Štev. 215 .< • i - ■ej;- - i i? V Trsta.« 9. avgusta IMS ^ zhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Ulica sv. Frančiška Asiškegn s-i. 20, L tiadsir. — Dopisi naj se pošiljajo .s'efrankira n »isma ^e ne sprejemajo, rokopisi sc ne vračajo. .. J-—.. ...*i.4.ilt# ^ffllon ^rA^ f r!4 ____ I MrtnSIf \r mM O r»r/*i 1 listfl uredništvu. ........— , . , . . — TiUujatci; in odgovorni »ntdnik Štefan Uodina. — Lastnik konsorcij .Edinosti — Tisi: tisVamc Edinosti*. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57 *— Naročnino /.im^: Za telo leto K 40—, pol leta K 20-—, tr^ mestec K It za nedeijsko izdajo za celo leto K 8*—, pol leta K 4*— Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. - Letnik Xllll. Posamezne Številke zastarele 20 vin Oglas! trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov um 50 viri; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— ; vsaka n.idaljna vrsta K ^ -Mali oglasi po 6 vin beseda, najmanj i>0 vi»i. Oglase sprejema inseraiii oddelek .Edinosti-. Naročnina in reklamacije s-; pošilj.;] > i.pravi !f Plačuje se izključno le upravi .Edinosti-. — Uprava in inseratni oddelek »e nahajata v ulici sv. Frančiška As. št. ižO. PoStnohranllnični račun šr 841.652. : Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. ---- IWVM ARHADHfl POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se razglaša: S. avgusta 1918. Na Italijanski tronti nič večjih bojnih dejan}. V Albaniji je od kopnenih in pomorskih letal ssstavijeno bombovsko brodovje napadlo italijansko letališče vzhodno Valo-ne. Močen ogeni In dira strs pričala o uspehu podjetja. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 8. (Wolff.) Veliki glavni stan, 8. avgusta 1918. Zapadno h o 5 lš č e. — Armada kraljeviča Ruprehta: Na obeh straneh Lyse Sipo odbili angleške delne sunke. Severno Sonnne je sovražnik Izvrševal srdite protinapade proti naši novi črti na obeh straneh ceste I3raye—Corbie. Zavrnili smo jih. Tekom noči od časa do časa oživljajoče artiljerijsko delovanje in izvidni boji. Zapadno Montdidiera se ie izjalovil francoski delni napad. — Armada nemškega cesarjeviča: Med Soissonsom in Reimsem |e topovski boj oživel le začasno. Manjši pehotni boji ob Aten! in Vesli ter severno Reimsa. — Armada vojvode Albrehta: V Vogezih uspešni sunki v sovražne črte na Šchrattniahnele. BLROLIN, S. zvečer. (VVolif.) Angleški napadi med Avro in Ancro: Sovražnik le vdrl v naše postojauke. Prvi generalni kv.rtirmojster pl. Ludendorff. TURSKO. CARIGRAD, 7. .(Kor.) Napad, ki ga Je včeraj ponoči izvršilo več sovražnih stotini na naše postojanke pri Rafalu, je krvavo razpadel. Po daljšem topovskem boju je bil nasprotnik vržen v svoje izhodne postojanke. Čez dan pičel artiljerijski ogenj na obojestranske postojanke in ozadje. Drugače nič pomembnih dogodkov. CARIGRAD, 8. (Kor.j Od obali do Jordana samo pičlo artiljerijsko delovanje. Vzhodno Jordana smo odbili sovražne iz-vidne oddelke in zabeli nekaj mož. