12. številki.
Izdanja za petek 29. januvarija 1897.
(t Trsta, ▼ fetrtak inkr 4ac t8 jamuvarija 1897)
Tefaj XXII.
r;:)HfO«TM likaj* p* trikrat aa t«4n v iaatfti tajanjih ob tavktk,
In nohoinh. Zjitraaja iadaaje u-h*j* ah *,ri ij*traj, Tiltni pa »h 7.
i" Tcčer. — Obuja* izriftnj« atftb? j»df»r «*«c . i.	j*T«a	f :.S<
tri , , , s.— .	4 ,«
»» rti tet«	, I "
Ktr«6nl»« J« plaitvatl npri| •■ nroibi fcroi pri|»/<tR« a.ir»ialaa m aprivi na •ztra.
fogHaBii.tc itevilke no dobivaj* t pi a* <Ujalai**k	t) lr$tu pa S ari.
Uren Truta p« 4 dt4.
O f lati a« rataaa p« tari i m t patit«; n aaalava • 4aWaliaii Irkami «> *la4aj* proatar. kalikar abtaga aafaiaik Trafif. Paalaaa, aaartaiaa ia jamo zakval«, do* ■aii af laai iti. aa raaanajo po pagodbi
Tai 4apiti aaj aa paiiljaio «redni«tvu aliaa Ciurat it. iS. Tiako pi»«« «ar* kiti fraakavaao, kor nafrankavana a« «4 ej*aj«J*aja. Rakapiai ia aa rraiajo.
ifk^ain«, raklamnaija ia aglaio apra
"Ji npr nvniitvo ali*« Malina vi< -att Uit. T.. II iinJr'. Nnr«Jala« in ogla«« plaearati laca Trat. O4prto rakUnaa \ <ije ia iirtmr-s paitn.uo.
OlasIPo tlavtntkiia palillAnao« 4rti&*va ar« Primorsko.
i f #«nmN J4 m—"
Velik javni shod
priredi politično društvo „Edinost" v ponedeljek, 1. februvarja t. 1. ob 9. uri zvečer v telovadnici „Tržaškega Sokola".
Na dnevnem redu bode:
a)	Predsednikov nagovor;
b)	Predavanje o državnozborskem volilnem redu, in posebno o volilnem pravu v Vt kuriji;
c)	O važnosti predstojećih volitev posebnim ozirom na trž. razmere ;
d)	Naše stališče do drugih strank v Trstu.
e)	Eventuvelni predlogi.
To so sami važni in aktuvelni predmeti, zbok česar se nadejamo, da se tržagki j Slovenci iz vseh slojev udeleže tega uhoda.
Našemu ljudstvu po Istri!
Nekaj mesecev sem se oglašajo ki ivi proroki, ki razdvajajo brata z bratom. očeta sinom, občino z občino, in da je zasmeh tem vefti, pljujejo na vso in na vsakogar, kamere so hvalili do nedavno. — Da-lt jn tr. oholost, da-li je zlo srce, da-li ie Judeževo plačilo, za katero delajo, o tem sodite sami! — Ako bi naše javne posle razpravljali mirno, trezno in iskreno, ako bi dostojnim načinom izrekali svojo misel o katerem si bodi javnem činu Petra »li Pavla, meni ne bi bilo žal na tem, pozdravljal bi z veseljem tako nasprotovanje, ker bi mi bilo v dokaz, da se svet zaresno briga za naše javne posle. — A kako delajo v resnici ti nečisti ljudje? — Mi smo vas učili, da v slogi je moč, in vi ste večkrat izkusili to na svoje oči. Zložuo boreči se smo odvzeli nasprotnikom občin in okrajev, ter smo na mnogih krajih že mogli razmišljati o sreči in napredku svojega naroda, iu tako bode, ako Bog da, tudi v bodoče. — Mi, ki nas nazivljate svoje prvake, smo se tudi sami držali teg« nauka. Med petimi prsti na jedni roki nista ni dva povsem jednaka; tako je med drugimi ljudmi, tako je tudi med nami. Ne rais'iino jednako vsi, 0 vsem. tildi v najmanjih stvareh. Ali vsi postopamo jednako proti nasprotnikom našega naroda. Mi smo ali proti njim vsikdar kakor jeden, in ob nnšem jedinstvu krčila se je njihova moč. —
Sedaj pa prihajajo krivi proroki, ki nočejo zloge, ampak razpora med rojstnimi brati, in družijo se z onimi, ki so vsikdar delali v našo narodno propa9t. — Mi smo vas učili, da živite trezno iu skrbno, kajti le tako morete kedaj postati svoji na svojem. A med novimi krivimi proroki najdete skoro samo takih, ki žive na lahko roko, in še zasmehujejo one, od katerih žive. — Mi smo vas učili, da skrbite za svoje družine, a poglavarji krivili prorokov ne znajo o tem uauku, kajti njim ni do svojega rodu in svojega rojstva, kajti zavrgli so družino, ako so jo imeli. -- Mi smo vas učili, da branite svoj j^zik slovenski in hrvatski, ker so vas učite vaše matere, d i se tako imenuje govor našega naroda. Mi smo o svečanih prilikah kazali istega v praznični obliki. Mi smo vas učili, da hrvatsko in slovensko ljudstvo, kjerkoli živi, ima pravico, da se ujedini tuli se svojim cesarjem in kraljem, da sebi ustvarja zakone, ka-koršni mu ugajajo najbolje in koristijo največ. — Mi smo vas učili, da za dobro naroda treba tudi kf j potrpeti, ker je narod naša kri. S p i n č i d je dokazal to z izgledom, ko se je pred 6 leti po« tegnil za to, da hrvatskemu in slovenskemu ljudstvu v zapadni Istri ne bode več Italijan zastop-
' nikom na Dunaju. Spinčič je zgubil zato svojo hpo profesorsko plačo. Naš cesiv in kralj je spoznal, da se je SpinčicSu storila krivica, pa je poravnal krivico ; ali pri vsem tem uživa Spinčii! le polovico onega, kar bi mu slo po šolah, po učenosti in po zakonu. Vt-ndar so nečisti ljudje toliko drzni, da vam laiejo nesramno, kako da Spinčič dobiva Bog zna koliko plače in da živi Bog zna kako ugodno. Ti nečisti ljudje vedo prav dobro, ali bi vsaj morali znati, da Spinčič, kolikor more, pomaga vsaki vredni siroti, ki se je zatekla k njemu, da podpira uboge učence in uboge šole, da se nikdar ni plašil truda, ko je trebalo sestati se z narodom, napotovati ga in učiti. — Spinčič je pokazal vladi sto in .sto narodnih potreb, in vlada je odstranila Iste deloma, in deloma jih še odstrani, ker so to pravična uprašauja, resnične potrebe. Zato je nečistim ljudem Spinčić — izdajica naroda!
