Št. 36. ^	V Trstu, v sabolo 5. avgusta 1882.	Tečaj VIL
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»▼ edinosti j« mol!«.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo In laboto o poludne. Cena	Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vi« S. Lazzaro« Tip. Hualu; vsiik mora biti
za vse leto je (t gld., za polu leta S* gld., za fietrt leta 1. gld. BO kr. — Posamezne	trankiran. Rokopisi bre/ posebne vrednosti se ne vračajo. — Inneratt (razne vr^te nazna-
gtevilke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trstu po & kr., v Gorici in v	nila in poslanice) te zaračunijo po pogodbi - prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi
Ajdovščini po6kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravnlštvo »vta Zoitta 5«.	frrtca.ni hm plačuje za vsako besedo 2 kr.
odprto tiskamo Apolonio, kder se tiska »L'Indipen dente« in tam napravila večjo Škodo. Stvar bi se bila k malu rastegnola do rabuke, da ni tega policija z največo etieržijo in pomočjo vojakov še v zadnjem hipu zabranila; u strašanski hrup se ni polegel do polunoči.
Krič in vik ljudstva je odmeval, kakor strašanski vihar po vseh ulicali tržaških: »Živio in Evviva Avstrija«, »Smrt Progressovcem« »fuori trli Italiani!«, vse to se je moglo slišati k malu v italijanskem, k malu v slovenskem jeziku. RaskaČena množica je bila pripravljena na vse, le nekaterim navadno pogumnim za planko so se tresle hlačice in se tresejo še danes. A česa iščejo lahoni s temi nezašlisanimi drznimi čini? Oni so sklenoli, da delajo razstavi vse mogoče ovire, po Trstu je celo cirkuliral oklic komiteja »Irredente«, da se ne sme pod kaznijo noben privrženec njih stranke deležiti razstave, in d i se mej časom razstave niti ne smejo več sprehajati po šetališču sv. Andreja. Za vse to znajo dobro merodajni krogi, a oni so zarili glavo v pesek, kakor se vidi iz tega le: Tisto soboto pred odpretjem razstave odveslale so mnoge ladije iz Trsta v Milje, te ladije imajo imena »Aspromonte«, »Dui-lio«in še druge enake, ki vse spominjao na Irredento. Veslali so te ladije sami udje raspuščenega društva »Ginnastica«. Tega izleta so se vdeležili nekateri mestni očetje Progresove stranke in župan sam. — V Miljah se je napivalo Italijanstvu, Trstu in Istri i. t. d. in župan tržaški se je nekda v znak večne prijaznosti m*j Miljami in Trstom pobratil sč županom Miljskim, sicer dobrim Avstrijcem, a možem skromnega prevdarka.
Ko so hoteli ravno oditi tržaški gostje, unela se je ena hiša v Miljah, Trzača.ii liile na pomoč, hiSa je sicer zgorela, požar pa je bil k malu ustavljen. Tržačani pa zlože v hipu k alci b 3 do 400 gld. za po-gorelce, mej njimi je lal župan sam par sto gld. — Na to še večja pobratiinija. — Do tukaj je vse prav in lepo; — a po Trstu seje slišalo, da je to zadnji izlet lahonov do po razstavi in gotovi smo, da bode temu tudi tako. Na dan slovesnega odpretja razstave je župan pozdravil nadvojvodo in bil nazoč pri ceremoniji; — a mnogo mastnih očetov od stranke Pro-gresso je Šlo namesto na razstavo tisti dan v boŠket, kder so se zbirali tudi drugi lahoni. — Ali se to ne ujema s proglasom komiteja Irredente?
Prašamo dakle: kaj so dosegli neki visoki krogi, da so vedno paktirali z Lanoni in nikoli pokazali močne roke? Kedo je odgojil »Irredento« tako energično, tako drzno?---
Kaj je uzrok tega, kar se denes godi v Trstu? Dvajsetletna zlovlada, pravijo nekateri, in morda imajo prav. V tem času so prišli pri Lloydu in pri drugih podjetjih na krmilo po ministerstvih podpirani in protežirani Nemci in tudi nekateri slovanski renegati e.
Na te ljudi so na Dunaji mnogo zidali, a prevarili so se; mnogi od njih so postili bogati, a kakor
taki pozabili so svojih dobrotnikov. Po letu 1860 se je začela organizirati lahonska stranka in mnogi gospodje, posebno nemškega pokolenja, bili so prvi, ki so se zbali mesarjev, kateri so bili tisti krat »garde du corps« lahonskih vodjev; Hermet, sam tujec, začel je nositi zvonec in ta je toliko imponiral tem duševnim ničlam da so se kar prestrašili in začeli se klanj iti »Progressovcem« ter vsaj na skrivnem žurili se, da si pridobe spriČalo »dl buona condotta«. — To zopet kaže, da nek narod ima le tam veliko korajžo, kder more zatirati pod popolno varnostjo državne moči, a da tem elementom popolnoma manjka tako zvani »coraggio civile« in da se nočejo nikder izpostaviti najmanjšej nevarnosti. — Vlada je imela vsled tega tukaj take elemente, da se na nje vpira, ki niso bili prav čisto nič.zanesljivi. Tisti stari dobi i patrijotje tržaški so se umikali, ali so pomrli, narastaj pa je bil vedno slabši.
Tu li židje, spoznavši, kam se je obrnola vsa moč in popularnost, vrgli so se po njim prirojenej lastnosti v naročje Progressovcem, ti pa so jih izkoristili in dobro rabili, ker denarja so dobivali večinoma po njih. — Ustavoverna ministerstva se niso brigala, da bi ta element v kalu zamorila, ampak so ga podpirala, kakor v Dalmaciji Bajumontevce. Pride nezmožni Bach, za njim ieto 186S in one krvave epi-sode. Slovenci so mislili, da jih bode ministerstvo zdaj podpiralo, a zgodilo se je narobe.*) Slovenci so se spuščali na drhal lahonsko po l v riščem* Živela Avstrija«; a kaj se zgodi? Slovenci so bili v prvej vrsti kaznovani; v Trst pošljejo Moringi, prijatelja Italijanom, ta odpravi okoliški bataljon, kateri je lahonske rovarja bolj držal v brzdi, nego zdaj mnogobrojno in drago redarstvo. — Dokler je imel okoličan orožje, lahoni se niso upali črhnoti, in šo denes se lahoni bolj boje okoličanov, ne^o pa vseh novih patrljotičnih naprav najnovejše dobe in vseh demonstracij po mestu, kar se morda zopet v kratkem enkrat pokaže. Še le te dni so so slišale izjave lahonov, da saj z Slovenci nernajo nič, da Slovenci imajo nekaj pravice v Trstu, a nekih društev da ne trpe itd. — No, Slovenci so dobili od leta 186*2 naprej brco za brco od ministeistev, oni so voljno nosili vse te brce; škoda pa je bilo to, ker uprav ona leta se je z;tčel krepčati slovanski element v Trstu in da bi bil tistikrat prišel pravi namestnik v Trst, Irredenta ne bi bila nikoli postala tako drzna. Odslej so Progresisti tudi vedno l»olj na se potezali vso mestno upravo in si tako osnovali v magistratu močno trdnjavo, katera ne pade tako k malu. Različne deželne vlade in njih nezanesljivi privrženci -X la Mauser, Volkl i. t. d. paktirali
*) Kako je torej neumna trditev »Neue freie Presse«, da bodo od zadnjih zmešnjav le Slovenci imeli korist. Ne čudimo se nesramnosti tega lista ; on je zagovarjul in javno proklicaval varanje za moralo, in je tudi po svojej moči pomngal gojiti Irredento v Trstu. Se denes bi se zvezal z njo, da more le sopet postati list aktivnih ministrov.
Ured.
Lahonstvo v Trstu z ozirom na zadnje dogodke.
Lahoni so se zarotill, da hočejo uničiti razstavo in oskruniti spomin na 5D0 letno gospodarstvo Avstrije v Trstu in to zaroto izpolnujejo tako dosledno, tako premišljeno in tako nezaslišano drzno, da bi bila vsa ta eneržija pač vredna boljše stvari, in da bi bilo želeti tolike odločnosti na strani tukajšnje vlade, in stranke, na katero se vlada največ naslanja.
