Stran 197
Novice.
—   Osebne vesti. Konceptnim praktikantom pri deželnem predseiništvu v Ljubljani je imenovan gosp Makso baron Winkler. — Poštni komisar v Sarajevu, gosp. Fran Vidmar, je premeščen v Trst. — Za okrajna šolska nadzornika na Spodnjem Š ajarskem sta imenovana nadučitelj v Slovenjem gradcu gosp. Ivan Drefiak za šolske okraje Ptuj, Ormož, Eogatec, Ljutomer in Zg. Radgona, in učitelj v Bo-gatcu gosp. Alojzij Schechel za šolske okraje Slovenji Gradec, Šoštanj,  Marenberg in Konjice.
—   Na c. kr. moškem   in   ženskem učiteljišču v
Ljubljani se bodo vršili pismeni zrelostni izpiti dne 29., 30.. 31. maja in 1 junija. Usposobljenostni izpiti za otroške vrtnarice se začno dne 3. junija, za učiteljice ženskih ročnih del pa  10. junija.
—    XIII. glavna skupščina Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev o binkoštih na Bledu. Učiteljsko društvo za radovljiški okraj se je marljivo lotilo priprav za letošnjo skupščino Zaveze. V sporazumljenju z vodstvom Zaveze je sestavilo prav lep program. Posebni odbor pa skrbi za zabavni večer, za potrebne prostore, prenočišča, banket itd Načelnik pripravljalnega odbora, gosp. nad-učitelj Fr. Rus, nas prosi, da objavimo, da naj se ne boje gg. tovariši in dame tovarišice draginje; preskrbel je nad 80 brezplačnih stanovanj, druga bodo po jako nizki ceni, od 60 vin. naprej. Banket bo veljal kuvert 2 kroni 40 vin.
—   Slovenska šolska Matica v Ljubljani. Odbor tega najmlajšega slovenskega književnega društva jako marljivo deluje. Posrečilo se mu je že pridobiti prav lepo število priznanih pedagogiških pisateljev, ki so z vsem zanimanjem pri delu, Piičakovati je torej, da bodo že prvi sadovi, ki hoče ž njimi Matica svoje društvenike obdariti koncem prvega leta pokazali, da hoče z vso resnobo in vnemo gojiti polje pedagoške vede. Tuii društvenikov se je oglasilo že lepo število, od katerih jih je 583 letnino že plačalo; med njimi je 8 ftsta-novnikov. Toda lahko bi jih bilo še več. Pogrešamo med njimi še marsikoga, ki bi ne smel izostati. Še enkrat opozarjamo, da je vsakemu društveniku na korist, Če se število zadružnikov pomnoži, čim več denarja ima društvo na razpolago, tem več darov more svojim društvenikom podajati. Še je čas, da se oglase za tekoče leto novi društveniki. Po pravilih se sprejemajo društveniki do konca rožnika vsakega leta.
—   Velikodušna volila. V Kamni Gorici je umrl posestnik in trgovec gosp. Mihael Pesjak. Pokojnik je bil kremeni t značaj in navdušen Slovan ter je to tudi pokazal v svoji oporoki. Volil je „družbi sv. Cirila in Metoda" 1000 K, „Slovenski Matici" 200 kron, „Dramatičnemu društvu" 200 K in „Družbi sv. Mohorja" 200 kron. Pokojnik je zlasti „družbo
sv. Cirila in Metoda" redno podpiral. Še o zadnjem novem letu ji je poslal novoletno darilo. Tako vrlemu možu je zagotovljen blag spomin. Posnemajmo ga!
—   Novo zastavo čitalnice v Brezovici na Primorskem so blagoslovili te dni. Bila je lepa narodna slavnost, katere se je udeležilo mnogo slovenskega ljudstva.
—   Novo orožniško postajo je dobil dne 1. t. m Št   Janžev Dol v krškem okraju na Dolenjskem.
—   Gasilno društvo so osnovali v Srednji vasi v Bohinju.
—   Pogozdovanje na Krasu okoli Reke. Morsko obrežje pri Reki so začeli pogozdovati ter bodo do jeseni zasadili 80 000 dreves, a okoli Grahova pa nad 7000 sadnih dreves. Tudi v Malem Lušinju so zasadili na obrežju veS tisoč akacij.
