C?w>. NO. 88 /lMERiSk/i Domoviim/i h xri 1 J f AMOHCAN IN SPIRIT IN LAMellAOC ONLY SLOVCNUN MORNING NSWSPAPGS AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, November 22, 1983 VOL. LXXXV Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Protivojni demonstranti v zahodni Evropi ogorčeni nad prihodom novih raket BONN, ZRN — Včeraj je več tisoč pripadnikov zahodnonemškega protivojnega gibanja demonstriralo pred parlamentom. Demonstranti so nasprotovali politiki vlade, ki je pristala nad prihodom v ZRN več sto novih ameriških raket Pershing 2 in »cruise«, ki imajo jedrske naboje. Policisti so priprli najmanj 180 demonstrantov. V parlamentu je kancler Helmut Kohl dejal, da bo več novih raket postavljenih že do konca leta, ako ne bodo pogajalci ZDA •n ZSSR našli kompromisne rešitve. Pogajanja potekajo v Ženevi, Švica, vendar doslej niso rodila najmanjšega uspeha, Sovjeti celo trdijo, da bodo pogajalsko mizo zapustili zaradi trdovratnega stališča Reaganove vlade. V zadnjih dneh je tudi opozicijska socialistična stranka izrazila svoje nesoglasje s postavitvijo novih raket. To kljub temu, da bivši socialistični kancler Helmut Schmidt podpira stališče vlade. Poleg socialistov, vodi borbo zoper vladno politiko v parlamentu stranka »zelencev«, ki nima veliko Poslancev, vsi so pa zelo aktivni in glasni. »Zelenci« pravijo, da so zoper jedrsko oboroževanje ter da se zanimajo predvsem za interese človeštva in varstvo okolja. Danes bo v parlamentu glasovanje o vladni politiki do novih raket. Ker ima Kohlova vlada večino, bo ta politika potrjena. Protivojno gibanje v zahodni Evropi ima mednarodni značaj, demonstranti potujejo iz ene države v drugo, torej opazovalci razmer pričakujejo nadaljevanje množičnih Pohodov in drugih akcij, katerih namen je spremeniti javno mnenje in pritiskati na vla-de NATO držav, naj ne sodelujejo v obrambni politiki, ki jo načrtujejo ZDA. Nasprotniki Jasirja Arafata zasedli položaje v samem Tripoliju TRIPOLI, Libanon — Uporniške enote ^LO, ki nasprotujejo dolgoletnemu voditelju te organizacije Jasirju Arafatu, so včeraj Prodrle v nekatere dele Tripolija. Kot kaže, Uajveč trpijo zaradi bojev in posebno toPniških dvobojev civilisti. V Tripoliju živi uamreč do 400,000 oseb. Ako bi prišlo do Pouličnega vojskovanja, pravijo opazovalci, ki bile žrtve med civilisti ogromne, že sedaj Pa so bolnišnice in zdravniki brez najnujnejši1 zdravil. Abu Moussa, ki vodi upornike, trdi, da ^ra Arafat zapustiti Tripoli in Libanon sPloh. To je predpogoj za ustavitev prelivanja krvi. Moussa in njegovi somišljeniki do-blvajo ogromno podporo od Sirijcev, Arafat Pu meni, da so Moussa in njegovi pristaši le utke v sirijskih rokah. Moussa je tako ogor-en nad Arafatom, ker naj bi bil Arafat opu-stil boj zoper Izrael. Arafat nadaljuje s svojimi dnevnimi ti-s*c°vnimi konferencami — v Tripoliju je Pamreč veliko ameriških in drugih časnikar-Jev —, le-ti pa opazujejo, da je Arafat v zad-Pjih dneh videti precej potrt. Med drugim r(Š Arafat, da Izrael dejansko sodeluje s ,rijo in uporniki, ker Izraelci preprečujejo, a ki Arafatove sile dobivale nove pošiljke °rožja in drugih potrebščin. Izraelci naj bi P* Primer zaplenili tri ladje, namenjene Ara-a!°vim enotam. Izraelci o tem ne komenti-J0, nekateri opazovalci so pa mnenja, da je ^ v izraelskim interesu, da se prelivanje /v' med frakcijami PLO nadaljuje čim dalj Sa- Po tej verziji naj bi Izraelci ne preprečevali pošiljanja orožja in streliva Arafatu, marveč to pošiljanje pospeševali. Poljski parlament odobril nov zakon, ki daje režimu nova pooblastila VARŠAVA, Polj. - Včeraj je poljski parlament odobril nov zakon, po katerem ima več moči Odbor na nacionalno obrambo, ki ga kontrolira gen. Wojciech Jaruzel-ski. Nov zakon predvideva enostaven postopek za proglasitev izrednega stanja v državi. Doslej so bili ukrepi, ki jih je po državnem udaru decembra 1981. leta pod vzel vojaški režim gen. Jaruzelskega, brez pravne podlage. Po državnem udaru je parlament sicer odobril razne zakone, ki so uzakonili reži-move ukrepe, najnovejši zakon pa je najpomembnejši od vseh. V naslednjih tednih bo parlament odobril druge zakonske predloge, ki bodo določili zelo točno postopek za proglasitev izrednega stanja. Poljska vlada je v skrbeh zaradi napovedanih povišanj cene hrane in drugih osnovnih potrebščin. Nove cene bodo prišle v veljavo po novem letu, že sedaj pa poziva delavski voditelj Lech Walesa Poljake, naj »kljubujejo« povišitvam. Vojna med Iranom in Irakom zahtevala na tisoče žrtev v zadnjem tednu NICOSIA, Ciper — Kot kaže po sicer ne povsem zanesljivih poročil, je prišlo v zadnjem tednu do hudih bojev med iranskimi in iraškimi enotami. Obe državi preprečujeta, da bi o tej vojni, ki traja že tri leta, poročali neodvisni novinarji. Dvoma pa ni, da so boji pogosti, število padlih in ranjenih na obeh straneh pa zelo veliko. Preteklo soboto naj bi Iranci začeli novo ofenzivo zoper Iračane. Iranska poročila trdijo, da so dosegli velike uspehe in da je bilo uničenih več iraških bojnih enot. Iraška poročila so pa drugačna, ker pravijo, da je bila ofenziva odbita in da je padlo točno 10.984 Irancev, poleg teh je pa bilo več tisoč ranjenih ter ujetih. Zaplenili smo tudi precej orožja in vojaške opreme, trdijo v Bagdadu. Iraška bojna letala naj bi napadla ladje iranske mornarice in jih več potopile. Ta teden je na obisku v Moskvi iraški zunanji minister Tareq Aziz. Švedska zaplenila ameriški računalnik, ki je bil namenjen v Sovjesko zvezo WASHINGTON, D.C. — Pred nedavnim so švedski cariniki zaplenili zelo sodoben ameriški računalnik znamke VAX 11-782, ki ga proizvaja Digital Equipment Co. Računalnik, ki je uporaben za vojaške namene, je bil na poti v ZSSR. Švedi so ukrepali, ker so bili dokumenti v zvezi z računalnikom ponarejeni. Veljavni ameriški zakon preprečuje izvoz omenjenega računalnika v ZSSR, ker lahko služi vojaškim namenom. Da bi se temu zakonu izognili, so Sovjeti preko nekega agenta v Južni Afriki računalnik zakonito kupili, potem pa po skrivni poti skušali ga pripeljati v ZSSR. Ameriška carina je za poskus izvedela ter zaprosila švedske kolege za pomoč. Računalnik stane do dva milijona dolarjev, Sovjeti bi pa za to sorazmerno majhno ceno dobili v roke izvrsten vpogled v najsodobnejšo ameriško računalniško tehnologijo. Znano je namreč, da Sovjeti zaostajajo na tem področju za nekaj let. Zato si na vsak način prizadevajo, da bi kupili ali drugače dobili na ameriškem, japonskem ali drugem trgu najboljše računalnike, ki so pa večkrat kar v prosti prodaji. Iz Clevelanda in okolice Festival lepo uspel— Zahvalni festival pri Mariji Vnebovzeti preteklo nedeljo popoldne in zvečer le lepo uspel. Prvi račun kaže, da je bil prebitek okoli $12.000. Purane so dobili: C. Smith, Jean Brodnik, S. Urbancich, D. George, M. Dular, V. Modic in W. Lucich. Vstdpni nagradi sta prejeli ga. Slosar in K. Knaus, druge nagrade pa M. Tominec, J. Zorko in N. Durigon. Darila so podarovali John Pekete, A. Legan, D. Sušnik in B. Tomc. Župnik Victor Tomc se zahvaljuje vsem faranom in prijateljem za sodelovanje in obisk! Dvojna