Uto LXXl»št* 146 L|nU]aaa. poncdcl|ck 4» l«lQa !«• Cena Din iznaja vsa* dan popoldne, izvremsa nedelj* tn praznike. — inseratl do 80 pettt mtlDlD2.(k>l0OVrftlDli)modl00do8()0vmADlBlb već* inseratl pettt vrsta DtD 4.—* Fopuat po dogovoru, inseratni dave* posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dio 12.—. za Uioaematvo Dtn 25.— Rokopisi ae ne vračajo. OKEDNIaTVO Dt LJUBLJANA. Podružnice: MARIBOR, telefon at. 26 — CKLJB,oaljsao is Kooanove uL 2a 21-25 ta 21-2t Sb — NOVO »CESTO, Ljubljanska a, : Btioesnisjarjeva ulica X, telefon se 65; St. 120 — JESENICE: Ob kolodvora MKL. v Ljubljani at. 10.251 manifestacil: as top sokolskih legij pred 300.000 glavo množico Prvi glavni dan vseax>kolskega sleta v Pragi se ]e sokolske vxgoje in sokolske ideje — Nepopisni prizori bo drogi glavni Javni nastop sile in vdt2Šen|a in odobravanja — Danes popoldne PRAGA, 4. junija, r. Včeraj so se s prvim javnim nastopom članstva pričeli glavni zletni dnevi, s katerimi so sokolske svečanosti o priliki X. vsesokol-skega zleta dosegle svoj višek. Praga takih množic, ki so se zbrale za to priliko, še ni videla in od prevrata sem ni doživela tolikšnega vsenarodnega navdušenja, kakor ga doživlja te dni. Za članski zlet se je zbralo v Pragi nad 120.000 Sokolov in Sokolić, poleg njih pa je prišlo še okrog 300.000 sokolskih gostov. Po ulicah vlada noč in dan ogromen promet, tako da se mi. ki nismo vajeni utripa velemest, kar čudimo, da se ves promet razvija docela v redu in brez zastoja pri tem pa ni bilo doslej niti najmanjše nesreče, čeravno se je število avtomobilov in avtobusov na praških ulicah v teh dneh pomnožilo za par tisoč. Tudi vreme je Sokolstvu naklonjeno. V petek in soboto je bilo še zelo soparno, v soboto ponoči pa je močno deževalo ter se je ozračje Drecej ohladilo. Včeraj donoldne ie bilo še oblačno, popoldne ob glavnem nastopu pa ie zopet posijalo solnce Ogromni Masarvkov sokolski stadion ie napolnilo občinstvo do zadnjega kotička že dolgo pred pričet-kom. Čeravno so pomnožili stojišča in sedeže, ie še na desettisoče ljudi ostalo brez vstopnic in so cele procesije zaman čakale pred vhodi. Malo pred oričetkom javnega nastopa je prišel, viharno pozdravljen od stoti s očgl a vi h množic prezident republike dr BeneŠ s soprogo. Na Častni tribuni so se zbrali vsi člani vlade predsedstvi obeh zbornic Narodnega predstavništva ves praški diplomatski zbor, vsi vojni atašeji, številni generali ter mnogoštevilna posebna odposlanstva iz skoro vseh evropskih in rudi nekaterih prekomorskih držav, kar priča, koliko zanimanja je zavladalo po svetu za So-kolstvo Navzočih je bilo več tujih ministrov, med njimi jugoslovenski minister za telesno vzgojo dr. Miletič, francoski minister za narodno zdravje Marc Racunt, angleški državni podtaj- nik za p ros veto Parker in še nekateri drugi zastopniki vlad. Tudi razna inozemska mesta, med njimi Beograd, Pariz, London, Sofija itd., so poslala posebne delegacije. Pričetek javnega nastopa so oznanili topovski streli. Po izobešenju in pokloni t vi državni zastavi so spustili na stadionu 3000 golobov — pismonošev, ki so ponesli vest o pričetku glavnih zletnih dni v vse večje kraje republike. Nato je sledil telovadni nastop, kj je zadivil množice in stopnjeval navdušenje do ekstaze. Množice so se dvignile s sedežev, stoje prirejale nepopisne ovacije m na vse mogoče načine izkazovale priznanje in privrženost Sokolstvu Mogočen je bil nastop češkoslovaških Sokolov, največji vihar navdušenja pa je izzval nastop jugoslovanskih Sokolov m Sokolić, ki so morali po končanem nastopu defilirati mimo tribun. Se dolgo potem, ko so že zapustili telovadišče, so jim množice še vedno klicale in prirejale ovacije Jugoslaviji in Nj. Vel. kralju Petru. Impozanten je bil nastop 17000 českoslovašlrih Sokolić. Zlasti tujci, ki še niso videli nastopa tolikih množic, se niso mogli dovolj načuditi skladnosti in vzorno izvedenim vajam. Nastop je zaključil češkoslovaški Sokol. Nastopilo je hkrati 32.000 Sokolov, ki so izvajali simbolične vaje s prisego zvestobe domovini ob zaključku. Tudi predstavniki so bili tako vzhičeni, da so po radiju izrekli svoje priznanje in občudovanje Sokolstvu, ki je s svojim nastopom na tako prepričevalen način I manifestiralo silo in moč sokolske ideje. Množice se kar niso hotele raziti in so odmevale po stadionu ovacije še dolgo potem, ko so telovadci že davno izpraznili telovadišče. Zvečer so bile po mestu prirejene številne akademije, koncerti in manife-stativne prireditve, ki so prikazale tesno povezanost velike sokolske družine. Vsem, ki so bili priča včerajšnjega nastopa, bodo ostali neizbrisni vtisi na to najmogočnejšo manifestacijo v zgio-dovini Sokolstva. področju telesna kultur« svojim bratom in sestram, na kako stopajo se je še dvignila naia telesna vzgoja. 8 svojo udeležbo na X. jubilejnem sokolakem sletu v Pragi hočemo pokazati Jugoslovani, da ao nam de-hoslovaki nad vse dragi, da ljubimo ta rod m da mu Hočemo ostati v vseh časih in v vseh okoliščinah zvesti. To dokazuje tudi nas jugoslovenaki oddelek na sokolski razstavi. Pokazati hočemo, da pravimo razumemo in da nikoli ne bomo pozabili gesla v sokolakem grbu: Na straži! Podrobnosti o tekmovanja za svetovno telovadno prvenstvo V bodi mednarodni konkurenci na]bolj3Ui telo- Prvi podstaresina SKJ Eng. Gangl o pomena X. vsesokolskega zleta Popolna solidarnost fttpirslirrrnifcrcn in Praga, 4. jul. d. Vsi češkoslovaški listi posvečajo svoje nedeljske izdaje vsesokol-skemu zletu, ki je z včerajšnjim dnem dosegel svoj višek. Med drugim objavljajo tudi naslednjo izjavo I. podstaresine Sokola kraljevine Jugoslavije E. Gangla. ki pravi med drugim: Jugoslovenski Sokol, ki je bil do svetovne vojne zaradi političnih razmer razcepljen v slovenskega, hrvatskega in srbskega Sokola, je bil osnovan leto dni po ustanovitvi praškega Sokola, ko je bil 1.1863 v Ljubljani ustanovljen Južni Sokol, današnji Ljubljanski Sokol. Neumorno so naši Sokoli od ustanovitve svoje organizacije gojili živahne zveze s češkimi Sokoli, ki so si osvojili TvrSevo idejo in ki so uspešno s svojimi zleti budili narodno zavest v južnih krajih tedanje monarhije ter se preko njenih mej. Do 1912 se sicer Jugoslaveni se nismo udeleževali vsesokolskih zletov v Pragi formalno kot enotna organizacija, pač pa smo bili duhovno in idejno zavedni, tesno in globoko med seboj združeni, tako, da smo smatrali na slovanskem jugu Evrope kot narodaa enota. Na VI. sokolakem zletu smo pred prihodom v Prago sestali v Tabo-g. »lavnem mestu Jana 2ižke z Trocnova, v *■ 8trnili v enotno jugoslovensko SOkOlsko organizacijo, ki je nato nadalje-™»»vojo pot v Prago, kjer smo bili vi-barno in navdušeno pozdravljeni. Ta sokolski sletJe bil zadnji pred svetovno voj-25r' \J. ,1913 to «M smo pripravljali m. slovenski vsesokoleki zlet v Ljubljani, ~ ** P*. aV8t*Jska policijska oblast ni 2°y°„a; "J* 80 nanj povabljeni todi Sokoli iz tedanje kraljevtaeSrbijT^ Svetovna vojna je izpremenila obraz Š5v-rope. Ceaka sokolska obec se ja preoano-vaie v Češkoslovaško sokolsko obse te mi Jugoslovani smo na Vidovdan L1919 osnovali v Novem Sadu Jugoslovanski sokolski savez. Po L 1920 smo se vseh vsesokotakih zletov v Pragi udeleževali kot saešna jn- smo prišli tudi na X. vaesokolaki slej največjem številu članov, približno 8.000. V Prago smo prišli letos ie zaradi tradicije in Se bolj po nagibih bratstva ter duha sokolstva, ki se nikdar niso zatajBl svojega poslanstva med stovanskimi narodi, kakor ga Je določil Tvrl Se L 1861 v svojem proglasu slovanski mžSKJasn. Pni smo v Prago, da proslavimo Cehoslovnkl in Jugosloveai v bratski skupnosti 20-let-nioo ustanovitve češkoslovaške republike ter kraljevine Jugoslavije, da vidimo veličastni pohod češkoslovaškega sokolstva, ki hoče prav v sedanjem resnem času dokazati svojo pripravljenost, svojo zavednost in svojo disciplino. Na tem sokolskom kongresu hočemo sodelovati v pomi meri, videti hočemo žive sadove Tvraevih naukov, videti hočemo v sokolskih dušah Izoblikovanje krepkosti in moči bratskega naroda: junaštvo, pogum, samozavest, odločnost In nepremagljivo voljo. Spoznati prizadevanja celotnega naroda v njegovem zavestno načrtnem delu, da bi se njegovo Življenje tudi nadalje razvijalo v svobodni domovini neovirano v miru in redu. Vemo, da je hO doselim na vseh področjih javnega udejatvovasja sa življenja v češkoslovaški republiki v zadnjih 20 letih ogromen napredek. Kar sta naš Viteški kralj Aleksander I. TJedmrtelj ter prezident Osvoboditelj Masarvk pred 20 leti ustvarila, je zavzelo na slovanskem jugu in na slovanskem severu Svrope tak polet m tak razvoj, da ga ae moč izven nas zadržati V Prage niki, naši Sani bratje m čete, ki ao delo! jubne aktivnosti V m M Z mednarodnih tekem o priliki vsesokolskega zleta, smo prejeli še nekatere podrobnosti. V orodni telovadbi je bila izredno huda borba med Cehoslovaki in Švicarji Najboljši posameznik je bil nedvomno znameniti švicarski telovadec Reuzch, ki je na skoraj vseh orodjih zasedel prvo mesto in postal svetovni prvak na bradlji, na drogu in na konju, drugi pa na krogih in v prostih vajah. Ker pa sestoje mednarodne tekme tudi v lahki atletiki, se je končno stanje znatno izpremenilo. Popolnoma je odpovedal Reuzch, ki je v celotni oceni zasedel šele 24. mesto in je celo izpadel iz švicarske vrate, ker se je računalo za klasifikacijo moštva le najboljših šest Tudi češkoslovaški Sokol Hudec, ki je bil na orodju drugi, je padel po lahki atletiki na 4. mesto v skupni oceni. Izvrstna sta bila v lahki atletiki Ceho-slovaka Gejdoš in Sladek, ki sta prehitela vse ostale in zasedla v celotni oceni prvo in drugo mesto. Letošnje mednarodne tekme so prinesle Cehoslovakom prepričevalen uspeh. Med prvimi Šestimi planiranimi so 4 Cehoslovaki in 2 Švicarja, a tudi vsa naslednja mosta do enajstega, si dele Švicarji in češkoslovaški Sokoli Najboljši Francoz je šele dvanajsti Od Ju-goslovenov sta bila najboljša Vadnov in Primožič, ki sta zasedla 14. oziroma 15. mesto. Večkratni francoski prvak in znameniti mednarodni telovadec, Sol-bach, je bil šele triintrideseti Od Poljakov je bil najboljši Kosman, ki je s 124.1 točke zasedel 21. mesto, najboljši Luksemburžan je bil Kugegeler s 123.76 točkami na 22. mestu. Pri Bolgarih je bil najboljši Mirčev na 37. mestu s 110.36 točkami, pri Belgijcih pa Defer na 43. mestu. Vrstni red prvih treh na posameznih orodjih je bil naslednji: bradlja: 1. Reusch (Švica) 19.56, 2. Hudec (ČSR) 19.53, 3. Primožič (Jugosi.) 18.73. drog: 1. Reusch 19.76, 2. Hudec 19.73, 3. Beck (Švica) 19.43 krogi: 1. Hudec 19.63, 2. Reusch 19.30, 3. Petraček (ČSR) 18.73 konj na Sir.: 1. Reusch 19.56, 2. Petraček 19.46, 3. Schurmann (Švica) 19.40. proste vaje: 1. Gajdoš (ČSR) in Mack (Švica) 18.83, 2. Reusch 18.36. 