—  Kmetijsko-kemično preskušališče za Kranjsko v Ljubljani razpošilja poročilo o delovanju 1. 1900, iz katerega posnamemo sledeče: V poslovnem letu se je število doposlanih poskusov pomnožilo; v prejšnjem letu je bilo poslanih v preiskavo 400 predmetov, v letu 1900 pa 419, za katere je bilo potrebnih 2000 posameznih določil. Delovanje je bilo mnogovrstno; znanstveno so se preiskovali doposlani predmeti, in izvrševali so še praktični poskusi in znanstvena dela, vršila so se predavanja, odgovarjalo se je na vprašanje in objavljala so se strokovna sporočila v časopisih. Preiskave doposlanih predmetov so se pečale s kmetijstvom, z živili in užitninami, kakor tudi v obrtne in industrijske namene V kmetijske namene je bilo poslanih 161 predmetov živil in užitnin 204 in v obrtne in industrijske namene 54 preimetov. Glede izvrševanja praktičnih poskusov in znanstvenih del se ja pečal zavod s kemično preiskavo kranjskih (dolenjskih) vrst vina in prati na gorenjski ravnini, nadalje s praktičnimi poskusi na ljubljanskem barju in poskusi glede pridelovanja hmelja na Kranjskem. Nadalje je imel ravnatelj gosp. dr. E. Kramer šest strokovnih predavanj, v časopisih objavil je tri večje znanstvene razprave in več manjših sporočil kmetijske vsebine, dajal pojasnila na razna strokovna vprašanja ter oddajal mnenja sodnim oblastim itd. Iz vsega se razvidi, da je zavod jako potreben, in da dobro napreduje.
—   Odvetniška zbornica kranjska je imela v nedeljo svoj izredni občni zbor, na katerem se je posvetovala o znanem ministrskem načrtu za nov odvetniški tarif Storil se je jednoglasno naslednji sklep: Izredni občni zbor odvetniške zbornice kranjske izraža živo svoje obžalovanje, da je med odvetništvom avstrijskim in c. kr. justičnim ministrstvom moral nastati nevaren konflikt vsled tega, ker je ministrstvo načrt novega odvetniškega tarifa predložilo sodnim dvorom, ne da bi bilo poprej povprašalo odvetniške zbornice za njih mnenje o tej, kolikor za odvetniški stan, toliko za stranke prevažni stvari, in ker nadalje ta načrt obsega določbe, ki so morale obuditi opravičeno bojazen, da se hoče izpodkopati zadnje pogoje za materialni obstanek, kakor tudi za ugled odvetniškega stanu, in sicer prav po tisti tendenci, ki žalibog proti odvetništvu vlada v justični upravi, odkar so uvedeni novi civilno-pravdni zakoni. Občni zbor zato odobruje vse tozadevne ukrepe zborničnega odbora, zlasti to, da se kranjska odvetniška zbornica pridruži možatemu protestu nižjeavstrijske zbornice. Kranjska odvetniška zbornica jemlje za sedaj na znanje izjavo gospoda justičnega ministra v njegovem odgovoru na interpelacijo dne 7. t. m., namreč da bodo sodni dvori oddali svoja mnenja glede odvetniškega tarifa šele potem, ko dojdejo nasveti odvetniških zbornic, da nadalje justično ministrstvo ne nastopi poprej s tozadevno vladno predlogo, dokler se v njenih bistvenih podstavah ne doseže z zastopstvi odvetniškega stanu sporazumljenie, in da sodišča dobe navodilo, po katerem za prakso radi stroškov nikakor ne more biti merodajen načrt novega odvetniškega tarifa. Vender pa izjavlja občni zbor, da mu odgovo; na interpelacijo ne more zadoščati, ker ne podaje
Stran 198.
nobenih garancij, da bi se ne ponovili jednaki, odvetniški stan skrajno žaleči poskusi, ker nadalje imenovani načrt ne more več biti podlaga za stvarno presojo, in ker bi se popolno pomirjenje odvetniškega stanu moglo doseči šele teSaj, kadar bi se načrt povsem umaknil, in bi tudi popolnem prenehali vplivi tajnih, odvetništvu sovražnih ukazov. Odboru se naroča, da o tem sklepu obvesti c. kr. justično ministrstvo in vse avstrijske odvetniške zbornice.