V nedeljo so z nepopisljivo drznostjo ukrali zastavo patrijotičnemu društvu, »LJnione operaja«, in to eno ur poprej, nego je imelo društvo vzdignoti zastavo, da jo v slovesnem sprevodu sprejme k blagoslovu. Ta rop popolnoma političnega značaja je tako originalen in nezaslišan, da resnično spomina na demonstracije v Milanu pred letom 1859 in da bi dal mnogo misliti, da ni Trst preobjjuden se Slovani in da ne stoji na popolnoma slovanskih tleh. A to št ni nič proti temu, kar se je zgodilo v sredo zvečer, ko je veteransko društvo napravilo serenado z baklado nadvojvodi Karolu Ljudevitu. — Ko namreč stopa to drufitvo za izvrstno njegovo godbo skoz »Gorso«, vrže nekdo iz hiše nasproti gostilne »k zlatemu orlu« z dinamitom in železnimi odrezki napolnjeno bombo v
{»rve vrste veteranov; bomba poči močneje nego strel z topa in zdaj se začne strašno kričanje. Dr. Dom, glavni urednik »Triester Zeitung« zakliče predsedniku veteranov: »Račke, nogo sem zgubil« ter se zgrudi na tla, trgovec Bidoli leži v krvi, dobil je kos bombe v ledja, 14 letni dijak Forti je dobil več koščkov v prsa in v glavo, da je precej mrtev obležal, predsednik Račke je ranjen v prsa, in še kakih 7 drugih je dobilo manja ali večja znamnja lahonsko ljubeznjivosti, mej njimi je bilo 6 veteranov: Hubman, E. Bajt, A. Zu-Jjan, Ivan Jakšič, Miha Gasparič in M. Milič tudi močno ranjeni in so jih precej odnesli vbolnišnico, Dor na so precej odnesli v bližno lekarno, da mu tam rano zavežejo in odstranijo kolikor mogoče prisad, a nevarnost je še vedno velika in govori se celo, da mu bodo morali odrezati nogo. Misliti si morete, kaka razkačenost seje polastila ljudstva, ko je videlo toliko revo in toliko krvi; a predsednik Riicke se je hitro ohrabril, nagovoril veterane in ti so. ranjene zapustivši drugim, korakali v najlepšem redu naprej do namestništva in tam se je vršila presrčna ovacija cesarjevemu bratu, katerega so veterani in ljudstvo pozdravljali z Evviva in Živio, da se je zemlja tresla.
A mnogo raskačenega ljudstva se je odtrgalo od kolone in kakor instinktivno najprej zadrlo se v židovsko ulico (takozvani Ghetto), tam razbijalo vrata, okna in kričalo: »strani z judi«, »strani s progresovci«,
{>otem se je druga rajda ljudstva vsula zopet pred talijanski konzulat in tam kričala: »strani z Italijani!« potem je Šla pred hišo, kder je uredništvo »L'ludi-pendente«, tam razbila okna in talilo, na to pa v
Podlistek.
Trst in okolica.
(Zgodovinske črtice, spisuje M. Skalovič.)
(Dalje.)
Vsled mirovne pogodbe 1. 1285. bi imeli Tržačani plačati Benečanom vse zastale davke, poslati 12 odličnih meščanov v proguanstvo, razrušiti vse trdnjavo na morskej obali, izročiti in na trgu sv. Marka v Beuedkah sežgati vso vojskine stroje, Benečanom narejeno škodo popolnoma vrnoti in vrhu tega vplačati 4000 lir škode, storjene beneškej konjici. Mesto pošlje načelnika Marko Hanfa, ltan-dolfa Basilei in Kremončana Katapan v Benedke, da nekaj plačajo in za drugo izprosijo daljši obrok in s prisego potrde pogodbo. Le dve leti spolnu-jejo trde pogoje miru, potem se zopet spuntajo, a Benečani pošljejo proti istrskim mestom in proti Trstu svojo vojno, ki pridobi Koper in Muhov grad (Mocro) vzame. Patrijarh oglejski Raiinond della Torre v zvezi z gorškim grofom zbere silno vojsko pri Tržiču (Monfalcone), ki naprej deroč zapalijo grad Završnik (Sborcenece) in Dane (Zana?), in ko utrjenega Kopra ne morejo vzeti, opnstošijo vse okolično polje, tudi Muhov grad brez uspeha oblegajo. Pod poveljništvom Marina Morosini-ja, vzamejo Benečani Mile (Muggia) in z 6000 pešci in 1200 konjiki napadejo Trst, vtaborivši se na »Veduta Romana«. Hrabro se drže Tržačani, trdno se nadjaje patrijarhove pomoči, a ta, ker je bil v za-
dregah denarstvenih, proda nekaj posestva in zopet z grofom goriškim združi vojno pri Tržiču, ki potem skupno oblega Benečane pri Trstu, ali kar naglo zgine grof z svojo voj 10. Bil je neki podkupljen od Benečanov za 20.000 gld., kakor je pozneje spoznal, slabega denarja. Sedaj so Benečani še bolj drzni in neprenehoma napadajo TržaČane, ki v velikej stiski in gladu nži jed6 najgnjusniše stvari, ter milo prosijo patrijarha pomoči. Ta pokliče v vojno vse sposobne moške od 18—70. leta, kakor neko črno vojsko proti Benečanom. Tistega leta 1287. je bil dal Rajmund patrijarh prvikrat ljudstvo šteti iz vojaškin namenov. Črna vojska udari skoz Prosek proti Trstu z silnim krikom in veliko kresov so po noči zažgali, da so mislili Be-čani, da ves Kras pada na nje. ter so hitro pete odnesli in mnogo jili je pri drenju na ladije v morju utonilo. Vso vojskino pripravo in druzega blaga so bili Benečani v taborišču mnogo pustili; to so Tržačani pograbili in tabor »Ve luta Romana« razrušili ; potem udarijo na svojih ladjah proti Benedkam, zažgo županovo hišo v Caorle in župana seboj odpeljejo. Benečani se laj prosijo papeža za posredovanje, ali pooblaščenec papežev jih ne more pomiriti, zato s 5 ladijami zapio vhod v Trst, da bi ga sestradali, a Tržačani dobe žita od belinjskega opata. Posredovanem papeža Nikolaja IV. se vendar naposled sklene mir v Trbižu (Treviso) 1.1291. mej dožejem Petrom Gradeni^om in patrijarhom Rai-mundoinin grofom Albertom, goriškim iu tržaškim mestom. Trde pogoje so stavili nesrečnemu Trstu: da se mora držati pogodbe 1. 1285 (zgor), potem
razrušiti vse primorsko utrjeno mestno obzidje, prodati Benečanom vse ladije, ne sprejemati begunov Istranov, v prognanstvo poslati 24 odličnih meščanov. A rajši nego da bi v Šakali bilo, uda se mesto in postane neodvisno od tuje vlade, in k malu potem zadobi neodvisnost tudi od domače škofove nadvlade, kajti 1. pro ia škof Brisa de Toppo mestnej občini najvišjo pravico, da sme svojega glavarja (gastaldo) prosto si izbirati in vse druge svetovne pravice za 200 mark (2M0 gld.) Za glavarja si mesto izbere grofa goriškega Mainharda IV. V onej pogodbi 1.1291 je bil škof zadobil Muhov grad (nad Robido), kateri je 4 leta pozneje 1295. tržaškemu mestu v najem dal za 10 let.
Isti škof odstopi oglejskej cerkvi duhovnijo sv. Kocijana pri Soči na Goriškem zamenjajo isto za Mile 1. 1296., ki so potem vedno ostale pod tržaške škofijo. TaČas so bile velike razprtije in poboji na Talijanskem mej privrženci papeževimi: gvefjl, in mej cesarjevimi prijatelji': gibelini, ti zadnji so bili iz Toskanskega prognani in 50 družin gibelinskih se 1. 1302 naseli v Trstu (po trditvi Kandlerjevej). L. 1302—1324 je bil tržaški škof Rudolf Pedrazzani iz sremoneškega, o kojein nekateri trde, da je iz svojega grada Soncino privabil nekaj selanov v Sčednjo (Skedenj) pri Trstu, t. j. Sancine. (Kandler). Nu! mogoče, a da bi ime Sonce, Sonc, Sancin bilo italijansko, tega nikakor ne moremo priznavati, kajti sons— sone je pošteno staroslovansko ime po-menjajoče: golobradec, in se nahaja še v mnogo drugih krajih po Slovenskem.
(Dalje prihodnjič.)
edinost.
jbo vedno s Progresovci, kar je dajalo zadnjim še več poguma. Mestno pomodarstvo pa so Progresovci izvrstno izkoristili posebno proti Slovencem, katerim so začeli z vso silo vrivati italijanščino v šole ter demoralizirati jih na nepopisljive načine. Vlada je Slovence izročila jim da z njimi ravnajo po svoje in šezdajto mirno gle.iala in kouservativna(letako zvana) stranka je v tem obziru tudi svoje storila, ker jo je bilo vedno nekam sram, potezati se za pravice Slovencev, edinega zdravega avstrijskega elementa v Trstu in to brez vsake šarlatanerij.'. Ni se čuditi torej, daje»Ir-redenti« od leta do leta rastel greben in pogum in da je postala tako drzna, da hoče celo ustaviti uspeh razstave. Irredente pa ni treba iskati le na ulici, treba je je iskati v prvej vrsti v mestnej hiši in v mestnih uradih, in na parketu. Kakor smo rekli, gotovo je tudi mnogo bogatiu zidov izvrstno pomoč Irredenti, kar je ljudstvo v sredo zvečer v naravnej slutnji demonstrativno pokazalo.