Tudi o sebi moram govoriti danes. Krivi proroki ne morejo kazati na moje zlato in srebro, ker takega ni nisem nabral, niti na moje palače, ker nikdar nisem imel, s čem^r bi jih bil mogel sezidati. To delo sem prepuščal onim, ki danes psujejo svoje dobrotnike. Jax sem zidal v narodu tempelj miru zloge, medsebojnega j otrpljenja in pomaganja, vedč, da je vsakemu nositi -<vojo bedo. — Sedaj pa so ustali Herostratje, ki, ue vedoči, kako bi so proslavili, hočejo zrušiti, kar so sezidali drugi. Tega veselja jim ne umemo dopustiti. Nečisti ljudje me niso mogli očrniti pred narodom, da sera si z njegovimi žulji nakupil blaga in bogastva, ali trosijo da mi neka občiua daje prez potrebe. Nečisti ljudje so me hoteli očrniti v nekem lističu s tem, da so, kakor čujem, napisali, da mi je poglavarstvo občine kastavske odpustilo neki dolg in da mi je dalo še par sto goldinarjev po vrhu. Jedna laž je nesramneja od druge! — Jaz sem odvetnik. Kadar koli so me pozvali poglavarji občine kastavske, prejšnji in Bedanji, da kaj storim za občino, storil sem, kakor sem najbolje znal in mogel. Še nisem prejel svojega računa, plačila za krvave muke svoje; vsega tudi ne dobim, ker mi občina ne more povrniti noči, ki sem jih prebdel zanjo, niti vida, ki sem ga zgubil v delu zanjo. Tudi za sedanjo upravo občine sera zgubil več dni, izvršil več opravil, potrosil gotovine. Vendar je sveta resnica, da nisem vprašal, in da mi sedanji poglavarji občine za ves moj trud in troSek niso dali ni novčiča — kamo-li stotin goldinarjev. Tudi moja Jobova potrpežljivost mora se porušiti zbok takih lopovš in obdolženj, laži, ki se širijo v narod.
Pojmo dalje! Vsaki razumnik ve, da je hrvatska zemlja jedua najlepših in najrodovitejih, kar
jih je Bog dal; ako hočeš lepega konja ali vola,
najdeš ju v Hrvatski ; hočeš lepih livad, najdeš jih tam ; ako želii plovue vode in zelene gore, najdeš ja tam ; hočeš-li za narod pametne knjige, dobiš jo tam ; ako hočeš čuti miloto svojega jn-zika, čuješ jo taro. Vsaki pamptnik ve, da hi bila ona zemlja presrečna, ako bi bil narod svoj iu svoboden, kakor želimo, da hi bili svobodni in svoji tudi mi, hrvatsko in slovensko ljudstvo ▼ Istri. Zato kličemo mi tudi zanje, in oni tudi za nas; tako se bolje čnje nadloga z jedne in druge strani. Nečisti ljudje pa vas begajo, da vas mi hočemo prodati v'suženjstvo, v katerem je Hrvatska danes.
Zakaj delajo tako, ti krivi proroki ? Zato, da ne odpremo očij vsi pc Istri, pa da še blagoslov-Ijate to nesrečno stanje v katerem se nahajate danes. Nečisti ljudje hočejo, da govorite, da vam je dobro, kadar od para volov morate prodati jednega, da prekrmite drugega; krivi proroki hočejo, da kričite na vsa usta, kako vam je lepo, ko na mnogih krajih nimate niti pitne vode, ni poštenega voznega pota, ni šole, ni svojega izobraženca, h kateremu bi se mogli zatekati. Krivi proroki hočejo, da pljujete na Spinčiča in na-me, ki snao tu spravila na dan vse nadloge našega ljudstva ter se potiudila, da se odpomore istim. Krivi proroki žele, da vi kričite, kako vam je prav, da vam tuji ljudje izpred nosa ▼ našem morju love ribe in da vam odvzemljejo tisto žalostno dnino, kjer se kaj zida.
Ti nečisti ljudje ustajajo proti nama, da bi vam zmešali vid in pamet. Do predlani sva bil premalo Hrvata tem krivim prorokom, sedaj sva jim preveč Hrvata. Kako je tolmačiti to ? Koliko srebrnjakov dobiva Judež, ki izdaje učitelja, katerega je do nedavno poljubljal v lice ?
Da ne bi spoznali svoje bede in da ne bi se zjedinili za način, ka' o odpomoč\ ™to vas motijo in vam lažejo, da mi, hrvatska stranka, to je, mi pravi Istrani, prodajemo Istro pod tujo vlast. — Dočim smo mi predlani povzdignili svoj glas na Dunaju že proti sami govorici o odstopu Kastav-ščine, so agentje nečistih ljudij letali okolo kakor besni ter ponujali budimpeštanskim Židom vse, kar je kastavskega, vse, kar je našega na morju od Voloskega do Reke.
Izdajice naioda, kd>) je prodajal Kastavščino ? Vi in samo vi, ali ni se vaui posrečilo, in se vam ne posreči — tako nam Boga in naroda!
Zaključujem. Nekdaj, ko je zavladala kuga, je nosil narod dolge palice, da se ne dotakne drugih. Storite tudi vi tako! S krivimi proroki ui pogovorov, ni boterstva, ni prijateljstva! Oni so prava kuga za pravi napredek naše svete stvari v Istri. Oni bi hoteli porušiti, kar je naša narodua stranka ležko muko zidala 25 let sem. Aito so zmotili že katerega poštenega, ta naj se povrne zopet v naše bratsko kolo po vaši pametni besedi iu bratskem opominu.
O onih pa, o katerih veste, da hotč vrše službo krivih prorokov, da se ne trudijo, ampak leže iu zgubljajo čas, ali hodijo na lov, pa poleg tega žive dobro, o onih smete biti gotovi, da žive od J u d e ž e v i h g r o š o v. Za nje je že davno rečeno v grobu redovnikov : .Oproščene je gre-Snikom, razbojniku, ubijalcu, oproščeno je vsem, samo izdajici ni odpuščenja!
Na Dunaju, 23. januvarja 1897.
Dr. M. L a g i n j a*
znntopnik naro la.
Deželni zbir istrski.
Prva seja dne 26. januvarja 1897.
O poludne s« j« zbralo t zbernici 33. poslan-c«t in porešlco-puljtki Škof presv. g. Flapp.
Na atol predsednika je sel g. dr. C a m p i-t e 11 i, na stol podpredsednika dr. A. S t a ■ g e r. Od večine je bilo navzočih 16 poslancev, od manj-je 6. Galerija je bila dobro obiskana.
Predsednik je odprl zasedanj« prečitaaim govorom ; pozdravivši poslance je rekel, da deželni zbor je imel biti sklican že meseca decembra zaradi proračuna, ali to ni bilo nujno, ker je bil na prošnjo deželnega odbora odobrm začasni proračun, kakor minulega leta. Zboraici pa je pridržane naknadio odobrenje ; spominjal je bede v pokrajini vsled slabe letine, in na zbornici bode, da se zavzame za trpeče piebivalstvo. Dotaknil se je tudi tifa v P ulju. Tu je pritekel v pomoč deželni odbor in nade je, da cesarska oblast stori svojo, te je, da mestu ponudi one pomoči, kakoršae treba toli važno mesto.
Govoril je na to o obiska ministra predsednika B a d e n i j a v Istri. Gosp. minister predsednik je hotel pokazati s tenu svojo poaebno pozornost do to pokrajine. On, predsednik, ga je spremljal širom pokrajine, in uveril se je, da se je njegova ekscelenea živahno zanimala za potrebe in težnje prebivalstva. O tej priliki mu je zagotovil minister-predsednik, da se zgradi železnica Trst-Poreč. To isto mu je obetal kasseje minister za železnice Guttenberg, katerega je on (predsednik) obiskal v Trstu.