—    »Mlekarska zadruga« z omenjenim poroštvom ustanovila se je v Zagorju na Pivki. Ta zadruga je eminentne važnosti na zgornjo Pivko, ker je začetek umne živinoreje, od katere bode Pivčan v prihodnje moral živeti. V predstojništvo so voljeni: gg. A. Domicelj ml. predstojnik, K. Horvat tajnik, A. Domieelj st. blagajnik.
—   Nameravani novi krošnjarski zakon je vso kočevsko pokrajino zelo vznemiril. Ni čuda! Kaj bi bili ubogi Kočevci, pa tudi njih sosedje, če bi se krošnjarstvo zatrlo. Te dni je bil v Kočevju shod, katerega so se udeležili vsi župani in odborniki interesiranih občin. Shodu je predsedoval kočevski župan in dež. poslanec gosp. Loy. Sklenilo se je poslati na državni zbor peticijo, naj se vsaj najtrje določbe rečenega načrta ublaže."
»
—  f Marija Hlavka. V nedeljo ponoči je izdihnila po dolgem trpljenju vzorna Slovenka, gospa Marija Hlavka, učiteljica ženskih ročnih del na ljubljanskih umet. strok, šolah. Pokojnica je bila vdova slovenskega pisatelja in sotrudnika „Slov. Naroda" gosp. Fr. Hlavke. V umetnem vezenju je bila prava mojsterica in resnična umetnica. Nebroj je po slovenski domovini prekrasnih zastav, banderov, prtov in trakov, katere je izvršila pokojnica z jako finim okusom. Imela je mnogo let velik atelije, v katerem so se izvršila pod njenim vodstvom ter nadzorstvom njene gdč. sestre najlepša, najdragocenejša dela za cerkve, društva in zasebnike. Gospa Hlavka je imela zveze z domačimi in češkimi umetniki ter si je osobito za narodni slog v vezenju in šivanju pridobila nevenljivih zaslug. Pokojnica je bila izobražena dama, velesimpatična družabnica ter vrla rodoljubka. čast njenemu spominu!
—   Jurij Vodovnik, znani pohorski narodni pesnik, je dobil spomenik, katerega so preteklo sredo v Skomrah nad Vitanjem slovesno odkrili. Originalni pesnik se je namreč rodil v tej fari dne 17. decembra  1858.
—    Važna razprava pred upravnim sodiščem. Dne 8. maja razpravljalo je upravno sodišče o pritožbi gosp. Štefana Ferljuge proti mestnemu svetu tržaškemu Gospod Ferljuga je učitelj na Opčini in tržaški mestni svet mu s političnih razlogov ni hotel pripoznati tretje petletnice, dočim mu je prvo in drugo bil brez težave prisodil. Gosp Ferljuga se je pritožil do upravnega sodišča. Mestni svet je pri ti priliki zopet zavzel tisto prijetno stališče, ki naši vladi od nekdaj tako zelo imponuje, in koje se glasi: v Trstu nimamo deželnega šolskega zakona, zategadelj komuna s šolami in z učitelji počenja kar hoče. Ker ni zakona, zategadelj se ne more govoriti, da je bil v Ferljugovem slučaju kak zakon žaljen! Tako je argumentiral tržaški mestni svet, ali je v tem slučaju pogorel. Dr. Tavčar, ki je Ferljugo pred upravnim sodiščem zastopal, zastopal je tudi mnenje, da je bil po mestnem svetu kršen dotični državni zakon, in da je čisto brez pomena, se je li v okviru tega državnega zakona izdal za Trst poseben deželni zakon ali ne. Upravno sodišče je principijelno izreklo, da imajo predpisi državnega šolskega zakona, posebno v kolikor prihaja v poštev ingerenca državnih oblastni), tudi za Trst veljavo, brez ozira na to, se je li izdal deželni zakon ali ne. Dotične razloge, koje je predsednik Lehmajei jako obširno in bistroumno razkladal, priporočamo v pretres tržaškim rodoljubom, ker je sedaj dognano, da se tržaška laška gospoda ne bo smela več skrivati za svojo lenobo, češ, mi nismo napravili posebnega deželnega zakona, zatorej nas tudi državni zakon nič ne briga.