Ker pa je štrena tako zamotano, težavno bode gotovo, razmotati jo. Pred vsem je treba tukaj močne roke in skrajne eneržije; treba je dobro pomesti v mestnej hiši in v vseli mestnih uradih in zavodih ; redarstvo mora imeti še večo avtoriteto iu nekateri gospodje morajo igrati ulogo previdnih državnih mož, ne pa kavalirjev; potem je treba v Trstu ustvariti dobro odločno avstiijsivo stranko, iz katere bodo izključene tako zvane »Zwittergestalten« in v katerej ne bodo prevladali Abrami, Izaki in Mozesi, kajti za izvršitev teških nalog treba je celih mož, popolnih značajev in treba je prave discipline. Politično društvo na takej podlogi mora imeti mnogo vspeha, česar rajnka »Patriotioa« ni imela prav zarad pomanjkanja značajev. Ali, kar je najvažneje, to je, da vlada ne igra več tukaj ampak da podpira z vso eneržijo slovanski živelj v Istri, Trstu in okolici in da popravi to, kar je bilo u/.rok, da se je Trst tako polahonil; ona naj skrbi, da Slovani dobe v Trstu šole, da dobe službe pri magistratu in drugod, da sploh postanejo merodajni v vseh strokah tržaškega javnega živenja. Taka politika bode hitro zdravilen lek proti lahonstvu. Na Dunaji menda danes dobro vedo, da je treba popraviti, kar je bilo v 20 letih zavoženega, naj bi se torej s petstoletnico začela nova, boljša, prava avstrijska doba v Trstu.
Slavnost pri otvorjenju razstave dn6 2. avgusta.
(Konec.)
V Strudthofovej ladjetvornici v Miljah je bil ob 9. uri zjutraj velikansk sprejem, nadvojvoda je tam vse ogledal in izrekel svoje zadovoljstvo, Milje in la-djetvornica, vse je bilo v zastavah, godba je godla, možnarji so pokali, ljudstvo pa nadvojvodo entuzija-stično pozdravljalo.
Iz Milj se je vmol nadvojvoda na vojne ladije, ki stoje v luki pred Miljami, ogledal najprej oklop-nico »Albreht«, potem »Saida«, »Minerva« in »Bere-nice«, na zadnje je bil zajutrek. Na Lloydovej la-diji »Milano« pa je bil mej tem obed, kateri je pripravilo društvo Lloyd tukaj navzočim zastopnikom raznih časnikov. Da se je napivalo v raznih jezikih, to se lehko misli, saj ni bolj zgovornega ljudstva, nego časnikarski reporterji, kateri delajo odboru razstave in razstavljalcem veliko preglavico svojim posiljevanjem in drznostjo. Ako si opaževal nadvoj-vodino spremstvo, opazil si gotovo, kako so se ti Jjudje rili okolo njega, da so bili še pred dostojanstveniki. Slovanom take reči presedajo, vemo zakaj, pa boljše, da molčimo. Z ladje »Berenice« se je nadvojvoda zopet napotil v razstavo in obiskal Še nekatere oddelke, potem pa Bachov veliki zverinjak blizu razstave. Tam je v roke vzel mladega, popolnoma krotkega Leoparda in se izrazil, da je ta zverinjak resnično vreden, da ga človek ogleda. Iz razstave se je vkrcal nadvojvoda ob 3. uri popoludne zopet v »Pelagoso« in se odpeljal v namestništvo, kder je sprejel trgovsko zbornico.
Popoludne oh 5. uri se je zopet vkrcal ter odpeljal v novo luko, da tam vse ogleda, od tam pa v Miramar, kder je bila zopet majhna pojedina.
Ko se je pa zvečer pred 8 uro vračal v Trst, napravili so mu Barkovlianci posebno ovacijo. Mala luka je bila vsa odičena s6 zastavami, Barkovlje razsvit-ijene in strel topičev je odmeval na daleč po okolici, ljudje pa so stali ob luki ter s6 živioklici in petjem pozdravljali visocega gosta. — Skedenj in sv. Jernej sta to pot delala vso čast okolici, ter se na vso moč odlikovala, to pa je bilo v ime vseh vedno Avstriji najzvestejših okoličanov, kateri niso tega pridevka še nikoli oskrunili. Nadvojvoda in njegovo spremstvo je tudi Barkovljane z ladije prijazno pozdravljalo.
Zvečer oh 9. uri je bila bakljada veteranov. Nad 400 veteranov z godbo in plamenicami je korakalo moško po korzu, in neizmerna množica za njimi, ko pridejo do skoro srede korze, pade iz ene hiše bomba mej nje, umori enega in rani se 9 osob, večinoma veteranov. Osuplost je bila velika, ljudstvo je začelo kričati, nevarnost je i>ila, da se vse razdere, a hrabri vodja veteranov, g. Račke, popusti ranjence, nagovori veterane in ti so zopet, kakor da ne bi bilo nič, korakali pred namestništvo. Tam jih nagovori g. Račke, da je Trstu zopet prišla visoka čast, da ima v svojej sredi uda cesarske hiše in sklenol je kratki nagovor s tem, da je povabil veterane, naj zakličejo »živio« in »Evviva« cesarju iu njegovej rodbini.
Na to več minut trajajoči »Živio«, »Evviva!« — Nadvojvoda je predsednika Hiicke-ja k sebi povabil in mu izrazil, da se ni nadejal tako izvrstno patri-jotičnega društva v Trstu, kakor je veteransko ter se je društvu z gorkimi besedami zahvalil za ovacijo. — Kar se je vse potem godilo, to smo popisali na drugem mestu.
3. t. m. zjutraj je odšel nadvojvoda v Oglej, pred kolodvorom gaje čakala velika množiča, ter ga pozdravljala se »živio klici«. Na kolodvoru pa je bil namestnik, župan in razni drugi dostojanstveniki. — Pred odhodom so mu povedali še le, kaj se je godilo prejšnjo noč, na kar je g. Racke-ja pohvalil zarad njegove pogumnosti. Pri odhodu je dal vsem nazo-čim roko, le župana je nekda preziral. — Tudi znamenje časa! Tako se je končala slavnost odpretja razstave, a to ne moti dobrih patrijotov, gotovi smo, da se ne bodo več ponavljale enake stvari, zatorej pa naj se ne strašijo tuji obiskovalci; preskrbe;io je, da se ne more nič več zgoditi. Irre lentarji se pa poskrijo posebno tisti dan, ko nas obišče mnogo naših slovenskih in hrvatskih bratov, dne 10. septembra, ker Slovanov se boje še od prejšnjin Časov.
O razstavi samej bomo prinašali popis zaporedoma počenši s prihodnjo številko, saj razstava bode tako popolnem dovršena Še le 15 avgusta.
„Slovcncu".
»Sveto služimo svetoj domovini«,
»Slovencu« moramo biti hvaležni, da je v številki 85. dal povod, da se stvari glede zadnjih volitev v okolici še bolj razjasnijo.
»Slovenec« piše, da so liberalci (slovenski liberalci I) krivi, da je zmagal progresist v 4. okraju okolice, da je društvo »Edinost« delalo proti g. Lozarju in da ni kandidiralo g. Burgstallerja v 5. okraju zato, ker cika na klerikalno stran. To je zadržaj »Sloven-čeve« tirade na »Edinost« iti na neke »liberalce«.
Ako ga je podučil tržaški rodoljub, kakor sam trdi, tedaj je ta rodoljub s tem podukom dokazal, da je Bam slabo podučen in se je resnično malo brigal za to, kar se je godilo v okolici za časa volitve v mestni zbor.
Znano je, da je bil gospod Lozar vladni kandidat, da ga je torej vlada sama gorko priporočala in sicer ne društvu »Edinost«, ampak bolj upljivnim volilcem samim. To lehko svedočijo ti le gg. volilci: oba Mar-telanca iz sv. Jarneja, oba Primožiča iz Rojana, Požar iz Rojana, Pogorelec z Grete in še 20 drugih, ako je potreba. Vlada sama je po mogočosti delala na to, da bi bil izvoljen g. Lozar. Društvo »Edinost« se je tudi poprijelo te kandidature; pri prvem volilnem shodu v mestu je odbor tudi predlagal tega kandidata; a gospodje zastopniki iz Iv. okraja, mej temi tudi zgoraj omenjeni uplivni, pošteni in narodni možje so izrekli, da IV. okraj hoče Kleskoviča, kateri kandidat pa ni bil po menenju »Edinosti«. »Edinost* je torej po svojih zaupnih možeh Še enkrat skušala, da bi ljudi prepričala za gosp. Lozarja, a odgovori so došli, da noben narodnjak ne bo volil Lozarja, in ko se je prašalo po uzrokih, zakaj ne, bil je odgovor: »Zato, ker je dr. Lozar protežiral pri magistratu največjega sovražnika našega naroda, Bon ina. To mora biti znano tudi čestitim gospodom duhovnikom iz sv. Jerneja in Rojana.