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 7. avgusta. — Na vsej ironti običajno obojestransko artiljerijsko, delovanje. Naše baterije so s koncentričnim ognjem obstreljevale premikajoče se vozne kolone in čete za fronto. V asiaški ravnini med Asticom in Brento so naše patrulje izvajale uspešne motilne sunke proti sovražnim naniak-njenili Črtam in so zadajale sovražniku izgube. Zajele so nekoliko mož. V zračnih bojih smo sestrelili G sovražnih letal. — Albanija: Ob Semenlju je naša konjenica na nekem izvidu odkrila sovražno kolono, io sijajno napadla in razpršila. Sovražnik jc pustil na bojišču veliko mrtvecev. Zajeti smo 72 mož in pet strojnic. DOGODKI NA MORJU. AMSTERDAM, 7. (Kor.) Plovbeni svet je danes izrekel svojo razsodbo o vzroku potopitve bplniš- nišku ladje »Koningin Regeutesc ter je izrekel mnenje, da je bila ladja potopljena s torpedom. Ker se pa niso našli deli torpeda, se ne more dokazati, kateri državi ie pripadal podvodnik. ki je torpedira! ladjo. BEROLIN, 8. (Uradno.) Eden naših podvodni-kov je ob severni irski obali močno zavarovani angleški- parnik ^Justitiac (32.120 ton) z več tor-pednimi zadetki poškodoval tako močno, da je neki drug podvodnik mogel naslednji dan končno potopiti ladjo vkljub temu, da Jo je ščitil en ru-silec In 16 ribiških parnikov. Zaradi podobne zgradbe se je ladia pomotoma izpočetka smatrala xa prejSnJi nemški parnik »Vaterland*. Podvodnik ie poleg tega potopil iz močno zavarovanih iz-prevodov ob zapadni angleški obali tudi šc dva večja parnika, vsega skupaj 57.000 ton. NAPAD NA AVSTRO-OGRSKO BOLNISNIŠKO LADJO. DUNAJ, s. (Kor.) Vojno ministrstvo, mornariški oddelek, poroča uradno: 6. t. m. dopoldne je bila zunaj draškega pristanišča krtžareča bolnišniška ladja k Baron Gali napadena z letalskimi bombami. Od 16 vrženih bomb jih je 13 padlo v neposredno bližino ladje, ne da bi bile zadele ladjo. Isti dan popoldne je proti bolnišniški ladji, ki je pTu!a od Drača proti severu s skoraj tisoč bolniki na krovu, v višini Ulčlnla, sovražni podvodnik spustil tri torpede. En torpedo je zadel ladlo, pa ni eksplodiral, ostala dva nista zadela. Vojno ministrstvo je ukrenilo potrebno za protest proti tej Strahoviti kršitvi mednarodnega prava. NOVA ANGLEŠKA OFENZIVA. LONDON, 8. (Renter.) Maršal Haig javlja, da ste četrta angleška in prva iraucoska armada pod Haigovim poveljstvom v jutranjem svitu začeii napadati na široki iroati vzhodno in jngovzhodHo Amiensa. Napad se je razvil zadovoljiva Nova avstro-ogrska ofenziva proti Italiji. BERN. 8. (Izv.) iBerner Tagblatt« poroča, da se zatrjuje v ententnih političnih krogih, da pride v kratkem do nove avstro-ogrske ofenzive proti Italiji. Angleški kralj Italijanskemu. LUGANO, 7. (Kor.) Kakor poročajo italijanski iisti, ie angleški kralj povodom četrte obletnice vstopa Angleške v vojno poslal italijanskemu kralju brzojavko, v kateri potrjuje neizpremenjenl sklep angleške države, da bo posvečala vse svoje energije zmagovitemu zaključenju vojne ter izreka zaupanje v skorajšen zmagoslaven mir. Italijanski kralj je odgovoril z izrazom neomajnega zaupanja v zmago zaveznikov. Lloyd Georgc Srbom. HAAG, 7. (Kor.) »Hollandsch Nieuw Burcan« javlja iz Londona, da je Lloyd George kakor na angleški, tudi na srbski narod naslovil brzojavno poslanico, v katerem ga nujno poziva, da naj vzdrži do dneva osvoboditve. LLOYD GEORGE O VOJNEM POLOŽAJU. LONDON, 7. (Reuter.) V dolnji zbornici je govoril LIoyd George in dejal: Naša ob začetku vojne 2Yi milijona ton znašajoča ladijska prostornina je narastla na 8 milijonov. Dos e daj je bilo uničenih 150 podvodnikov, nad polovico v zadnjem letu. Od avgusta meseca leta 1914. je Angleška sama postavila za službo v armadi in mornarici z vštetim mirovnim stanjem 6Vi milijena mož, večinoma prostovoljcev- Domintji so dali en milijon, Indija pa VA milijona. O nemški ofenzivi je izvajal: Sovražnikove izgube na mrtvih in ranjenih, ujetnikih in materijalu so znatne. V mesecu pred bitko je bilo 355.000 mež poslanih čez Preliv. Nevarnost še ni odstranjena, toda samo kak velik optimist v nemškem generalnem štabu more še prorokovati nemško vojaško zmago. Julija meseca je bilo 305.000 Atnerikancev prepeljanih v Evropo, od teh 1 So.000 na angleških ladjah. Končno je izjavil IJoyd George. da bi bilo prenagljeno reči, da je moč Nemcev izčrpana, kajti imajo še vedno mogočne rezerve. Vsekakor pa se more reči že sedaj, da ne pridejo nikdar več v tako ugoden položaj, kakor 21. marca. V najbližjem čas« amerikanska armada ne bo dosti manjša od nemške. Napetost med Bolgarsko in Turčijo. SOFIJA, 7. (Kor.) Bolgarska brzojavna agencija javlja, da je po pariškem »Matinu« objavljena vest lista >-Corriere d' Ilalias, da so turško-bolgar-ski odnošaji tako napeti, da je ob Marici prišlo do spopadov med turškimi In bolgarskimi četami in da na Bolgarskem nezadovoljnost z osebami, ki so odgovorne za vojne, raste od dne do dne, izmišljotina in poudarja, da so odnošaji med Turčijo in Bolgarsko odnošaji dveh zaveznikov hi da je Ie Bolgarska m«d vsemi vojujocimi se državami ona dežela, ki najbolje ve, zakaj se bojujejo. Zato ji ni treba iskati ljudi, ki bi bili odgovorni. Zgradbe ladij v Ameriki. VVASHINGTON, 7. (Reuter.) Plovbeni urad sporoča: Meseca Julija Je b?!o splavljenih 67 jeklenih, 53 lesenih in 3 betonske ladje, skupaj 631.914 ton. Vsega skupaj sc je tega leta spustilo v morje 1,719.536 ton ladijskega prostora. Nova amerikanska vojna predloga. ROTTERDAM, S. (Izv.) Iz VVashingtona se poroča, da se splošno pričakuje v vodilnih krosih kongresa, đa vlada v jeseni predloži novo vojno predlogo za 2%A milijona mož. Vesti iz Rusije. Dr. Hcliterlch poklican v Berolhi. BEROLIN. 8. (Kor.) Začasni poklic dr. HeHie-richa v Berolin, odgovarja, kakor poroča »Lokal-anzeigerr., želji, da bi obširno poročal o položaja v Veliki Rusiji, posebno ker je brzojavno poročanje med Berolinoin in Moskvo v sedanjih okoliščinah silno ^otežkočeno. Dr. Helfferich se najbrž »o izpolnitvi svojega naloga vrne na svoje mesto. (Novemu nemškemu poslaniku pri boljševički vladi v Moskvi, dr. Helfferichu, se najbrž bi- i vanje v Moskvi ne zdi preveč varno. — Prip. ured.) BUDIMPEŠTA, 8. (Izv.j »Peter Lloyd* poroča, da se je nemški poslanik pri holjševiški vladi v Moskvi zato vrttfl v Berolin, ker je položaj sovjetske vlade zelo negotov in so ji zlasti vsi meščanski krogi absolutno sovražni. Delavstvo pa je tudi ogorčeno zaradi pomankanja kraba. V ostalem pa da na Ruskem ni nobene stranke^ ki bi se mogla zanašati na vso državo. Straža nemškega poslaništva v Moskvi. KODANJ. 8. (Izv.) Nemško poslaništvo v Moskvi straži četa 1000 mož, sestavljena od nemških ujetnikov pod poveljništvom nekega častnika. Nemški poveljnik v Ukrajini. KIJEV, 7. (Kor.) Hetman je potrdil včeraj novega nemškega vrhovnega poveljnika v Ukrajini, generalnega polkovnika grofa Kirchbacha. Samara slavno mesto Rusije. - KODANJ, 8. (Izv.) Iz Rusije se poroča, da je sedanje središče vsega protirevolucijonarnega gibanja Samara. Enteatne vlade nameravajo Samaro proglasiti za začasno glavno mesto Rušile. Baku v protfboiSše-' išklh rokah. STOCKHOLM, 8. (Izv.) Lenjin je izjavil v nekem govoru v Moskvi, de se je angleškemu in francoskemu imperijalizmu posrečilo pridobiti sovjet v Baku na svojo stran proti boljševikom. Izjavil je, da