zanimivost— Na prvo adventno nedeljo, 27. novembra, bo v cerkveni veži sv. Vida zanimiva stojnica s knjigami, katere izdaja verski mesečnih Ognjišče. Prebitek je namenjen misijonarki materi Tereziji ter slovenskemu salezijanskemu misijonarju v Braziliji Ernestu Saksida. Druga zanimivost bo skiop-tično predavanje o delu matere Terezije. Predavanje bo to nedeljo popoldne ob 4h v Baragovem domu in je brezplačno. Slike je pripravil salezijanski katehetski center, odgovarja Vinko Furlan iz Ljubljane. Srečanje s škofom— V petek, 2. decembra, ob 7. zv. bo za člane in prijatelje Slovensko ameriškega kulturnega sveta v semenišču Bor-romeo na 28700 Euclid Ave. daroval sv. mašo škof A. Edward Pevec. Peli bodo Fantje na vasi, po maši bo krajši letni sestanek ter potem družabni večer. Vabljeni ste vsi, seveda vstopnine ni. Lepa podpora— Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti so na svojem sestanku 6. novembra darovale $50 v tiskovni sklad AD ter nam želele obilo uspeha in sreče. Za tako lepo podporo iskrena hvala! Novi grobovi Ethel I. Perlic V ponedeljek, 21. novembra, zjutraj je nenadno v Huron bolnišnici umrla 73 let stara Ethel L Perlic, rojena Kovach, žena Thomasa, mati Mrs. Dale (Eleanor) A. Lindsay, stara mati Michelle, sestra Julie Keenan, Steva, Helen Juris in Johna, zaposlena nekaj let kot prodajalka v trgovini Higbee Co. v Severance Center, članica Ženskega odseka pri cerkvi sv. Margarete Marije. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, v cerkev sv. Margarete Marije ob 11.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, zvečer od 5. do 9. Urad bo zaprt— V četrtek, Zahvalni dan, bo urad AD zaprt. Petkova Ameriška Domovina bo redno izšla. Žalostna vest— V San Mateo, Kalifornija, kamor je prišla pred več kot 30 leti, je po daljši bolezni umrla naša zvesta naročnica ga.' Antonija Hoja, v starosti 87 let. Zapušča sina Milana in hčerko Silvo z družinama. Preostalim naše iskreno sožalje! Polka zabava— V četrtek. Zahvalni dan, zvečer bo v prostorih višje šole sv. Jožefa na E. 185 St. in Lake Shore Blvd. tradicionalna polka zabava, ki jo priredi clevelandski-slovenski radio klub, kateri podpira oddajo Tonyja Petkovška. Gostovalo bo več ansamblov, med nastopajočimi bodo plesalci Slovenskega folklornega inštituta, orkester Veseli Slovenci z Dušanom Maršičem na čelu, s tem orkestrom bo tudi nastopala znana kanadska pevka Marija Ahačič-Pollak. Vabljeni! Lep obisk— V soboto in nedeljo je več članov in prijateljev Primorskega kluba obiskalo rojake v Torontu in se udeležilo družabnega večera tamkajšnjega Primorskega/ kluba Simona Gregorčiča, v nedeljo dopoldne pa se udeležilo sv. maše v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Torontski rojaki s klubovim predsednikom Tonetom Kanalcem in duhovnim vodjem Rev. Tinetom Batičem so obljubili, da bodo obisk vrnili marca meseca. Hvala za lep sprejem! Prodaja potic— V torek, 29. novembra, bodo članice Kr. št 2 PSA imele prodajo potic. Prednaročila so nujna in jih sprejemata Marge Kaus (432-1206) in Mary Susel (481-5005). Potice boste lahko dobili v torek, po 3. uri popoldne. V soboto, 3. decembra, pa priredijo članice večerjo v spodnji dvorani SND. Serviranje se bo začelo ob 5. pop., vstopnice so po $6 in jih lahko dobite, ako pokličete Marge Kaus na 432-1206. VREME Deloma sončno in zelo vetrovno danes z najvišjo temperaturo okoli 66 F. Spremenljivo oblačno in vetrovno jutri, z verjetnostjo krajevnih ploh. Najvišja temperatura v višjih 60-ih. Za četrtek, Zahvalni dan, napovedujejo vremenarji prihod hladne fronte. Vreme bo oblačno in deževno z naj-višjo temperaturo v višjih 40-ih. V petek bo deloma sončno z najvišjo temperaturo okoli 43 F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združine države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih dežav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih dežav; $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 88 Tuesday, November 22, 1983 Ob 1 00-letnici rojstva pisatelja Ivana Preglja 27. oktobra je minilo sto let od rojstva pisatelja dr. Ivana Preglja, ki se je tisti dan rodil pri Sveti Luciji na Tolminskem (danes Most na Soči) očetu bajtarju in krojaču. Starša sta mu umrla v zgodnji mladosti, in tako je bil z desetimi leti sirota ter sta ga vzgajala njegova stara mati in tedanji svetolucijski župnik Jože Fabijan. Ta ga je poslal kot »farovškega študenta« v Gorico v šolo in potem na Dunaj. Na dunajski filozofski fakulteti je leta 1909. postal doktor filozofije ter profesor slavistike in germanistike. Služboval je v Gorici, Pazinu, Idriji in Kranju, odkoder je leta 1924 prišel v Ljubljano in bil po letu 1945 upokojen. Umrl je leta 1960 v sedeminsedemdesetem letu starosti in bil pokopan na pokopališču v Dravljah. Tam so našli zadnje počivališče trije naj izrazitejši pisatelji katoliške »Moderne«: Silvin Sardenko, Ivan Pregelj in Anton Vodnik. Pregelj je bil poročen s Peršičevo iz Vižmarij pri Ljubljani. V zakonu so se mu rodili trije sinovi in dve hčeri: profesor Bogomir, akademski slikar Marij (ki je umrl kot eden največjih slikarjev povojne dobe), Vaško, ta je umrl že v rani mladosti, ter Nataša, sodnica in zdravnica Lia. Žena je umrla pred nekaj leti. Toliko o njegovem življenju. Toda danes se spominjamo Preglja, slovenskega pisatelja, tistega, ki je dve desetletji po prvi svetovni vojni predstavljal vodilnega slovenskega pisatelja in dajal osnovni ton literarnemu ustvarjanju te dobe kakor Ivan Cankar predhodni. To je bil čas ekspresionističnega pisanja z metafizičnim doživljanjem sveta in etičnem v človeku. Že ob prvih pesmih njegove akademske dobe se je Stanko Majcen bal, da ne bomo imeli v njem svetnega pesnika, temveč romantično religioznega, kar se je zgodilo. Toda ne na polju verzificirane poezije, ampak lirično-epičnega pripovedovanja. Motivnosti je Pregelj jemal iz miselno katoliškega sveta, bodisi tradicionalno objektivnega bodisi revolucionarno subjektivnega, toda vedno s problemom religiozno-etičnega značaja. Z realizmom, včasih celo naturalizmom, je pisal svoje domačijske povesti z Goriške, Krasa, Tolminske, Istre, Gorenjske in Koroške ter jih vedno cepil s svojo religiozno romantiko, kar je dalo literarni barok z lirično baladno mozaičnostjo. Tako so pisane njegove značilne ljudske povesti kakor Mlada Breda, Petar Pavel Glavar, Zgodbe zdravnika Muznika, Magister Anton, Peter Markovič in druge. Tak je tudi njegov — že klasični — ciklus povesti iz tolminskega kmečkega punta kot so trilogija Tolminci, Štefan Golja in Matkova Tina, prelep epilog tolminski skupini, katerim se pridružuje tudi Plebanus Joannes, verjetno njegovo vrhunsko delo z globoko duhovno borbo v službi »svojemu« Bogu. Temu nasprotno pa je Pregelj slikal tudi tragiko odpad-ništva od Boga, usodnost izgubljene vere, obup bogovca Jerneja. Loteva se tudi problematike verskih ločin... kot v Thabiti kumi, ki bo še dolgo zanimala psihologe in psihiatre. Lahko bi d jlili Pregljeve osebe z ozirom na Boga v srečne bogonajditelje (tolminski župniki) in bogoiskatelje v boju s slo telesa, pri vseh pa gre za doživljanje iz osebnega Boga, za milost vere s posredovanjem svečeništva, kar je on sprejemal za svoje poslanstvo pisatelja. »Bodi zdrav kot zemlja in dober kot luč...