To zasedanje bode kratko, ker je med nami več županov, ki bodo sedaj imeli veliko opravila s predstojeeimi volitvami v državni zbor. Radi tega poživlja poslance, da mirno in trezno razpravljajo, kar jim bode dano v razpravo, da tako zndeste svoji rodoljubni dolžnosti in nakanam Njeg. Veličanstva, kateremu naj visoka zbornica v znak udaaosti in podaničke ljubezni vsklikue srčni Ev« v i v a ! Večina je rskliknila E v v i v a, a manjšina živio!
Po teh besedah je proglasil predsednik zasedanje otvorjenim.
Na to je predstavil zboraici zastopnika cesarske vlade, g. v i t. e z a F a b i a n i- a, kateremu je pridodeljeu g. D r a g i i (stenograf).
Zastopnik vlade je pozdravil zbornico najprej v italijanskem in potem v slovenskem jeziku, rekši, da bode vlada tudi v tem zasedanju podpirala delovanje zbornice.
Zatem j« p reči tal predsednik italijanski formulo obljube, rekši, da je svobodno gg. posl. reči: p r o in e 11 o, ali pa ponoviti vso formulo.
Posl. K o z u 1 i d, J e n k o in 11 a n d i d so prečit ali formulo hrvatski oziroma slovenski ; isto jim jc izročil predsednik že popred v predsedniški pisarni.
Na to je zaključil sejo. Prihodnja seja bode v Četrtek bledeč m dnevnim redom:
1.) Priobćenja. 2.) Poročilo deželnega odbera o volitvah deželmh poslancev v kmečkih občinah na kvarnerskih otokih in v politiškeui okraju Vo-loško.
Toliko v zbornici kolikor na galeriji je vladal mir med vso M»j«.
(I iztirjevanju davkov. - Umesten nasvet.
Govoril poslanec dr. Laginja v *eji zbornice poslancev dne 8. januvarja 1897.
(Zvršetek.)
No, glasom doslih mi informacij, ki som jih debil po dobroti njegove ekscelenco g. finančnega ministra sainfga, *e vlada ni poslužila dosedaj trli določil zakona gledš na kreditne zadruge, dasi je že minolo devet let, odkar obstoji ta zakon.
Pripoznati hočem takoj, da mi ni znano, v koliko se je poštnohranilniČni urad posluževal drugih načinov za nalaganje denaijev, dovoljenih mu po zakonu. Menim pa vendar, da se postno« branilnični urad dosedaj še ni nahajal v toli bednem stanju, da bi se ne bil mogel poslužiti jed-liega načinov nalaganja v zmislu §. 7 navedenega zakona. Ako je temu tako, menim, da bi bila dolžnost vladi, da bi v prvi vrsti gojila pe meui priporočeni način ualaganj* korist kreditnim in posojilom zadrugam, zasnovani* aa podlagi zakona od 9. aprila 1873.
Pripozaati koč*« rade, da bi morda to aahte« valo lov oddelek na poštnohrauilaičnem uradu, nadalj« novih iastrukeij itd. Toda pred tem ne bi se smeli plašiti, poprijeti bi morali enkrat, in ako ni možno pomoči vsem pokrajinam, pa bi morali pričeti vsaj pri onih, kjer je, kakor sploh znano, potreba najveća.
Sprožil sem to na kratke nprav zato, ker je zapisano eb zaključku po meni navedenega §. 7 člena 13 reSenega zakona, ,da je sporazumno z miuisUrstvem: izbirati efekte, na katere naj bi se posodilo ali katere naj bi se nakupilo, določati zneske posojila, kakor tudi določati zavode, s katerimi taj poštnohranilničii urad stopi v zvezo za opravila lalaganja denarjev, navedena v štev. S in B".
Tega pa nisem omenjal ta le zato, ker treba •peraznmljenja z finančnim ministerstvom, ampak tadi zato, da spomnim visoko finančno ministerstve, da bi bil meida najloži in najbolji način nalaganja ta, kakor sem ga jaz navel, in sieer, ako poštnohranilnieui urad nima na razpolago tolikih gotovia, tako, da bi viioke finančno ministerstvo mal del zalog v blagajnah, o katerih zalogah se je že toliko geveriio, dalo v ta namen na razpolage poituohranilničnemu nradu.
Po mojem menenju bi bit to jeden najboljih načinov porabljanja istih, ker bi se tako dajalo ljndstvu nazaj en del onega, kar so mnogi govor-liki te zbornice v prejšnjih časih označali kakor podvezani davek, namreč zaloge v blagajnah.
Priporočujć visokemu finančnemu ministerstvo, da se zavzeme za te stvar, zaključujem ta svoja kratka izvajanja. (Dobro I Dobro 1)
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 27. janmverija 1897.
Še jedno besedo o pastirskem listu avstrijskih škefov za predstojeće volitve. V današnjem zjutranjern izdanju sino napisali glavne misli iz pastirskega lista povodom predstojećih volitev v deželni zbor. Priznati nam je, daje vtem pastirskem listu mnogo lepih misli in načel. Res je sicer, da narodno pravo nenemških narodov ni povdar-jeno tako odločno, kakor bi želeli mi, vendar pa mora zadoščati čestiti duhovšini povdarjanje, da trebamo takih poslancev, ki bodo hoteli v praviČ-I nem zmisln reševati narodna in socijalna vprašanja. Po tem inigljeju osobilo duhovščina po Primorskem mora iti — z namil Saj nam pravi minolost, saj nam pravi sedanjost, saj naiu pravi program in vse delovanje nam nasprotna laške stranke, da ni pričakovati od njih, da bi hoteli voliti take poslance, ki bi bili pri volji v pravičnem zmisln reševati naredna vpraša« : n j a — torej takih poslancev, kakoršnih si žele | avstrijski škofje. Po takem sme duhovščina mirno i vestjo delovali za nas, kajti s tem izvrši le ono : dolžnost, ki jo nalaga vernikom pastirski list. A kdo naj hodi z verniki, kdo naj jim prednjači dobiimi izgledi, ako ne — d u h o v n i k ? 1 Nadejamo se torej, da se ob predstojećih volitvah i združi vse, kar pošteno misli z narodom, cerkvijo in državo 1 V to pomozita zdrav razum in pošteno ' srce pešteno mislečih Ijadij ! Te dni smo rekli j v svojem Jiutu, da prva dolžnost državljanov je • — dobro voliti! Na višenje te naše dolžnosti j poživljamo danes rodoljube sirom naših pokrajin !