3. Be-nalein (rVancija) 18.26. Japonsko prodiranje proti Hankovn Najbolj na ovirajo kitajski eetniki Hankov, 4. juL o. Z obeh strani potrjujejo, da se japonsko vrhovno poveljstvo še ni odločilo za obkoljevalni pohod proti Hankovu, pač pa zbira vse svoje sile v dolini Jangceja od Ankings do Matanga Sedaj se razvijajo boji zapadno in vzhodno od Ma tanga. Japonci se pripravljajo za novo ofenzivo v smeri od Ma tanga proti Kiukiangu. Na to bojišče pošiljajo velike vojaške transporte iz Sanghaja pa tudi mnogo divizij z drugih bojišč. Več so jih poslali v dolino Jangceja, ostale pa so na poti proti Hankovu. Kitajska vojaka se pripravlja za obrambo. Mostovi preko Jangceja so porušeni tudi v smeri proti Kiukiangu ter na železniških progah. Mnogo jezer se je združilo v neprehodno poplavo. Japonske divizije, ki se zbirajo na Jangceju za ponoven pohod proti Hankovu, močno ovirajo kitajske neredne čete, ki jih cenijo na okrog 300.000 mož. Kitajski četniki povzročajo Japoncem velike težave zlasti med Nankingom m Sangha-jem, v jezerski pokrajini zapadno od Sanghaja in okrog Pekinga. Iz južne Kitajske poročajo o novih japonskih letalskih napadih na Svatov. Več japonskih letalskih eskadril je dve uri bombardiralo mesto Svatov. Nekaj bomb je zadelo tudi mednarodno naselbino, kjer je bil hudo ranjen neki ameriški misijonar. Pri včerajšnjem bombardiranju tega mesta je bilo ubitih okoli 300 ljudi ter porušenih nad 300 hiš. Domnevajo, da je pod razvalinami porušenih oo si op i i mnogo nuličev. S Španskih bojišč VALENCIJA, 4. Janja. AA. Vojne dje se sedaj večinoma razvijajo na jugovzhodni fronti. Čete polkovnika Jenande-za junaško odbijajo sovražne napade V odseku Puebla de Valverde je bil sovražni napad odbit posebno pa okoli Muele za Pena Branche. Južno od Terueia in severno od Siere Camarena ao nacionalisti no budi borbi zavzeli vas Desucslo, ki je 10 km od Terueia. Na castelonski fronti nacionalisti hudo napadajo pri Ondi in se jim je posrečilo prodreti do Talesa, ki je IS km zapadno od Castelona. Republikanske čete so po hudi borbi končno soviažni napad odbile. LONDON, 4 Janja. AA. Lokomotiva železniške družbe »London Norther RaO-way« je včeraj potolkla angleški rekord hitrosti. Dosegla je hitrost 125 milj na uro (201 km) Prejšnji rekord je bil za 11 milj manjši. Lokomotiva je bfla zgrajena lani je v Afunarztu zaradi velike je troje prišlo do zadnjih dni. ▼ Švici BERN, 4, Janja. AA. Včeraj je švicarski narod z glasovanjem sprejel enoten kazenski zakon za celo Švico. Ta zakonik je bil z veČino 45.000 glasov sprejet in je sedaj prenehala veljavnost kazenskih konOcov v posameznih kantonih. Riza, 4. julija. AA. Na rimski kratkovalovni radiopostaji ter na radiopostaji Bari se ie snooj pričela oddaja jugoslovanske m italijanske crtesbe, ki se ho odslej nadaljevala vsak večer. Pred prvo oddajo ja govoril ju«oeloveoski poslanik Boako Hri-stM, ki je med dragim dejal: Posebno $em zadovoljen, ker morem sporočili, da pričenja rtaliianski radio danes posvečati vsak večer del svojega sporeda i Uk^aneko-jugoslovenski glasbi. Ta pobuda |e ■saškega pomena in jo ie treba nejtopleje hi najpri. srčneie posdrsvftL Na ta načm bo Jugoslovenj so ie od raannssvaaje za itali-glasbo. Prepričan sem, da bo rodi IugosVjvenska glasba dobila prt italijanskem ordasasvn topel sprejem. Po govoru poslanika Baska HrksUa ae je latkili pora oddaja fra^k)vemlDD.rtaBjsneke glasbe. Ha sporeda Je bna tsdf uvertura aagweaskege (politični elsetff!* 9fSlov*nshi delavec", Prv+ekto soboto /e izšla 26. Stexn'tka *SJrv venskega delavca*, ki je glasilo Zveze zrfnr Jessfi oVfmvev Liet fe objavi! čfanefc, štf je vreden, da g npm semanimo tudi našo javnost, da bo spoznala, kakšni dt gogi skušajo dobiti oblast nad našim dmhsm* ni m ljudstvom. Andrej Kriiman — ne motimo se, da je on oče tega izlive botnegm fanatizma — piše med drugim: »Ko to m časi spremeniti, so ti na vrhu o narodu crnio največ vpiti. Vet, ki so živ'eH em tnfo sito iz naših žuljev, od hiriča do vaSkih oderuhov, so sirokourtili o j/ovfnsVa, oh uri izkušnje pm so £» izdati. Vriskati ao od veselja fe pred letu ko je bi! narod » tvojih najboljših možeh vklenjen m svobod oropan, S tujim duhom oku ž eni, se skrtva-jo po raznih podjetjih, po pisarnah, tm hrbti raznih organizacij, za samimi lepimi gesti in goljufivimi besedami. Kar cedijo se, ker je tako moderno, nacionalnost: v besedah, njih dejanja pa so prazna. Sredi delavskih centrov si v par letih svojega »socialnega* udeisto\ranja kupifo najlepša zemljišča, si posta\'ijo najbolj komfortne vile. se vozijo v najbolj modernih m'tomobilih in se igrajo z enim edinim otrokom, morda vendar z dvema in z — ženo. Potem pa v imenu tega edinega otroka govore o veliki bodočnosti naroda, v imenu razvajene žene o slovenski trpeči materi, v imenu komfortne vile pa in avtomobila o socialni bedi tn stanovanjski krizi. Narod pa. kakor nekoč ni maral izžemalcev, jih tudi danes noče m jih odklanja. Ti pa zato proti njemu ustanavljajo »ljudske* m »narodne* fronte in se v njih proti narodu, če treba, tudi pod firmo krščanstva zveze jo s komurkoli, čeprav pravi cerkev, da z gotovimi dober katoličan v nobenem primeru ne bo sodeloval ... Že je izločil iz svoje skupnosti rudi vse strokovne in socialne pokrete ... Odrezal jih je, kakor neplodne mladike, da srn posuše. Na njihovo mesto je že postavil mlado narodno in katoliško Zvezo združenih delnvcev, ki je nobene resolucije več s sveta spravite ne bodo. K enotnem delovnem katoliškem narodu je prostora samo za z enotnostjo povezano delavsko organizacijo kot edino zastopnico stanu. Vse drv«o je proti narodu in obsojeno nm propast, čeprav propadajoči in izločeni pošiljajo resolucije zgodovini: »Kdor bo pri tem sodeloval, naj ga zgodovina označi kot izdajalca delovnega ljudstva slovenskega naroda.« (1. resolucija Gostinčarje\>e JirgosJov. strokovne zveze 12. VI. 38.) Mlada Zveza združenih delavcev sodeluje v tej skupnosti in bije po njenih rušilcih in ni je strah njihovih resolucij.. .* — Dolgega, z demago-škimi frazami prepletnega besedičenja končni namen je ta, udariti s kolom po ubo0 Gostinčarjevi krčansko-socin'ni Jugostov. strokovni zvezi, ki se noče in noče podvreči komandi Andreja Krizmana. Znočttno poročanje Pod tem naslovom objavlja »Sokolska volje* z dne 1. t m, role beležko: »Slovenski dom*, opoldansko glasilo JRZ poroča v številki 137. z dne 20. junija tole zanimfvo norico: »V Pragi so se včeraj začeli dnevi češkega in jugostovenskega sokolstva z nastopom naraščaja. Jugoslovenski sokolski naraščaj se prireditve ni udeležil.* V številki 138. z dne 21. junija pa med drugimi noticami omenja, da je sokolska deca ob zaključku nastopa zapela husitsko himno. K tema dvema noticama bi dodali nastopno: V nedeljo 19. junija je bit v Pragi zlet sokolske dece (ne naraščaja) iz češkoslovaške republike. Naš naraščaj ja odpotoval z dvema posebnimi vlakoma v Prago v četrtek 23. funija in ostane v Pragi do konca zletnih dni. Da je sokolska deca zapeta husitsko himno, o tem pa seveda na bo odločalo opoldansko glasilo JRZ* a/i jo sme ali ne, ker je bil zlet sokolske dece povsem notranja zadeva češkoslovaškega sokolstva. Seyeda ima ta notica povsem drug namen, ki o njem na tem mestu ne bomo razpravljali.« Novi Sad, 4. jul. O. Kredit za pošiljanje sezonskih poljskih delavcev v Nemčijo je izčrpan, zaradi česar ne bo novosadska borza odslej poslala nobenega sezonskega delavca več v Nemčijo. Doslej jih je oda» 10.000 po vecmr v severnonemSke kraje. Izmed teh je buo 4.000 delavcev iz Bačke, ostali pa ls savske in vrbaske banovine. Borzna poročila. Caria, 4. juftja. Beograd 10, Pariz 12.1425, London 21*026, Mesr Tort 4t5.7o, Bnise'j man, Mfts* ».« Aeasftsrdam MtJS. Barska 175J*. Dasftii 30, «ttran 9 »SLOVENSKI NAROD*. ponedeljek, 4. JnUJa 1958. Zahteve sezonskega delavstva Veliko zborovanje stavbnega delavstva, Id j« vodno ve*]a Ljubljana, 4. julija Stavbno delavstvo je včeraj zopet napolnilo veliko dvorano Delavske zbornice, ua se udeleži pomembnega zborovanja. Namen zborovanja je bil, kakor je ugotovil poročevalec I. Tratar, strokovni tajnik, da se stavbno delavstvo seznani s svojimi socialnimi razmerami v splošnem ter zavzame stališče in da opozore javnost in odločujoče Činitelje. V izredno slabih razmerah živi stavbno delavstvo ter da bi zato nikakor več ne moglo prevzeti odgovornosti za posledice nadaljnjega poslabšanja. Predsedoval je Fr. Berdajs. predsednik ljubljanske sekcije Zveze stavbnega delavstva. NOBENEGA IZBOLJŠANJA NI BILO ZA STAVBNO DELAVSTVO Kljub živahnejši stavbni delavnosti zadnje čase se socialne razmere stavbnega delavstva niso izboljšale. Večja zaposlitev sezonskega delavstva gre v veliki meri na račun tako zvanih javnih del, toda pri teh delih so na dežel: zaposleni predvsem kmečki delavci. Statistična poročila OUZD dokazujejo, da so tudi mezde stavbnega delavstva nižje od leta do leta. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 1. 1931 26.77 din, L 1933. v času najostrejše krize, 23.34, lani pa samo 23.27 din. Med tem ko so mezde čedalje nižje, narašča draginja in življenjske potrebščine so se podražile tako, aa bi lani delavec v Ljubljani moral zaslužiti 1.586 din na mesec v primeri z letom 1934, ko bi moral zaslužiti 1.532 din, da bi lahko primerno prehranil svojo družino. Uredba o minimalnih mezdah delavstvu ni prinesla nobenih očitnih koristi, ker so se socialne razmere v zadnjih letih tako zelo poslabšale. Poslabšali so se tudi splošni delovni pogoji v stavbni stroki. L. 1929 so stavbni delavci izgubili 8-urnik in poslej ni bilo skoraj več nobene omejitve v delovnem času. Tu in tam delavstvo dela po 12, 14 ali celo 16 ur, a brez vsakih doklad za nadurno delo. Nekateri delavci so sami proti uvedbi 8-urnika, ker se boje, da bi v osmih urah zaslužili mnogo premalo. — Nesreče na stavbiščih so bile v zadnjih letih številne. Nesreč je bilo prijavljenih od 1. 1922 do 1935 10.022; smrtnih primerov je bilo 324. nad 1000 delavcev je bilo pohabljenih tako, da so stalno nesposobni za delo. Četrtina nesreč pri delu odpade na stavbno stroko. STALNO NARAŠČANJE NEZAPOSLENOSTI Značilno je, da število nezaposlenih stavbnih delavcev stalno narašča, kakor dokazuje statistika Javnih borz dela. L. 1930 je bilo nezaposlenih 7.813 stavbnih delavcev (všteti so tudi industrijski delavci stavbne industrije). 1.1931 10.332, 1932 17.665, 1933 22.165. 1934 22.256. 