«, to je bilo geslo Preglja pisatelja in njegovega ogromnega dela do petdesetega leta življenja, ko je deloma prostovoljno in načelno od- (dalje na str. 4) Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. - Iz nebes na zemljo je prišlo sporočilo — menda na šolski odbor Slovenske sobotne šole pri Mariji Vnebovzeti —, da se sv. Miklavž pripravlja za odhod na zemljo. Kakor druga leta, tako se bo tudi letos podal na pot v spremstvu nebeščanov. Je ta sivolasi sveti mož tudi sporočil, da bo otroke po zasluženju pridnosti obdaroval, in, če je slučajno še kdo izmed odraslih brez velike nadutosti in prevzetnosti, bo tudi dobil darilce. Seveda je ta sveti, sivobra-dati mož dovolil, da pride na površje zemlje krdelo škratov s samim poglavarjem Luciferjem. Dal jim je dovoljeje, da pobero in s seboj odpeljejo vse tiste, ki niso Bogu po volji. Tako vidite: če mene drugi dan na površju zemlje ne bo, povejte moji ženi, kje me naj išče! Ljubka je ta tridejanska opereta »Miklavž prihaja« in prijetno jo je gledati in poslušati, čeravno je bila že večkrat uprizorjena. Prizorček rajanja nebeščanov: Mi angelci smo mali, nas Bogec rad ima... Pretresljivo je gledati kosmatincev: x Mi smo škratje, mi smo škratje, nas glavar je Lucifer... In veličasten je v zadnjem dejanju prihod sv. Miklavža, ko ves zbor prepeva: Sedaj pa prihaja sveti Miklavž, spremlja ga zbor angelov... Kdor ima količkaj prostega časa (vzemimo si ga!), naj pride na to Miklavževanje v soboto, 3. decembra, zvečer ob 7. v šolsko dvorano Marije Vnebovzete. Vstopnice se bodo dobile v veži pred dvorano in bodo po $3, otroci pod dvanajstim letom so pa vstopnine prosti. S svojim obiskom damo priznanje vsem tistim, ki se veliko žrtvujejo, da se to naše mi- Miklavž prihaja JOLIET, 111. - Sporočamo vsem staršem, otrokom in prijateljem slovenskih šol iz Chicaga in Jolieta, da bo letos sv. Miklavž prvič obiskal otroke v Baragovem domu pri Mariji Pomagaj v Lemontu, 111. Vsekakor se obe šoli trudita, da bi miklavževanje ohranili v lastnih farah, kar pa je v zadnjih letih težko za učitelje in učence. Otrok je vedno manj, ki obiskujejo slovensko šolo. Zato bo letos skupen program v nedeljo, 4. decembra, popoldne ob 2.30 v Lemontu. Po programu bo Miklavž v spremstvu angelov obdaril vse pridne in ubogljive otroke. Ob dveh popoldne, pred začetkom miklavževanja, bodo v cerkvi litanije in blagoslov. Prisrčno vabljeni vsi od blizu in daleč! Liljana Čepon klavževanje čim dalj časa ohrani v našem rodu, sami pa si obujamo lepe spomine na naša otroška leta, ki smo jih preživeli večinoma še onkraj velike luže. Pridite! Ako sem prav slišal, je sv. Miklavž z vsem spremstvom povabljen za 10. december na gostovanje v Windsor, Kanada. Bog daj vsem prijetno na potovanju in, da bi bili vsi vsestransko zadovoljni — igralci in gledalci. Upam in pričakujem, da bodo. Mohorjeve knjige? Te se že peljajo z »barko« preko oceana. Ne vem, s kakšno brzino se vozijo, prepričan pa sem, da bodo tukaj pred božičnimi prazniki. Mnogi, ki imajo pokojnega Karla Mauserja tudi kot pisatelja radi, vem, da so ob prejemu knjig žalostni, če premejo ponovno Mauserjevo povest, katero iz prejšnjih let že imajo. To pot pa pride nam v roke Mauser jeva povest »Bernard-kina pesem«, ki ni bila do sedaj še prav nikjer objavljena. Kdor le more, naj ob prejemu knjig obnovi naročnino kar še za naprej — po izreku, kdor hitro da, dvakrat da. Ostanimo zvesti, živi udje Mohorjeve. Bo že Mohorjeva tudi za naprej skrbela, da bo izdajala zanimivo branje, in, da bo previdno prestopila morebitno nastavo. Bo g daj! Še o študentih v Mohorjevih domovih »To je komunistična propaganda.« Časa je bilo premalo in jaz sam sem premalo razgledan, da bi fanta kaj povprašal o velikih koroških možeh. Priznam, da sem bil v veliki zadregi, ko sem bil vprašan, kaj jaz vem o Francetu Balantiču. Povedal sem, kolikor sem pač vedel; da je bil Balantič veren študent, pesnik, in da je živ zgorel. Eden študentov pa po teh kratkih besedah poseže v žep telovnika in mi poda v roko majhno, lepo vezano knjižico Balantičevih pesmic-In pravi študent: »Take kniži-ce imamo skoraj vsi starejši študentje iz Mohorjevih domov. Profesor B. nam jih ie dal in nam jih je priporočil kot svetinje mladega mučenca, Pe' snika preroka in priprošnjika nam pri Bogu.« Zelo sem bil presenečen in vesel — pa sram me je obenem bilo, ker jaz sam nisem zna pokojnega našega mučenca fantom pokazati v tako lcP| luči. Imam Balantičeve pesmi v knjižici večjega formata 1 pretresljive pesmice sem m takrat prečital, potem pa knji' žico odložil in na Balantiča pozabil. In naša mladina? O škofu Rožmanu nekaj malega vedo, o generalu Rupniku že manj,0 mučencu L. Ehrlichu in o • Balantiču pa ne vedo čisto ni To sem napisal na namig® vanje nekaterih, kakor 8 koroški študentje ne vedo praV nič o naših velikih možeh. Toliko o študentih za danes- Zadnjič sem obljubil, da bom še kaj povedal o koroških študentih, s katerimi sem bil osebno v stikih. Pogovor sem napeljal na domobranstvo, na generala Rupnika, in na škofa dr. G. Rožmana. Dali so mi vedeti, da so že veliko slabega slišali o domobrancih, kakor tudi o Rupniku in škofu Rožmanu, da pa ne verjamejo. »Vemo,« sta študenta rekla. Za prigrizek Na verandi pred nebeškim1 vrati je slonel maršal Tit°> sončil se je in gledal doli 8 svojo nekdanjo Jugoslav ‘ Spodletelo je možu, nič ga v njegovih letih, sfrči Pre ^ ograje in pade na Dolenjske na njivo pred kmetico, ki Je kopavala krompir. (Dalje na str. 4) Rev. David Stalzer slovenski odlikovanec n je Odlikovanec na letošnjem Slovenskem dnevu v Chicag bil Rev. David Stalzer iz Jolieta. Zelo je aktiven v tan0^ slovenskih organizacijah. Na sliki vidite č.g. Stalzerja oh J* jemu odlikovanja. Osebe so, z leve proti desni: Tony pomožni napovedovalec Slovenske radio oddaje, John B nik, član direktorija SARK, Frank Markosek, član direk*0^ SARK, Corinne Leskovar, napovedovalka in direktorica ^ venske radio oddaje, Rev. David Stalzer, Irene Gombač, 8! Slovenskega dneva, Anton Škamperle, član direktorija SA Stane Simrayh, začasni predsednik SARK. C 0| V, CHICAGO OJ, TRIGLA V, MOJ DOM, KAKO SI KR AS AN! PO SLOVENSKEM DNEVU 19. OKTOBRA UČITELJICE SLOVENSKIH PLESOV Priznanje za svoje delo pri gojenju slovenskih narodnih plesov so na Slovenskem dnevu v Chicagu 29. oktobra prejele marljive učiteljice (z leve proti desni): Barbka Remec, Corinne Leskovar, Patty Zubek in Dana Rebrica. Proti prehladu Bila je 33. obletnica festivala Slovenskega dne v priredbi slovensko-ameriškega radio kluba, vse do letos pod vodstvom dr. Ludvika Leskovarja. To leto je prevzela skrb za izvedbo Slovenskega dne njegova soproga Corrine, katera tudi nadaljuje programe na radiu s pomočjo Toneta Gaber ml. Uspeh tudi letošnjega Slovenskega dne je bil vsekakor odličen. Svetoštefanska dvorana — polna gibanja mladine v narodnih nošah — se je v veselem pričakovanju pravočasno napolnila. V spoštovanju