bi bilo potrebno poklicati Nemce proti angleškim četam. Angleži v Vladi vostokn. VLADJVOSTOK, 7. (Retiler.) Izkrcale so se angleške čete. Italijan! v Rumjk LUGANO, 8. (Kot.) Londonski dopisnik -Conie-ra della Scra% skuša prepričati italijansko vlado o umestnosti, da se udeleži ekspedicije na inur-mansko obal in v Vladivostok. Italija bi v zadnje mesto lahko poslala vsaj poslaniško posadko v Pekingu. Tudi v Rusiji se nahajajoči avstro-ogr-ski ujetniki italijanske narodnosti hI se laliko uporabili pod italijanskimi zastavami. Obsedno stanje v severni Rusiji. PETROGRAD, 7. (Kor.) Nad Arhangelskim, Vo-togdo in raznimi drugimi mesti v severni Rusiji ie bilo proglašeno obsedno stanie. V omenjenih krajih so bili vsi komunisti poklicani pod orožje. Vsi inozemci morajo te kraje zapustiti tekom 24 ur. — Petrojcrajsko časopisje javlja, da so se na ukaz Trockega pomnožile poulične straže v Petrogra-du. Na čehoslovaško fronto so odšla odtod o jačanja. Rdeča armada objavlja poziv na bivše podčastnike letnikov 1893/95 v gubernljah petrograj-ski. moskovski fn vladimirski. Propadanje boljševike vladavine. STOCKHOLM, 8. (Izv.) Lenjin Je izjavil, da je Rusija zopet zavlečena v vojno proti svoji volji, v vojno, v kateri se odlo« usoda Rusije. Zato pa da je treba storiti vse, da se premaga vojna utrujenost, ki je zavladala v deželi, Iti vstane proti angleškemu in francoskemu imperijalizmu, ki hoče potom češkoslovaških čet ir. protirevolucijonarjcv zopet zasužnjiti deželo. Trockij pa je izjavil, da je Jekaterinburg izgubljen za boljševike. Izdajstvo proti sovjetski vladi da «1 redko, česar pa da so krivi okrožni komisarji, ki niso dovoli čuječi. Rekel je, da se mora zlasti napram častništvu postopati zelo oprezno in da Je vsakega častnika, ki omr.htije, treba ti streli tl- Vstaja v Tibetu. ROTTERDAM, 8. (Izv.) Iz TokUe se javlja, da po vsem Tibetu gori vstala. Jesensko parlamentarno zasedanje. DUNAJ, 8. (Izv.) PosL prer. dr. Waldner v Imenu nemških nacijonalcev in dvor. svetnik Schop-fer v imenu krščanskih socijalcev sta se oglasila pri min. predsedniku baromt Hussarekit z željo, dr« bi se finančni odsek poslanske zbornice sestal šele 17. septembra, plenum zbornice pa 27. septembra da bi potem v dveh sejah rešil davčne predlr-ge in po kratkem premoru nadaljeval seje meseca oktobra. Izjavila sta pa tudi. da bi bilo sploh najbolje, ako bi se parlament sploh sestal šele v začetku oktobra in zboroval potem nepretrgoma do božiča. Cesar ta mladina na noClteteafr. DUNAJ, 8. (Izv.) Javlja se. da se namerava cesar sam osebno prepričati o razmerah, v katerih se nshajajo ogrski otroci na nočitnlcah ob Adriji iu avstrijski otroci na Ogrskem. Novi švedski poslanik na Dunaju. STOCKHOLM, 8. (Svenska.) Novi Švedski poslanik na Dunaju EverlOf Je preko Kodanja odpotoval na Dunaj, da nastopi svojo službo. P O D L I S T E K. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. Ob dveh. Gospod vojvoda je v velikaški zbornici; bati se mi ni ničesar. Položila sem pismo na vojvodinjino pisalno pripravo v njeni sobi. Najde je takoj, ker stoji poleg pisalne priprave goreča luč in leži več odprtih pisem tamkaj. Toda srce mi vendar hitreje utripa. Ob politreh. Še nič. Aha, čuiem hojo v njeni sobi. Sedaj zvoni. Tečem. — Ali veste, Justina, da je to, kar mi čitate tu, zelo zanimivo? — jo je prekinil baron. — Mislim, da, — je odgovorila sobarica in se posmejala. Potem pa je nadaljevala: — Ob treh. Ko sem stopila v sobo, je bila gospa vsa bieda. Držala je ono pismo v rokah, a ga še ni bila odprla. »Justina«, — je vprašala rezko. — kaj je s tem pismom?