Ker je torej društvo videlo, da je občno menenje v IV. okr£yu popolnoma proti g. Lozarju, prosilo je zaupne može, naj se zedinijo za kacega druzega domačega, namesto Kleskoviča, kateri ni odločno naroden. Govorilo se je o kandidaturi č. g. Ćerneta, Franca Martelanca, .los. Primožiča in Pogorelca. A za nobenega teh mož se niso mogli zediniti upliv-nejši volilci, ali pa niso hoteli dotičniki prevzeti kandidature. A ko je bilo znano, daje Kleskovič izvoljen v mestu, kder je kandidat Živic le za par odstriženih mu glasov propadel, govorilo se je o kandidaturi tega poštenega moža, kateri se je žrtoval v mestu uže dvakrat in ni nič manj dober katoličan o l g. Lozarja. Zaupni možje »Edinosti« so tudi govorili o kandidaturi g. G. Sterle-ta, a ta gospod ne more biti poslanec iz raznih uzrokov, in zatorej je ostala le Še kandidatura g. Živica, kateri ni tak »homo novus« v slovenskem tabru, kakor to trdi »Slovenec«, ampak
fiozna ga tudi mnogo uplivnih mož IV. okraja, ki so meli priliko v stavbenih zadevah občevati ž njim in ga spoznati za poštenjaka. Ali tudi tega ni hotelo proglasiti društvo »Edinost«, dokler niso došla poročila od vseh uplivnejših volilcev IV. okraja, da so se zedinili za g. Živica.
Da se je »Edinost« držala zdravega načela, daje treba poprej poprašati volilce, potem še le postaviti kandidata, tega jej vendar ne more nihče šteti v pregreho; piše se od nekedaj v vseh listih, daje to edini pravi pot.
A gospod Živic bi bil tudi prodrl, da ni mežnarjev sin iz Rojana v svojej pisarni mej farovžrjm in volil nun lokalom, v kateri kraj pa je naši in zaupnim možem mestna policija z močjo zabranila vhod, pre-menjaval glasovnic prav »a ia bussolotiere«, in da niso volili tudi nenazoei in mrtvi in to vse po čudežih omenjenega po očetu samem obsojenega sina in po čudežih »mamoua« v podobi petakov.
Da pa bi se bila Čestita duhovščina bolj zavzemala za gospoda Lozarja in se bila saj toliko potrudila, da bi bila vplivne može prepričala, da ni treba nam Kleskovičev, posrečilo bi se jej bilo skoro gotovo, da bi bil zopet izvoljen g. Lozar. A tega ni storila, to vemo iz gotovega vira, in naj se torej društvu »Edinost« ne očita namenov, katerih nikoli ni imelo, naj se ne sumničijo neki voditelji, kateri so še vedno iskali dotike z duhovščino v namen, da tudi ona pomaga pri narodnem, plemenitem delu. Gospod Lozar je bil uže večkrat kandidat »Edinosti«; on uživa še zdaj veliko spoštovanje prav pri voditeljih »Edinosti«, kateri pa ne morejo delali čud, ako dunovščina sama ne more, noče, ali ne sme pomagati. Toliko o gosp. Lozarju.
Zdaj pa pridemo na g. Burgstallerja. Ta gospod je bil uze večkrat kandidat »Edinosti«, a to vselej ne zarad njegovega narodnega vedenpi, zaradi njegovega navdušenja na narodno stvar, ampak le zarad
tega, ker je bil on mej dvema zloma manje zlo. MoŽ, kateri ne u meje našega jeaika, mož, kateri se upa trditi, da ima V. okraj v žepu, in kateri tako visoko sodi o Slovencih, osobito o njegovih volilcih, vendar ne more ogrevati srca pravih narodnjakov. Tudi je istina, da pri posvetovanju zara 1 volitve v V. okraju so vsi uplivnejši možje govorili proti kandidaturi g. Burgstallerja. A ta stvar ima še drugo stran. Vsakdo mora priznati, da je boijše, ako državni poslanci niso ob enem tudi mestni zastopniki, ker to utegne mnogokrat škodovati stranki. Ako je bila pri g. Nabergoju zaradi nevarnosti izjema, menil je odbor »E linosti«, da zadoščuje za zdaj samo ta izjema in da kesneje tudi to izjemo odstrani. Mej Nabergojem in Burg-stallerjem pa je velik razloček, to mora priznati vsakdo, ker Burgstaller ni narodnjak in se tudi ne bode nikoli potezal za naše čisto narodne težnje. Daje Burgstaller klerikalec iz prepričanja, kakor vse česti vredni gospod Lozar, to je smešna trditev, B. bi se sam jezil, ko bi mu kedo rekel kaj tacega. Mi menimo, da ni v Trstu moža, katerega namere bi bile tako jasne in javno znane, kakor g. Burgstallerja, in gotovi smo, da je g. Urbančič iz Bazovice bolj odločen katoličan, nego g. B., če pomislimo, da je nas Zveličar učil ponižnosti in da po krščanskih načelih ne bi smel noben človek javno govoriti: »Jaz hočem biti poslanec, jaz hočem biti prvi mej Vami« itd.
Kedor pozna g. B. in g. U. in je še tak klerikalec, zraven pa narodnjak, mora dati prednost g. U. dobremu katoličanu, ob enem pa odločnemu narodnjaku, pred B., morda tudi dobremu katoličanu, a na vsak način ne narodnjaku. Ako pa se hoče društvo »Edinost« polagoma znebiti kandidatov iz gole opor-tunitete, kedo more to šteli društvu v pregreho? Kde je tisti slovenski klerikalec, ki bi se upal trditi, da je B. boljši poslanec za slovenske volilce, nego pa U.? Toliko iz narodno-klerikalnega stališča.
Kar pa se tiče volitve na Opčinah, trdimo in dokažemo, kadar komu ljubo, da bi bilo bolje, ako bi bili čestiti gospodje v drugih okrajih tako delali in pridigovali za narodne kandidate, kakor je to storil nek čestiti gospod v prid Burgstallerju, kateri ima nas Slovence za ljudi »minorum gentium«, kar tudi dokažemo s fakti, ako bode treba.
Resnično pa je tudi to, da je agitacija čestitega gospoda odločila zmago omenjenega gospoda. Zadnja pa nam kaže, da bi mogla Č. duhovščina prav tako porabiti svoj upljiv za zmago narodnjakov, kar bi jej na vsak način bolj pristovalo.
Gospod, kateri je podučil »Slovenca«, poročal jd torej krivo in »Slovenec« sam nam je uslužil, da ie prinesel napad na nas, sebi pa bi bil gotovo bolj koristil, daje ostal se kaj časa opaževalec. »In causa propria« pa še to le: Mi smo glede duhovščine v Trstu in okolici poročali sama gola fakta, same dogodke in menenje mnogih navdušenih narodnjakov v Trstu in okolici. — Čitajte dobro naše dotične spise, pa se prepričate, da imamo korajžo vsakemu resnico v zobe povedati brez vsake hinavščine, katero »Slovenec« lehko bliže najde, nego pa pri nas. — Da smo rabili ponižnejšo obliko in da nismo napadali, kakor »Slovenec« nas, temu je uzrok obzir, katerega bomo mi čestitej duhovščini nasproti vedno hranili, potem prepričanje, da molba je boljša, od nage kritike in tudi dostojnost, katera mora biti značajna našemu listu. Naše pripričanje je, da se more v lepej, dostojne j obliki več povedati, in stvari več koristiti, nego pa v zabavljivem tonu. — Ako to »SioveneČeva dopisnik imenuje hinavščino, on je gospodar; on ima morda bolj rafinirane pojme za to lastnost, katerih pojmov pa se mi ne maramo učiti.
