Ljudski koncert, ki ga je priredilo mariborsko moško in žensko učiteljišče pod vodstvom prof. H. Druzoviča dne 5. aprila 1921, je napolnil Gotzovo dvorano do zadnjega kotička. Ne glede na dejstvo. da popularizirajo taki koncerti pravo umetnost, jih moramo še iposebej pozdraviti radi tega. ker so važen člen v umetniški vzgoji našega učiteljskega naraščaja. Prof. Druzovič, ki je priznan metodik pevskega pouka in ki si mnogo in z uspehom prizadeva dvigniti to panogo umetnosti, je s temi koncerti — letošnf je že drugi — nadal svojemu prizadevanju krono. Uspelo mu ni le ustvariti močen in dober mešan zbor. temveč navdal je tudi svoje mlade moči s tako ijubeznijo do stvari, da goje s pravim navdušenjem petje. Značilno je, kar sem slišal po koncertu iz ust par kandidatov: šikoda, da je že minulo, najraje bi še enkrat vse peli. Posledice tega intenzivnega negovanja koncertnega petja se bodo kmalu pokazale. Naraščaj, ki bo zapuščal učiteljišče. bo globoko prešinjen z glas- beno umetnostjo in jo nesel v šolo in med narod. Da ne ostane klic: Umetnost med narod! prazna fraza. je treba ne samo umetniško čutečih. temveč tudi petja zmožnih učiteljev. Šele s tega vidika dobi prirejanje teh koncertov pravi pomen, posebno če še upoštevamo lep in pester program. Konštatirati moramo. da znači letošnji program napredek napram lanskenu. Prva točka sporeda je bil »Madrigal« profesorja Berana. komponiran v slogu 16. stoletja z veleznačilnim spremljanjem 2 klarinet, 2 rogov in 3 fagotov. — »Sever in jug«, Rusa Grečaninova je silno delikatna skladba, ki pa jo je rešil zbor nad vse častno. Kontrast med prvim delom, ki slika lcden sever in ljubkim dTiUgim delom. ki nas vodi na solnčni jug. je prišel do polne veljave. — Najobširnejša točka ie bil Parmov »Povodni mož« — Sopransolo je pela gospa Druzovičeva. tenorsolo pa operni pevec Kovač. Slednji je bil videti začetkoma indisponiran (prehlad), a je proti kor-cu dobil zelo topel ton. Ne moremo pa se s».?ijazniti z njegovim partamentam. — Schwabov koncertni valček »Dobro jutro« so morali ponavljati. — Silno ugajalo je tudi koncertno kolo »Sva.ovac« od Zajca. Škoda, da nam ga g. pevovodja ni hotel ponoviti. Zadnja točka ]e bil sklepni zbor iz »Prodane neveste«. ki ie istotako kakor lansko leto zbor vaščanov žel burno priznanje. Umljivo je, da proizvajanja učiteljiščnikov ne smemo kritikovati z istim merilom. kot recimo koncerte »Glasbene Matice«. Posamezni glasi moškega zbora, posebno v srednjih legah, zvene pač neoglajeno, nekoliko otroško. kar pa se seveda ne da odpraviti. Da je zbor nekako težko prešel v PP je pač pripisovati dejstvu, da so bili kandidati nevajeni spremIjanja orkestra in so radi tega nehote peli glas.ne.ie ko mogoče brez njega. Nastop zbora je bil vrlo discipliniran; zelo dober splošen utis sta mi žal v prvem delu motili dve kandidatinji na desni strani. ki sta se nienda spravili v ospredje le zato, da sta se lahko smejali in — koketirali. Je to bagatela. a ker lahko uniči ves efekt, je vredna navedbe. Ce presodimo koncert kot celoto, pridemo do zaključka, da je dosegel g. prof. Druzovič s svojim velikim, nad 150 članov broječim zborom, ki je razventega še sestavljen iz kvalitativno tako različnih moči (1.—4. letnik) zelo velik uspeh. Ogromen trud, ki ga je porabil pri naštudiranju tega lepega in težkega sporeda pa bo nesel stoteren sad. Le vztrajno naprej po tej jasno začrtani poti in mogoče ne bo minilo preveč časa, ko bomo govorill v pevskem oziru ne samo o češko-moravskih učiteljih. temveč tudi o slavenskih učiteljih. R. Rakiiša.