iz deželnih zborov. Včerajšnja seja deželnega zbora češkega je Vila vižna. Namestnik j grof Cuudenhove je namreč podal izjavo v inietiu , vlade u stališču poslednje oziiotn na če>ko vprašanje. ; Vlada da je sklonila za trdno, da se loti češkega ! vprašanja. Zastopnik vlade je povdarjal željo sedanje vlade, izjavljeno po 11 j poslednji že tedaj, ko je prišla do oblasti, in je pozval stranke, naj bi lvstio sodelovalo na rešenju dotičnih vprašanj. Največo važnost pokladn vlada na to, da se usta novi mir med obema, jednako razvitima narodoma ua Češkem. Vlada se drži načela popolne jedna-kopravnosti in jednakoveljavnosti obeh narodnosti v kraljestvu Češkem, vlada smatra svojo naj-resnejo dolžnost, da varuje jednotnost tega kraljestva gledč na zakonodajo in upravo. Le jasno in pošteno spolnjevanje teh načel omogoči rešenje narodnih prepirnih vprašanj, kajti za završeuje piepira, trajajočega že deneileija, treba na strani vseh ndeleieneev najskrajuejeg.i samozatajevanja in dobre volje, kakor tudi skrbnega poštevanja
koristi države in dežel«, in slednjič mirnega premišljevanja in vzajemnega sporazumljenja. Z ozi-rom na kratko dobo, ki je določena za to zasedanje, in ker ni še potrebnega miru, ter treba, da se stranke sporazumejo popred, koče vlada še le v bodočem zasedanju predložiti dotične predloge, kakor tudi zakonski načrt za nvedenje kurij za volitve v deželnem zbori: v deželni odbor, T deželne zavode in deželnozborske odseke, v ta namen, da se obema narodnostima zagotovi zastopstvo, primerno njiju številu ii davčni moči, v zakonodaji in upravi dežele. Nadalje hoče vlada v bodočem zasedanju predložiti volilno preosnovo na pedlagi pravičnosti. Namestnik je zakljnčil z izjavo, da vlada bode le na teh predpostavah mogla ustanoviti od nje same in od vseh strank toli za« željeni mir, toda najprvo so v to poklicane stranke same. — Na to je zbornica pričela razpravo o mjnem predlogu posl. Russa, da se uvedejo d i-rektne volitve za deželni zbor češki.
Kar se dostaje gori načrtane izjave vladnega zastopnika, pač bi rekli lahko dvojno: da smo prav zadovoljni žnjo, ali pa tudi, da nismo zadovoljni. Teorija o potrebi mira in o jednakoprav-nosti, je lepa in moramo biti zadovoljni žnjo. Ali teorija je le teorija. Takih stvari smo čnli že to-likokrati, da jih bodemo morda kmaln siti. Za teorijo mora priti praksa, za besedami dejanja 1 Dejanj pa ne vidimo in jih ne vidimoj zato pa smo neeadovoljeji z izjavo, ker nas tolaži še le z bodočim zasedanjem. Torej si je vlada zopet vzela odloga — je prolongirala meujico. V izjavi so pač i razviti lepi nazori, ali pozitivnega je malo v njej. Le i dvojno je kolikor toliko pozitivno: izjava, da kralj e-t stvo Češko mora ostati jelnotno ; to naj potolaži ! Čehe; izjava pa, da se uvedejo knrije, bodi ma-' žilo na nemške rano. (Kakor zuano, se volijo sedaj j členi deželnega odbora, odsekov itd. po obstoječih ' skupinah zbornice, ki so: skupina poslancev iz I kmečkih občin, iz mest in trgov in veleposestva ; — odslej pa naj bi se volili po narodnih skupinah. Nemcem toliko, Člehom toliko. To je posebna ' želja Nemcev, ker jim bole na ta način zavedno j zagotovljeno primemo zastopstvo v deželnih kor-1 poracijati. Načelno sicer tudi mi nismo proti takemu načinu volitev. Ali čudno je, da se vladi toliko mudi s tem ravno na Češkem, kjer so Čfthi v večini in se Nemci boje za svojo moč, dočim se | jej prav nič ne mudi, da bi uvela kurije tam, kjer so Slovani v maujšini in trebajo varstva, n pr. v j deželnih zborih na Moravskem v Sileziji v I Istri itd.
i Tudi deželni zbor kranjski se je sešel včeraj, i Posl. Barbo je predlagal, da se ustanovi deželno ; skladišče za gospodarske pridelke.
Vesti iz Afrike. Rimska .Agenzia Štefani* | poroča iz Agordata 26.: Položaj se ni spremenil j niti najmanje. Samo to se čuje sedaj, da so se ' derviši prve dni tekočega meseca odpravili v Ge-; daref ter dobro oplenili crnce Baza. Potem so šli ' v Gaš, očividno, da oplenijo tndi Bavije ter morda da nenadoma napadejo utrdbo Agordat. Toda iz Barija so se brzu umaknili v gorovje, vzem-ši s seboj svojo živino, poleg pa so se pričele naglo zbirati (koncentrovati) italijanske čete in obe : te okolnosti sti dovele derviše do tega, da so opustili svoj načrt.
Sedaj so derviši utaborjeni za nasipi ter • imajo dovoljno vede iz Amideb*, ki je od Agordata oddaljen kakili 10 ur hoda. Ob straneh so uničili vse vodnjake ter pustili nepokvarjene sam» one, ki so se nahajali v obsegu njih taborišč.
Italijanska b te se vporabljajo v nepre-itaae, i oprezne eksplorncije.
,Don Chisciotre" se boji, da bodo derviši nadaljevali obkoljenj« Agordata, ker so bogato založeni živežem.
Položaj n si Kreti. „Kblnische Ztg." poroča I iz Kaneje, da prihajajo čete upornikov z gorovja, da zahtevajo se silo u vedenje reform. Grška podpira uporn^e izdatn« ; neprestano jim pošilja orožja. Med ljudstvom s pojavlja velik strah in vf-čina meščanov ostaja veči del dneva doma, za zapah-nenimi vratmi
Jan Neruda o Židih. „Novi listy" imajo v poslednji s vej i številki zanimiv članek „Jan Neruda o Zidik*. Jan Neruda, znameniti Češki publicista, pesnik i* pisatelj, pravi, da o Židih treba imeti v miilih dvoje ; Žulje so svoj narod sam za sebe in češkemu narodu (in v obče slovanskim) povsem
ptuj narod. N*j trdi n. pr. na D«naju, dasoNem-m, no, to j« baš tak6 malo resnično, kakor da ki bil. Židje na Francoskem Francozi. Povsodi to t prvem redn Židje in nič drugo nego Židje. lfeogi se priznavajo po deželah, kjer slučajne bivajo, pristaše t« ali on politiške stranke, toda — v svoji notranjosti se ne prišteva nikoli nebeden ptuji narodnosti, tudi če ne zna niti besedice svojega materinega, hebrejikega jezika...... Ker so
raztreseni po vsem svetu, imajo zaradi tega neiz-brisljiro narodno zavest in veliko narodno idejo: sleherni umed njih je Ž i d. — Statistika jih po-vsodi našteva posebej; niti pri nas jih ne prištevajo Nemcem ali Italijanom; zato morajo imeti važnih razlogov. Nikdar se ne čuje »židovski Nemec", »židovski Poljak", toda tim pogosteje .poljski Žid", .ruski Žid* itd. — Med ruskimi in poljskimi Židi ni nikakoršuega narodnega neprijateljstva, kakoršno je med Rusi in Poljaki"
Različne vesti,
Konfiskacija. Današnje zjutrauje izdanje je zaplenilo državno pravdništvo radi članka: „Kako
jt viši poštni ravnatelj vsprejel slovensko deputacijo?' Ker nam je obveščenje o zapleni došlo še le o poludne in je bil stavek večinoma že razmetan, nismo mogli prinesti še enkrat vsega tam obljav-ljenega gradiva. Pač pa priobčimo še enkrat drugi del zanimivega navodila za državuozborske volitve in podlistek.
t Fran Zupan, kapelan v Poljanah občina Vepriuac v Istri, umrl je danes ob 10. uri in pol zjutraj. Bil je zvest sin svojega naroda in uzoren duhovnik. Naj v miru počiva I
V spomin pok. nadvojvode Rudolfa. V soboto, dn6 30. t. m. ob 11. uri bode v župni cerkvi pri sv. Antonu starem črna maša za pokoj duše, pok. prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa. Uradniki se udeldžč te službe božje v civilni opravi. Za gospe bodo rezervirani sedeži.