Le to bodi rečeno: odkar obstoji »Edinost«, društvo in list, — še nikoli niste ni eno, ni drugi dala povoda, da bi jima mogel kedo očitati zaničevanje in sovraštvo do vere i nje oznanjevalcev; poprej bi se jima pač moglo očitati klerikalstvo, nego pa le indi-ferentnost. Mi se poživljamo v tem obziru na pravo narodno duhovščino, na one čestite uospode, ki se v društvu in listu bore za boljšo bodočnost našega naroda v okolici in v Istri. In ker imamo prijateljev, podpornikov, odbornikov in poverjenikov tudi mej duhovščino, zato je to prejasen dokaz, da je »Slovenec« zopet pravo staknol, ko je začel očitati nam, da s č. g. Jeranom govorimo — da smo konkordatopom-peži in cigudigutnigu rovarji. Mi nismo nikoli pozabili, da je duhovščina najprej katoliška, da so tudi Slovenci uneti katoliki. — To je tudi prav in nas veseli. — Mi smo vedno priznavali, da ima duhovščina upliv na narod, katerega jej mi nočemo in ne moremo jemati iz rok.
Ali to pa smemo zahtevati od duhovščine, da ona porabi svoj naravni upliv za to, da narod zbuja, da ga reši tujega jarma, da pomaga k njegovej sreči, da ga uči spoštovati svojo domovino, svoj jezik, narodne običeje, kar vse je tudi del Kristove morale, ker pospešuje v obče dobre lastnosti, kreposti in čednosti človeške.
In to vse »nore duhovščina lažje, nego vsak drug, ker ona po naravnem svojem poklicu ni toliko vezana na posvetne reči in se jej torej ni treba uhlanjati na nobeno posvetno stran.
Prošnjo in opomin duhovščini pa smo mi pisali na podlogi dogodkov, katere nam ne more nihče ovreči in tudi za zlo nam tega jemati ne sme noben pravi duhovnik, ker naša dolžnost je, da opozorujemo na napake, naj se pa nahajajo koder koli.
Sicer pa nas bi celo veselilo, ako bi mogel »Slovenec« ovreči ona fakta in dokazati, da niso resnična. Vse drugo njegovo sumničenje ne velja in ne more škodovati nam, ampak le njemu, ker bi nazadnje kedo utegnol sumničiti, da imajo njegovi napadi namen, da se začne »ein friscber, lustiger Kneg« ali »Kreuzzug« proti cigudigumigu rovarji, kateri pa žive le v fantaziji Slovenčevej ali njegovega dopisnika.— Naše stališče je očitno jasno narodno, zatorej: »Honny soit, qui mal y pen se«.
EDINOST.
Deželni zbori.
Goriški deželni zbor. Iz desete in enajste, poslednje seje, imamo Še poročati nekoliko važnejih stvari, katerih zadnjič zarad pomanjkanja prostora nismo mogli omeniti. — V desetej seji se je dovolilo 4000 gld. predplačila za izsušenje kobaridskega barja (močvirja) proti temu, da ta znesek povrne vlada.
Prošnje občin kanalskega in bolskega okraja za znižanje hišnega davka so se odstopile deželnemu odboru z naročilom, naj to prošnjo raztegne na kmečke občine vse dežele.
Prošnja občinskega zastopa v Renčah, da se most čez Vipavo uvrsti mej skladovne, odstopi se deželnemu odboru v poročilo.
Vladni komisar je potem prebral odgovor na pra-šanje g. dr. Ton klija in tovarišev zarad zakesnitve uvedenja zemljiških knjig v bolskem, tolminskem in goriškem okraji. Ta odgovor goriške okrožne sodnije se naslanja na to, da jo sodnik v Dolcu uže star mož i da imajo sodniki sploh preveč posla, da bi jim bilo možno, naglo izvrševati dela, katera zahtevajo zemljiške knjige.
V enajstej seji 21. julija je grof Goronini s tovariši predlagal to le: »Naročuje se deželnemu odboru, naj sestavi za prihodnje zborovanje načrt postave, po katerej so prepove vsem avtonomnim zastopom in oblastnijam, podeleljavati svojim udom podvzetju, odvisna od zalogov, ki jih oni oskrbujejo, ali jim izročati preiskave, zavetništva, načrte ali druga naročila, za katera gre kaka odškodba v denarji.
l'a predlog je obveljal, če tudi mu je g. dr. Ton-kli nasprotoval.
Stavbenega reda načrt za mesto Gorico se izroči deželnemu odboru v pretres.
Obrtniškej šoli za košarje v Fojanu se je dovolilo 260 gld. podpore.
Prišel je potem na vrsto proračun za leto 1883,
I>o katerem bodo znašali troški 210.875, dohodki pa e 100.282 gld., tedaj bo primanjkovalo 110.593 gld. Da se pokrije ta primankljaj, sklene se:
1)	Doklada po 12% od celega zneska vseh ne-posrednjih državnih davkov.
2)	Doklada po 20% na vžitnine vina, mošta in mesa.
3)	Davščina ednega goldinarja za vsak hektoliter na drobno potočenega piva.
4)	Doklada po 50% na državne davščine vpeljane vsled postave od 23. junija 1881 N. 02 drž. zak.," za-dovajoča kupčjjo in prodajo na drobno žganih pijač.
S tem je bilo letošnje zasedanje v Gorici skle-neno z navadnim nazdravom na Njeg. veličanstvo, presvitlega cesarja.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Iz notranjih delel imamo zadnje dni malo političnih novic i So te nemaj o nobeno posebne važnosti. Zdaj notranja politika miruje, le tu pa tam se zdaj pa zdaj prikaže kak zubelj, ki navadno pepeli ustavoverske zgradbe.
Na Koroškem so pri dveh dopolnilnih volitvah v deželni zbor zmogli konservativci. Dobro znamenje.
Narodna zmaga v Spljetu zanima ves slovanski svet. «Narodni list» jo v zadnjih Številkah prinesel iz vseh slovanskih dežel na stotine telegramov, ki čestitajo dalmatinskim bratom zarad slavno zmage ter izražajo veselje in radost slovanskega sveta.
O porotnej sodbi v Levovu zoper več rusinskih odličnjakov zarad veleizdaje, o čemer smo zadnjič poročili, So vedno so Časniki polni in vsi, ki so pošteni, hvalijo poljske porotnike, katerih ni zapeljalo politično sovraStvo, ampak sodili so pravično in popolnoma nepristransko. Naj bo to lepo dejanjo steber, na kateri so nasloni tako potrebna bratovska sloga mej Poljaci in Rusini.
Skupni finančni minister Kallay in bo-senski civilni adlatus potujeta zdaj po Bosni in Hrcegovini, da se sama na mestu natanko podučita o tamošnjih zadevah. To popotovanje utegne trajati dva meseca. Kallay ima se saboj večje število novih uradnikov, da jih postavi na mesta, kder bi kazalo dosedanje uradnike odsloviti. Kallay si j0 pridržal popolno neodvisnost od vojaških gosposk in baron Nikolič bode politično upravo oskrboval samostojno.
Na Ogerskem vse oči nase obrača preiskava, ki se vrši zarad pogrešane Estere Solgmosu. Ogerski časniki o tem poročajo, da so judje : Salomon Schvvarz, Leopold Braun in Abraham Buksbaum dne 1. aprila na dvorišči sinogoge tja privabljeno Soljmosj zaklali s tem, da so jej vrat prerezali. To jo več prič potrdilo. Za-toženih je tudi več druzih osob, da so pri tej moritvi pomagale.
Vnanje dežele.
Rumunski kralj je baje sklenol obiskati
našega cesarja ter pri tej priliki skusi doseči, da se reši donavsko praSanje, o katerem se kaže, da se reši tedaj, ko Donava neha teči.
Italijanski časniki poročajo, da Cari-baldijev sin Ricciotti nabira vojsko, s katero pojde v Egipt Arabiju v pomoč. Nu, iz tega pač ne bo nič, ker bi mu Angleži ladije potopili, prodno izkrca svojo viteze.
Na Francoskem so politične razmere žalostne i ni se nadejati, da se zboljšajo, ker jo preveč strankarstva. Zato nobeno ministerstvo ne more dolgo biti na krmilu. To pa je no-tranjej upravi tako škodljivo, kakor veljavi francosko republike v zunanjej politiki. Sedanje ministerstvo je hotelo v Egiptu krepko na nogo stopiti, delalo jo zato velike priprave, zahtevalo zarad tega od poslanske zbornice potrebnega denarja, a zbornica je dala ministerstvu nezaupnico, ker denarja ni dovolila. Ministerstvo je zarad tega moralo odstopiti, ekspedicija v Egipt se opustiti; sestava novega ministerstva bo težek porod. Vse to pa francoskemu imenu in vplivu silno škoduje.