1935 26,620, 1936 35 tisoč 105 in lani 47.317. Stavbni delavci so zaradi nezaposlenosti še tem bolj prizadeti, ker je preskrba nezaposlenih pri nas zelo nepopolna- 2e zaradi stalne nezaposlenosti v stavbni stroki delavstvo vztrajno zahteva uvedbo 8-urnika. Odločno pa zavrača predloge po uvedbi obvezne delovne službe, ker bi se zaradi nje življenjski standard delavstva še znižal in ker bi izgubilo še več stavbnih de-la\Tcev delo. 1.1, m. je stopil v veljavo novi pravilnik o dajanju podpor nezaposlenim na borzah dela. Pravilnik ima več določb, ki sezonskemu, stavbnemu delavstvu onemogočajo, da bi prejemalo podpore med nezaposlenostjo. Delavstvo je nad pravilnikom silno ogorčeno. SOCIAL. ZAKONODAJO GODITI POTREBAM SEZONSKEGA DELAVSTVA O pomanjkljivosti nase socialne zakonodaje je spregovoril referent Delavske zbornice J. Stanko. Nekoliko se je tudi dotaknil splošnih socialnih razmer pri aaa ter opozoril, da v naši državi porabimo na leto in prebivalca povprečno samo 112 kg pšenice, med tem ko je porabijo: v Bolgariji 207, v Franciji 204, Belgiji 196 in v Italiji 185 kg. Krompirja porabijo na prebivalca In leto v Nemčiji 703 kg, na Poljskem celo 943, v Belgiji 449, pri nas pa — 50 kg! V porabi sladkorja je na prvem mestu Danska: 58.5 kg na leto, Anglija 47.2, USA 47.2 Jugoslavija pa 5.5 kg. Te številke pač dovolj nazorno prikazujejo, kako nizek je življenjski standard delavstva prt nas. Nova uredba o podpiranju nezaposlenih zopet kaže. kako krivično je, da pri socialni zakonodaji ne upoštevajo posebnih potreb sezonskega delavstva. Prav tako je stavbno delavstvo prizadeto pri starostnem zavarovanju, ker stavbni delavec, ki je zaposlen le poleti, nima toliko vplačanih prispevkov kakor drugi stalno zaposleni delavci. Tudi v bolniškem zavarovanju stavbni delavec ne more navadno izpolniti pogojev za razne ugodnosti in bi bilo zanimivo ugotoviti, koliko stavbnih delavcev se lahko poslužuje n. pr. sanatorijskega zdravljenja. Na vodstvo socialnih ustanov delavstvo nima odločilneea voliva; volitev ni bilo že nad desetletje Bolniškemu in nezgodnemu zavarovanju delodajalci doljru-jejo okrog 160.000.000 din. Bolniška blagajna na ta račun reducira zavarovancem ugodnosti. — Obrtni zakon, ki delavstvo v primeri z drugimi zakoni še najprimernejše ščiti, je postal največja spodtika delodajalcem, ki so nedavno predlasrali radikalne spremembe prav zaradi socialno zaščitnih določb. UGOTOVITVE EN ZAHTEVE V RESOLTJCIJI V resoluciji zborovalci ugotavljajo, da so socialne razmere stavbnega delavstva kljub poživljeni stavbni delavnosti zelo slabe ter da so zlasti nevzdržne razmere v opekarnah, kamnolomih in cementarnah. Razmere pri javnih delih so pa pod vsako kritiko. Zaradi kartelov je stavbno gradivo silno drago, kar ovira stavbno delavnost. — Z uredbo o minimalnih mezdah je delavstvu onemogočeno, da v primernem trenutku nastopi v obrambo svojih pravic. Nered v delavskem socialnem zavarovanju je treba pripisati v veliki meri temu. ker uprave ne uživajo več zaupanja delavstva. — Z uredbo o preskrbo vani u nezaposlenih delavcev je stavbnim delavcem onemogočeno prejemati podpore. Zborovalci zahtevajo: skrajšanje delovnega časa na 8 ur ob nezmanjšanem zaslužku pri vseh stavbnih delih; razpust vseh kartelov v stavbni stroki in odpravo carinskih mej za vse kartelirane panoge stavbne stroke: razveljavi jen je uredbe o minimalnih mezdah v sedanji obliki in izdajo nove uredbe, ki naj delavstvu zajamči minimalno mezdo v višini fiziološkega mi-nima: čimprejšnji razpis volitev v samoupravne organe delavskega zavarovanja m druge delavske ustanove: razveljavitev uredbe o preskrbovaniu nezaposlenih delavcev; čimprej je treba izdati zakon o obveznem zavarovanju za primer nezaposlenosti: nameravano revizijo obrtnega zakona naj opuste, ker bi bila škodljiva za delavstvo. Inkiostri in Loboda razstavljata Hazstavo je o tvoril mojster Rihard Jakopič — Borba Dalmatika Inkiostrija za enotnost v slogu, razklanost Lobodovega ustvarjanja Ljubljana, 4. julija V Jakopičevem paviljonu si slede umetniške razstave kakor v sezoni komadi v gledališču. Jakopičev pav. je bil doslej nepretrgoma zaseden in je rezerviran za razstave vse mesece do pozne jeseni. Komaj pospravijo za razstavljalcem, že se vseli v paviljon naslednji razstavljalec. Slovenski likovni umetniki so postali nenavadno pridni, človeku se zdi, kakor da tekmujejo med seboj, da bi se izkazalo, kdo izmed njih je več naredil. Zlasti mlajša generacija naših likovnih umetnikov hoče dokazati, da dela in ima resne namene ustvariti kaj velikega. Starejši generaciji slikarjev je kritika očitala, da dela in razstavlja premalo. Mlajši generaciji ne moremo očitati, da ^noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da nobene fige<. številni so vzroki, ki silijo naše likovne umetnike, da so tako neučakani in nestrpni, med temi vzroki seveda, ni najmanj odločilna nujnost, da morajo umetniki Živeti. Izkazalo se je v zadnjem času, da razstavljale! rameroma precej prodajo bas na razstavah. Večina ljubiteljev umetnosti se ne potrudi sama do umetnika, navajena je. da ji umetnik ponudi svoja dela na razstavah. Znano je .da so včasih naši starejši umetniki največ prodali na ta način, da so sami poiskali interesente, danes za veČino interesentov umetniška dela nimajo vrednosti, dokler ne visijo vsaj teden dni v Jakopičevem paviljonu. Nedavno mi je pravil neki umetnik mlajše generacije ,da je ponujal svojo sliko znanemu ljubitelju umetnosti, pa ga je ljubitelj odslovil, češ, že dve leti niste razstavili v Jakopičevem paviljonu, bog ve kako je z vami in z vašimi deli. Mladi umetnik je kmalu nato v resnici razstavil in ljubitelj umetnosti je kupil bas tisto sliko, ki mu jo je umetnik »na crno« ponujal. Kakor sodoben človek z večjim zaupanjem in rajši kupuje v protokoli rani trgovini kakor od krosnjarjev, tako tudi večina ljubiteljev lepih slik rajal kupi sliko v Jakopičevem paviljonu in se mu adi slika vredna in dobra šele na razstavi. V soboto sta prišla na vrsto v Jakopičevem paviljonu po Klubu neodvisnih slikar Dalmatik Inkiostri in kipar Peter Loboda. Ob navzočnosti peščice obiskovalcev in predsednika Narodne galerije dr. Frana Windiacherja je razstavo odprl mojster Rihard Jakopič. V svojem govoru je povedal, kako se je Inkiostri ob prihoda v Ljubljano mnogo bavil z dekorativno umetnostjo, kako se je razvijal v slikarja in kaj je doslej dosegel, MrJoafcrtJn ocstafo da Je Ja- kopice v epigon, Inkiostriju bolj prijazni pa pravijo, da je Jakopičev učenec. Oboje ne drži v celoti, je pojasnil Rihard Jakopič. Ce pa je mogoče govoriti o tem, da je Inkiostri njegov učenec, potem so Inkiostri-jeva dela dokaz, da Jakopičevi umetniški nauki niso krivi nauki. Jakopič je opozoril na nekatere slike, ki so njemu najbolj všeč. Omenil je slike »Posavje« (flt. 3), Ob Gradasčlci (št. 6 in 7), Kamelija (St. 24), Beguni ja (šL 26) in druge. To so sama olja, katerih je Inkiostri razstavil 33, ostala dela so monotipije. Vsa razstavljena dela pričajo, da ima Inkiostri izrazit smisel za barvo in da je močan tudi v kompoziciji barv. Preseneča nas pa njegovo stilno omahovanje od realizma v impresionizem, ki ga opazimo ne samo v primerjavi posameznih del, temveč celo na posameznih slikah. V enotnem stilu so oblikovane s skromnimi, a dovršenimi sred stvi. samo monotipije, katere so tudi najboljša Inkiostri jeva dela na tej razstavi. Inkiostri se bori za enotnost v slogu. Mojster Rihard Jakopič je orisal na kratko tudi umetniško pot kiparja Petra Lobode, ki je že v Soli kazal velike sposobnosti in je bil nekaj časa v Zagrebu po dovršeni akademiji MeStrovlćev pomočnik. Jakopič je opozoril na Čustveno in miselno obsežnost Lobod ove osebnosti Loboda je razstavil prvič večjo skupino plastike. Razstavljeni portreti dokazujejo, da je Loboda talentiran kipar portretist. Kralj Peter H. v kamnu, nadškof Jeglič v mavcu. Ranči-gajeva mati v marmorju so odlični portreti Dovršeni so detajli Madone (it. 6), relief Madone (it. 7). Mati in dete (it. 9) je tudi samo v detajlih dobra plastika. I>ovršeno je komponirana glava »Porodni krftl>. Poleg teh del pa je na razstavi še »Robote in nekaj plastik, ki ne dopuščajo estetskega ocenjevanja m se človeku adi, kakor da niso Lobodove plastike. »Umirajoči labod« je na primer pravcati kiparski nestvor. Ta dela kažejo na razklanost v Lobodovem umetniškem ustvarjanju, morda tudi na prizadevanje po novem načinu oblikovanja In komponiran ja. Morda so poizkusi, v katere je Lobodo zavedlo doživljanje glede na vsebino doslej mu nedostopnega življenja. —nek. v« KINO SLOGA, tel. 27-30 hNE POZABI ME" Benjamin Oigii — Magda Sokolske ▼ Pragi. Poziv nacionalni javaoati Sokolska župa ljubljanska priredi s sodelovanjem nacionalnih društev v čast odhajajočemu divizrjakemu generalu goep. Lazarju R. Toniću v Sokolskem domu na Taboru v sredo 6. t m. prijateljski poslovilni vete. Začetek ob 3040- Vstop prost. Sodelovala bo vojaška godba. Oblaka poljubna. Vabimo članstvo In prijatelje z družinami, da aa polnoštevUno udeleže tega večera in s svojo udejflfbo Izkažejo simpatijo generalu g. Toniću, ki si je pridobil s svojim nastopom in naklonjenostjo nevenlji-vih zaslug za našo nacionalno javnost Prireditveni odbor. Velik požat za Bežigradom Ljubljana, 4. julija finoći malo pred 20. sta topovska strela z gradu oznanila, da j? izbruhnil nekje v mestu požar. 2e nekaj minut popreje pa so bih mestni gasilci telefonično obveščeni, da je nastal ogenj v hiši 5t. 20 v štadionski unči, ki je last upokojenega železničarja Jožefa Lozarja. Ogenj je izbruh nil na podstrešju in sicer kar na treh mestih hkrati, zaradi čeaar je bila mahoma v plamenih vam štrena. Poklicni gasilci so pod vodstvom g. Purlana nemudoma odhiteli na kraj požara z motorno brizgalno, takoj nato so jim pa sledili tudi prostovoljni gasilci pod vodstvom g. Pristovska. Kmalu so se jim pridružili tudi šišenski gasilci. Hiša je bila ze vsa obkoljena od ljudi iz soseske, ki so pomagali strankam odnašati iz stanovanja opravo, da ne bi postala žrtev plamenov. Ogenj se je hitro razvil in so švigali iz ostrešja v zrak mogočni plameni. Ko so pričele delovati vse tri motorne brizgalne, se je k sreči vlila tudi silna ploha, ki je pomagala gasilcem pri delu, navzlic temu pa je trajalo gašenje nad eno uro, nakar šele se je posr čilo požar popolnoma udu-šiti. Gasilci so preprečili, da bi prešel ogenj na sosedne zgradbe, pa tudi na Lo-žarievi hiši jč zgorelo le ostrešje in plameni niao prodrli v notranjost. Razburjenje ljudi se je takoj poleglo, ko je minila vsaka nevarnost. Med gašenjem požara se je tudi ž> zvedelo rkako je ogenj nastal. Pred prihodom gasilcev je stražnik aretiral 2Sletn ga požiga! ca, slušatelja pravne fakultete na ljubljanski univerzi Aleša Kcviea iz Mi-slinj v stovenjegraškem okraju, stanujoč pri svoji varuhinji Ivani Kovičevi v Lo-žarjevi hiši. Kovica je aretiral stražnik na polju, blizu goreče hiše, ko je odnašal košaro s svojo obleko. Kovic je bil popolnoma zmeden in je napravljal vtis duševno razkrojenega člov.ka. Aretaciji se ni prav nic upiral in je tudi takoj priznal, da je zažgal ostrešje na treh krajih hkrati Lo-žar pripoveduje, da je Kovic že popoldne razgrajal po hiši ter grozil, da bo n.va kandidata sta bila odklonjena za eno leto, eden pa za 2 meseca. Prvi letnik je štel 29 učencev, med njimi 3 dekleta. Izdelalo je 23 dijakov, 2 imata popravljalne izpite, 3 niso izdelali, 1 je bil izključen. Za izpopolnitev izobrazbe tekstilnih delavcev v njihovi stroki in za pripravnike, ki nameravajo postati redni učenci tekstilne šole, prireja šola vsako leto večerne tečaje. Letos se je večernih tečajev udeleževalo 90 fantov in deklet, praktičnih tečajev iz tkalstva pa 19. Učno osobje na šoli je štelo 5 rednih moči in 1 honorarnega nastavnika. Učni načrt je obsegal v obeh letnikih 28 predmetov z 44 tedenskimi urami. Med počitnicami morajo absolventi I. letnika prakticirati najmanj 6 tednov v kaki tovarni. Zavod je priredil 6 ekskurzij in sicer prvi letnik 3, drugi pa 2, oba skupaj pa eno. Ekskurzije gredo vedno v kranjske in razne druge tekstilne tovarne v državi Zdravstveno službo je vodil g. dr. Karel Petne. Zavod je priredil tudi 7 proslav in sicer: Masarykovo. obletnico kraljeve smrti, Jadranski dan, Dan Zedinjenja, Dan Sv. Save, Prešernovo proslavo in Materinski dan. Na šoli so marljivo delovala dijaška društva kot Podmladek Rdečega kriza, Jadranske straže. Podružnica Počitniške zveze, šolski sklad in Prometni sklad. Pri šolskem odboru obstoja tudi gradbeni sklad z imovino din 159.372.33 za izpopolnitev Sole in sklad srn podporo siromašnih učencev z imovino din 80.000.