Vojadka deputacija iz Trsta v Ljubljani. Brigadir baron Karol Lovetto, polkovnik Sluka in polkovnik baro Schmiedburg, jeden stotiik in dva nadpoiočuika, odpeljali so se predsinoč v Ljubljano na pogreb Fzm. Hegedusa.
Mestni svet tržaški. Obširaiše poročilo o zanimivi siuočni seji našega občinskega zastopa morali smo odložiti za danes. Objavimo je prihodnjič. Za sedaj bodi omenjeno le to, da je „liberalna" večina kar iz svoje samooblastnoati zanikavala volilno pj ,vo k'iusortigtom, uradu kum dižuvnih železnic in pomorskim kapetanom. Nič boljšo usodo niso imeli slovenski utoki, radi katerih je bilo c. kr. namestništvo ukazalo magistratu, da jih mora rešiti. Gospoda se hočejo radi tega pritožiti zoper namestništvo, ćeš, da krši pravice avtonomne občine tržaške. Vladni komisar, dr. baron C o n r a d, je večkrat po^gnil v razpravo, uagUšuje, da zbor postopa protizakonito. Seveda to vse ni nič pomagalo. Slednjič je naročil vladni zastopnik žu-pauu, da takoj naslednjega dne pošlje namestni-stvu zapisnik te sejo in pa vse akte, tičeče se volitve.
Občinske volitve v Pomjanu. Huda, strašna je bila borba l Trajala je tri dni III. razred je volil od ponedeljka pa do sinoči. Močnega zaveznika so imeli nasprotniki: strašno bedo in siromaštvo, ki vlada Ietes po Istri vsled slabe letine. To borbi) ja, kaj debro označil naš pomjanski dopisnik ivk.ši: na naši strani je glasovale prepričanje, na oni s t r n n i pa — denar! Vendar smo zm jjali 36 glasovi večino. Zeaga v tretjem razredu je odločilna, ker smo v drugem razredu skoro gotovi zmage, in se došla nam poročila tudi za prvi razred nadejajo najboljega — opravičena je torej nada, da to pot popolnoma ščistimo aastop občine pomjanske. Ta zmaga bode velikega pomena tudi za državnozborski mandat kmečkih občin zapadne Istre.
N. kaj treba posebno povdariti: to pot je prvikrat bila komisija v naših rokah, in prvikrat so se vršile volitve — brez izgredov! To ja posledica zakonitega postopanja. Resnici ua ljubo treba tudi pripoanati, da je vladni komisar — da-si ne vešč slovenščini — postopal povsem objektivno.
Dant-s in jutri voli II. razred, v soboto pa bode volil I. razred.
Veliki koncert ia korist drižbe s v. Cirila in Metoda. V soboto ob 7. nri zvečer bode zopet posvetovanj«, katerega naj se udeleže gospodje zastopniki društev, kakor zadnjič dogovorjeno.
Prijatelju „Amicu". Te nesrečne volitve! Pro-vzročajo nam toliko brige in skrbi, da moramo zanemarjati celo svoje .prijatelje". A kje imamo boljega prijatelja, nego pri vrlem konservativnem „Amicu" ? — Saj se nas vrlina spominja v vsaki številki. Mi se neizrečeno veselimo na tem prijateljstvi in obžaljujemo prav od srca, da mu ne moremo vračati milo za drago, kakor bi želeli prav zares. V tem veselju nas nekoliko moti le tisti nesrečii pregovor, ki pravi: Varnj se svojih prijateljev!
Toda šale ca strai! „Amico" je nam Slovencev iz vrste tistih „prijateljev", katerih seje bati — od vseh strani.
V zmislu tega poznanega in že tolikokrati izkušenega .prijateljstva" je seveda izlil ves ■voj gnev na naše rojanske redoljube, ker ... no, ker nočejo biti hvaležni veiečastitemu župniku Jurci na tem, da je neprijatelj pevskemu drnitvu „Zarja", ki je toli trdovratno, da hoče na pogrebih peti — slovenski 1 Da, tisti pogreb od nedavna, ko se je ljudstvo postavilo na stran pevcev in ne na stran g. župnika — tisti pogreb je obtičal „Amicu* v želodci, da se je prav pošteno zagnal v „mestatore" ! To moramo kenstatovati vsaj danes, če tudi nekoliko kasne. Na tej zamudi pa, kakor rečeno, nismo krivi mi, ampak nesrečne volitve. Prijatelj „Amico" naj nam torej oprosti blagohotno.
Tudi našim „taborom" je obrnil svojo pozornost, prijatelj „Amico". Seveda po svoje: Kjer resnice pisati ne m a r a, p a 1 a ž e! In še tako debelo J Kakor da bi bil stavil z bratcem mu „Pic-colom", kdo zna bolj — lagati namreč.
Čujte torej, kako poroča ta o naših shodih! Toda uaslonite se kam, da se ne zvrnete vznak, kajti taksa drznost v laganju mora porušiti najbolj „debele" natare !
A.) Na vseh shodih so vedno jedne in iste osobe; b.) vsikdar je le kakih 100 oseb; c.) med temi so večinoma tujci, ki naj bi raje ostajali doma in pa pobalini, ki niti ne razumejo ničesar ; d.) okoličani protestujejo proti tem nakanam; e.) prelep izgled so dali Trebenjci, ki so slovesno proteste-vali zoper ločenje od mesta ter so napivali mestu in — sv. Jnstu.
Tako piše list, ki hoče biti — katoliški! Mi smo sicer že vajeni na marsikaj od strani „Amica", toda povedati moramo po svoji vesti, da to pot smo strmeli na takem drznem zavijanju uo-toriških resnic! Do takega postopanja se mora popeti le strupen srd do našega naroda
Ako povemo še, da „Amico" brije norce iz posl. Nahergoja, ker je leta toli pošten, da brani narodna prava svojih voliicev, smo meuda povedali dovolj v dokaz, da je „Amico" u vrste tistih prijateljev, pred katerimi nas čuvaj sani Bog !