V Egiptit so reči vedno bolj zmedene. Angleška jo ostala na cedilu, nadejala se je, da se jej pri zasedanju Egipta pridruži Francoska in Italija, a tega zdaj ni več misliti, ker jo francoska zbornica odbila potrebni kredit, italijanska vlada pa nema volje spuščati se v podjotja, ki no obečajo nobenega dobička i nobene pridobitve. Vsa ta stvar pa uže zdaj napravlja mej Angleži in Turčijo veliko mrženje. Turški sultan, ker je vrhovni vladar Egipta, ni mogel odobravati, da so Angleži Aleksandrijo bombardirali in svoje vojake izkrcali; zdaj pa sultan pošlje svojo vojsko v Egipt ter zahteva, da angleški vojaki zapuste Egipt, ko pride tja turška moč; to sultan mora zahtevati, ker je Egiptu vrhovni gospod. Se li Angleži temu zahtevanju udade? Njihova čast jim tega gotovo ne dopušča, in zato se umakn<5 iz Egipta le tedaj, ako sprevidijo, da bodo tepeni. Zato pa se bodo gotovo maščevali, kakor je to njih stara navada, i še katero drugo mesto z morja razsujejo ali vojne ladije uničijo ali zaplenijo. Znamenja to uže napovedujejo. Mej tem ko se iz druzih virov poroča, da turški sultan zahteva pokorščino egiptovskemu namestnemu kralju in da je obsodil Arabi beya kakor upornika, trdć poročila iz Londona, da ima angleška vlada dokaze v rokah, da je Arabi le sultanova roka, ki dela v njegovem imenu. Poročila so tedaj navskriž, kde je resnica, to se v malo dneh odkrije.
Narodna skupščina v Kairu jo sklenola porabiti namestnega kralja premoženje za brambo domovine proti tujcem.
Blizu Aleksandrije so uže dvakrat imeli Angleži majhne praske z Beduini; Arabija se Angleži no upajo napasti, ker imajo premalo vojakov ter čakajo pomoči iz Indije, a zelo dvomljivo je, če jim ta pomoč zadosti, če tudi se uže zdaj hvalijo, da potem zasedejo Kairo in Arabija za hrbtom zgrabijo. Zasedenje je vsekako Se zelo dvomljivo in čo je sultan res porazumljen z Arabijem, kakor trdijo Angleži, ter pošlje še svojo vojsko v Egipt, potem naj le gledajo, da odnesđ zdrave petd.
Domače in razne vesti.
Prebivalstvu tržaško-koprske škofije bo jutrišnja nedelja pomenljiv in vesel dan. Kakor smo užo zadnjič omenili, imel bo novi škof, milostljivi gospod dr. Janez Glavina slovesni vhod v staroslavno stolno cerkvo sv. Jušta, in s tem nastopi duhovno vladarstvo zjedinjene vladikovine. Škof Janez bo v vrsti tržaških škofov (od leta 524) šestinosemdeseti, v vrsti tržaško-koprskih (od leta 1832)pačećr&". Porojen leta 1828 v BorŠtu pri Dolini, slovenske kme-tiške rodovine sin, zdaj je v cvetu moških let. Odlikuje ga učenost in blago srce. Po večini so prebivalci tržaško-koprske škofno Slovani in Slovani so najzvestejši katoličani. V svojem in v njih imenu pozdravljamo novega višjega pastirja z vso spoštljivostjo, katera jo njegovemu visocemu dostojanstvu in stanu pristojna, ponav-
ljajoč gorko Željo, katero smo uže v enem prejšnjih listov izrekli: Naj bo po izgledu slavnih rajncih prednikov: Ravnikarja, Legata in Dobrile četrti steber — naj bo mili oče ubornemu narodu, kateri danes zaupno oči v njega obrača, in katerega kri tudi po njegovih Silah teče. Bog nam blagoslovi, varuj, ohrani in živi novega višjega pastirja, mil. škofa dr. Janeza Glavino!
Izvršcvalnl odhor razstave je sklenol. da bode vsak večer, ko so poslopja uže zaprta, v razstavnem vrtu velik koncert, kateri bo kratkočasil obiskovalce v pozno noč. Tujcev nže zdaj vsak dan v Trst toliko dohaja in odhaja, da so vsi vlaki prenapolneni,
VKoko priznanje. Nadvojvoda Ljudevit je na razstavi vprašal Janeza Matijam, ki je razstavil opravo za jedilno sobo: »Kde je to narejeno?« — Matijan odgovori: Pri meni v Ljubljani. — »Iz kakega lesa je to?« — Iz hrastovega. — Ko vpraša dalje nadvojvoda, je li »gebeitzt« in rnu ta odgovori, da je les natoren in povoščen, izrazi se nadvojvoda. »Prav lepo in ukusno je in se mi zelo dopada«.
l*o«l hrvatskim paviljonom na razstavi je otvorena kušavnicu (Kosthalle) vinskega druŠtva'iz Ilok«-«. Vsak, koji v razstavo ide, naj se prej okrepi s kapljico dobrega vina, ali glasovite sremske slivovice.
Xapa«l V. l»oml»o je vedno glavni pogovor po mestu. Dr. Dom dobiva iz vseh krogov znamenja sočutja. Upanje je dobro, da se ozdravi popolnima. Trgovska zbornica je imela predvčeranjem izven redno sejo, v katerej je izvolila posebno deputacijo, da javi namestniku obžalovanje zarad tega dogodka. Enaka resolucija je včeraj obveljala v i/.venrednej seji mestnega zbora, pri katerej pa je manjkalo mnogo pto-gresovcev. Predvčerajšnjem zvečer se je zopet ljudstvo zbiralo in po mestu hodilo v velikih tropah ter kričalo: »Evviva« in »Živio Avstrija«, »fuori gli Ita-liani«, »morte al Progresso«, »morte Vidacovich«. Policija je komaj ljudstvo, kakih par tisoč ljudi, raz-gnala. Včeraj je bil pogreb mladega Fortija; sprevoda so se vdeležili veterani z godbo in vs« oblast-nije, še celo župan in nad 10.000 drugih ljudi; demonstracija je bila velikanska. Ko so se ljudje vračali od pogreba so kričali, da seje vse treslo: »Evviva Austria« itd. — Forti je bil Žid, zarad tega so hoteli židje in starši rajnega, da se pokoplje na tihem, a veterani in drugi patrijotje si niso dali vzeti tega, da ne napravijo velikanskega pogreba. Vsi ranjenci se počutijo uže boljše in vtegnejo vsi ozdraviti popolnoma. Cesar sani je zapovedal namestniku telegrafično, da mu poroča o stanju ranjenih. Stvar dela veliko hrupa, pa se k malu poleže akopam se ni bati, da bi se te reči Še par dni ponovljale. — Nabirajo se darila za tistega, ki najde in pravici ovadi zločinca, dosedaj se je nabralo nad 200 gld. Mej darovatelji v ta namen je tudi en znan lahon. Ne vemo kaj to pomenja. Jezi nas, pisali bi, pa ne smemo izražati svojih pravih čutov. — Sodnija preiskuje, nadejati se je, da pride hudodelniku na sled, zaprla je kakih 15 ljudi in preiskala natanjČno vso hišo iz katere je prišla bomba.
Velika demonstracija zoper irredento je bila zopet sinoč v Trstu. Silna množica se je valila
?o ulicah, tu pa tam se ustavila kričaje: »Abbasso idakovicb, abbasso »L'Indipendente«, fuori gli Ita-liani« i. t. d. — Sla je množica pred kavarno Chiozza, v katero zahajajo mnogi lahoni in tam premetavala mize, od tam je šla pred italijanski konzulat in kričala, potem pred kavarno Litke, kder je neki Italijan nekaj zabavljal, na kar je množica začela kavarno naskakovati in je razbila mnogo miz, stolov in druge ropotije ter veliko škode napravila; od tam je šla pred redakcijo »L'Indipente-ja« ter je hotela ulomiti vrata in je podrla velik vogeljni kamen, ropot je bil tudi pred tiskarno Apolonio, sinagogo v starem mestu pa je ljudstvo prav močno poškodovalo, udrlo vrata in marsikaj pokončalo. Policija je imela silno težavno delo, pred ko se jej je posrečilo komaj in komaj še le po 11 uri.
Zastavo društva »Unione Operaia Triestina« ukradel je, kakor se obče sumi, najbrž nek ključar, katerega so bili kratko poprej iz društva izključili.
Jutri ir Sežano! to se denes obče mej Slovenci po Trstu sliši. A ne le iz Trsta, celo iz bele Ljubljane, iz Vipavskega, iz Notranjskega in iz Gorice napovedanih je uže mnogo gostov. Bog daj vreme in Sežana bode imela lep spomenski dan.