—. Popravljalni, razredni in završni izpiti se vrše od 25. do 87. avg. Prijave kandidatov za I. letnik bo sprejemalo ravnatelj* stvo od 25. do 28. avg., sprejemni izpiti bodo 28. avg. od pol 8 ure dalje. Vpisovanje v prvi in drugi letnik wt bo vratio 5. sept. od 8. do 12. ure, reden pouk pa prične isti dan popoldne. Pri vpisu je ~ vpisnino Vesni< in je predsednica francoskega krožka ga. Maistrova imela ob tej priliki prisrčen nagovor. — Z drlavnega tožIlstTa. Prvi državni tožilec v Mariboru g- dr. Zorjan je nastopil svoi redni dopust. Nadomestoval ga to državni tožilec dx. Hoinik. _ ptvi* gtarokatoliSka birma t Mariboru. V nedeljo dopoldne je bila v Mariboru prva binna starokatoliške cerkve. V soboto po-poldne so se zbrali na kolodvoru odliSniiki starokatoliske, pravoslavne in evangeliste cerkve k sprejemu škofa atarok&tolijke cerkve rt, Zagreba. V nedeljo ie »kol birma! številne birmance ic birmanke. K slovesnosti se ie zbralo mnogo vernikov in občinstva. ... ... — Novi vodu lemJjigke knjige. Za vodjo zemljiške kniifce v Mariboru je Ul imenovan sodni uradnik g Ivan Drame. — Kongres k«rja*ev in l>redariev. V dneh a. in 7. t- m. bo v Omekovf dvorani v Studencih kongres Zveze kurjacev in bredarjev Jugoslavije. Na obrnem zboru bodo raapravliaii o važnih stanovskih zadevah. _ Pri padca s keleaa si razbil glavo. Na Meliski cesti le padel e kolesa 28-letni kova« Ivan Slatic. Padel ie tako nesrečno, da al je razbil lobanjo.. Hudo poikootovaoega na občina s tem prevzela tudi vse dolžnosti in je pogodbeno vezana dajati Električni zadrugi po določeni ceni tok. Spor je nastal zaradi tega. ker je načelstvo in nadzorstvo podpisalo pogodbo z mestno občino, dasi je imelo od zadružnikov samo omejeno pooblastilo. Sedaj pa hoče to pogodbo večini, ki jo odklanja, vsiliti. Govorili so še Joško Žemljic, ki je kritiziral poročilo načelnika in izjavil, da se bo industrija iz Šiške morala preseliti, če bi sedanja pogodba obveljala, ker industrija z višjimi cenami za tok ne bo mo^ln izhajati. Pozval je načelnika Saleherj^, naj prostovoljno odstopi, ker nima za seboj večine. Ing. Manda je povedal, da je Saleher skušal doseči poravnavo z opozicijo tako da bi se razpoložljivi 7-jiosck 300.000 din razdelil po statutu v dobrodelne namene. Večina navzočih je glasovala za predlog ing. Mande. naj se v 14 dneh skliče izreden občni zbor, na katerem naj se izvoli novo načelstvo In nadzorstvo in razpravlja glede tožbe za razvolinvli^nje DOgodbe z mestno občino Načelnik le protestiral, češ, da ima samo on r>ra\ico dajati predloge na glasovanje, zadružniki so pa tudi protestirali, nakar je policijski komisar Uršič razpustil občni zbor. V nedeljo 17. t. m. bo izreden občni zbor kakor določajo pravila ob vsakem Številu navzočih in ob tej pri?1'^' rvrfde n~> vrsto točka o razdružitvi. SlatiSa so nemudoma prepeljali v bolnico, kjer je njegovo stanje zelo reroo. — Na poti iz bolnice po*«*en. Ko se je vračal 68 letni preužitkar J.ukob Bohal iz bolnice na Tezno, ea je na tresti povozil neka kolesar. Zadotil je hude poškodbe na glavi in morai le nazao v boknico. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 4. julija katoličani: Urh DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Ma-tica.: Pod krinko ljubezni Kino Sloga: Ne pozabi me Kino Union: Sisi Kino Moste: >Ben Hur« in >Princesa ostrig« Kino dlaka: Parada smrti DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Tvrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — ZaloSka cesta. Pra\>imo, da je človek krona stvarstva. Ta izrek je splošen. Nikjer ni rečeno, da so krone stvarstva samo eni ljudje, drugi pa ne. In vendar je med temi kronami stvarstva večja razlika, kakor med $6tn-cem in paglavcem v luži. Sredi Ljubljane, tako imenovanega kulturnega središča Slovencev^ se je pripetilo oni dan nekaj, kar potiska človeku v žolč pomočeno pero v roke. Bolnik se je zvijal v strašni vročici. 40 stopinj vročine je imi'1. Nekdo, ki se mu je smilil, je stopil k tefe-fonu, da bi poklical zdravnika. V vsem telefonskem imeniku m mogel najti odnosno priklicati nobenega. Slednjič je pa vendarle naletel na enega v ka\'arni. Globoko si je oddahnil. Po telefonu se je oglasil natakar, da gospod zdravnik baš sedi pri kartah in da ga je nahrulil, ko mu je prišel povedat, da bi bilo treba pomagati bolniku. Ponovno so ga prosili, naj pride k telefonu, češ, da je zadeva nujna. Slednjič je zdravnik vendarle prišel k telefonu in sporočili so mu, da je bolnik v obupnem položaju- Osorno je zdra\'nik odvrnil, da sedi baš pri kartah in da pride čez eno uro. Se enkrat so ga prosili, naj pride takoj, a zdravnik je še osorne je odgovoril: Vas itak poznam, kdo ste. Vi bi hoteli imeti zdravnika, kakor da bi sneli klobuk s kljuke.* Krivico bi delali našim zdravnikom, če bi dopustili te videz, da so vsi taki. Krivico bi pa delali tudi vsem onim neštetim revežem, ki si ne morejo pomagati, ki so navezani na dobra srca, na usmiljenje drugih, ča bi ne pribili tega sramotnega dejstva. Človeku, ki v njem še ni zamrlo vse človeško, ne gre v glavo, kako more biti tako brezsrčen vprav zdravnik, človek, ki mu Še poklic sam nalaga vsaj malo več usmiljenja in sočutja s trpečim sočlovekom. Lep dar: Zgodbe brez groze Stev. 146 »BLOTBNBKI lf A ROD«, Stran 3 DNEVNE VESTI — Kongres Zveze knjirarnislrih organizacij. V soboto so se zbrali v Zagrebu delegati knjig-arniških organizacij iz vse države, da prisostvujejo kongresu svoje stanovske organizacije. Kongres se je pričel včeraj dopoldne. V Zvezi knjigarnifikih organizacij so organizirani 304 člani, od ten iz Beograda 125, iz Zagreba 75, iz Ljubljane 44, iz Novega Sada 44, iz Skoplja pa 20. Za predsednika nove uprave je bil izvoljen g. Leopold Pribosič iz Ljubljane. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnji kongres Zveze knjigarniških organ zacij v S koplju. Končno je bila sprejeta resolucija, ki v nji knjigarnarji v prvi vrsti protestirajo proti podržavljenju učnih knjig. — Nastavnik! meščanskih sol so zborovali, v Sarajevu se je pričel včeraj kongres Združenja nastavnikov meščanskih šol kraljevine Jugoslavije. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da je bilo letos v na- državi 227 meščanskih Sol s 40.898 Učen ci in 2300 nastavnik!. Povprečno pride v vsej državi ena meScanska šola na 61.641 prebivalcev, v vsaki soli je bilo P» P0^; prečno 181 dijakov. V dravski banovini imamo 34 meščanskih sol v katerih je bilo 7937 dijakov in 412 nastavnikov. Na 70.000 prebivalcev pride ena meščanska šola in v eni je bilo povprečno 233 dijakov. DR. IGOR TAVČAR BREG ŠT. 8 zopet redno ordinira od 9—11. dopoldne od 3_5. popoldne razen sobote popoldne — Poteka vojna ladja v Dalmaciji, Včeraj ZjUtra' Ie priplula pred Dubrovnik poljska iolska vojna ladia >Iskra<. Zastopniki na^ih eivikilh in vojaških oblasti so takoj Obiskati komandanta, ki jim je potem ot*sk vrnil. Poiiska vojna ladja ostane pred Dubrovnikom 8 dni. — Akademija abstinentske zveze. Včeraj je bila v Beogradu akademija Jugoslavenske zveze treznosti, kateri so priso-stvovali delegati iz vse države. Tajnik upravnega sodišča iz Zagreba Ivan Ma-rinčič je predaval o vplivu alkohola na kriminal. V soglasno sprejeti resoluciji je apel na merodajne činitelje, da z nujnimi zakonskimi ukrepi podpro akcijo za zatiranje alkoholizma v naši državL — Neznosne razmere v Stezicah. Pred kratkim smo pod tom naslovom objavili članek s pritožbami, ki se predvsem t*6ejo po-tirijnVnmi delokroga, za druge pritožbe pa pravi mestni fizikat, da v notici navedeni h«ienski nedostatki popolnoma odgovarjajo resnici Stanovalci hiš na periferiji in tudi v Stezicah res odlagajo smeti na svojih vrtovih, ker potrebuie>o smeti za naprav. Tance komposta, ki z njim izboljšujejo pusto zemljo in gnoje svoje vrtove. Tudi Če bi smetar v tom okraju zbiral smeti s smeta rsk i m vozom, bi se za vrtnarstvo vneti lastniki vrtičev branili oddajati smeti ker bi drugače morali gnoj in kompost kupovati za rira«? denar. Pač pa bi morali :meti pri vsaki hiši jamo za smeti, zgrajeno po gradbenih predpisih iz betona in tesno pokrito. Mestni fizikat je zaradi tega že pred letom dni predlagal, naj se v inkorporiranih delih mesta izvede asanacija tako glede gno-i:^č in smetišč, kakor tudi glede stranišč in drugih hitrienskrh nedostatkov. Zadeva lepo napreduje, vendar se je bati, da se bodo take pritoži« ponavljale v dnevaikih zlasti zato. ker so ponekod razmere v higienskem oog'edu še veliko bo Vi desolatne, nego jih navaja omenjeni članek. Glede za. livaaia vrtov je mestna fizikat vsako leto objavljal v časnikih, da zadeva spada po določilih cestno-policijskega reda v poslovanje in nadzorstvo uprave policije. Sicer ie pa mestni fizikat glede zalivanja z gnojnico na stališču, da ie zalivanje v okviru srorniih določil dovoljeno samo ponoči in le deževne dni. ko zalivanje z zelo razredčeno gnoinico tudi res koristi, a z nerazred-i B0 ob vročini samo ekodi, drugače je na treba tmoinico sproti >zašt:hat:« alj kakorkoli pokriti s prstjo. — Jusosloven^ko kolo na praških uHcah. Soreiemu francoskih in be!gijsk:h telovadcev v Tyr?evem domu ie prisostvovalo v petek ponoči tudi mnogo naših Sokolov in Sokolić s harmonikarji, kitaristi in tamburaši. Veselo po med prepevanjem in sviranjem korakali potem iz Tyrševega doma po mostu Lfffi;. Okrocr njih se je zbirala vedno večfa množica Pražanov Kar so udarili naši harmonikarji kitaristi in tamburaši kolo in Sokol? so zaplesali po hodniku. Pražani so ;ih neka i časa radovedno Gledali, potem so ee iim pa pridružili in 5e sami zaplesali kolo. kakor ie pač £lo. Tako so o polnoči plesali po praških ulicah kolo. kdor n{ plesa I. ja i-a pleskat. Celo vozači tnunvaiev so bili toliko uvidevni, da so za nekaj časa ustavili vozove, dokler ni bilo kolo končano. — Nezcoda naMh Sokolov med vožnjo v Prago. Češkoslovaške železnice so morale ]z:*>lniti za vsesokolski zlet težko nalogo. Promet ic bil zelo povečan, poteg rednih ie vozilo ludi mnogo poset»nih vlakov. Pri iako izredno povečanem prometu ni Čuda, da se pripet: m*kai nezgod. Tako je bilo ranjenih nekaj potnikov, kj so se preveč nagibali iz vagonov. Med ranjenci je tudi 6 naših Sokolov, kj so um nudiK prvo pomoč v Svi-t^varh. Ko ie zvedelo za to nezgodo