—   Novi nadškof v Zadru. Cesar je imenoval kano nika v Splitu, gosp.  Mat. Dvornika nadškofom v Zadru.
—   Shod slovanskih obrtniških pomočnikov bo dne 25 in 26. maja v Pragi. Shod sklicuje drž. poslanec Vaclav Kar b u s. Udeležniki naj se oglase pri Fr. Soukupu, Praga (II   Vodičkova ulica 32.)
—  Vsesokolski shod v Pragi. V svoji zadnji seji je sklenil očlbor ljubljanskega „Sokola", da se tudi letos udeleži društvo vsesokolskega shoda v Pragi dne 29. in 30. junija in 1. julija Ob jednem so se obvestila o tem sklepu vsa slovenska sokolska društva in se pozvala, da se po svojih odposlancih pridružijo deputaciji ljubljanskega „Sokola", da bode slovensko sokolstvo nastopilo skupno. Več o podrobnostih se bode naznanilo pravočasno.
—   Umrli. V Ljubljani je umrl znani narodni gostilničar gosp. Ivan Mik u ž. — V Ormožu je umrl v starosti 78 let odvetnik gosp. dr. Ivan P eto var, ustanovitelj čitalnice v Ptuji in v Ormožu. — V Gradcu je umrl umirovljeni finančni svetnik gosp. Emanuel Jagodic, kateri je do svojega umirovljenja služboval v Ljubljani. — Na Dunaju je umrla soproga poštnega asistenta gospa Dora Podgorni-ko v a iz Ljubljane
—    Premogova žila v Rovtah nad Logatcem našla se je, kakor smo svoj čas že kratko omenili, na dveh mestih. V takozvanem „Lukančkem gozdu" (globina rova 3 do 4 m) daje zemlja polovico čistega svetlega premoga v „grapi" pa je tvarina podobna po barvi cinkasti belini in ne podaje še pravega pomena. Komite, ki vodi zasledovanje, bode to leto držal se večiuoma teh dveh rovov; proti koncu tega leta pa še na tretjem mestu pričel izkopavanje. Uspehi se dosedaj popolnoma zadovoljujejo. Kočevski rujavi premog je glede kvalitete na tretjem mestu za rovtarskim.
—   Samomor vojaka. V sredo okoli 11. ure dopo-ludne se je ustrelil na straži v vojaškem oskrbovališču v Gorici, kjer je stal na straži, prostak tamošnjega pešpolka, z imenom Josip Etl. Ustrelil se je za vzhodnimi vrati za skladovnico drv. Sezul je črevlje z nog, nameril puško na srčno stran ter sprožil z nogo. Ostal je mrtev na licu mesta. Pravijo, da povod temu koraku je bil ta, ker so ga obdolžili, da je nekemu svojemu tovarišu ukradel 1 krono iz kovčega, radi česar bi ga bili že ob pol 11. uri pozvali na odgovor. Tega se je baje zbal in se ustrelil.
—   Smrt pijanca. Dne 7. t. m. po noči je prišel 441etni dninar in grobokop Anton Carl v Spodnji Idriji težko vinjen domov, ter se je onesvestil v veži. Drugega dne je umrl, ne da bi se bil zavedel.
—   Svojega otroka požrla. Vincarja Bratuša na Sp. Štajarskem sta svoje dete umorila in spekla. Nato sta ga požrla, in komisija je našla le kosti in lase. Takega zločina ne pomni nihče med ljudmi, ki niso  —  Kanibali.
—   Obsojen surovež. Kakor se je svoječasno poročalo, udarit je podčastnik (četovodja) huzarskega polka št. 6, Aleka Vodi nekega huzarja s sabljinim ročnikom trikrat tako močno na prsa, da se je vojak takoj mrtev zgrudil na tla. Te dni vršila se je kazenska obravnava proti navedenemu podčastniku pri tukajšnem garnizijskem sodišču, ia je bil isti obsojen na poldrugo leto težke ječe in ob jednem degradiran. No, to kazen si je surovež pošteno zaslužil.