Nadvojvodu liarolu Ljudevita, kateri je v četrtek otšel v Oglej k otvorjenju starinskega muzeja, priredili so Furlani v Ronchi, Begliano. Pie-ris, Fiumicello, Monastero, in vzlasti v Ogleju slovesen sprejem in velike druge slavnosti. Vse vasi so bile ovenčane z obilimi zastavami, na tisoče ljudstva, in tudi deputacije, iz daljših krajev prišle so se cesarjevemu bratu poklanjat. Zvečer je bil Oglej razsvetljen, napravili so se umeteljni ognji,bakljada. igrale so godbe, in navdušenost ljudstva je bila nepopisljiva. Istina, ubogi trpini Furlani so izvrstni patri jo l i, le v mestih se nahaja zlobni duh Iredentarstva.
Ustanova „Franc Joftlp-Ellsabcta**
za uboge dijake na vseučeliščih na Dunaju, v Pragi, Inomostu, Budapešti in Zagrebu, za vsako v znesku 300 gold. v zlatu je razpisana za prihodnje Šolsko leto. — Prošnje gredo do 31. avgusta na: »k. k. Pri-vat- und Familienfondsdirektion, Hofburg, VVien«.
Na ženskej udlteljftkej pripravnici v Gorici so bile skušnje zrelosti od 24—31. julija. Srečno je prebilo 20 učenk, in sicer 9 Slovenk in lt Labinj, 3 mej njimi z odliko.
las Kopra se nam piše 31. julija: Danes smo sklenoli šolsko leto. Učiteljišče zapusti letos 3^1 pripravnikov. 1G Slovencev, 3 Hrvatje in 4 Italijani. Vendar niso še vsi ti pripoznani za zrele. Po eden vsake narodnosti mora se zopet oglasiti po dveh mesecih; en Slovenec pa je pal na eno leto. Izmej ekstcrnistov
EDINOST
sta le 2 napravila zrelostni izpit, 3 so pali na 2 meseca, eden pa na eno leto. Bili s:no se, da ne bi več dijakov pilo, kakor jih j<\ k ijti izpiti so ve Ino strožji.
\a c. k. gimnaziji v Pazinu je bilo konci V.hkega leti 12» dijakov in sicer 103 Istr.inov in 17 i/, druzih d -žel. To rodu je bilo baje 6i Lili >v(?) ; 38 Hrvatov, 12 Slovencev in 6 N'miev.
\a s;ulj«ir»*koj In vlnar«kej šoli na Slapu bo l^tos od Ui. avgusti do 5. septembra po-dučeviil' n kurs za to ljudskih učiteljev. Kdor se ga lioee vdeležiti, naj se nemudoma oglasi.
ftrjinjKko obrtno društvo je imelo 21. juliji v Ljubljani važen shod, katerega se je viel-;-zilo obilo obrtnikov in razumnikov. Gosp. državni poslanec Klun j" v dolgem govoru razkladal obrtniške razmere. Sklenola se je resolucicija, katero o priliki priobčimo.
+ Anion Ufflek, znani slovenski rodoljub, župnik v ble lu na Kranjskem, umrl je 3. avgusta.
fio«p. Josip Volil, ki je bil zdaj pri operi v Milanu, pozvan je bil telegrafično v Prago, kder bode pel pri italijanskej operi; zi zimo pi je en ga-žiran v Rimu.
Sadjarsko društvo se osnuje za spodnje Štajersko. Dotični shod bo 15. t. m. v Sentjurji na južnej železnici.
Pozi«! Kakor je bilo v slovenskih časopisih uže razglašeno, ustanovil seje v Mozirji »Savinjski Sokol«. Važni odgoje valni vpliv takega društva je povsod uže priznan. Naj le tu omenimo Čehov, kateri uporabljajo vsako sredstvo, da si v narodu vzgojnjejo pravo o iločno možatost, domoljubje in mno<;o drugih vrlih lastnosti, kakorŠnih Slovenci Še boli potrebujemo. Odbor »Savinjskega Sokola« toraj uljudno vabi p. n. rodoljube, da k temu društvu pristopijo. V družtvo se sprejemajo najmanj 17 letni, dovolj sposobni mladeniči in tudi možje, ki se hočejo v telovadstvu vežb&ti, ali ki hočejo k sokolskej go i bi pristopiti, ako so sploh pošteni in miroljubni. Društvenina se je v prvem občnem zboru tako določila, da plača vsak podporni In sodelujoči ud 1 gld. pristopnine enkrat za vselej; letnine plača telovadec 1 gld., podporni ud pa 2 gld. Veči prostovoljni doneski se hvaležno sprejemajo. Oodci se sprejemajo brezplačno. Daleč od Mozirja bivajoči m društvenim telovadcem, zlasti poddružtiicain, bode društvo pomagalo, kolikor možno, glede vaj in telo-vadskega orodja. Slovenske rodoljube prosimo, da priskočijo temu na spodnjem Štajerskem novemu društvu se svojo podporo, kakor se jim potrebno vidi.
Mozirje, dne 30. julija 1882.
Radoslav Škoflek,	Jože Lipold,
tajnik.	starosta.
Poslano.
V predzadnjem listu »Edinosti«, od 19. julija 1882 Št.32, dr/.nol se je neki rodoljub iz Povirja karati tukaj-Šne pismonoše zarad nepravilne oddaje enega pisma, katero pripisuje nezmožnosti slovenskega jezika.
Ker stvar mene zadeva i je neresnična, dovoljujem si opozoriti gosp. dopisovalca, da bi drugi krat resnico govoril.
Dotično pismo je imelo res pravilen napis i skušal sem ga skoz osem dni vsak dan dvakrat oddati, toda vselej z iman, ker zavrnol meje vsikdar posestnik hiše, vnlgo »pri Kranjcu«, da v njegovej hiSi niklo ne stanuje takega ali enakega imena. Temu dokaz je omenjeni hišni gospodar sam, kateri se s tem opravičuje, da dotični gospod Še le kratek čas pri njem stanuje; da ga je vsled tega le osebno poznal, ne pa tudi po imenu. Gotovo ni bila tedaj moja krivda, kajti, če gospodar svojih strank ne pozna, manj jih more poznati pismonoša. Kaj je bilo na to drugega storiti, nego pismo z uradno opazko »nicht bekannt, retour« nazaj poslati. Mislim, da je bilo tedaj moje postopanje korektno, i da je smešno, Če nam gospod dopisovalec vsled tega oporeka ne zmožnost slovenščine.
Poudarjam še konečno, da smo vsi tukajšni pisino-nose slovenščine popolnoma zmožni in imamo vsak dan na stotine pisem z naslovi v različnih jezikih, katerih oddaja se pa ni še nikedar zadrževala ali opustila i z vzroka, katerega nam očita v poštnih razmerah nevešči gospod dopisovalec. Zagotovljam ga tudi v tolažbo, da imamo še nekoliko drugih gospodov, kateri imajo zmožnosti, nam nerazumljive i nejasne napise raz tolmači ti i druge različne zapreke oziroma oddaje odstraniti.
To v pojasnilo dotičnemu gospodu ro loljubu, da ne bode drugikrat krivično nas grdil mej svetom.
Ribič,
c. kr. pismonoša.
Listnica uredništva: Gospode dopisnike prosimo potrpljenja; nakopičilo se nam je preveč domača tvarlne. Vidi se prav zdaj, da še list po 2krat tia teden komaj zadostuje^ in da nemamo prostora, da bi obširneje pisali o gospodarstvu in trgovini. Po razstavi bo to pač bolje mogoče.
Tržno poročilo.
Kava. —Ker so došla poročila iz Brazilije, da tam cene rastejo, terjajo zdaj tudi tukajšnji lastniki višje cene; pri vsem tem pa je bilo maloprodaje. Prodalo se je v tem tednu iz prve roke 900 vreč kave Rio po gld. 49 do 58 in 500 vreč Santos po gld. 49 do 56. — Zdaj bi bil morda ugoden čas za nakup kave.
Sladkor — še precej prometa po polagoma rastočih cenah. Prodalo se je 8000 metr. centov sladkorja Pile po gld. 34'/« do 35
Olje. — Tendenca bila je jako trdna in cene skoro vseh baž olja so nekoliko poskočile, pa vtegnejo Še poskočiti. — Prodalo se je kakih 400 metr. centov
finega namiznega olja po gld. 53 io 63. in kakih 10X) metr. centov navadnega jedilnega po «11. .'{9 do 42.
Sadje — brez kupčije, cene zdatno pidijo. ker konec t. m. bomo imeli uža nove ro^n-, cvebe in opašo.
Petro/je — zarad poročil iz \meHke. da so tim cene višje, je to blatro tudi tukaj po Iražalo in stan« denes zopet gld. 10.50.
DomaČi pridelki. — Fižol v slabem obrajtu nič kupčije. Maslo ure pa še precej o I rok in se'prodaia od gld. K2 do 101. Cešpe nemajo kupca.