sokolsko društvo v Ceskem Brodu, s© je takoj odpeljalo nekaj članov v Svitave ia pripeljalo ranjene jugosloveneke Sokole v Cesko Tre bovo. Tam so iih pogostili, potem so se pa odpeljali v posebnem k upe ju II. razreda v Prago. — Raspisaaa slaiba baneviaskaga cestar. ja. Banska uprava raspisuje službeno mesto banovinske«* cestarje sa cestno progo od km 4600 do km 7000 banovinske cesis iL L10 Metlika—Črnomelj in od km 0.000 do km 2.000 banovinske ceste št. 11/331 Prelo-ka—Adlešiči—Podzemelj. Prošnje ie treba vložiti do 31. t. m. pri sreakem cestnem odboru v Metliki. Advokat Miloš Stare JE OTVORIL ODVETNIŠKO PISARNO v Ljubljani, Tvrteva 88 (Hiša Zadružne zveze). Tel. 29-13. — Roman Budo IU Kresala »Stodeat Štefane (Prepovedana mladost) izide zadnji teden avgusta. Subskripcija traja do 1. septembra t L Delo z ex libriaom a kad. slikarja Ivana Carga. obsega polnih 600 strani in je tiskano na odi ion em brezimnem papirju. Izvirno opremo je oskrbel arh. Niko Bežek. V celo platno vezana knjiga stane v prednarocbi din 144, v polusnje vezana pa din 168. Romati je razdeljen na 12 poglavij Uporna kri. Prepovedana mladost. Srce moža v zametu, Izkoreninjenec ima prav. Potomec največjega tatu vseh dob. Otožno pojoča harfa, Pesem blazne matere, Iz službe tega žj vi jenja, Veliki teden Cesta je bila prašna, Arfel in Štefan prejmeta legitimacijo. Pot je prosta Delo prizadeva vse, ki se zavedajo sodobnosti v obsegu niene socialne problematičnosti in i im tako imenovani >up bodočnosti« ni samo nujna nadloga. Iz mladih duš, ki jim ie bila odvzeta mladost, govori povojni čas v vsej globini svoie pereče stvarnosti. Knjiga, ki predstavlja enega največjih psiholoških tekstov v slovenskem leposlovju, izide v omejeni nakladi. Založba >Slovensko delo*, K ar lovska c. 18, prosi da jo interesenti narode v teku julija in avgusta po dopsiici, ali na i pišejo po prospekt, ki mu je dodana naročilnica. Delo ie plačljivo tudi na obroke, v knjigotrštvu bo primerno dražje. — Živahna nedelja na Polževem. Včeraj se je zopet pokazalo kako prijetno in dobro se počutijo izletniki na Polževem, kamor zahajajo vedno raje tudi taki. ki sicer niso vajeni hoditi ob nedeljah na izlete. Vzlic nestanovitnemu vremenu in nevihtam, ki so se obetale od vseh strani, je bil včeraj dom na Polževem zelo dobro obiskan. Popoldne se je pripeljalo več izletnikov tudi z avtomobili. Vsi so bih navdušeni nad lepotami Dolenjske, pa tudi postrežbo in izborno kuhinjo v domu so vsi hvalili. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani, Mariboru in Splitu. Najvjšja temperatura je znašala v Beogradu 33. v Zagrebu in Splitu 30. v Sarajevu 28, v Ljubljani 26.4. na Rabu 25. na Vieu 23, v Mariboru 19.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.5, temperatura je zna&la 13.6. — Krmar ubil kapitana, kuharja in mor. narja. V Dubrovnik je prispela v soboto radiobrzojavna vest o strašni traged:ji na pa miku Dubrovačke plovitbe Rad v Anver-su. Krmar Marko Ivanov, doma iz okolice Šibenika je ubtl kapitana Ivo Bradasiča. mornarja Josipa Bilankova in kuharja širno Filipija, krmarja Ante Ugljišiča in kurjača Rado RadovŠiča je pa težko ranil. Najbrž ie storil mož svoj zločin v hipni duševni zmedenosti. — Zagonetna smrt turista. V parku v Splitu so našli v četrtek nezavestnega okrog 50 let starega češkoslovaškega državljana Františka Bicka, ki je bil od 26. junija v Splitu na počitnicah. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je pa kmalu umrl, ne da bi se bil zavedel. V sredo se je pripeljat iz Kaštel Lukšiča v Split, kjer je hotel menjati 500 Kč, potem se pa ni več vrnil v penzijon. Pri njem so našli samo nekaj drobiža in zato domnevajo, da je postal žrtev roparskega umora. — Ljubavna tragedija. V Beogradu se je odigrala v soboto zvečer krvava ljubavna tragedija. Natakar Vladimir Spašić je zaklal svojo ljubico natakarico Jeleno Mesinsko, potem je pa še sebe z nožem oklal tako, da bo težko ostal pri življenju, Mesinska je bila takoj mrtva. Iz Llublfane —lj Poslovilni večer divlzionarja generala Lazarja Ton i ca. v soboto zvečer se je napredna nacionalna Ljubljana na prijetnem družabnem večeru na vrtu Kazine poslavljala od odhajajočega divizijskega generala g. Lazarja Tonica, Prostrani vrt je bil mnogo premajhen, da bi mogel sprejeti vse, ki so hoteli odhajajočemu vojaškemu dostojanstveniku izkazati svoje simpatije, obenem pa pokazati, kako težko ga bo Ljubljana pogrešala. Večer je bil zelo prijeten, civilno prebivalstvo se je pomešalo med častnike garnizije in takoj je bil ustvarjen med njimi najtesnejši kontakt V imenu ljubljanskega meščanstva se je poslovil od odhajajočega divazionar-ja bivši ban in župan dr. Dinko Puc. Igra- —H Vojaim Mrereljeaaa. Od LJab*janc ae poalavlia divizijski general g. L. Tanac, vojaški dostojanstvenik, ki amo ime* v njem vedno najboljšega prijatelja in zagovornika naših teženj. Nafta dolžnost jo, da ae udeležimo poslovilnega večera, ki ga preradim© v sredo ob 20.90 na Tabora la kjer se bomo od odhajajočega g. generala poslovili tako, kakor nam veleva naša globoka hvaležnost aa njegovo naklonjenost. —ii Rezervni ©fieirji se vbodno vabijo, da se udeleže poslovilnega večera v Čast odhajajočemu div. generalu g. L. Toničo v sredo 6. t m. ob 2030 na Taboru tsr s svojo prisotnostjo pokažejo s^ojo odanost do g. oenerala. ki je izkazoval rezervnim oficirjem ob vsaki priliki svojo naklonjenost. Uprava pododbora. _li WoUots ulic« to od 6. julija dalje zaprta sa vozni promet radi ureditve kanalizacije, vodovoda, plinovoda, hodnikov ji tlakovanja cestišča. Za ta eaa je od Marijinega trga proti Kongresnemu trgu in obratno usmeriti vozni promet po Mestnem trcu in Cankarjevem nabrežju, lahki tovorni a v tomobili do 3 ton vodjo peko eavijarskega mostu, nad 3 tonski tovorni avtomobili pa preko šentjakobskega mostu. V Selenbur-sovi ie tudi se nadalje prepovedan promet s tovornimi vozili vsake vrste. Vozniki voail vseh vrst se naj ravnajo po odredbah posameznih prometnih stražnikov, ki boio usmerjali promet 6es Čevljarski in &t Ja-kobski most. Zapora bo označena s uredoi-sanim mednarodnim znakom, —tj Zakaj le veersj v Ljubljani primanjkovalo kraha? V Ljubljani včasih ob nedeljah poide kruh. ©sprav so prodajakne odprte samo dopoldne. Včeraj so bile mnoge prodajalne kruha zaprte že nekai ur pred 12., ker ie bil razprodan km ada ves kruh. Sredi mesta ni bilo mo«oce ve* nikjer dobiti kruha, vse zaloge so posle. Bio je ka-kakor med vojno. Ljudje 90 povpraševali, zakai peki niso imeli več zalog kruha, a niso močili zvedeti. Nekateri domnevajo, da ie kruh včeraj pošel zato. ker peka poleti, ko se kruh hitro pokvari, ne upajo peči toliko ob sobotah, ker bi bilo treba neprodan kruh v ponedeljek zavreči. —1 j Moderne b 1 n ze Haraiflnlk Ne-botlčnik. _Ii Pripravljalni tečaj Društva bresposeL nih profesorskih kandidatov. DBPK priredi tudi letos pripravljalni tečaj za dijake srednjih Sol. Vsak predmet se bo poučeval 6 ur tedensko, po 12 ur tedensko pa se bodo učenci pripravljah pod nadzorstvom orote-sorskih kandidatov. UČn na znaša za 30 učnih dni samo 280 din za predmet, vpisnina pa 10 din, Vpisovanje bo 14. in 15. juli ta na I. drž. realni gimnaziji (realki). Podrobne], še informacije dobite vsak dan od 9. do 11. ure v društvenem lokam- Krakovska ulica 36. DBPK —lj Umetni led. Mestna občina je letos želela poskrbeti, da bi interesenta dobivali led dostavljen na dom v zato prirejenem avtomobilu in je v ta namen razpisala oddajo razvoza. Ker pa razpis ni uspel, se bo led oddajal le v mestni klavnici po znižani ceni din 8 za kos po 12.5 kg. odnosno po din 1.50 za pol kosa ledu, Za prihodnje leto bo pa mestna občina organizirala razvoz ledu v lastna režiji. —lj Tatvine v metta. Iz prostorov razstavne dvorane Prosvetne »veze v Frančiškanski ulici, je nekdo ukradel 2200 din vreden fotoaparat znamke >Ci»o kamera Mevex<, last igrica HabermUHerja iz Zagreta. — Zidarju Antonu Faganelu, stanu-jočemu v Dravljah, je nekdo odnesel iz stanovanja 900 din. Med kopanjem na Savi na Jezici je nekdo okradel mehanika Franca Maierja in ključavničarskega pomočnika Milana Marala. Odnesel njima Je denarnico z 80 dim, srebrni uri z verižicama in nekaj obleke, v skupna vrednosti okrog 1000 din. Iz prostorov III. drž. realne gimnazije pa je nekdo ukradel Ivanu Galetu zlato žepno uro z zlate verižico, denarnico s 100 francoskimi franki ter razne legitimacije. —tj Nesreče in napadi. V bomico 90 prepeljali snoci 16-letno posestni kovo hčer Jo-sipino Podbevskovo iz Kršenje, ki se je po nesreči prebodla dlan leve roke z gnojnimi vtiami. — 62-letni delavec Ivan Klesnik iz Vevč je včersij padel in si zlomil desno nogo. — 14-letnega dijaka Marjana Bergle-za iz Ljubljane je včeraj na travniku Ura. deckega vasi napadel neki kosec in ga s koso dreoiodl v prsi. Napadalec je pobegnil, poškodovanega diiiaka pa so morali spraviti v bolnico. — Žrtev neznanih napadalcev je postal včeraj tudi 36-letni delavec Miha Šuštar iz Domžal Neznanci so ga napadih* zvečer na cesta ko se je vračal proti domu m ga večkrat sunili z nožem v žjrvot. —lj Nesreča, kakor smo napovedovali. Nedavno smo opozarjali na nevzdržne prometne razmere na Hradeckega cesti posebno zdaj ob košnji. Omenili smo, da se vozijo kosci na kolesih z nasajenimi golimi kosami podnevi in ponoči; cesta je zelo ozka in bi bilo treba, kakor smo predlagali, vsaj začasno uvesti enosmerni promet, dokler prevažajo seno z Barja, koscem pa bi bik) treba najstrožje prepovedati vožnjo s naea janimi kosami Prepoved, da se kolesarji ne smejo voziti z nasajenimi Jr^aamj v mestu, je sicer v veljavi toda treba bi jo bno tudi izvajati. Na Hradeckega cesti doslej ni nihče branil nevarne vožnje številnim koscem, ki dan za dnem oglašajo eeio življenje pešcev in drugih kolesarjev. Da ne pretiravamo, se je trksaiilo v soboto, ko je neznan kolesar na Hradeckega cesti nevarno ranfl s koso 12-letuega Marjana Berglesa, ki se je peljal s kolesom domov (na Hnidecke-cesti 32). Nasproti mu je pripeljal kosec, ki se je peljal najbrž na Barje kosit, z nasajeno koso. Deček se mu js akulal izogniti fim bolj. kosec je imel menda nemirno vest zaradi nasajene kose ter se je začel tudi izogibati. Prišlo je do karambola in neznani haiaaas je zadel fanta s koso v prsi; kosa mu ie aasekala dolgo rano ess prsi. Pri vsej nesreči so fant-a prepeljali dovolj zgodaj v boanjpo tsr mu zasiti rano. Kosec je pa — seveda ussL — Ponovno prosimo policijo, naj napravi red na Hradeckega cesti. Iz Celja m delovneiu trgu. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 30. junija na novo prijavilo 38 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 3 osebe, posredovanj je bilo 11, odpotovalo je 62, odpadlo 54 oseb. Dne 1.1, m. je ostalo v evidenci 227 brezposelnih (177 moških in SO žensk) nasproti 310 (254 moškim in 62 ženskam) dne 20. junija. Delo dobi 60 delavcev pri regulaciji Savinjo. 5 hlapcev, po 1 kolao-, kovač, kurjač sod ar in Žagar. 