—   Dva kralja v Opatiji. Grški kralj obišče rumun-skega kralja v Opatiji. Nekateri pripisujejo temu obisku važno:^ z ozirom na macedonske razmere.
—   Za mladino. Vojak, ki se je vdeležil vojne *a domovino 1. 1848 ter navdušuje v nekem listu mladino za ljubezen do domovine in pravi med drugim: Ne dopustite, da brezdušni ljudje uničujejo v vas rodoljubje, ki stori, da je človek plemenitih dejanj.   Ne poslušajte   nikogar in ne verujte
Stran 199.
nikomur, ki bi vas učil drugače, kakor zahteva korist domovine. Storite vsikdar, kar koli vam nareka vaše srce v njeno korist in kar sploh storiti morete za njo, ki naj vam bode ideal, katerega si ne dajte od brezdomovinskih hujskačev pogaziti v blato Kaj boste imeli v svetu, kaj iskali v njem, če ne boste nosili v svoji duši ljubezni do domovine?
—   Za spovedno molčečnost v smrt. Meseca julija 1 1894 bil je obsojen duhovnik v Lavalu na Francoskem Bruneau k smrti, ker se mu je podtikalo, da je umoril duhovnika Fricota. Zatrjeval je svojo nedolžnost zaman Sedaj poročajo francoski listi, da je v Nantesu umrla bivša služabnica duhovnika Fricota. Le-ta je na smrtni postelji izjavila, da je s pomočjo neke druge osebe umorila Fricota. Njeno prvo delo po umoru je bilo, da je šla k duhovniku Bruneau-u in se mu spovedala svojega strašnega dejanja. S tem je ona Brunean-a s spovedno molčečnostjo zavezala, potem pa spretno proti njemu nagromadila toliko obtežilnih dokazov, da je sodišče duhovnika Brunean-a obsodilo v smrt. Bruneau je res moral umreti za spovedno molčečnost. Umevno je, da vzbuja to razkritje povsod veliko senzacijo. Tak je katoliški duhovnik!
—   Strahovit človek. V Mariendorfu pri Berolinu so aretovali trafikanta Bobbe, ki je imel v svoji prodajalnici napravljeno luknjo, ki je bila z mehaničnim pokrovom pokrita. Kadar je Bobbejeva žrtev stopila na luknjo, spustil je Bobbe zapor in žrtev je padla v luknjo, kjer jo je Bobbe umoril in oropal. V luknji so našli tri trupla. Ko je Bobbe začutil, da so mu na sledu, ustrelil je svojo gospodinjo in sebe. Svoja dva otroka in hišnega gospodarja je težko ranil.
—   Kje so spravljene dragocenosti cesarskih hiš ? Morda bi mislil, da v ogromnih palačah, obdanih od straž, kjer je nemogoče, da pride nepoklican človek do dijamantov iu dragih kamenov, kakoršnih vže stoletja hranijo vladarske hiše. Toda vzlic vsemu čuvanju primerilo se je že često, da so bile vkradene, tako posebno vrednosti angležke kraljeve rodbine. Zato varuje te vrednosti poleg navadne straže posebni oddelek privatnih policistov in od teh samo dvanajst ve, kje so shranjene dragocenosti. Tako je umrla kraljica Viktorija dala napraviti popolno enak kinč iz nepravih kamenjev, kot ga je imela iz pravih kamenjev in te neprave dragocenosti dala stražiti, kot bi bile prave, in ko bi že tat prišel, bi dobil vse ponarejene, meneč, da je prišel do pravega zak!ada. Ju-veli in biseri ruskega carja so zelo dragoceni in hranijo se v ta namen narejeni sobi v Peterburgu, ki jo straži 180 častnikov. Mnogo svojih dragocenosti j pa ima ruski car v raznih hranilnicah v Parizu in Londonu. Euski car kupil je mnogo biserov in dijamantov od turškega sultana, ki se štejejo med najlepše na svetu. Bolgarski knez ima spravljene svoje devet milijonov kron vredne dragocenosti v malem gradiču ob Donavi, v katerem stanujejo samo čuvaji tega zaklada. Vrednosti umrlega italijanskega kralja čuvajo v Eimu ne samo straže, temveč tudi reka Tibera, ki teče ob straneh podzemeljske zgradbe, ki je nalašč zidana v ta namen. Perzijski šah ima dragotin v neizmerni vrednosti, katere je največ podedoval po svojih prednikih Čuvajo jih uradniki, ki so zato drago plačani, ki bi pa tudi svoje življenje zgubili, ako bi le jednega dragocenega kamena manjkalo od te zbirke. Oče sedanjega šaha nosil je pri sebi vedno velik smaragd, ki mu je bil po njegovem mnenji srečcnosen. Boječ se, da bi mu ne bil ukraden, deval ga je po noči pod glavo in zapustil ga je svojemu sinu s posebnim naročilom, naj pazi  nanj.