Žito — mala kupčija, cene vedno ^labše; prodalo se je 21)00 metr. cent., koruze po gld. 7■/ do H.20 pa jako lepo. V Trstu imamo zdaj 17'K)0 metr. stot. pšenice, 21)000 metr. stot. koruze in 0O0U metr. stot. ovsa.
Les. — Kupčija še vedno mlahova.
Seno — prodaja se dobro staro po gld. 1.60 do 1.80., novo gld. 1.10 do 1.40.
Borano poročilo.
Naša borsa zadnje dni miruje, malo je prometa v vseh papirjih, najmanj pa v valutah in devizah, kar kaže, da je Jrgovina tudi prav slaba. Pri vsem tem so kurzi državnih papirjev o-tali prav trdni in nespremenjeni, in le nekateri privatni papirji so zgubili malenkosti na kurzu.
Dunajska borsa
dne 4. avgusta.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77	gld.	10 kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 77	»	85 »
Zlata renta..........95	»	40 »
1860 državni zajem.......130	»	75 •
Delnice narodne banke.....8.'6	gld.	_kr
Kreditne delnice........318	^»	70 »"
London 10 lir sterlin......120	»	20 »
Napoleon ...........9	w	55 „
G. kr. cekini.........5	»	66 »
100 državnih mark.......58	»	75 »
St. 529.
Razglas.
Oddaja se izdelovanje občinskega vodnjaka V Nabrežini. Podvzetniki. ki Žele prevzeti to delo, naj pošljejo svoje oferte do 13. avgusta 1.1. podpisanemu županstvu, pri katerem si lahko vsak tudi ogleda načert izdelovanja. Delo je cenjeno na 1500 golUnarjev.
Županstvo v Nabrežini, dne 3. avgusta 1882.
Caharija,
župan.
LOZI
krajcarjev
velike razstavna
Le petdeset krajcarjev
velja en loz -velike
razstavne loterije v Trstu.
gC TI lozi se prodajajo v vaeh menjalnicah, pri c k poštah, tabaknlh trafikah, loterijnih kolekturah In pri druzih prodajalcih avstrljsko-ogrske države.
Bogato oskrbena loterija ima
I glavni dobitek z 50.000 gl. v gotov. I » » » 20.000 » » » I » » • 10.000 » » »
potem druge veliku d"bitke v vrednosti 10.000, 5000. 3000, 1000. 500, 300, 200,
100, 50 in 25 gld.; »kupaj tisoč uredskih dobitkov v vrednosti
goldinarjev 213.550 goldinarjev.
Potem mnogo druzih velevrednlh dobitkov
iz razstavne od razstavnlkov podarjenih predmetov.
Zarad prodajanja lozov obrnotl
se je takoj na loterijski oddelek trža-
ške razstave 2, piazza nrande v Trstu
I Pri naroStivanju posameznih lozov naj se priloži 15 kr. zu poBtnino.
Gostilna „zur STADT WIEN"
vla S. Nicolo št. II, v središču mesta, priporoča svoje lepe prostore po nizkej ceni. 21—6
Lekarna Josipa Udovicich a v Trstu
Via Fameto in S. Giacomo in Monte.
Pripoznani uspeh
po voć tisoi! ljuitčh, kateri so rabili mojo nedosoKljivo, po meni samemu izdelano
eterično tinkturo iz rastlin
The
proti kurjim oSesom, lara»tkom in trdej koti nil daje povod, da javim, da nohtna ilrttfia tinktura, katere koli l>u*o n* mnrr prouzročiti tolikega iupeha, kakor prav noja. — Na vsaki steklenica jo moj podpis.
Glavna zaloga za TRST v lastnih lekarnah, Vla Farneto ii. 8. Giacomo in Monte in pa v lokami G. It. Foraboschi na korzu. V drugih imstah domaČih in in08tranxkih dobiva se v vsili reSlh lekarnah.
PoHlI. ja ■« Is apofitnim po vseljeni. Cene stekleulce z navodom za rabo •• suldov ; zunaj Trsta pa tO aoldov.
_(12-3)
Sveže
mineralne vode
vsake vrste na izbiro. Zaloga oljnih barv« šopkov (pinzelnov);
razne baze lak itd. pri	8—4
GIOVANNI GILLIA Via alle poste, in via Dogana na oglju. Trst
Singer Hlanufacturing & C.
New-York.
Ako s- plati vsak te,len samo eden goldinar "f^)
dobi se
Originalni
Singer - jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene Poroštvo »e ilnje xa pot lol, poduk na domu brezplačno.
G. NEIDLINGER,
generalni agent.
V Trstu, Corso, palača Modello
Šivanke za Singer jev e šivalne stroje komad. 3 kr. in tuca t 30 kr.	13-13
Važno za kmetovalce!
Marsikateremu gotovo v veliko olajšavo prodajajo se tudi M obroke po prav ugodnih pogjih dobro znane Lanz^ove
ročne mlatilnice, slamoreznice itd.
katerih se je v malo letih izpičalo ogromno število 98 tisoč
komadov, kar je gotovo najboljši spričevnlo in priporočilo. — Tedaj na noge! Združite se po dva ali več ukopaj In ne zamudite ugodite prilike, kajti korist glede dela in cusaje tolika, da se kupljeni stroj prav kmalu sam izplača.
Pojasnila in ilustrovane cenike brezplačno razpošilja.
v Ljubljani. Rimska cesta št. 19. 12-7
Kava iz datljev.
To kavo gorko priporočajo vse zdravniške avtoritete, zvedeni kemikarji in vse praktične gospodinje in je ufe poznana po vsem svetu kakor izvrstna pijača Oni kateri rabijo, to kavo, hval6 jo zarad aromatičnega okusa, zdravniki po zarad tega, ker ne vzmiruje krvi ni živcev. Kava iz datljev nema lastnosti surogatov, ona je prava kava nove baže.
"V škatljah po l/„, '/* in '/i kilograma dobiva se po 40 soldov kilogram.
V zalogi na debelo in drobno pri	(5—3)
Gerolamo Hirsch
drogherla via Ghega blizu železnično postaje.
Bolezen v grlu, kašelj, hripavost, z guba glasu, nahod, angino, gripo. Itd. ozdravljajo naglo in popolnoma
premirani	(20-20)
hlepčki Prendini
(pripravljeni iz kasije in galuna)
550 letna raba priča o njih izvrstnej moti, in so boljSi od vsaccga druzega zdravila te vrste.
Varovati sc je treba ponarejenih. Ozirati sc je vedno na napis
l*afttiffle Prendini
i paziti da vsak hlepčelt nosi ime iznajdatelja PRENDINI.
Prodajajo se v Trstu v lekarnici PRF.NDINI in vseh drugih lckamicah po :iO kr. škatljica, zunaj čolne poteze po 40 kr. in sc tudi dobivajo v vsen avstrijskih in inozemskih glavnih lekarnicah.
W Daljnogled!
Nov optičen inštrument za potovalce, deželane itd.
Kaže na 3 do 4 ure daljave čisto in razločno.
Ta novi dnllnogfl«*«! obstoji iz dveh optičnih leč, kateri jc mogoče zatrditi na vsako navadno palico itd. ter bolje kaže, nego navadni daljnogledi, zarad tega je ta nova priprava obče prlpomana in cenjena, posebno od onih. ki potujejo po deželi.	Cena dalinoKlodov z ćtui-jem za
žep «1. I.SK, fineji jsjl.	najfineji z večimi
optičnimi lečami S.50.
Wtr Baroskop
kaže vreme natanjčno in zanesljivo — fgl. 55, fino napravljen	®.Tt».
Prodajalo! uživajo fabriške cene za gotovo plačilo ali epov* "tjem.	Naročbe edino direktno	5—5
KLINGL& BAUMANN m WIEN. I., Tegetthofstr. 3.
Gene ure.
pošiljam proti povzetju in če komu niso povšeči, vračam denar; zato je vsaka naročba brez nevurnosti.
I ura na cilinder iz srebrnega nikla z verižico, poprej 12 gld., zdaj 5 gld. 25 kr. I ura na sidro iz srebrnega nikla z verižico, poprej 15 gld., zdaj 7 gld. 25 kr. I ereberna re-montoir-Wa8hlngton z verižico, poprej 30, /.daj le 17 gld. I ura iz pravega srebra na sidro * patentnim kol< sjem in verižico. poprej 25 gld., zdaj 12 gld. 25 kr. — Zlate ure za gospe poprej 40 gld , zdaj 20 gld. z ovratno verižico. Zlate remontoirs, poprejlOO gld. zdaj 40 gld.
£)MF" Poroštvo za 5 let. 1*1». Fromni, urar, na Dunaju, Rothenthurmstrasse nasproti Wollzeile.	12—3
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIČ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.