih dneh ga je tiščalo v prsih, dušilo ga je in kašelj ga je mučil» .."Ali je reš vse izgubljeno, sestra", je- dejal nekega dne sestri -'valentini * "Ne smete takoj obupati", mu je dejala sestra Valentina, ki se je vedno zelo trudila za svoje paciente. "Imam občutek, da je tudi primarij izgubil vsako upa= nje." "Ni tako hudo, kakor mislite. Sedaj v oktobru in novem= bru je najslabši čas. Deževje, hlad in sivi pusti dnevi morč člo= veka telesno in duševno. V decembru, ko nastopi zima in z njo jasni dnevi, bo zopet bolje,/" "Veste, sestra, kadar sem takole ves potrt in se zave= dam vse svoje revščine, .tedaj si želim, da bi imel moč, da bi z eno samo potezo- rok© iztrgal iz sebe vse kar me teži in pije moje življenjske moči, pa ni mogoče.” "Imate prav in vas razumem, gospod Harambegovič* Toda ljudje nimamo take moči, Sano Lden je, ki jo ima, to je tisti, ki daje življenje, ga jemlje in zopet obnavlja,” je dejala sestra Valentinac "Ti. kdo je to, sestra Valentina?" "To je Bog, Stvarnik nebes -n zemlje in vsega vidnega in nevidnega.sveta,” "Naš bog je Alah”, je dejal Harambegovič. "Bog je samo eden. Oče in Stvarnik vseh ljudi. Pravi= te, da se imenuje vaš Bog Alah, naš ga se imenuje Ljhbezen," "Pravite sestra, da je vas Bog mogočen, da daje življe= nje, da jemlje in obnavlja, pa se je že kdaj zgodilo, da je vaš Bog komu vrnil zdravje - vrnil tako, kot si jaz želim, da bi z eno samo potezo roke odstranil, kar me beli in teži," "IXi, neštetokrat! Mi pravimo takim dejanjem in takim pojavom čudeži, ker bi se to po naravni poti nikdar ne mogli zgo= diti. Ko je naš Odrešenik in Sin božji Jezus Kristus hodil po sve= tu, je s samo besedo ozdravljal bolnike, še več obujal jih je iz smrti v življenje, zato, da bi pokazal, da je On tisti, ki je vse= mogočen - da je er. Bog." "Pa se čudeži še danes dogajajo?" "Da, ge vedno. Koliki se jih zgodi vsak dan. pa so skri= ti našim očem; mnogokrat ve zanje samo Bog in tisti, ki je bil božjih milosti deležen. Toda še ta nima popolnega spoznanja tega, kar mu je naklonil Bog, Zgode se pa tud:. čudeži, za katere izve svet. V Franciji je mesto l.urd, v katerem se vsako leto zgodi mno= go čudežnih ozdravljenj. Vsak bolnik, ki roma v to mesto, da bi mu Bog naklonil zdravja, je or* več zdravnikov pregledan, da natančno ugotove njegovo bolezen in po ozdravljenju morejo ugotoviti, da z naravnimi močmi, s katerimi razpolaga današnja veda, bolezen ni mogla biti ozdravljena." "Komu pa Bog podeljuje te svoje velike darove?" "Glejte, gospod Harambegovič, vi ste trgovec in bogat človek. Vse, bar imate, je vaše in od tega, kar imate, dajete ti= stemu,ki je najoolj potrebe! in najbolj vreden. In prav tako tudi Bog. Po svoji vsemogočnosti daje bogato, komur hoče in kolikor ho= če,-vendar ne prezira potrebe in vrednosti tistega,ki prosi.” .(Prihodnjič dalje). Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri TA enzu.