—   Kako dolgo žive nekatere živali? Po mnogem opazovanju in urejanju dognali so strokovnjaki starost živalim naslednjo: Medved dočaka malokedaj 20 let, pes in volk ga pogosto v tem dosežeta Lisica ne živi nad 14 do 16 let. Lev učaka starost celih 70 let. med tem ko mu sorodna mačka prileze komaj do kacih 15 let. Zajec živi kratko, le kacih 7 let, med tem ko največja na suhem živeča žival, slon, dočaka časih 300 let. Svinja ima življenja največ 30 let.
nosorožec v morju komaj 20. Konj pri dobri oskrbi učaka 40 let, a velblod celo 100 let. Ovca po petnajstem letu pogine, a krava malokdaj prestoji nad 20. — Nekaterim pticam šteje še se daljše življenje. Tako je orel živel ujet na Dunaju 104 leta istotako vran (krokar), ki je bil že nad 120 let zaprt. Vran, pravijo, da dočaka 200 let. — Od vodnih ptic živi najdalje labud in pelikan, ki baje dočakata do 300 let. Tudi je dokazano, da je želva nekoč 107 let dočakala.
—  Pojedina pri Li-Hutig-Čangu, prvem podkralju kitajskem. Neki francoski pomorski častnik pripoveduje, kako je bil minolo leto gost kitajskega podkralja in opisuje natanko obed in ondotne običaje. Pravi namreč: Na povabilo podkralja dali smo se v nosilnicah prenesti v njegovo palačo. Ko smo na dvorišču izstopili, zagromel je strel in na to so se odprla vrata, pred katerimi sta stala dva visoka naslikana vojaka. Prišla sta nam nasproti podkraljev zdravnik in njegov tolmač ter nas spremila po krasnem hodniku, ki je bil ves iz belega marmorja, do velikih steklenih vrat, ki so vodile v jedilno sobo, med katerimi nas je pričakoval podkralj sam, starček sedemdesetih let Bil je dobre volje in opravljen z dragoceno kožuhovino. Podal nam je roko ter nas povabil, da sedemo k mizi, ki se je šibila samega šampanjca in čaja. Zabava je trajala le kakih dvajset minut in s tem je bil naš prvi obisk končan. Drugo jatro vrnil je našemu admiralu podkralj obisk, ter nas povabil k obedu zvečer, kamor smo prišli zopet v nosilnicah. Njegov zdravnik sprejel nas je kot prejšnji dan ter nas vodil v krasni salon, kjer je stal v ozadnji prednikom posvečeni altar, obdan z polomljenim drevjem, kakor simbol umrlih prednikov. Salon je bil opravljen po načinu kakor je bil modem pred 20 leti v Parizu. Večerja je bila izborna in je obsegala 18 vrst jedil. Prvo bili sta dve juhi, namreč želvina in pa iz gnezd nekih ondotnih lastovic, ki se smatrajo delikatnim in jih je jako težko dobiti, ker gnezdijo samo ob strmem pomorskem skalovju; nato je bilo še več vrst mesa, mrzlo in gorko, ribe, ki imajo okus kot kaučuk. Pečenih rac in kokošij tudi ni manjkalo. Posebno pa nam je dišalo neke vrste pecivo, ki ga prirejajo samo Kitajci. Da je bilo sladkarij in sadja iz vseh dežel se tako razume. Večerja je trajala čez polnoči in spremljani od mnogoštevilnih Cahelj povrnili smo se na ladijo.