„Slov. Narod* nam očita, da se ravnamo po glssuviteiu in razupitein načelu „ni častno ali je zdravo", očita satu torej pulitiško nemoralnost. — To je vs.ikaku liud tabak. In kaj smo zagrešili groznega, da so nas obložili s takim očitanjem ? No, stvar je taka :
Nedavno temu smo priobčili dopis iz Krofov „uatodne stranice" v Ljubljaai, v kateiem dopisnik opravičuje to stranko ozirom na nje postopanje ob vprašanju uličnih napisov v Ljubljani. Menimo, da je bilo to lojalno; kajti nam je bilo vsikdar le do tega, da se stvar pojasni na vse strani. Iz istega vzroka smo pozueje loj ilno priobčili ša dva nasprotna glasova. V v-eii tfh dopisih so govorili ljubljanski dopisniki. In to velja isto-tako za članek „Bodi jasnu11, na kateri je »Narod" oprl svoje očitanje politiške nemoralnosti na našo adreso. A kako dela narod ? O vsem, kar so govorili naši ljubljanski dopisniki, trdi jednostavno, da sin o pisali mi: „Edinost" trdi, „Edinost" očita itd
Ljudem, ki so dobre volje, je pač jasno, da za privatne pogovore, k so se vršili v Ljubljaui i med to in ono osebo, ni možno nakladati ni kake I odgovornosti listu, ki izhaja v Trstu. Jasno je, da j mi ae moremo soditi o resuiftuosti poročil o takih pogovorili. Za taka poiočila pada odgovornost ! vsikdar izključno lena dotičnega dopisnika. Veiidar i nas apostrofuje „Narod" : „ako „Edi»o*t" ne da ! pojasnila . . . itd. itd."
Tem huje je. da nam „Narod" v tem slučaja naklada odgovornost, ko smo glede na uajraiaejo atvar v dopisu — glede na kompromis za državno* zborske volitve — s posebno opazko markirali svoje meieije, različno od dopisnikovega. S tem smo označili menda dovelj jasno, da se nikakor ee ideutifiknjeuio slepo, ampak, da mislimo tudi se svojo glavo.
„Narod" seveda vidi *tvavi drugače, ker jih hoče videti, ker na« nikakor noče razumeti. Da-li je tako postopanje „honorowo", o tem naj sodijo čitatelji, da-li pa je „zdiwo" za stranko samo, katero zastopa „Narod", o tem naj sodijo oni pristaši stranke, ki so vsaj tako „veliki*, da se morejo vsaj za jedno glavo povipeti nad— kranjski p;epir 1 — Še nekaj 1 Narod nam podtika, da nam ni do drezega, nego da delaao reklamo za „Ljublj. list". Čedno 1 „Narodeva" gospoda so iz lastnega nagiba, nesiljeii od nikogar, in na slovesen način izjavili na shodn zaupnih mAfc, da v najvažuejik vprašanjih ne soglašajo z nami, in so z demonstracijo ob zaključki shoda pokazali na dalje, da ne poznajo do nas niti one obzirnosti, kakeršno je domačin dolžau gostu — čemu se čudijo torej, da hočemo delati reklamo -— za druge t Toda mi ne delamo reklame za nikogar le iz kaprice ali iz maščevanja. Za tako zabavo so sedaj preresni časi! Kakor za vsakogar druaega bodemo delali reklamo za „Slov. list", ako bodemo videli, da nastopa pametuo in primerno koristi naše narodne stvari; ako pa bode postopal drugače, potem ne bodeme delali reklame zanj, kakor tudi za nikogar druzega ne v takem slučaju.
Nov kapelnik. Kapelnikom godbe tukajšnjega 87. pešpoika je imenovan skladatelj Fran Le h ar, rodom Madjar. Lehar je bil poslednji čas v Pulju kapelnik glasbe c. in kr. vojne mornarnice. Dasi mu je še le 28 let zaslovel je že v muzikaličuem svetu kakor skladatelj. Sosebno je na dobrem glasu njegova opera „Kokuska".
Vojaki na tehtnici. Poveljniitvo v6ja na Du-n; ju je ukazale, da se morajo tehtati vsi mladi vojaki, ki so bili lani oktobra meseca vstopili v vojsko. Tehtalo se je 5325 vojakov. Od teb jih je tehtalo več nego lani 4062 mož, to je 76 % \ manj nege lani o novačenju 735 mož, to je 14#, jednako teže kakor lani je imelo 528 mož, to je 10^. Te številke kažejo, da se vojaki ob točni svoji hrani v kratke« času zrede.
Amori e nozze. Intorno al Montenegro, spisal Domenico Ci&mpoli. Dalla, nuova Antologia, Vol-LXV., Kerie IV. Koma, Forzani e C. 1896. Italijanski pisatelj Domenico Clii&mpoli je pisal že mnogo o Slovanih ter tako seznanil svoje rojake s slovanskim narodom, o katerem so imeli le-ti silno čudne, do cela krive pojme. Omenjeni, izredno plo-doviti pisatelj je pisal: Destiui della stirpe slava (1888), Leiterature slave (1889), Melodie russe (1882); prevel je Lermontovega Demona in Mziri ter Puškinove Cigane, izdal Canti russi (1895), racoati russi (1884). Sedaj pa, o priliki poroke italijanskega kialjeviea, s priucezinjo Heleno Črno. gorsko, je podal svojim rojakom nekaj zgledov iz jugoslovanskih narodnih pesmi o ljubezni in ženitvi.
V krasnem stilu, ki mu je lasten, opisuje Ci&mpoli v vvodu divoto jugoslovanskih pesmi ter pravi, da se ni nobena dediščina nikdar tako skupno uživala, kakor baš narodne pesmi, o katerih se ne more reči za trdno, so li toga ali onega člana iste družine. Tudi dandanes, pravi pisatelj, ko razdvaja žalostno tekmovanje in ljubosumnost ter ambicioznost veje istega, drevesa in se napravlja inventar o svojini najrmnjše reči, ki ima kako vrednost, naslanjaje svoje pravo bolj na sofizme, nego na zgodovinska in ufienjaška prava — tudi dandanes uhaja edina pesem tem podrobnim klasifikacijam ter biva vzvišena v čistih idealnih sferah ter se poje tu in tam v istem jeziku ; saj je vznikla iz naroda.
Ciampoli se ne more nadiviti ljubezenskim poamin slovanskim, tsikisto ne krasnim, originalnim njih metaforam in primeram, n. pv.: „nje obraz je kakor vzhajajoče solnce, nje oči, kakor čiste zvezde, eje la<je so svilnate kite, nje obrvi peroti lastovčine, nje lica rnžnata in bfla, kakor zarja, nje zobje biseri, nje »sta granatov cvet, nje prsi golobice v gnezdu, nj^ sta« kakor mlada jelka; kadar ona govori, je gidobica ki toži, če se smeje je solne*, ki sije, č« jo~p, daruje djanmte".
Zatem je pr^veiM Ciam; oli nekaj najlepših jugoslovanskih pe^mi v italijansko proso ia urer-jrtn sem, ia se bo4o Italijani dovolj imeli čuditi toliki divoti naroda« poezije slovanske,
Za ljubezenskimi — ženskami — pesmimi piše Ciimpuh o ženitovanjskih ;esmih ter takisto navaja nekaj prelepih zgledov,
Kar Slovani, osobito pa žeue tako rade poj6t pravi Ci&mpuli, <la je resničua pmloviea, ki vali, da je Slovanka med ženami to, kar slavec «ed ptiči.