smo se obiskovalci dvignili ob ameriški m slovenski himni. Slovenski dan v Chicagu sta potrdila gu-verner Illinois James Thompson in župan mesta Harold Washington. Proglas je prebrala v slovenskem in angleškem jeziku gospodična — Miss Slovenia — Irena Gombač. Podpredsednik S.A.R.K. Stane Simrayh je prevzel vod-stvo spominske proslave za Pokojnim dolgoletnim predsednikom Slovensko-ameri-^kega radio kluba, katerega je v poletju Chicago nenadoma ■zgubilo. Prav nadaljevanje Slovenskih dnevov, katere je °n upeljal pred 33 leti, bo nje-8ov najlepši spomin. V V kratkih potezah je g. Sim-JVh orisal dr. Leskovarjev ‘■'djenjski tek. Iz domovine v ^nieriko! Slovenec z mnogimi ■^enti se je uveljavil s svojo Možatostjo, inteligenco, ver-n°stjo in delavnostjo med Slo-Venci in Amerikanci. V polmraku dvorane so nato izzve-dfle žalostinke v pesmi in glas- '• Z globoko občutenostjo *Mo spremljali spev deklic — or čez Izaro —, solo glasbo rlke Arko in mehkih akordov ansambla Slovenska pesem s ^dajanjem pesmi Domovina M Na svidenje. Nepozabni g. udvik naj v miru počiva v briški zemlji. Kljub slovesom mora teči življenje naprej. Po dvigu zastora so naše strmeče oči zagledale v ozadju odra veliko novo sliko našega Triglava. (Umetniško delo slikarice ge. Ra-zman-Bucik.) Naš Triglav — veličasten, trd in skalovit! Kakor bi nam klical: bodite trdoživi in stanovitni za narod in vero! Znano nam je, da so naši davni predniki smatrali in častili to goro kot božanstvo, kot nekaj, kar je nad človekom. Prizori, rajalne ali plesne točke, ki so jih nato izvajale naše folklorne skupine v vznožju Triglava, so bile za mnoge gledalce čudo, prečudno! Načrtovanje vaj in izvedba teh so bile mojstrovina. Ga. Corinne je vložila v to gibanje, v te premike, vso svojo dušo. Ali je bil v tem nastopu še odmev njene globoke žalosti? Ali je bil izraz njene velike vdanosti vsemu, kar je slovenskega? Plesalci so se kakor umetniki telesnih gibov dvigali s tal kvišku, na vrh gore, ki soncu in svetlobi. Iz žalosti v veselje, v odrešenje! Tudi nastopajoča mladina je morala občutiti veličastnost naših: Oj, Triglav, moj dom — Odmev s Triglava — Triglavski valček — Vrisk v hribih. Videli smo čudovito zmogljivost glavne vaditeljice folklorne plesne umetnosti Corinne Leskovar in njenih pomočnic: Dane Rebrica, Patty Zubek in Barbare Remec, v teh naštetih in naslednjih plesih. Disciplina plesalcev je hvalevredna. V seznamu smo jih našteli 62, ki so stari od 22 let navzdol do 3 let. Skupine nosijo romantična imena: Rožmarin, Nagelj, Mavrica, Metuljček, Ciciban. Ta mladina je naše slovensko upanje! Nastop ansambla »Glas Slovenije«, ki je nekaka povezava prijateljstva mladih — devetih nadarjenih za glasbo in petje (vodja Janez Arko), vedno obeta in tudi doseže občudo- vanje in uspeh. Tudi tokrat so bili igralci in pevci deležni velikega ploskanja. Vso ljubezen poslušalcev in gledalcev sporeda je osvojil dve leti »star« mladinski ali šolski orkester pod vodstvom g. župnika p. Vendelina. Našteli smo na odru že 18 godcev - dečkov in deklic -, malih umetnikov na vse sorte godala. Starši jih pošiljajo v glasbene širom Chicaga in p. Ven-delin jih je združil in naučil slovenske - vse na pamet: Polje, kdo bo tebe ljubil — Izidor ovčice pasel — Če študent na rajžo gre — Oj, ta vojaški boben ... Slovensko odlikovanje je prejel iz rok ge. Leskovar in s priznanjem dela za slovensko stvar Rev. David Stalzer iz Jolieta. Odlikovanec, sin slovenskih prednikov, se je prvi zavzel in pričel zbirko za postavitev spomenika slovenskim rudarjem in težakom v mestu Chisholmu, v Minnesoti. Prva plesalna skupina »Rožmarin« je veselo zaplesala poskočne štajerske plese s starimi imeni: Cindara — Zi-benšrift — Kosmatača — Šta-jeriš. Sledili so mnogi živahni in smeh vzbujajoči prizori iz našega kmečkega, vaškega življenja mladine vseh starosti, ki so pritegnili vso pozornost starejših. V spomin jim je prihajala trdota vseh šestih delavnih dni, pa brezskrbnost, igre in veselje ob nedeljah. Ti prizori so imeli naslov: »Prav lepo je res na deželi«. Vse je hitelo po taktu: kosci na travniku, žanjice na njivi, vozniki pokajo z biči, otroci se igrajo na dvoriščih. Fantje zbijajo šale in kroglje, dekleta pojejo in zardevajo. Ob nedeljah je pozabljen ves trud in marsikateri zavije v gostilno na kozarec vinčka. »Vsak kmetič ’ma svoje veselje, če količkaj pošteno živi.« Poleg mnogih Triglavskih bajk, si je vaditeljica najmlaj-sih zamislila novo o Triglavski Z jesenskimi hladnimi dnevi je prišel tudi neljubi gost - prehlad. Tej nadlogi običajno nismo kos ne z vročimi čaji ne z vitaminskimi napitki in ne z drugimi zdravili, ker jih začnemo po navadi jemati prepozno, ko so nosnice že zamašene in je dihanje oteženo. V Izraelu so pa izdelali napravo, ki po njihovem zatrjevanju edina zares učinkovito pomaga pri zamašenih nosnicah. Pri uporabi naprave je potrebno vanjo naliti dvojno destilirano vodo, ki jo vgrajeni mikroprocesor segreje na določeno temperaturo in jo potem ohranja ves čas tako vročo. Potem si bolnik natakne na glavo podaljšek, po katerem prihaja v nosnice ovlaženi vroč zrak. Tega mora vdihavati pol ure v razmiku dveh ur. Tako čarovnici. Barbka Remec je izbrala dve mali čudovito dobri plesalki (Nuško Remec in Sonjo Arko), ki sta zaigrali čarovnico in začarano deklico. Dobili smo torej nov Triglavski ples z uvodom nekdanjih zgodb: Babica pripoveduje. Mogočna skupina vseh igralcev, pevcev in plesalcev na odru je zaključila prelep in uspešen Slovenski dan za leto 1983. A.G. se že po trikratnem vdihavanju zamašene nosnice odmašijo in ta del prehladne nadloge je ozdravljen. Medicinci domnevajo, da vroč ovlažen zrak uničuje viruse v nosnicah. Poskusi kažejo, da je naprava kar 72 odst. prostovoljcev v enem dnevu pregnala prehlad. Nov vijak V industrijsko razvitih državah so se odločili za varčevanje z energijo zelo dolgoročno. Novi izumi s tega področja prihajajo kar ena za drugo. Med najnovejšimi je izum novega ladijskega vijaka, ki naj bi zmanjšal porabo gorivo pri ladjah za celih 15 odst. Novi ladijski vijak so načrtovali v nekem španskem podjetju. Poglavitna konstrukcijska novost so kovinske ploščice, ki so pravokotno pritrjene na liste vijaka. Z njimi so dosegli dodatni potisk. Dodali pa so še dvoje konstrukcijskih izboljšav: okoli vijaka je kovinski zaščitni plašč, ki brani vijak pred stranskimi udarci vodnih valov, ter poseben kovinski obod pred vijakom, katerega naloga je, da usmeri tok vode na vijak. Kot zatrjujejo konstruktorji, je novi ladijski vijak že patentiran v več državah in bo v nekaj letih postal nekaj povsem običajnega na ladjah. Clu ^OVost na kulturnem polju v 0fkCa^°'^O*'et 0*l0*'c' Je Mladinski V*tu)ter’ k' Ba ie ustanovil in vodi p. el'n Špendov. Orkester je nasto- pil na Slovenskem dnevu 29. oktobra. Na sliki vidite, z leve proti desni: Milena Goršič, Jeanie Stariha, Olga Goršič in Kati Gaber. »GLAS SLOVENIJE« NASTOPA Na Slovenskem dnevu je nastopil tudi ansambel »Glas Slovenije«. V ozadju vidite novo sliko Triglava, o kateri poroča ga. A. Gaber. Na sliki so, z leve proti desni: Tony Gombač, Joe Arko, John Vidmar, Dawn Vidmar, Patty Zubek, Irene Gombač, John Burjek, John Arko. ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) V hotelu »Imperial« sem po naključju imel priložnost sestati se z nekdaj slavnim admiralom, tistim, ki je z napadom na zaliv Leyte skoro razbil ameriško ofenzivo na Filipinih. Admiral v civilni obleki, nizke postave, a širokih pleč, se je klanjal, smehljal in spoštljivo segal v roke ter skušal izreči nekaj vljudnih besed. Kmalu pa se je umaknil. Navzočih je bilo mnogo ljudi, ki so opazovali prizor. Japonci v dvorani so vsi poznali nekdaj slavnega admirala s štirimi zvezdami, a nobeden se ni zanj zmenil, ko je urno odhajal. Nekoč bi se vsi s pokloni do tal plazili okoli njega, po porazu pa ga je vse zaničevalo kot voditelja, ki je narod zapeljal v nesrečo. V tem oziru se Japonci niso razlikovali od Nemcev, kjer se Drobtinice, sladke in žaltave (nadaljevanje z 2. str.) Silno se uboga ženica prestraši. »Kaj, me ne poznate? Jaz sem vaš maršal Tito!« Žena se opoteče in malo je manjkalo, da ni padla v nezavest. »TITO? Ljubi Bog, kaj pa ti je? Še za prvim Titom nismo dolgov poplačali, pa nam že drugega pošiljaš!« J. P. je uteha nad porazom izražala v sličnih besedah: zapeljani smo bili! Tako opravičevanje v Tokiu se mi je vseeno zdelo bolj logično. Tu je še vladal fevdalizem in narod je moral biti po tradiciji in zakonih poslušen voditeljem, ki so ga zapeljali. Drugi izgovor, ki je Japoncem služil za izbrisanje sramote nad porazom, je bila atomska bomba. V učiteljevem prevodu iz časopisnega članka sem čital, da je ta vrgla Japonsko na kolena. Slično opazko sem mnogokrat slišal. »Atomska bomba je kriva našega poraza.« Da je bila v dneh, ko je atomska bomba padla, vsa japonska odporna moč že razbita, nisem nikjer slišal, le to: da jih je porazila atomska bomba. Slišal sem modrovanje, da je japonska dežela nepremagljiva, toda tista bomba je bila nekaj nadnaravnega. Proti nadnaravni sili pa se ne more noben narod upreti. Japonske običaje, tradicije in način življenja bi bilo težko zapopasti brez vpogleda v njih versko ozadje. Povečini so budisti, s pretežnim vplivom Zena, čigar nauke je dežela sprejela v štirinajstem stoletju. Dvesto let pozneje je ta vera malo zaostala z učenjem v samostanih. Sveti Frančišek Ksaverij je prišel misijonarit leta 1549 ter se seznanil z učenim in prosvetljenim opatom samostana zenov, po imenu Ninjicu. (Krščanska vera, ki se je v 16. sto- Ob stoletnici rojstva pisatelja Ivana Preglja (Nadaljevanje z 2. str.) ložil pero, deloma po nuje delne paralize, ki ga je zadela leta 1938. Delo, ki je ostalo za njim, je ogromno, ne samo po številu, temveč tudi po pomembnosti. Poleg že omenjenih del je napisal še mnoštvo drugih del, pesmi, balad, aforizmov, novel, dram (Azazel, Ljubljanski študentje), literarnih analiz, študij, kritik, tudi šolskih priročnikov in slovarjev. Pa še bolj kot s svojo človeško in življenjsko problematiko vzbuja danes Pregelj zanimanje kot — stilist, kot umetnik, kot mojster besede in oblikovanja ter kompozicije in ekspre-sionistčnega izražanja sploh. Porajajo se »novi prijemi« njegovega sloga in »novi zorni koti« njegovega pisateljevanja. »Stari zorni koti« mu niso bili naklonjeni (ne liberalni prej, ne »socialistični« pozneje), kajti svoj čas sta ga odklanjala Vidmar in Brečič, trdeč, da že kot katoličan sploh ne more ustvarjati umetnin... Videti je, da se ta »zorni kot« zdaj že spreminja, kajti za letošnjo proslavo so v domovini napovedani vsaj štirje ponatisi in nove analize njegovih del. Katoliški listi pa so tako doma (Družina), v zamejstvu (Katoliški glas) in zdomstvu (Svobodna Slovenija z Muzni-kom) že med letom pripravljali pot k stoletnici pisatelja, ki je zapisal o sebi: »Ljubil sem vedno zvesto in verno troje: Domovino, Resnico in Mater Njegovo. Ljubezni nisem izdal in ne zdvomil nad njo.« Zato naj bo od vseh Slovencev deležen — ljubezni. td. (Svobodna Slovenija, 11.XI. 1983) SARK PLESALCI NA SLOVENSKEM DNEVU V CHICAGU letju precej razširila, je bila zatrta in pod smrtno kaznijo prepovedana. Preganjanje se je začelo leta 1597 s križanjem šestindvajsetih kristjanov v mestu Nagasaki. V teku petdesetih let nato je bilo umorjenih nad 200.000 ljudi, a približno 100.000 kristjanov je preživelo do časa v 18. stoletju, ko so deželo odprli zahodu.) V tokijski knjižnici sem čital iz knjige G. B. Samsona Zgodovinska slovnica japonščine (London, 1928), naslednji odstavek: Ninjicu je Ksaverja vzel v samostansko dvorano za premišljevanje, kjer so se zbrali menihi za zenovske vaje. Kleče in brez vsakega pregibanja so imeli biti zatopljeni v samo en predmet, tako da izginejo vse druge misli in se menihi približajo navdahnjenju ter tako zapopadejo resnico. Ksaver je vprašal, kaj počnejo klečeči, Ninjicu je odgovoril: Nekateri preštevajo, koliko so vzeli od vernikov pretekli mesec; računajo, kako bi si prisvojili lepše halje ter boljše življenje; mislijo tudi o razvedrilih in zabavah. Nobeden med njimi ne razmišlja drugega kot nečimrne nesmiselnosti. Ta odstavek mi je prišel na misel v Kyotu, starodavnem prestolnem mestu prelepih templjev, samostanov in cesarskih palač. Predstavljen sem bil ljubeznivemu opatu, ki je dokončaval poslednjo vrsto duhovnih vaj ter bi zato imel živeti po vzoru Bude, kot da je še prešel na drugi svet. V protislovju s tako duhovnostjo si je ravno kupil moderen radioaparat. Ni posebna izjema menih ali opat, ki v svoji svetosti živi posvetno, obišče gejšo (dekle) ali gre v kino, a biti mora v civilnem oblačilu. (se nadaljuje) MALI OGLASI V NAJEM Stanovanje, blizu Grove-wood. Zgoraj, za miren, starejši poročen par. Nič otrok ali živali. Kličite 481-6830. (86-89) For Rent Unfurnished 5 room apt. Reasonable. Near St. Vitus School. Call 881-5158. (X) Apartment for Rent Lake Shore at E. 185 St. No pets. Also need custodian-manager couple. 398-9579 (84-91) FOR RENT St. Vitus area. For older single person. 3 room suite, bath & basement. Call 881-2735 after 5 p.m. (X) FOR RENT Euclid area - Taking applications Beautiful dbl. home, 2 bdrms. down, din. rm., Ige. kitchen, fam. rm., basement, gar., appliances, cen. air., park-like setting, no pets. Shown by appt. 531-4993 or 382-1773 (X) FOR SALE New 3 row MELODIJA, G-C-F — $750 New 4 row MELODIJA, C-F-Bb-E — $850 West Side City. Ask for Alexander 433-1941. (87-90) APT. FOR RENT 2 bedrm, liv. rm., kitchen, bath. - Up. 431-5740 (87-90) Wanted Anyone having the St. Vitus class picture of the 6th & 7th grades of 1925 or 1928 please contact Julia Adamic. Will photo copy picture and return. 261-3295 (87-88) Euclid Bungalow 3 bedrm., full basement, kit-chen/dinette. Asking $43,000. Brick bungalow — $51,900 Joseph Bondi Realty 423-3385 (87-88) ZAK-ZAKRAJSEK pogrebni zavod 6016 St. Clair Ave. New Phone - 361-3112 Nova tel. st. 361-3112 John Fortuna, licenciran pogrebnik J DOMAČI MED naprodaj. Za informacij0 pokličite tel. 881-9224. (87, 88) HIŠA NAPRODAJ Dvodružinska, na E. 66-St. blizu St. Clair. Z alurnin' jem opažena, v zelo dobrem stanju. Pokličite 391-40^, House for Sale Euclid, off Chardon 4 bdrm brick bungalow. Call 235-2931 (85-88) House for Rent 5 rooms, E. 61 St. Call 944-3144 (85-88) Apt. for Rent Furnished 3 room apt. 1 person. References. Near St. Vitus parish 431-2674. (84-88) For Sale Richmond Hts. Sunset Dr. Charming ^ bdrm semi-ranch. Expan' sion for 3 bdrms up. 2 car attached garage. Full bas®' ment with rec room. Cen. tral air. Beautiful wooded lot, and a lot more. Inr1’ maculate. Immediate possession. Call S. Snyd® 932-5941.’ Herbert E. Kohn Realty 291-1500 (88'89) House for Sale E. 47 and Superior, Doub|e' 7 rooms down, 5 rooms separate utilities, pletely renovated, ft. fenced lot. 3 1/2 c garage. 221-7197. House for Rent 5 rooms, E. 61 St. Gal! 944-3144 (8e 89| House for Sale Euclid, off Chardon 4 bdrm brick bungalo^ Call 235-2931 ^ Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta Kulturna kronika: »ANGEL Z A VTOM« Gornji naslov nosi opereta v treh dejanjih, ki jo je napisal Maks Simončič in jo uglasbil Lojze Mav in jo izdal v samozaložbi leta 1940. Naslednje leto so jo že predvajali v ljubljanski Operi, kakor poroča Gledališki list Slovenskega gledališča v Torontu. V sedemindvajseti sezoni je °Pereta »Angel z avtom« na repertoarju Slovenskega gledališča v Torontu. Prvič je bila na odru pri Mariji Pomagaj na Manning Ave., potem pri Sv. jpižu v Fairfieldu, dalje pri ^v- Cirilu v New Yorku, v Montrealu in v nedeljo, 13. Novembra, zopet pri Mariji ^omagaj v ne polno zasedeni dvorani. Mislim, da so ljudje Premalo vedeli za nedeljsko Predstavo, ker si upam trditi, a je v njih več čuta za lepo odrsko predstavo, če že ni čuta valežnosti do igralcev za vložen trud. Prvo dejanje se odigrava na Nebeških livadah med sv. Pe-troni in angelčki. Ti po ukazu Nebeškega ključarja odidejo P° svojih opravkih. Sv. Peter P® ostane sam z malim Jož-om, ki mu pripoveduje svojo žalostno zgodbo življenja. Ta zgodba je vsebina druge-8a dejanja. Mali Jožek brez Ntamice in brez očetove skrbi Pade kot pohabljenec v oskrbo Nražehe, ki z njim grdo ravna, ocutno pa ga tolaži in mu po-aga mala Metka, ki se hoče z Njim poročiti, ko bosta velika. jv r Jv-C/ L/Cžold vvlln.Cl. d° Pohabljenega Jožeka je ^ er tudi mestni inženir, ki “kopi celo majhen avto, da To a^*C° Sam voz* P° mu je v smrtno nesrečo in , 0 Pride pred nebeška vrata k Sv- Petru. d T° je Pa že vsebina tretjega JK ho nebeški ključar in ah Jožek pričakujeta, da se .^Nejo angelčki. Ti res pridejo jn-S s.eb°j pripeljejo mestnega oirja> je umrj na zemlji Pa bi rad dobil kako mesto v Sr esib- Ker je bil dobrega d, a’kar potrdi tudi Jožek, se °voli vstop v nebesa. je \^08ajanja je vpleteno pet- SD*Vl i^Ntljala z glasbili ga. Silvija otro'k ra^an-ie angelčkov in > kar vse sta spretno 8> Marjan Kolarič. Nas ^°bro —* jeti ^astopiH so: Sv. Petra je On ■ Podal Pavel Antolin. Pil !e v.^ru8em dejanju nasto-j-v odi kot mestni stražnik. igr ?vk° Marjano Kočar je je a 8a- Anica Resnik. Bila 2eues Prepričljiva mačeha. Ntali 1Pr'*cuPen je bil Jožek, v0 ..olenčev Franci. Njego-Zavenjateljico Metko je samo-ŽemStn° Podala Mojca Ora-ven*’xnjeise Pozna, da ji je slo-j lna materin jezik. Niran^.štrukelj, mestni inže-btestn- ^0man Mesec. Osa, Medv' Uradnlk, Vilko Čekuta. edar Slavko Bajec, nje- gov otrok Biserka pa gdč. Helena Stražar. Ona je odigrala tudi vlogo Sonca in Angela. V medveda se je napravila Francka Žejen. Angelčke in šolarčke pa so podali: Andrej Intihar, Peter Intihar, Anica Jakopin, Francka Jakopin, Jeny Kolarič, Pavel Kolarič in Klavdija Žibert. Igro je priredil in režiral g. Vilko Čekuta, ravnatelj Slovenske šole pri Mariji Pomagaj. Vsem navedenim hvaležen poklon, ker so nam pripravili prijeten nedeljski popoldan. Ko smo opazovali igralske sposobnosti nastopajočih, so vstajale v nas želje, da bi med množico družabnih večerov, ki polnijo želodce in služijo počutnosti, vrinili vsaj nekaj več kulturnih prireditev, ki so hrana duha, razvedrilo srca in dvig kulture, če hočemo, da bo kultura še steber slovenstva. Por. Gospodarski izgledi za leto 1984 Kanadska Zadružna Zveza (C.C.C.S.) je pripravila poročilo o stanju kanadske ekonomije. Ta prav sedaj leze iz najhujšega gospodarskega zastoja, kar jih je bilo po drugi svetovni vojni. Celoton narodni dohodek (GNP) je padel za 6.5%. Brezposelnost se je dvignila od 7.4 na 12.7%. Edina svetla točka v tem času je bil izvoz, to pa zato, ker se je uvoz zelo zmanjšal zaradi gospodarskega zastoja. Ker so se podražili finančni viri, se je inflacija znatno znižala. V letu 1982 je bila 10.8%, v tekočem letu pa je potrošni kazalec cen pokazal 5% inflacijo in bo verjetno pri tem še nekaj časa ostalo. Tudi cene za pogonsko silo so se stabilizirale; povišice plač so zmerne. Svojo vlogo igrajo še učinki visokih obresti. Tudi vlada zgleda, da ne bo pustila, da bi se inflacija dvignila. Kot zgleda, bodo vsi ti dejavniki držali inflacjo med 5% in 6% v letih 1983-1985. Temu pomaga tudi splošno prepričanje, da se gospodarsko stanje zboljšuje. Gospodarstvo se popravlja zaradi počasnejše likvidacije zalog, zaradi povečanega izvoza v Ameriko, in zaradi povečane dejavnosti gradbene industrije ter nazadnje zaradi povečanega nakupovanja ne-potrošnih predmetov. Povečano proizvodnjo hiš in povečano potrošnjo je treba pripisati začasni ukinitvi obdavčevanja in podpori zvezne in provincialne vlade pri nakupu hiš. Povečano zaupanje v ekonomijo je nagnilo potrošnike, da so se poslužili vladnih podpor in so financirali nakupe, ki bi jih drugače odložili za poznejši čas. Finančne ustanove, zlasti »credit unions«, so v letu 1983 pokazale zdravo rast dobroi-metja in povečano povpraševanje po posojilih. Za bodoče morajo credit unions biti pripravljene na hudo tekmo, kar se tiče posojil na nepremičnine (mortgages). Še bolj kot kdaj prej velja, da vsota in termin posojil na nepremičnine ne smeta presegati vsote in termina naložb. (Po Update 6/22/nov. 14/83) Kanadski rojaki! Dopisujte v Ameriško Domovino! IZ ONTARIJA ^jvNGroc w 3d VJ5? °^Vtafa0 »Nič drugega ni treba kot marljivost in podjetnost, pa se bodo osamljene prostranosti Zgornje Canade (Ontarija, op. por.) spremenile v rajski vrt, kakor si ga je zamislil Vrhovni Inženir.« Tako je pred 130 leti zapisal major Samuel Strickland. Nekaj vprašanj in odgovorov: 1. Kje na svetu se prvič omenja igra hockey? Kingston, 1. 1843. 2. Od kje je bil človek, ki je iznašel košarko? Bil je to dr. James Naismith, ki je bil rojen 3 milje severe od Almonte. 3. Kje je bil prvi kanadski mestni miting? V Grimsby 5. aprila 1790. 4. Kje je bila rojena prva ženska, ki je postala članica parlamenta v britanskem imperiju? Bila je to Louise C. McKinney, rojena v Frank-ville. 5. Prvi ženski inštitut? Squires Hall v Skalnem potoku (Stoney Creek). 6. V kateri britanski koloniji je bilo suženjstvo najprej odpravljeno? V Zgornji Kanadi, to je v Ontariju! 7. Kje je bil zamišljen normalen čas (standard time)? Bila je to ideja Sir Sandford Fleming, 1. 1879. 8. Kje je prvič letelo letalo na reaktivni pogon? Toronto -New York, letalo podjetja »AVRO Jetliner« 1. 1950 in sicer je rabilo 1 uro in 42 minut. Profesor J.M.S. Careless je leta 1982 dejal: »Mnogo zgodovine smo natrpali v teh dvesto let.