8 kuharic, 6 dekel in 2 no strežnici. —c Umrla je v soboto na Slomškovem trgu 1 v starosti 73 let zasebnica ga. Ana Kodelova, mati učitelja g. Henrika Kodele v Dramijah. Istega dne je umrl v celjski bolnici 66-letni delavec Franc aibret iz Trbovelj. —c V nogo ga je ustrelil. V sredo je neki moški v prepiru ustrelil proti 19-letnemu poseetnlkovemu sinu Viljemu Borsiču v Gornjem Breznu pri Humu ob Sotli. Krogla je zadela Borsiča v desno stegno. Borsiča so prepeljali v celjsko bolnico. —« Nesreča ne počiva. Ko je 29-letni hlapec Albin Drobne v Zrečah pri Konjicah razkazoval v petek nekemu znancu samo- te je samokres nenadno sprožil in krogla je zadela Drobneta v levo stran prsi. V petek si je 48-letni posestnik Jože Karo iz •pasove pri Vranskem pri padcu zlomil levo roko v zapestju. Istega dne je padel 18-letnl trgovčev in posestnikov sin Leopold Lodnik ia Socke pri Novi cerkvi na cesti na Fužinah pri Vitanju z motornega kolesa in si zlomil levo nogo pod kolenom. V četrtek si je 12-letna posestni-kova hčerka Julija Ravnikarjev* z Močil-nega pri Radečah pri padcu zlomila levo roko v zapestju. V petek je padla 60-letna posestnica Terezija Senegačnikova Iz Ilovice pri Vojniku pri nalaganju sena z voza in si nalomila levo roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici —c Atletiki : Maribor 5:3 (2:0). Na igrišču pri »Skalni kleti« je bila v nedeljo popoldne v deževju odigrana prijateljska tekma, v kateri so Atletiki zasluzeno zmagah. V enajstorici Maribora je igralo 6 junior jev. Gostje so nudili dobro tehnično in kombinatomo igro, vendar pa so jih Atletiki prekašali v startu in odločnosti. Atletiki so bili po večini v premoči in so ao 40. minute drugega polčasa vodili s 4 : 0. v zadnjih desetih minutah pa so se gostje znašli in v treh minutah trikrat potresli mrežo Atletikov. Minuto kasneje so zabili Atletiki peti gol. Gole so zabili: za Atletike Coh 3 in Končan 2, za Maribor pa Priver-Sek 2 in Pirš enega. Sodil je g. Veble zelo zadovoljivo. —-c Olimp : Svoboda 4:2 (1:1). Celjski Olimp je v nedeljo popoldne na svojem igrišču premagal SK Svobodo iz Ljubljane. Obe moštvi sta pokazali dobro tehniko, Olimp pa je bil odločnejši in požrtvovalne jsi. V prvem polčasu je bila igra v splošnem izenačena, po odmoru pa je Olimp lahno prevladoval. Sodil je g. Reinprecht točno in objektivno.' Zagoneten umor v Zagrebu Včeraj je bil umorjen mehaničarski vajenec Zdenko Puh — Kdo ]e morilec? Ljubljana, 4. julija. V Zagrebu že dolgo niso imeli tako krvavega in skrivnostnega zločina, kakor je bil storjen včeraj popoldne v Planinsko vi mehanični delavnici na Kaptolu. Kakor vsako nedeljo, je bil tudi včeraj v službi mehaničarski vajenec Zdenko Puh, dočim Je bil njegov mojster z družino na izletu. Zdenko Puh je prišel kmalu po obedu v delavnico Bil je vesel in živahen 16 letni fant. Sosedje so ga slišali, kako v delavnici prepeva. Nihče seveda ni mislil, da se mu bliža zadnja ura. Kmalu so kleriki iz bližnjega konvikta opazili, da vlada v delavnici izreden rnir. Sosedje so pa opazili, da nekdo v delavnici leži. Nekaj jih je odšlo v delavnico, kjer so našli Puha na tleh v mlaki krvi Takoj so spoznali, da je mrtev in brž so obvestili policijo. V delavnico je kmalu prispela policij-sko-zdravniška komisija in našla razmesarjeno Puhovo truplo. Fant je bil ves obdelan z nožem in kladivom. Iz ran mu je Se tekla kri. Na truplu so se poznali sledovi borbe med morilcem in njegovo žrtvijo. Sledovi borbe so se poznali po vsej delavnici. Policija včeraj ni mogla pojasniti umora, ker je bil Puhov gospodar odsoten. Sele njegovo zaslišanje bo policiji pomagalo priti morilcu na sled. Zelo verjetno je, da je postal Puh žrtev svojega tovariša iz iste delavnice. Ljudje pripovedujejo, da so videli, kako je stopil iz delavnice okrog 25 let star mladenič okrvavljenih rok in se odpeljal s PlaninŽko-vim avtomobilom proti Novi vesi. Zdenko Puh je dobil 17 ran z nožem po glavi, trebuhu, prsih in rokah, razen tega pa hud udarec s kladivom po glavi Ni še znano, ali gre za posledice prepira ali za premišljen umor. Avtomobil, s katerim se je odpeljal mladenič okrvavljenih rok, so našli pozneje sredi mesta. Policija ga je takoj preiskala in našla v njem sledove krvi. Na kraju zločina so našli okrvavljeno kladivo, s katerim je bila Puhu prebita lobanja, noža pa niso našli. Iz Novega mesta — Nočni napad. Na praznik sv. Petra in Pavla pozno v noč, ko so že vsi stanovalci bližnje Got ne vasi spali, so še neizsledeui napadalci napadli s kamenjem hišo posestnika A. 2efrana. Kamni težiti po več k«, so prebili steklena in notranja lesena okna in popadali po sobi, kjer so razbili več opreme. Velika nevarnost je pretila otrokom, ki imato postelie tik ob tem oknu. — Lepa prireditev novomeškega Aeroklu-ba. Letalstvo ie doseglo v zadnjih letin velike uspehe in je zlasti pri mladini naletelo na pravo navdušenje in občudovanje. Spričo tega ni čuda, da ie tudi nala mladina, kj ji i e sport že nujna življenjska potreba — navdušena za to panogo sporta, ki je pri nas šele v razvoju. Tako so se pričele v raznih naših krajih ustanavljati jadralne skupine, kar je našlo tudi pri nas svoj odmev. Ustanovil se ie pododbor A e rok hiba,, kj si je takoj nabavil jad ral i co s katero so pričeli že lansko jesen delati prve posrečene poizkuse, ki so se prav dobro obnesli. Delo v tej smeri se je nadaljevalo. Pri stiskom mojstru Jožetu so naročili novo jadralioo, ki je prejela slovesen krst na praznik dopoldne na trgu Kralja Petra 11. pred magistratom. Kljub neznosni vročinri ie k sk>vesnosti prišlo mnogo občinstva, ki je s velikim zanimanjem ogledava Jo in občudovalo novo jadralioo in njeno posestrino stisko >Mari«_ Malo po 10. uri je priplul nad mesto Rapetov d^okrilnik, ki ie krožil nad trgom — krajem slovesnega dogodka tako nizko, da Se je prav dobro videl sam letalec. Pred samim krstom jadrahce je imel na zbrano občinstvo slovesen govor predsednik jadrakie skupine g. prof. Stan-car, nakar je p. Silvin ob prisotnosti kuma. predsednika novomeške občine, g. dr. M. Polenška in namestnice odsotne kumice ge. Poležkove gdč. Mare Agnitscheve krstil ja-dralico na ime na&e reke Krke. Godba novomeškega godbenega društva pa je zaigra-la k stovesnecmi zaključku drž. himno. Dr- j nanje ljubljanskega dvokrimika nad trgom. 1q le pribrzei h krstu >Krke< pa je slovesnost še povzdignilo. Mladi nasi jadralni skupini, ki si ie nadela težko, a plemenito nalogo, želimo, da bi dosegla Čim več uspehov. — Pomanjkanje vode. Silna vročina, ki traja že dobrih 14 dni. ie po nekaterih krajih popolnoma izsušila potoke, da je nastalo občutno pomanjkanje vode. Ce bo vročina še trajala, utegne odpovedati tudd mestni vodovod, ki Črpa noč in dan vodo. V interesu mestnega prebivalstvs in to i« zdrav, mverio-higijenskih razlogov je, da prične štedi ti z vodo. Uporaba vode » vodovoda za pranje, Škropljenje vrtov itd. je prepovedana.. ŠAH Turnir v Harzbtsrgu Vse kaže, da se bo turnir v Harzburgu končal s prepričevalno zmago našega prvaka Vasje Pirca. Ze po 5. kolu je vodil s pol točke razlike, v naslednjem kolu pa je imel že celo točko naskoka. Kot beli je igral z Elikasesom, zmagovalcem v Noord-wijku. Ze v otvoritvi je dobil manjšo prednost in jo je v nadaljevanju vedno bolj uveljavljal ter stopnjeval v končno zmago. Lokvenc je porazil Samiseha, ker je slednji prekoračil čas. Heinicke je gladko premagal slabega Preusseja. Škotska partija med Richterjem in Kieninger-jem je bila remis. Bogoljub in Petrov sta prekinila v boljšem položaju za slednjega. V nadaljevanju prekinjenih partij je Samisch premagal Heinickeja, remis pa so bile partije Petrov - Eiiskases, Lokvenc -Bogoljubov in Bogoljubov - Richter. V 7. kolu je beležil edino zmago Samisch, ki je porazil Richterja. Vse ostale partije, med njimi tudi Petrov - Pire, so bile remis. Pri doigravanju prekinjenih partij sta Richter in Petrov remizirala, dočim sta Bogoljubov in Petrov ponovno prekinila. Stanje po 7. kolu: Pire 5 in pol, Kie-ninger 4 in pol, Bogoljubov, Petrov 3 in pol (1), Eiiskases, Heinicke, Samisch 3 in pol, Lokvenc 3, Richter 2 in pol, Preusse pol. Pire mora igrati še s Heinickejero In Lokvencom. M A L T 0> GLASI Din Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave davek posebej. • 23 Pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko, — Popustov za male oglase ne priznamo. aaaaaaaaanaaanaaaaattH g^itmacsMg^nmmiiiM— BAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanj*! znesek 8 Din Kil ŠIJE JUGOGRAfIKA SV. P[TUA NASIP/3 —111 imuaiPii 11mh ni'111'iiinii'ii h JESENSKI CENIK cvetličnih in gospodarskih men ter cvetnih gomoljev a preko 1000 vrst, s prekrasno barvaniml platnicami, dobite zastonj! Pišite ali pa pridite ponj. Sever &Komp., Ljubljana. 44. R. MALINOVEC pristen, naraven, a dstfan sladkorjem vkuhan — se dobi na malo In veliko v lekarni dr. O. PICCOLL LJubljana, nasproti >Nebotičnikac FRIZERSKI SALON KOSEC Miklošičeva c 18. — Posebnosti trajne onduiactje na aparata brez elektrike. 1807 STAIKMnJA VEČJE EN06OBNO aH dvosobno stanovanje a pritJ-klinami, čisto, solnčno, v predmestju, iščem za L avgust._ Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Točen naaflađk 400c 1790 a strogo separiranim vltudom, oddam dvema gospodoma s 16. trn. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1803 PRODAM : Aleks. OBLAT, \\ vali Imovina > vssn vrat čevljev \\ I ss priporoča cenjenim S S odjemalcem ■ ; Sv. Patra ceata 18 j> NAJBOLJA] TRBOVELJSKI premo p BOKS, SUHA DBVA 1» POGAČNIK 5 — TatefSSl 20-69 M. I* Kupujem In prodajam rabljene čevlje. — Rabim večjo količino moŠTrih čevljev. Kamvfter, Vos-■V 4. ZAHVALA Najiskrenejso aahvalo sporočamo vsem, ki so aknsali pomagati nasi .ori mamici, gospe Ivani Kordan Posebno se zahvaljujemo g. primari ju dr. Flajsu m g. dr. Kostna iz Celja, g. primarrja dr. PJumauerju s LJubljane in če. kam ia Leonisča. Zahvaljujemo as vsem, ki so nam v naši nesreči čustvovanje, posebno pa še vsem, ki so drago polujnsco spremili na nleni zadnji poti. TMiKO, dne &- Juftja 1988. ftALCJOCl OTROCI Strmo 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 4. julija 1938. Ste*. 