Knjig« ie završil Ci&mpoli tako: .... Inče so barve (namreč v narodnih pesmih slov.) prežive, atrasti silne, u-.vetf str* m ,.«. se treba spomniti njih zgodovine, ki je vsa pretkana s solzami, s krvjo in z junaštvom ; spomnimo ^e, da so ti Slovani uas »arovrtli turških uavaluv, da so oni branili nuftulmauu, da ni prodrl na zapad, in občudujmo, da v vseh teh borbah za rodno zemljo ni ugasnil sveti plauieu poezije. Mi dozoivli narodi smo ali stari, ali nadaljujemo slavno minolost; oni mlade-niški narodi pa se čili ozirajo v bodočuost, ker od minolosti nimajo drugega nego jekleno moč in zglede zamozatajevanja" ....
Po »Ljublj. Zvonu44. Nekoliko statistiko. Prebivalstva zemlje je bil« leta 1895. računano okroglo na 1.540,000.000 dui. Posamični deli sveta imajo : Azija. . . . 826,000.000 Evropa . . . 357,000.000 Afrika . . . 164,000.000 Aiiietika . . 122,000.000 Oceanija, otoki 7,500.000 Avstralija . . 3,250.000 stanovnikov Z ozircm na obsežnost površja pride na vsak štirjaski kilometer: v Evropi 37, v Aziji 19, v Afriki 5, v Ameriki 3, v oceaniji in v Avstraliji 7 stanovnikov.
Jezikov se govuii na svetu kakih 2.760, vitevši narečja. Samo v Afriki se govori kakih 600 jezi i. o v. Evropski glavni jeziki so med seboj v tem-le razmerju: angleško govori 120 milijouov, rusko 75 mil., utmiko 75 mil., francosko 51 mil., španjako 41 mil., luško 33 mu. in portugalsko 13 mil. ljudij.
Po veruizpovedanju imamo : kristjanov 500 mil.; taoistov (aa Kitaj.) 43 m.;
konfucijnnov 256 liiudu	190
mohameii.ac^v 167 pagauov 117
šintoitov Židov budistov kristjanov je:
14 8 147
rimskokatoliških 195,000.000 protestantov 200,000.000 pravoslavnih 105,000 000.
Slednjič Lodi se navedeno, koliko je v po-glavitih VtjuaU v poslednjih 35 letih bilo izgube ua ljudeh ia deuarjn :
krimska vujUa 750.000 iu6ž in 7.000,000.000 frau-kov; vojna v Italiji (1859.) 45.000 mož, 1.500,000 000 fr., vojna na Danskem 5.000 mož, 170,000.000 fr., sekce»ijska vojna (Am.) 800.000 mož 12.000,000.000 frankov, avstro pruska vojna (1866) 45.000 mož, 1.500,000.000 fr., vojna med Meksiko in KouĆin-čino 65.000 mož, 1.200,000.000 fr., francosko nemška vojna (1870.) 220.000 mož, 15.000.000 000 fr., balkanska in turško-ruska voina 200.000 mož, 8.000,000.000 fr., južno afričanska vojna in v Af-gauistanu 100.000 mož, 50.000,000 fr., skupno torej: 2,230.000 mož in 40.420,000.000 frankov.
Cigani na Ogerskem. Glasom najnovejše statistike je ua Ogerskem 274.940 ciganov. Od teh jih je 243.432 stalno nastanjenih, (kakor znano, nastojanjem nadvojvode Josipa), 8.935 jih živi še vedno uomadsko življenje. Madjarska statistika pravi nadalje, da jih 82,405 govovori ciganski, vsi ostali so pa, seveda — Madjari.
Bosenski hadžije in pa kuga v Indiji. .Sarajevski list", glasilo bosenske vlade, je objavil te dni članok, v katerem izraža bojazen, da bi se kuga, ki že tak6 strašno razsaja v Bombayu in po Indiji, mogla zavleči v Evropo. Prinesti bi jo mogli hadžije, ki pojdejo v Meko. Vlada niti letos ne prepove romanja v Meko, toda smatra se dolžno, opozoriti ua veliko pogibelj, ki preti nam ▼sem Vsled tega boda vlada — v dogovoru z ostalimi evropskimi državami — kolikor možno omejala romanje in v slučaju potrebe hoče zabraniti hadžijem vrnitev v domovino, če bi se kuga pojavila v Meki.
Strah pred kugo. Prebivalstvo v Mesini na
Siciliji se je silno razburilo vsled tsga, ker dohaja v tamošnje pristanišče parnik iz Booibaja. Ljadje so prisili župana in mestni zastop, da je zaprečil nhod ▼ pristanišče parni ku „Pirris", pri-šedšemn iz Kalknte. Na ladiji „Pirrie* signalizirali so več bolezni. Podvrgli so ga stroji karanteni, dasi se zna, da ni bilo nikakoršue bolezni, ko je bil odplovil iz Kalkute. V oboe vlada po italijanskih pomorskih mestih velik strab, da se zavleče kuga z blagom iz Indije. Ljudstvo zahteva, da se zapr6 vsa pristanišča ladijam, prihajajočim iz Indije. — Misel, da je sezvati mednarodno konferenco zoper kugo, izšla je od Avstrije. Le-ta pa je prepustila inicijativo Italiji, ker so Benetke aajprimt-rniše za tak sestanek.
Tolovaji Živi sežgani. Pariška „Atence Havas" javlja iz Aleksaudrije v Egiptu, da j« v okolici Aleksaudrije četa policijskih vojakov obkolila v naki bajti osem tolovajev, ki so se bili zatekli v prazno bajto, da se laglje postavijo v bran svojim preganjalcem. Policijski častnik, poveljnik omenjene čete vojakov, je jednostavno ukazal bajts zapaliti. To se je zgodilo in vseh 8 zlikovcev^je zgorelo t
Skočil v vrelo vodo. Iz Subotišča poročajo, da se je tamošnji lastnik kopelji, Papanyi, iz ni-čevega vzroka spri sč svojo ženo. Zato je aklenil umreti. Vrgel se je v kopalnico,napolnjeno s 60* vročo vodo I Strožaji so siromaka izvlekli takoj. Strašno je opečen po vsem truplu, toda ni i<« umrl.
Moieja za mohamedance na Dunaju. Minoli petek so na Dunaju otvorili novo mosčjo (turško cerkev) za mohamedanske vojake iz Bosne, nastanjene na Duuaju. Posvećenju so prisostvovali najviši cerkveni dostojanstveniki mohamedanski.
Trgovina s 15 milijonov pasiva ! Moskovska trgovska trgovska veletvrika Ploticuy in sinovi, obustavila je avoja plačevanja. Tvrdka ima 15 milijonov rubl)ev pasiva! Zastopnike iu gerente tvrdke so zaprli.
Odvetnik v bedi. Iz Brna javljajo, da se je v G»yi ustrelil odvetnik dr. M. Deutsch, ker je bil zagazi! v veliko bedo in niti ni imal črsa jesti! Loterijske itevilke, izžrebane dnć 27. t. m.: Brno	46, 38, 70, 74, 4.
Najnovejše vesti*
Dunaj 27. „Wiener Zeitung" objavlja proračun za leto 1897., zakon o patentih, zakon o rentnih obligacijah za investicijske svrhe in zakon o doiočeuju mej »morskega oka".
Carigrad 27. Odgovor porte na spomenico anneuskega patrijarhata je sicer po obliki prijazen, vendar ne obeta v res ici nikakega izpolnjenja nujnih žnlja.