« Por. Izpod zvona sv. Gregorija Velikega Slovenci v Hamiltonu so imeli v soboto, 12. novembra, letos t.zv. Martinovanje in sicer v domu sv. Gregorija Velikega. Povabili so me, da jih za to priliko pridem obiskat. Obljubil sem in sem šel, ne toliko zaradi goske ali zaradi Martinovega plesa, kot zato, da si ogledam, kakšen je ta slovenski center kot kulturno in versko žarišče v Hamiltonu. Na prostoru 3.25 akra je velik dom sv. Gregorija Velikega. Dom ima dve dvorani, vsako svojo kuhinjo s pripadajočimi prostori. Velika dvorana ima še galerijo in velik oder. V domu so tudi razredi šole in sobe za goste. Vse je prostorno in odlično služi slovenski družabnosti, kulturi in organizacijskim potrebam tega središča. Takoj zraven doma je župnišče. V njem niso samo stanovanja za dušne pastirje, ampak vsemogoči uradi za ver-sko-misijonske potrebe župnije. Slovenski dušni pastirji - v Hamiltonu so salezijanci -namreč hodijo maševat in spovedovat Slovence tudi v London in Kitchener; skrbijo tudi za razpošiljanje verskega čtiva med rojake. Tako n.pr. se prizadevajo, da bi spravili med ljudi 1000 izvodov knjige »Janez Madon«, ki jo je lani izdala Goriška Mohorjeva družba. V župnišču je tudi velik, lep prostor za manjše sestanke, za pevske vaje in podobno. Druga prostorna soba tudi v župnišču bi pa postala slovenska knjižnica. V njej je že sedaj nekaj knjižnih redkosti, ki sta jih zapustila čč.gg. Blatnik in Farkaš. Župnišče je v zvezi s cerkvijo, ki je tudi posvečena sv. Gregoriju Velikemu. Je zelo okusno zgrajena in nudi možnost zbranosti. Vhod vanjo pa ni s ceste, ampak z velikega parkirnega prostora, ki more sprejeti 210 avtomobi- lov. Slovenski verniki imajo možnost štirih nedeljskih maš. Eno v soboto zvečer, tri v nedeljo dopoldne, ker so na fari poleg neumornega župnika č.g. Karla Ceglarja še kaplan Franc Slobodnik in upokojeni Doberšek. Prostor med cesto in vsemi temi poslopji je odlično urejen, tako, da celota stalno pripoveduje mimoidočim, da tukaj prebivajo pridni in kulturni ljudje. Poleg zemljišča, na katerem so opisane stavbe, je pa še druga polovica posestva. Oboje je bilo nekoč v enem lastništvu. Ker je ta druga polovica še neizrabljena zemlja, razen bencinske postaje ob cesti, so Slovenci še to zemljo uredili (dasi ni njihova last!), osnažili, in jo bodo prihodnje leto uporabili, seveda s privoljenjem sedanjega lastnika, za svoj festival ob 20-letnici župnije sv. Gregorija Velikega. Imajo pa seveda na vsem, kar so zgradili, še velik dolg, ki ga s pomočjo zvestih župlja-nov in drugih dobrotnikov redno odplačujejo. Razumljivo torej, da so veseli, če se krog dobrotnikov širi in njih število množi. Kakih $20.000 samih obresti na leto, končno ni majhna stvar. Ko sem si vse dobro ogledal, oz. ko mi je ljubeznivi župnik č.g. Karel Ceglar vse razkazal in razložil, je pa prišel čas za martinovanje. Pa ni bilo drenja v dvorani. Ravno prav. Ni zmanjkovalo zraka, se ne bilo treba drenjati pri večerji, je bilo dovolj prostora, da so prišli do polnega izraza valčki in polke orkestra. Tudi goska v kletki je mirno čakala svoje usode. Srečna je bila, da je prišla v posest dobre slovenske duše, ki, kakor je sama povedala, ni zmožna vzeti življenja niti pitani goski. Bil je prijeten večer. Hvala za povabilo! Por. DOM LIPA TORONTO, Ont. - Dolžnost Pripravljalnega odbora za slovenski starostni dom je poročati dobrotnikom in prijateljem o zadevah Doma Lipa v zvezi z domačimi in uradnimi razmerami, ki ovirajo ali pomagajo k napredku te ustanove. Dobrodelna organizacija Dom Lipa je skupnost vseh darovalcev, ki jo vodi na rednem letnem zboru izvoljeni odbor prostovoljcev, čigar naloga je pripravljati načrte, zbirati sredstva, širiti idejo slovenskega starostnega doma med vsemi ontarijskimi Slovenci, urejevati vse uradne posle, ki so potrebni za materialno uresničitev ideje — zgraditi Dom Lipa na posestvu 52 Nielson Drive v občini Etobi- coke, predmestju velikega Toronta. Prve korake k temu Domu so utrle slovenske Marijine sestre že pred desetimi leti, ko so v ta namen zbrale prvo vsoto denarja. V 1. 1979 in 1980 je Pripravljalni odbor izpeljal prvo nabiralno akcijo. V 1. 1983 smo z zvestim sodelovanjem ontarijskih Slovencev izplačali ves dolg na 52 Nielson Drive in ostanek vložili za bodoče potrebe. Lahko rečemo, da je današnja finančna zmožnost Doma Lipa okrog pol milijona dolarjev. Za ustanovitev starostnega doma imamo vsa potrebna dovoljenja od občinske, pokrajinske in federalne vlade. V teku so priprave za notranje (dalje na str. 6) = KOLEDAR PRIREDITEV DECEMBER 3. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti poda opereto »Miklavž prihaja« v šolski dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 4. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob treh popoldne. 10. — Slovenska šola pri Mari- ri Vnebovzeti gostuje v Windsor, Kanada, z opereto »Miklavž prihaja«. 31. — Pevski zbor Korotan priredi Silvestrovanje v SND na St. Clair Ave., v spodnji dvorani. Za ples igra ansambel Jasmin. — 1984 — JANUAR 15. — Banket in ples ob 30. obletnici slovenske radijske oddaje »Pesmi in melodije iz lepe Slovenije« priredijo Fantje na vasi, Kres, Korotan in Lilija. Pričetek ob 2. pop. v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo ansambli Veseli Slovenci, Alpski sekstet in Jasmin. 21. — Slovenska pristava priredi »Pristavsko noč« v SND na St. Clair Ave. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi srnjakovo kosilo v prid Slovenskega doma za ostarele. Kosilo bo v SDD na Recher Ave. v Euclidu. 29. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti postreže s kosilom od 11.30 do 1. pop. v šolski dvorani. FEBRUAR 26. — Slovenska šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 popoldne. MAREC 24. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. APRIL 1. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. 7. — Pevski zbor Jadran priredi pomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 28. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. MAJ 12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 13. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti poda Materinsko proslavo v šolski dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. JUNIJ 3. — Otvoritev Slovenske pristave. 16. in 17. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slovenske domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. 24. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. OKTOBER 6. — Fantje na vasi priredijo 7. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet. 20. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 21. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 10. — Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. T.K. General Contractors We do all carpentry, painting, wall cpvering, electrical, plumbing, carpeting, roofing and driveway jobs. TONY KRISTAVNIK, Owner 831-6430 (X) feoacS funeral HOME Dostojanstvena postrežba po zmerni ceni Jedilne ih družabne sobe na razpolago 28890 Chardon Rd., Willoughby Hills (1 Block East of Bishop Rd.) 585-5100 Susan Zak Cosic - Funeral Director Kanadska Domovina DOM LIPA... (nadaljevanje s 5. str.) upravne posle. Pri vseh teh ugodnih znamenjih pa Pripravljalni odbor potrebuje moralne opore pri vseh dobro-mislečih Slovencih, stvarnih nasvetov in pomoči v uradnih postopkih in potih do čimprejšnjega državnega posojila, ki bo najhitreje pomagalo do otvoritve Doma Lipa. V tem oziru nas čaka še doba potrpljenja, zanesljivih virov in vplivov. Letošnje akcije Pripravljalnega odbora so za Walkathon 22. maja, piknik 17. julija, septembrski bazar 24. in 25. septembra in banket 5. novembra zbrale stotine mladih in starejših rojakov k skupnemu delu in uspehu. Smemo se veseliti tudi finančnega uspeha teh akcij, ki je brez posebne nabiralne akcije v 1. 1983 presegel $45.000. Največji del te vsote so zbrali udeleženci Walkathona, ki postaja že tradicionalni dogodek v življenju Doma Lipa. Skrb in odgovornost za izvedbo teh prireditev nosi finančni odsek Pripravljalnega odbora z g. Babičem na čelu. Za uspeh Walkathona pa gre zahvala še začetniku in pobudniku te športne dejavnosti med slovensko javnostjo g. Mirotu Raku in Slovenskemu lovskemu klubu Alliston. Iz leta v leto se preliva vsa ta dejavnost za težko pričakovani dom počitka, kjer bi ob domačem ognjišču, pesmi, molitvi in besedi našli prijetne dni ob zatonu zemskih dni premnogi naši rojaki. In ob vsakoletnih božičnih praznikih jih Pripravljalni odbor vabi k skupni božičnici, ki bo letos v nedeljo, 18. decembra, v new-torontski cerkveni dvorani, da se spoznamo med seboj in v pričakovanju Kneza miru razvedrimo v domačem prazničnem razpoloženju. Za Pripravljalni odbor: Anica Resnik Dom Lipa 52 Neilson Drive Etobicoke, Ont. Canada M9C 1V7 Slovensko gledališče v Torontu TORONTO, Ont. - Tiho in skromno je cvetje slovenskih kulturnih vrtov v novi domovini. Nemir in brzina modernih dni trga in odnaša v praznino nekdaj bujne šopke slovenske ustvarjalnosti....Slovenska narodna in umetna pesem, kam si je zgubila, kje iščeš zavetja, da zbereš moči za nov polet pod tuje nebo.... Rod za rodom odrašča brez tople srčne govorice domačih popevk in oderske luči so ugasnile.... Le v enem kotu slovenske torontske hiše še gori svetilka in s svojimi prameni boža mračne stene naših bivališč... Od časa do časa vzplapola ta luč ob prešernem veselju otrok, ki se zbirajo v slovenskih šolah in pojejo včasih materam v zahvalo in Bogu čast ob nedeljskem slavju. Letos pa so se podali na pot k zvezdam, v kraljestvo nebes v mladinski opereti »Angel z avtom«. G. Vilko Čekuta, režiser Slovenskega gledališča v Torontu, je s sodelovanjem Ma- rjana in Silvije Kolarič, ki sta priredila glasbeno spremljavo, podaril slovenski skupnosti svež šopek gledališkega cvetja. Prva predstava te operete je zbrala lepo število gledalcev v dvorani Marije Pomagaj. V maju so pohiteli na obisk k Slovencem v Fairfield in New York, ZDA. Za začetek jesenske sezone pa so sprejeli povabilo k Slovencem v Montreal 29. oktobra, ki so prav ta čas slovesno praznovali blagoslovitev novih cerkvenih prostorov. Ker je bilo vreme ugodno in sončno, so naši Torontčani združili nastop v Montrealu z ogledom Ottawe in parlamenta. K večerni predstavi se je zbralo mnogo gledalcev. Igralci so hitro spleli vez z občin- stvom, kar pomeni, da so pravilno in z užitkom spremljali dejanje na odru. Od zbranih denarnih prispevkov je Slovensko gledališče darovalo polovico ($150) za kritje stroškov novih cerkvenih prostorov. Naslednje jutro se je torontska skupina udeležila sv. maše v cerkvi, kjer je mladina zapela dve slovenski pesmi. V svojo sredo smo sprejeli še gdč-Nežko Čekuta, ki je prav tedaj nastopala kot članica Stratford Theatre v Gilbert in Sullivan opereti Mikado. Pri sv. maši je zapela solo Ave Maria (Gounod). Ob koncu pobožnosti se je župnik č.g. Letonja kar pri oltarju zahvalil Torontčanom za obisk in kulturni užitek, ki ga je Slovensko gledališče prineslo montrealski skupnosti-Njegove besede je potrdilo spontano ploskanje navzočih- Ker je bila ta nedelja prod praznikom Vseh svetnikov in čas obiskov pokopališč, ni bilo časa za daljši obisk. V svetlenii sončnem dnevu smo se razšliz mislijo na bodoče srečanje 1° prijateljsko povezanost ob Slovenskem gledališču. Anica Resnik ^\eNs/ °ataba0 & Življenje je močnejše 0 smrti in vera mogočnejša ° dvoma. H. HESSE Vselej je najboljša rešit®'| iz notranje stiske, če se v zasukaš k ustvarjalnosti- £3unss Haus FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057 “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 4 till 5 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina S Pohištvom 531-1235 15301 Waterloo Rd- Imenik raznih društev Ameriška Slovenska Katoliška Jednota društvo sv. vida ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Boz-nai'; predsednik Joseph Baškovič; Podpreds. Joseph Hočevar; taj. Albin Orehek, 18144 Lake Shore tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek, adzorniki: John Hočevar, James • Debevec, Dominik Stupica, vratar Frank A. Turek. Vodja a hletike in mladinskim aktivnosti. °bn Hočevar. Za pregledovanje n°vega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi to-ek v mesecu v conferenci sobi v župnišču sv. Vida ob 7:30 zvečer. asečni asesment se prične Pobirate ob 7:00 pred sejo in ta arno v mesecih: Jan., April, Julij, p Oktober od 6. do 7. ure zvečer. V učaju poleži naj se bolnik javi pri ainiku, da dobi zdravniki list in Karto. DR. SV. LOVRENCA ST. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Anthony abo!, predsed. Joseph L. Fortuna 0 Pred, Ray Habian; tajnik Ralph °dec, 847 E. Hillsdale 524-5201: "Pisnikarca Mary Ann Sray; a9ajnik James T. Weir, 15052 4°Chelle Dr., Maple Hts., OH nadzorniki Anthony B. lu^Sc^e’ Olga Sray, Virginia For- a. Zastopnika za SND na 80. St. °seph Fortuna in Ralph Godec, zastopnika za SND Maple Hts.: °seph Fortuna in Ralph Godec, atopniki za atletiko in booster Goh ^osePh Fortuna in Ralph P®c. Zdravniki: Dr. Wm. Jeric, in r'Jelercic. ®ie so vsaki 25 ega v mesecu s 16 Fleet Ave. ob 7:30 p.m. -6or,eierna Članstvo od rojstva do gc.6t starosti. Bolniški asesment boi na mesec in plačuje $7 la n'®,655 N,g CATHOLIC WAR VETERA^ Chaplain, Rev. Joseph BoZt) Commander, Steven Piork0 1st V.C., Daniel Reiger 2nd V.C., Matthew Nousak 3rd V.C., John Burchard Adjutant, Thomas Kirk ^ g. Treasurer, Richard J- Mott. ^ 212 St., Euclid, OH 44119’ 531-4556-H, 431-6061-B gr. Judge Advocate, Robert Welfare, William Lipoid Historian, Anthony Grdina Medical, Martin Strauss af 3 Year Trustee, James E- 2 Year Trustee, John Kirk’ v|ch 1 Year Trustee, John Mil3 ^0(t Auxiliary Liaison, Richard • Meetings are held evey Tuesday each month in clubroom, 6101 Glass Ave- and Purpose: To guard the rl0h 0ur privileges of veterans, pt0*® ^gip freedom, defend out fait ’ .pe our sick and disabled, ca^e ^ogg widows and orphans, assiS. vjtia5’ In need, aid in youth ac * 1 ^ promote Americanise1 ^e( Catholic Action, and 10 ,un|ty Catholic veterans an opP°r ar1j to band together for socia athletic activities. Honorary Pres. _ Joseph