146 Pesem v žilah vžiga moč Svečana izročitev diplom in častnih Oriiitveulfe najzaslužnejšimčlanom Ljubljanskega Z Ljubljana, 4. julija V soboto zvečer je mnel ljubljanski Zvon« v svojih društvenih prostorih v Mestnem domu obori zbor, ki je potekel zelo slovesno, ker so najstarejši in najzaslužnejši člani idealne pevske družio^ ob tej priliki prejeli diplome in odlikovanja za svoje požrtvovalno delo za društvo in za slovensko pevsko kulturo. Občni zbor je odprl predsednik g. Lujo I>re novec s pozdravom častnega predsednika dr. Antona šviglja, pevovodjo Huba-dove Župe g. Venturinija, ustanovitelja ta ustanovnika društva g. Zora in g. Mlakarja ter poročevalcev. Rzvd 30 leti je bilo. je izvajaj predsednik, ko se je razvil lep sprevod s pevci Ljubljanskega Zvona izpred Narodnega doma na večer pred razvitjem zastave društva. Pevci so priredili podoknico ku-mici gospe Trnkoczvjevi. Naslednji dan, to je na Vidov dan L 190S je Ljubljanski Zvon razvil pred Narodnim domom svojo zastavo. Anton Aškerc je ob tej priliki zapel: Z zastavo v roki gremo v boj. navdušeni za narod svoi . . naprej tovariši pojoč, saj pesem v žilah vžiga moč! 30 let je od tega, SO let dela in truda, uspehov in razočaranj. Pošljimo s taga zborovanja kumici prijateljici in dobrot-nici ge. Trnkoczvjevi iskrene pozdrave in izraze spoštovanja Se nekaj mesecev, pa bo brat Lojze Lombar 30 fcC član Ljubljanskega Zvona. V znak priznanja in zahvale za požrtvovalno delo mu je predsednik izročil društveni častni znak in mu čestital k odlikovanju. Obenem mu je izročil diplomo, s katero je l^ombarja odlikovala Pavska zveza v Beogradu. Takega redkega priznanja Sc deležni samo pevci, ki delujejo nad 25 let za našo lepo narodno in umeto pesem. Diplomo pevska zveze je nato izročil predsednk članu Jošku Jamniku, ki je že pred leti obhajal 30 letnico zvestega in zasluineaa dela za društvo. Naposled je predse-in ik izročil še gdč. Danici Pelano-vi pczlačen društveni zrak za njene zasluge, ki si jih je pridobila v 15 letih, odkar j^ članica in odlična pevka društva. Zborovalci so ob izročitvi diplom in odlikovanj navdušeno ploskali in s tem izkazali svoje priznanje odlikovan cem. Gdč. Danica Pelanova je šele druga članica društva, ki je dobila za vestnost in pridnost pozlačen društveni znak. Po teh svečanostih se je oglasil častni predsednik dr. švigelj. Naznanil je, da je predsednik Lujc Drenovec tudi odlikovan in mu je izročil diplomo Pevske zveze, kajti Drenovec je že 30 let član društva in že 15 let vzorni odlični predsednik Ljubljanskega Zvona. Ganjeni so se odlikovane! »hvalili za odlikovanje ob ploskanju ztoorovalcev. Predsednik je prosti dr. aviglja, naj as v imenu vseh zahvali aa počastitev Jn tolmači na pristojnih mestih navdušenost članov za lepo petje. Predsednik Drenovec je pa tudi čestital častnemu članu dr. dvigi ju, kajti poteklo je 15 let, odkar mu je društvo v anafc zahvale kot bivšemu predsedniku podelilo častno članstvo. Po naklonjenosti častnega predsednika dr. Sviglja podeli predsednik vsako leto na obenem zboru primerno nagrado naj-pndnejšim članom. Letos so nagrado prejeli Olga Pelanova, Josip Sest, gdč. Mara Virantova in Srečko Smrekar. Zborovalci so počastili spomin v teku pretekle poslovne dobe umrlih članov Ivana E rman a, Danila Saplje, Nandeta Ma-rolta, Veličana Best: a in Filipa Bizjaka. Ob koncu svojega govora je predsednik ugotovil, da je bilo društveno življenje živo in je imelo lepe uspehe. Priznanje gre za vae to pevovodji g. Matulu ta pevkam in pevcem. Tajnica gdč. Olga Pelanova je poročala o tajniških poslih. V šegavi in duhoviti obliki je očitala delo blagajnika Lojzeta Lom barja in arhivarja Joska Jamnika, naštela vse prireditve Zvona, ki so lepo uspele, številna sodelovanja ob raznih prilikah. Društvo ima 16 častnih članov, 346 ustanovnih članov in 54 rednih članov. Pevski zbor ima 13 sopranov, 13 altov, 12 tenorjev in 16 basov. Lojze Lombar je poročal o stanju blagajne, ki je povoljno, Josko Jamnik pa O stanju arhiva, katerega vodi vzorno. Arhiv je založen z vs mi potrebnimi partiturama. Pevovodja Dore Matul je poročal o strokovnem delu zbora, revizor Ileš je predlagal razreš.nico s pohvalo. Njegov predlog je bil soglasno sprejet. Pri volitvah so zborovalci s soglasnim odobravanjem izvolili za predsednika zopet g. Luja Drenovca, za podpreds: dnika Doreta Matula, za tajnico Olgo Pelanovo, za blagajnika Lojzeta Lom barja, za arhivarja Ivanko Rakuševo ter za nadzornika Hinka Ilaša in J ova Milača. K uspehu je zborovalcem čestital g. Venturini, ki je poudaril, da ljudje lepo narodno pesem se vedno radi poslušajo, zavračajo le umetno pesem, ki ni razumljiva. Prehiter skok od narodne k umetni pesmi je bil vzrok,, da v zadnjih letih dvorane niso bile polne, odkar goje zbori lepo narodno pesem, pa je zanimanje za vokalno glasbo vse večje Zborovale« j? pozdravil tudi v imenu pevskega društva »Sava«. Za počastitev ob 70 letnici se je zahvalil dr. Švigelj, nakar je predsednik okrog 11. ure zaključil občni zbor . Tenis in nogomet V tenisu je Ljubljana premagala Trst 5:1 — Oba rumun-ska predstavnika v tekmovanju za srednjeevropski po* kal sta prišla v Z. kolo, od naših nihče Ljubljana, 4. julija. Včerajšnje tretje srečanje teniških predstavnikov Ljubljane in Trsta je po dveh porazih prineslo Ljubljani visoko zmago. Vzgledi zagrebških mušketirjev, ki so vstopili v svetovno elito, so menda dali pobudo tudi ljubljanskim zastopnikom belega sporta, da so začeli intenzivneje gojiti to panogo. Sadovi vztrajnega treninga so se pokazali včeraj na teniščih SK Ilirije. Trst je beležil eno samo zmago, Ljubljana pa pet. Deževno vreme zadnjih dni je ugodno vplivalo na tekmovanje, ker se je ozračje toliko ohladilo, da je bilo igranje prav prijetno. Zanimanje občinstva je bilo za naše prilike precejšnje, zlasti med mladim svetom, ki je razen tega pokazal tudi stro-kovnjaško razumevanje. Odigrani so bili 4 singli in 2 doubla. V prvem srečanju je Banko (L) zaigral nasproti Ebnerju (T) izvrstno in je gladko odločil prvi set s 6:4 za sebe. V drugem setu je vodil 2:1, ko je moral njegov nasprotnik odnehati zaradi krča v nogi. Ljvbljana je s tem beležila prvo točko. Najzanimivejša je bila naslednja igra med Smerdujem (L) in Aidiniyanom (T). Ljubljančan je bil tehnično dosti boljši, njegove žoge pa so bile »premehke« in niso Tržačanu povzročale nobenih težav. Sele, ko je začel Smerdu pošiljati žoge na osnovno črto, je bil Italijan brez moči. Druga točka je pripadla Ljubljani s 6:4, 6:8, 6:4 Dr. Bleiweis je povišal stanje na 3:0 z lepo zmago nasproti Cattaneu s 6:1, 7:5. Tržačanu je v drugem setu pri stanju 2:5 uspelo izenačiti, a se je pri tem tako izčrpal, da je Bleiweis z lahkoto dobil zadnja gamesa Edino točko je Trstu priboril Sadar, ki je premagal Sivica 7:5, 6:2. Slednjemu se pozna, da še ni v treningu, ker je često pošiljal žoge v mrežo. Popoldne so odigrali še oba doubla, ki sta oba pripadla Ljubljani. Najlepša je bila partija med dr. Bleiweisom-ši vicem in Sadar j em-Cattanejem. Odločila je boljša igra Ljubljančanov pri mreži, a tudi njun smash je bil dosti boljši in sigurnejši. Ljubljančana sta zmagala 6:2, 7:5. Zadnja igra ni bila zanimiva, ker je tržaški double prav za prav igral le z enim samim igralcem. Ebner je namreč zaradi dopoldanskega krča šepal in je odbijal le žoge, ki so bile usmerjene naravnost na njega. Odlični Aidinivan sam seveda ni mogel opraviti vsega in je zato zmaga pripadla našima. Čeprav sta igrala slabo. Dacar-Smerdu sta zmagala 6:4, 7:5. Končno stanje je bilo torej 5:1 za Ljubljano. Revanžno srečanje bo že 15 t m. v Trstu. V nogometu so bile v soboto in včeraj povratne tekme I. kola v tekmovanju za srednjeevropski pokal. V soboto je Kispest igral v Budimpešti z Ambroziano 1:1, kar pa je bilo premalo, da bi se plasiral v nadaljnje kolo, ker je prvo tekmo izgubil 2:4. Ista usoda je doletela Sparto. Igrala je z Genovo neodločeno in je s skupnim izidom 4:6 izpadla. Ferencvaros je na domačih tleh porazil Zidenice 3:0 in beleži skupni rezultat 4:0. V Bukarešti je Rapid izločil U j pest s 4:0. V Turinu je Juventus visoko premagal Hungario 6:1, ki s tem izpade. Milano je doma sicer premagal Ri-pensio 3:1. a ker je prvo tekmo izgubil 0:3, ostane romunski klub v tekmovanju. Danes ja na sporedu še srečanje med Slavijo in BSK. V šrvalifikacijskih +j*1tttv>»i za vstop v ligo je Slavija (Varaždin) porazila Krajišnik 5:1, enako zmago je beležil Radnički nad Železničarjem, Slavija (Osjek) pa je premagala Vojvodino 1:0. Prihodnjo nedeljo se bo pričelo finalno kolo, v katerem bodb razen zgornjih zmagovalcev nastopili ie zemun&ka Sparta, Gradjanski iz Skop-Ija in Concordia. Zanimivi podatki o telefona Na mizi nam stoji telefonski aparat, če bi hoteli poklicati vse telefonske naročnike sveta, hi morali klicati 32,496.000 telefonskih številk. Toliko je namreč zdaj na svetu telefonov. To jg lepo število, toda leta 1933 jih je bik) še pol milijona več. Svetovna gospodarska kriza je pa vplivala tudi na telefonsko omrežje. Najbolj je število telefonskih naročnikov nazadova- lo v Ameriki, kjer jih je pa še vedno 19 milijonov, kar pomeni, da pride tam na 100 prebivalcev 4.10 telefonov. V Evropi je 11,000-000 telefonskih naročnikov. Naj-gostej&e je telefonsko omrežje na Danskem, kjer pride na 100 prebivalcev 10 telefonov. Siecttta Švedska z 9-5 in Švica, z 8.8. v Angliji pride na 100 prebivalcev 4j& telefonov, v Nemčiji 4.5, v Franciji pa samo 3.2. Ko je dosegel London 1,000.000 telefonskih naročnikov 1. 1936, je bil to velik praznik. To pa se ne pomeni, da bi bila angleška prestolnica prvo mesto v Evropi po telefonskem omrežju. Mnogo uolj raz Strjeno omrežje ima Stockhohn, kjer pride na 100 prebivalcev 29 telefonov. Ne gre pa samo za Število instaliranih telefonov, temveč tudi za to. kako se telefon rabi. V tem pogledu je na prvem mestu Kanada. Tam pride na vsakega prebivalca letno 210.8 tel fonskih pogovorov. V Ameriki jih pride na vsakega prebivalca 197, na Danskem 173, na fivedskem pa 152.2. Za dediča milijonov se boje Njegova mati bo podedovala dve milijardi — zletni deček ima stanovanje 6 sob Angleška policija še nd preklicala izrednih ukrepov v zaščito sinčka grofice Haugwitz-Reventlow, rojene Hu*Voa, dedinje Woolworthovih milijonov, čeprav je grof Haugwitz-Reventlow, o katerem je grofica trdila, da pripravlja ugrabitev 2-letnega sinčka, izjavil, da ni nikoli mislil na to, da bi nasilno vzel materi otroka. Grof Haugwitz-R€ventlow se je vrnil te dni ia Kodanja v Pariz .kjer se je sestal s svojim tastom, oc tom Barbare Hut'.o-nove. Po razgovoru je dejal Hutton, da se je spor med zakoncema, izvirajoč iz različnih nazorov glede otrokove bodočnos i. zaostril zaradi nesporazuma. Grof je izjavil, da j- prišel v London pogajat se, če bi bilo mogoče umakniti tiralico, ki so jo izdale za njim angleške oblasti za primer, če bi se pojavil v Angliji. Grof je danski državljan Bil je brez premoženja, ko a? je leta 1935 v Renu p-—z Huttonova, po njeni lo čitvi od prvega mož' princa Alexdsa M divani -ja. Barbara Huttonova bo podedovala po svojem dedu v našem denarju nad 2 milijardi. Hiša, ki so jo v zaščito dveletn ga dediča milijonov izpremenil v nedostopno trdnjavo, je ena najlepših in najdražjih palač v Londonu. Trinadsstropna palača sredi velikega park: v c kraju Regents-Park. je veljala 300.000 funtov šterlingov ali v našem denarju okrog- 70 milijonov. Dvojno marmornato stopnišče, vodeče iz veže v nadstropja, sc prepeljali iz francosko zgodovinskega gradu, enako tudi ledeno . oblogo sten in marmornate peči. V grofi- 1 čini kopalnici stoji z zlatom okovana pokrom ari a vana. Vrata omare so obložena z brušenimi zrcali in čarobna luč se prižge avtomatično, čim se vrata odpro. Celo sobe za služinčad so opremi j ne razkošno kakor stanovanja premožnih ljudL T *a^a je zgrajena iz železobetona in njen sraddtelj je izjavil, da bi ji tudi bombardiranje iz zraka n? moglo škodovati. Grofica se je pa zelo