« Pogledala sem jo z zelo začudenim obrazom in odgovorila: Jaz ne vem ničesar.« — Ali niste vi položila tega pisma na mojo pisalno mizo?« — »Ne, gospa vojvodinja.i — >.A!i niste bila v sobi?« — ^Ne. gospa vojvo-dlnla.s — »Čudno! Toda kdo bi mogel biti potem ....?« — »Ce želite, gospa vojvodinja. po- vprašam.« Storila sem, kakor bi hotela oditi. Vedela sem, da me ne pusti. Rekla je potem res: »Ni treba. Je že dobro.« Ostala sem v sobi, zelo radovedna, kaj se zgodi. Vojvodinja je podržala pismo proti luči, ne da bi je odprla. Vnel se je vogal, ali gospa je hitro ugasila. Potem pa je opazila, da sem še jaz v sobi. Obrnila se je k meni in dejala nestrpno: »Pojdite; ne potrebujem vas več.c Sla sem, pa vendar vem. da je pismo prebrala. — Tudi jaz sem prepričan, da Je bilo tako, — je dostavil baron; — toda počakajte trenutek, prepričam se še bolj. S temi besedami je gospod de Maubert odprl predal svoje pisalne mize. vzel iz njega nekoliko nase naslovljenih ovitkov, pokazal enega Justini in vprašal: — Ali poznate to pisavo? — Seveda. — Kje ste io videla? — Na naslovu pisma, o katerem sem pripovedovala pravkar. Dobro. Tu iinate še posebej en cekin, dete moje. In sedaj čitajte dalje. — V torek, ob desetih dopoldne. Oblekla sem Jo. Gotovo ni zatisnila očesa vso noč, kaj« veke Te imela vse rdeče in zatekle, Hca bleda, poteze potrte Ob dveh. Bila sem ravno v predsobi. Gospod vojvoda je predkratkim odšel v velikaško zbornico, ko je prišel vikomt RaphaeL Vojvodinja ni zaukazala, da naj se kak početnik zavrne. Tako so ji javili vikomta. Ob trehr Splazila sem ie ua vrt in sem skrivaj gledala v njeno sobo. Zastori so bili sicer potegnjeni skupaj, vendar sem pa ;nog!a videti, da je vikomt klečal in držal vojvodinjo za roko. Poljubljal ji je roko, dasiravno mu jo je skušala odtegniti. Ob štirih. Gospod vikomt je končno odšel, po dveurnem posetu! Vojvoda se ie vrnil. Ubogi človek! Opolnoči. Prlila je iz opere. Stekla sem jo. Zatopljena je bila v misli, a vendar vesela. Oči so se Ji iskrile in prsi so se Ji dvigale. O, kaka nedra! Ce bi bila moški, bi dala svoje življenje, da bi Jih videla, svojo dušo, de bi jih poljubilal — Justina, Justina? Kako navdoSenje! — jo je prekinil baron. — Da, gospod baron, — je odgovorila sobarica, — ne morem si pomagati. Videla mm v muzeju kipe, ki naj bi bili boginje, toda z mofo vofvooiujo se ne dajo primerjati niti oddaled. — Rapiiael je sreCe« človek, aH tt bo vsaj! Torej dalje! — V sredo, ob chrefa. Vikomt je prttei kakor včera«. ravno ko je vojvoda odšel • doma. 74 smrtnih otateodeb. DUNAJ, 8. Uzv.) Poroča se, da jt bila v smislu povelja pristojnega vojaškega poveljnika z dne 29. Julija odrejena izvršitev smrtne obsodbe proti 74 obtožencam, katerih hnena se tudi navajalo. Med njimi jc tudi en enoletni prostovoljec. Obsojenci so bili obsojeni zaradi naslednjih zločinov: upor, punt, veleizdaja, zločin proti vojni moči države. 17 obsojencev je bilo čehoslovaških legijonarjev, ki so se borili proti nam in so bili po naših ujeii. Vsi pripadajo k pešpolkom in sicer naslednjim: 100, 28. 71, 102. 