—   Pene na juhi. Naše kuharice imajo navado, da pene, ki jih vrže iz sebe kuhajoče se goveje meso, posnamejo z juhe in vržejo pro?. To pa je največja neumnost in kaže, da kuharice ne razumejo kuhati. Kajti v teh penah so najboljše redilne snovi mesa namreč beljakovina ki se je vsled kuhanja izločila iz mesa in stopila v podobi pene na površje. Zlasti ako se je pristavilo meso k ognju v mrzli vodi, se izloči jako veliko beljakovine v penah. Te pene pa hitro izginejo, ako se jih potopi v juho in pomeša. Ako juha vsled tega tudi ni tako čista in lepa, a je radi tega tem redilnejša. Zato kuharice ne posnemajte teh pen, marveč pustite jih pomešane v juhi!
—   Velikost človeškega telesa. Antropologično angleško društvo „Britisch Association" razvrstilo je narode glede velikosti ljudij tako-le: Največji so baje Angleži, Švedi iu Danci, katera povprečna mera dolgosti je 174 cm. Rusi in Belgijci so nekoliko manjši, a Japonci in Španjci pa najmanjši, le do 165 cm višine, če le pa niso Angleži za-se nekoliko previsoko merili, na Škodo drugim?
—   Velika starost. Metuzalem, kakor čitamo v „Zgodbah", živel je 969 let Nekateri neverjetneži temu sodijo, da so ljudje ta čas leta ali čas drugače računali, kakor zdaj. Ali kako in s Čem bi bila pomota, to je njihova reč. Sedaj pa poglejmo še druge „junake", katerih starost nas bode tudi presenetila. Pater Maffena, zgodopisec Indije, spominja se ondi moža, Nunis de Cugna z imenom, kateri je 1. 1566 kot 3701etni starec umri. Štirikrat so se mu baje obnovili zobje, lasje in brada.   —   Tomaž   Carn, ki   je  18. januvarja
Stran 200.
1. 1588. umrl, imel je po župni statistiki Sv. Lenarta v Sho-redit na Škotskem. — Na Euskem je živel 1. 1825. mož, ki je imel že 202 leti — Don Juan Taveira de Lima, umrl je 1. 1738. v svojem 198 letu. - Gillour Macraine živel je na jednem domu 198 let. — Opat Janez Baldek dočakal je 185 let in toliko tudi njegov oproda Peter Carkan iz Ogrskega, po rodu baje Slovak. — Jan Koveu, po rodu pravi Slovak, umrl je v 172 letu, njegova žena pa je doštela jih 164 let. — V Frideriktownu v Severni Ameriki umrl je 1. 1797., 1801etni mulat (suženj) - Henrik Jenkin, kateri je v decembru 1. 1670. v 169 letu umrl spominjal se je često še na bitko pri Fiodenfildu (1. 15l3), ko je bil kot dvanajstletni dečko k vojakom poslan, donašaje jim hrane. V starosti 100 let je še plaval, pa je obiskal tudi peš še ljudski zbor v Jorku. Leta 1743. postavili so mu v Boltonu lep spomenik. — Norvežan Jonas Surington, ki je 1. 1747. umrl, dočakal je 195 let. Bil je večkrat oženjen, zadnjič je pustil vdovo, 103 leta staro in jednega lOletnega sinka — Marija Prion je umrla 1. 1838. v Sant Bealu na Francoskem, stara 158 let. Po smrti svojih roditeljev je podedovala majhno hišico, katero je v svojem 66 letu za neki znesek letnega prevžitka prodala. Nasledniki in kupci tega doma morali so ji torej celih 92 let po zgovorjenih letnih 162 frankov (65 gld.) plačevati. Poslednjih 10 let ni uživala že druzega, nego sir in kozje mleko. Ko je umrla, truplo ni vagalo več kakor 42 funtov, koža pa je bila že rujava in prhla* kakor pergament. — Tomaž Danun z Leightona, umrl je 1. 1635. v 152 letu svoje starosti. Par mesecev pred svojo smrtjo predstavljen je bil kralju Karlu I. Morda bi bil ta še dalje časa živel, da se je držal prejšnjega mirnega in skromnega življenja, ali poslednji čas je v družbi gosposki nekega grofa se udal obilnejšim jedem in pijačam, kar pa mu je pospešilo —  konec življenja.