bala tolovajev in čeprav je park ograjen s 3 m visoko ograjo in palača dobro zastražena, so ponoči vsa okna zavarovana z železnimi mrežami. Najrazkošnejše j,- pa opremljeno stanovanje bodočega dediča milijonov 2 letnega Lance. E>e6ek ima že od rojstva stanovanje 6 sob s posebno kuhinjo, kj r se kuha samo zanj. s posebno kopa brco in S kopalnico za njegovo strežnico. Govori — đfn bo 'Tw-t,,/Hij, cnrifu okr*r>er sen je izjavil, da bomo ta planet zopet videli približno čez tri leta, ker bo zopet drvel mimo nase zemlje. Upajmo pa, na nam bo tudi 6- z trt leta prisaneseno, kavko r nam ;e bila lani. Dobro je res, da ljudje O takih nevarnostih niao obveščeni, saj bi lahko nastale nedogledne poeledt- o:, če bi zavladala po svetu panika. Nov polet okrog sveta Znani ameriški filmski magnat Howard Hughes se pripravlja k poletu čez ocean med New Yorkom in Parizom. Pred tem poletom pa hoče prek teti Ameriko tz Burbanka do New Torka v nepretrganem poletu. Ce se mu posreći polet čez AUat-ski oc an, bo nadaljeval polet okrog sveta, da prekosi dosedanji rekord ameriškega letalca Wileya Posta, ki je rsAfl srn polet okrog sveta 7 dtn 18 ur m 49H nas-rrute. V primeru usp ha poleti Hughes is Pariza v Moskvo, preko Fairba/nska na Aljaski v Edmond v kanadski državi Alberta in zopet nazaj v New York. Spotoma hoče v vseh večjih, mestih metati na tla vabila na letalsko tekmo, ki ho prirejena v okviru newyorške svetovne razstave prihodnje leto v Ameriki. Hughes ima letalo tipa >Lockheed« z drve ma motorjema po 1000 HP, ki lahko leti 7.500 km daleč, ne da bi se spustilo na tla. Seboj lahko vzame 8050 litrov bencina, S pomočjo izredno močnega radija je lahko v zv zi z radijsko postajo newyor-ške razstave skoraj ves čas poleta. Hughes je nazval svoje letalo »Newyorška svetovna razstava 1939<. Leta'o je tojvj svojevrstna reklama za prihodnjo svetovno razstavo. Opren.ljeno "je z avtomatičnim giToskopom ^Sperry<. Giroskop omogoča pilotu, da se lahko med poletom večkrat odpočije. Huehosa bodo spremljali na poletu poročnik Harrv Connor, Thomas Thurk>w, radiotelegrraf-st R-chard Stod-dard in strojni mehanik Edmund Limge. 150,000.000 za pravico odločati o sinčku po lastnem preudarku. Zemlja Je bila v veliki nevarnosti Lani v oktobru Je malo manjkalo, da se ni zaletel v njo majhen planet Sele zdaj so zvezdoslovci objavili poročila o vvliki nevarnosti, ki je pretila lani naši zemlji. 30. oktobra 1937 je manjkalo časovno samo 5 in pol ure, pa bi bil udaril v zemljo majhen planet, ki se ji je vedno bolj približeval. To je bil baje najbolj kritičr.n trenutek, največja nevarnost trčenja dveh nebesnih teles, kar jih pozna zvezdoslovje. Planet so odkrili 24. oktobra. S slino hitrostjo se je bližal zemlji. Med zvzdos lovci je zavladala velika napetost, pa tudi strah. Niso pa hoteli o nevarnosti obvestiti ljudi, ker bi bila nastala po svetu strahovi* a panika. Ko se je že zdelo, da je katastrofa neizogibna, je planet naenkrat izpremenil svojo smer in zdrvel naprej v sve tov je. Od zemlje je bil oddalj n lamo 400.000 angleških milj ali okrog 560.000 km. V vsemirju taka razdalja ne pomeni nič. Planet, ki je pomenil veliko nevarnost za zemljo, je odkril dr. Reinmuth iz Heidel berškega observatorija. Na astrofotograf-ski plošči je našel dolgo črto, ki sd je v začetku ni znal razlagati. Šele, ko ske je spomnil, da so naših' podobno črto tudi prejšnji dan na plošči na observatoriju v Johannesbi'.rgu v Južni Afriki, je spoznal, za kaj gre. Mali planet je dobil zaenkrat ime »Reinmuthovo telo 1937. 21B« na čast heidelberškemu zvezdo stavcu. Kaj bi se bilo zgodilo, če bi bila trčila skupaj ta planet in naša zemlja? Na to vprašanje je odgovoril pr dsednik angleškega zvezdoslcvT-kega d"tištva dr. Martin Davison takole: Reinmt:thovo telo meri v premeru samo okreg 3 km, vendar bi bilo pa napravilo na zemlji v:č sto kvadratnih kilometre v obsegajočo jamo. To bi se bilo zgodilo tam, kjer bi bil planet padel na zemljo To pa še ialeč ni vse. Ob trčenju bi bila nastala strašna vročina, da bi bilo sežgano na več sto kilometrov daleč naokrog vse. kar je na zemlji. Poleg tega bi se bila stresla vsa atmosfera okrog zemlje in posledica bi bila smrt stotisočev bitij, živečih v onem delu zemlja, kjer bi bila nastala katastrofa. človeštvo si torej lahko Čestita, da je šla ta nevarnost mimo zemlje. Sir Davi- Človek brez domovine Z zanimivim primerom tragedije človeka br;z domovine se pečajo angleške oblasti. V Hanvichu so aretirali ob poskusu stopiti na angleška tla nemškeg« emigranta dr. Arturja Zuckera, ki je pred 10 meseci iz gubal iz političnih razlogov nemško državljanstvo. Od tistega dn»« ja dr. Zucker neprestano na potovanju. Hodi po svetu in išče, kje bi «e mogel naseliti, pa ga povsod odklanjajo. V Harwich je prispel iz Antwerpns Ce »e Pa bo zavzelo zanj angleško notranje ministrstvo, bo poslan v Belgijo, čeprav je pokazal odlok belgijskega notranjega miriistrstva, da ne sme stopiti na belgijska tla. V času, ko je bil v Ženevi sklenjen sporazum o političnih emigrantih brez državljanstva, je živel dr. Zucker v Londonu. Takrat Je bil seveda še nemški državljan in poročevalec nemškega nsta. Zato angleške oblasti nočejo priznati njegovega stališča, da ima pravico bivanja v Angliji. Dr. Zucker je bil pozneje poslan na Holandsako, kjer je lani v avgustu izgubil nemško državijansbvo in službo. Ko se je hotel pozneje vrniti v Anglijo, so ga v Gravesirndu pridržali in poslali nazaj v Rotterdam. Tam je bil zaprt tri mesece, potem so ga pa posiaH v Gravesend, od tod pa zopet nazal v Rotterdam. Iz Rot-terdama jb prišel v Amsterdam, iz Amsterdama v Gravesend,. končno pa zopet v Rotterdam in Belgijo. Tam so ga sprejeli v bolnico. Belgijska oblasti po se pa obnnle na angkake z vprašanjem, aH bi ma mogje dati potni list, odnosno dovoljenje za bivanje v Angliji. Ko je dobilo belgijsko poslaništvo v Lccidonu nikalen odgovor, je dobil dr. Zucker povelje, naj zapusti Belgijo do 30. junija. Zdaj čaka na odločitev angleškega notranjega ministrstva, ki bo najbrž odkkmilna m mož bo moraJ ao-pet na pot. H E REY 8 A UDOV Ar 16 OSUETR ROfTlRM QEKLI5Ke©F» 5RCPI — Gospodje, umaknite se nekoliko. To mlado dekle se vas boji. Lovci so se umaknili do brega reke. Iz te razdalje so lahko videli, kaj se godi med Terezo in njenim neznanim zaščitnikom ,njunih besed pa niso slišali. — Pri mojem kalatravskem križu! — je dejal eden izmed njih, — ta ženska prihaja z drugega sveta. Podobna je nevesti maurskega kralja, prihajajoči iz gradu, kjer je spala sto let — Kar poglejte, se je oglasil drugi, — to obleko iz vijoličastega atlasa, ta beneški ovratnik, čeveljčke z vezeninami in te zelene svilene nogavice. — Da, — je pritrdil tretji, — tako obleko je nosila moja prababica dona Luisa de Portocarrero, ko ie bila guvernanta presvitle princese done Klare. Ze pol stoletja je tega. — Njena obleka se vam zdi stara sto let, je odgovoril četrti, — toda po obrazu sodeč je staro dekle največ osemnajst let. Le poglejte, kako krasna Kavalir, Iti je bil ostal sam s Terezo, jo je po- vprašal z zanimanjem: Kdo ste, drago dete, in kako ste prišli sem tako sama? Pri tem razumljivem vprašanju je Tereza zadrh-tela. Resnice ni mogla povedati, da nobena človeška moč ne more rešiti redovnice, ki je prekršila svoje zaobljube in da bi njeno priznanje odpadništva ne našlo milosti niti pred posvetnim, niti pred cerkvenim sodiščem. — No torej, — je nadaljeval kavalir. — Vidim, da omahujete, da mi nočete odkriti svoje tajne. Bodite brez skrbi, to, kar bi mi povedali, bi porabil samo vam v dobro. Povejte mi torej, odkod prihajate in kam ste namenjeni? — Gospod, — je odgovorila kratko, — prihajam iz doma svojega očeta, od koder sem pobegnila... — Sama? — ji je posegel kavalir v besedo. — Da, gospod, čisto sama. Kam sem namenjena? Ne vem. Nikogar ne poznam na svetu, h komur bi se lahko zatekla. — Zakaj ste pa tako zapustila dom svojega očeta, drago dete? — Gospod, v njem sem bila tako nesrečna, da je malo manjkalo, da nisem umrla... Pobegnila sem iz tega trdega in bednega življenja misleč, da me nikjer ne bo mogla zadeti Še težja usoda... — Molite se, — jo je prekinil kavalir, — tisočere nevarnosti prete vaši mladosti in vaši lepoti, izgubljena boste, če ostanete sama na svetu. Potrebno je, da se vrnete k svoji rodbini — — Ne, gospod, ne, nikoli! Ce bi vedeli, kakšna kazen bi me zadela... — Saj bi se ne vrnili k svojemu očetu sama. Ce bo potrebno, izprosim jaz sam za vas odpuščanje... — Ne dosegli bi ga, gospod. — Imam nekaj vpliva, nekaj moči... — Tudi če bi bili kralj, — ga je prekinila živo, — bi me ne rešili grozne kazni. Gospod, hvala vam z<± vašo veliko dobroto, toda lepo vas prosim, ne skušajte mi pomagati tako, mrtva sem za tiste, ki sem jih zapustila. — Ali hočete v samostan? — je vprašal kavalir po kratkem razmišljanju. — Ne, gospod, — je odgovorila odločno. — Potem takem pa res ne vem, kako bi vam mogel pomagati drugače kakor da vam dam doto in moža. — Nikoli se ne bom omožila, — je odgovorila v zadregi, — saj ne morem poplačati ljubezni z ljubeznijo. Gospod, vaša dobra volja lahko stori zame še nekaj drugega ... Imate sestro, morda ženo, sprejmite me v njeno službo. Vaš lastni dom bi mi bil zavetišče, kjer bi mogla v miru delati in moiUi. Kavalir se je nasmehnil. — Da, — je dejal, — toda kdor bi hotel stopiti v službo moje žene, moje sestre, bi moral dokazati, da izvira iz starega plemstva, moral bi biti španski grand. — Ah! — je vzkliknila Tereza in padla vsa zbegana na kolena, — vi ste kralj!... Oprostite, Veličanstvo! — Vstanite, drago dete, — je dejal gin jeni kralj-— Niste me razžalila z odklonitvijo tega, kar sem hotel storiti za vas, razmišljala bova o nečem boljšem. Nekaj Časa sta oba molčala. V pritajenem občudovanju je zrl kralj na njen obraz tako čiste in tako popolne lepote. Nobenega obraza se ni mogel spomniti, ki bi se bil lahko primerjal s tem. Niti Calderona, ta lepotica vseh lepotic, ki jo jc tako vroče ljubil, ni imela tako dolgih in tako Črnih las, niti tako prozorno čiste polti, niti take vse očarujoče mikavnosti v glasu in pogledu. — No torej, — je nadaljeval z lahno ironijo, iz katere se je pa slišala naklonjenost — pod kakšnim naslovom naj vas predstavimo na dvoru? — Ah, Veličanstvo, — je odgovorila vsa zbegana. — Ubogo dekle sem, ki ni nikoli mislilo tako visoko ... — In še zdaj mi ne zaupate toliko, da bi mi povedali, kdo ste? — Veličanstvo, ime mi je Tereza, — je dejala premagujoč se. — Moj oče je siromašen plemič v valentski kraljevini. Toda pri svojem ZveliČarju vas prosim, ne izprašujte me po njegovem imenu. Veže me svečana obljuba, da ga ne bom nikoli izdala. V naših časih bi bil tak izgovor čuden, toda v takratnih časih, posebno v Španiji, so bile zaobljube nekaj vsakdanjega. Ljudje so jih dajali ob vsaki priliki in zelo pogosto iz nagibov, ki niso odpirali vrat v nebesa, toda držali so se jih zelo vestno in strogo. Kralj je odkimal z glavo in dejal smeje: — Za upravo tn tni dal Usta Oton Chriatof — Val v LJubljani