Kalkuta 27. Indijska vlada odpošlje svojega zastopnika na mednarodno konferenco.
Za slabotne "^f
bolekave VBled pomanjkanju krvi ne živcih., blode ia slabotne otroke ; izvrstnemu »kusa in proiskuSenega, učinka jo
železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol Utoraka steklenica volja 1 gld., pat pol litarskih steklenic i gld. 50 kr.
Trgovlnake brzojavke in v sati.
jš" >. Intonira zajeten 7-53 7 54 t t< •» spomladih S .08 do 8 08 Oves za spomlad 6-08—6'09. Rž ; »pomlad 6.69—ti.70. Koruza za, inaj-juni 1897. 3.91 3.93
.'»»nic am o.l Vil. r. 8-40 8*45 i 79 lo. 8.50—8-55 o.l SO kil. f. 8 55—8 60 od Si. ii>». f. +60 665 , oii f \1£ it i. it,'. —.— —.—. rU.;!. tl-'() 3 — proso 6 65- «-10.
Pšenica: povpraševanje in posel jako Blnl>o. Prodaja 8001) met. Ht. Vreme lepo
Pratjr..	. « nikor 'or. ll.&if ruaj 12 10
nirio.
ConlrtfiKJ n"v" po.Onvi; . . f» i (»urino ! odpo -.i"1 i i •• • >2 32 25*— O .-i.-..i,. 335033 75('ft onu :<4 25- ■•'. N ^Iuvuk aodih 38- boljo •rfiKvr«. a..c • -m." • ("■•. f-r.janurar 6175 zt. maj 62 S»3. Mlačne.
fiMui.urg. rmu.ui -i .noi-iii{t» marc »0.50 muj f. 51.—, zu soptembur 52.— za deceirber 52,50. mlačno.
^or«r> 28 Jftnuvavja~ včerrti danes
Državni 'lolg v paoiiju	. . 101.95 10^.—
B . srebru . . 102 25 102.25 Av»iriinK.. tnutu v ziniti	123 46 123.60
v .....h	101.20 101.20
K it iil tu i; »kcije	. 375.25 878.25
bonlon 10 Ut.	119.70 llU.75
Napoiutiui	... 9.51'/, 9.51'/,
30 mark	11.73 11.73
iOO it* *	45 20 45 20
ZELEZNISKI VOZNI RED.
bt Jaina ielc tnloa (Postaja južne ž> leinice.)
Od dni L oktobra 18i*6. ODHOD:
7.45 pvedp. bnovlak na Dunaj, rveza t Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. t.— . omnibus ? K»l)rezino, Videm liei>etkt* in Verotio. 9.56 , poštni vlak na Dunaj, zveza b Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Korinin. 4.40 ji nmnibus v Nabrcžino, Vi lem, Rim. 6.20 , poštni vlak na Dunaj zvczn z ReV*. 8.06	brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko
805 „ brzovlak v nabrežino, Videm, Rim. 8.45 . mešani vlak v Nabrežino, Videm, Riin. 10.— „ mešani vlak do Miirzzuschlaga.
DOHOD:
predp, mešani vlak iz Mur«usclilnTlelj 1, it i. p mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrekne. „ brzovlak iz Kormina, , brzoviak z Daraja. n poštni vlak i Dunaja, zveza z Reko. „ brzovlal. it Rim.*, n<M>' IV.
omnibns iz Kima, Benetk, ^.il/i tJiuc. poštni vlak z Dunaja, aninibus iz Vcroim, Koriniiii, Mtibroiino. brzovlak iz Milana, Benetk, Viii.na, Nabrežino; -brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
a /
na
z
popoi.
Stenski koledar za 1.1897
Od več strani se je naglasala potreba koledarja v slovenskem jeziku za rabo v pisarnah. ^ Tiskarna Do-le«c v Trstu priredila je za leto 1897 tak koledar ia ga prodaja po 2<> nč. komad, s pešto 25 nvč. Kdor si ga želi, naj pošlje omenjeni tiskarni pe nakaznici 25 nvč. ia natanjčen naslov, ali pa naj nride sam v tiskarno, trg velike vojašnice št. 2, kjer ga «obi po 20 nvč. komad.
vk	vk.
TK _______________________________________________________T
1
Zdravljenje krvi
Čaj „T I s o če r n I cvet' (Mllle.lorl).
Cluti kri ter je izvrstno sredstvo proti oniiu slučajem, e<> pe»':e v želodcu, knkor p.oti slabemu probavljanju in bcmoroidam. Jodon omot ozdravljanje, Ktoji .0 ii8, ter se dobiva v o llikovani lekarni
PRflX«!ARER „Ai dni Mori" Trst, veliki trg.
SVOJI K SVOJIM!

Acquedotto št, 9. (Rasproti „Latipvia Svizzera")
NOvo skladišče
mr OLJA
kisa in mila
Prodaja s<t na drobno in na debelo.
Cene:
olje jedilno: po 28 nfi. lit., fino po 32-36 nfi. lit., finejše po 40 44 no. lit., namizno pol fino po 48 52 nč. lit, namizno lino po 50 60 nff. Ii;.. namizno ei-trafino po 64-08 72 nč. lit., — Kis od 4 do 24 nč. lit.
Sprejemajo se tudi naročila, na dom franko pustivši na posodo vr6 iz kositarja. — Ker je blagć prve vrsti, se toplo priporoča slav. občinstvu. Udani Anton BivoA
peemoeeBimKaamMefcSEnK


Gassa di Risparmio Triestina
(Tržaška hranilnica)
Sprejemlje denarne uloge v bankovcih otl 50 ui. do vsacegit znonku vnak dan v tednu razun praznikov, in «o od 9—12. uro opoludne. Ob nedeljah pa od 10 12. uro opoludne. Obresti nu
knjižico...........370
Flačuje vsak dan < d U—12. uro ojioludno. ZnosLn do J00 gld. precoj. preko 100 du i (jO ' mora eo od(>oveilati 3 dui in zni'«ke preko lOOO gld pa (t dni.
Iittkontptuje uiettjicc domicili rune nu
tržuškem trgu po.......31/,
Poaujufe \ a drž, papirje avstro-ogersko
do lOCO gld po ...... . 4°/
Višje zneske od JOOO do 5000 gld po 5'/,°% Daje denar proti vknjižonju nu posesti v Testu.
Obresti po dogovoru	2—24
Trut, dno fi. maja 1894.
Narođnjakinje I
Dovoljujem si Yas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa V ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza in Farneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatero na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostnii, prepričan sem* da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in pošten« vago ter se priporočam z vso
udauostjo
Vekoslav Grebeno«
Velika Inomoat»ka 5Q nČ. loterija
Glavni d • k it « k
75.000 kron
i
Žrebanje
na novo 2Q.februvarja
v g o t o v i n i z odbitkom ižU /c
Srečke po 50 rf. priporočajo: Gli8-ppe Cola.'flo, Alessnndro Levi, Mandel k Co., Girolamo Morpurgo,
Ign. Neumann, M-arco Nlgrls, Enrico Sciiiffmann. II Mercurlo.
T.uRtnik konsov
rcii lista ,Kdiuo»t". i/.dHrat*-ij i., .»dc^vurui urednik: Frti C«4iik. — Tiskar.i« Dolenc v Tr
•svw.