98, 21 in 7. Morilec družabnice baronice Vivante. DUNAJ, 8. (Izv.) Povzročitelju roparskega umora družabnice baronice Vivante, Julije Earl, Emu Davi tu, ki se je med razpravo onesvestil, so okoli polnoči naznanili smrtno obsodbo. Obsojenec je ostal popolnoma miren in ni rekel ničesar. Kakor se misli, se smrtna kazen najbrž ne izvrši, zlasti zato ne, ker Davit ni bil spoznan za krivega z vsemi glasovi porotnikov, temveč z 11 proti 1. Ciam Mariinic — Jpderuh. PRAGA, 8. (Izv.) Na nekem deiavskem zborovanju je bivši poslance Johannis povedal, da je bil bivši ministrski predsednik grof Clam-Martinic ovaden zaradi oderuštva pri prodaji sadja, da pa državno pravdništvo sploh ničesar ni ukrenilo na tozadevno ovadbo. Nov 3oiijski Zupan. SOFIJA, 8. (Bulg. brz. ag. — Kor.) Vsled obsodbe župana Radeva in krize v liberalni koaliciji se Je zbral včeraj občipski svet v izredni seji, da izvoli novega Župana. Prejšnji bolgarski poslanik v Bukareštu Kalinkov (demokrat) Je bil izvoljen za župana. Iz Zagreba. 4. avgusta 1918. Ko je bila lera 1907. revolucionarna rnadjarska opozicija, s sinom Lajoša Košuta na čelu, prisiljena, da — da pride do oblasti — akceptira za svojega prvega ministra dunajskega zaupnika Alelcsaiidra Wekerla, se je ta takoj vrgel v borbo proti Hrvatom. S tem je menda hotel doseči dvojno: v prvi vrsti odvrniti pozornost madiarske Javnosti in Košutovcev samih od svojih zahtev napram Dunaju, na drugi strani pa maščevati se nad ve-rolomnimi Hrvaii radi poznane reške resolucije Lil njihovega približanja Madja-rom, radi skupne borbe proti dunajskemu preseganju. Svojo glavno svrho je dosegel, ker je (in naš narod mu je hvaležen za to uslugo) spri rnadjarske s hrvatskima koalicijonaši, ali — Hrvatov ni uklonil. Nasprotno: hrvatsko-srbska koalicija je pobrala rokavico, zalučano jej z železniško pragmatiko, ie stopila v borbo in jo izvajala tako žilavo, da se jej je divil in jej pritrjeval ves civilizirani svet. In v tej borbi je niso podpirale samo vse opozi-cijonaliie stranke vr Hrvatski, marveč ves naš slovanski ing. Te borbe se mi vsi šc dobro spominjamo istotako, kakor se spominjamo tudi tistega, ki jo je vodil, pokojnega Frana Supilo: tedanjega vodje hr-vatsko-srbske koalicije. Dokler je Supilo vodil to borbo, je koalicija vzdržala in jej ostala dosledna. Pozneje pa ga je ista koalicija odpravila na nagrši način, ker jej je bil prevelik rad:kaleč, ki ni dovoljeval kompromisov. In, kar j^ glavno; ker je križal oportunistično politiko neke gospode, ki danes vodijo koalicijo. Nu, danes nočemo govoriti o tem. Konstatirati hočemo samo, da je koalicija ono borbo sprejela in jo vodila žilavo — tedaj, leta 1907., ko naš troimeni narod ni bil še niti od daleč tako prežet s tistimi svobodno-stniml idejami, kakor Je danes. — Vkljub vsem svojim armaturam, omenjeni železniški pragmatiki, in poznanimi preganjanji Srbov ter sramotnimi veleizdajni-Škimi procesi nI g. \Vekerle ukrotil Hrvatske in — odšel je, da se je kasneje zopet povrnil na svoje prejšnje mesto. Nekoliko zato, ker mu je ostalo nekaj mržnje na ko>-atlcijo, nekaj, ker mu nje ban Mfhalovič ne ugaja (ka3e se namreč, da zna ta v kakem podrejenem vprašanju vendar imeti svojo voljo ter da noče biti samo eksponent madiarske vlade) }e nadaljeval \Ve-kerle svoje prekinjeno delo in te dni ie začel kršiti hrvatsko-ogrsko nagodbo. Gre za sledeče: v skupnem saboru ie predložen zakonski načrt o vojni oskrbi, v katerem se vse domobranstvo imenuje »ogrsko«, dočim bi na temelju hrvatslco-ogrške nagodbe moralo biti: na Ogrskem »ogrsko, tu pri nas pa »hrvatsko« domobranstvo! — V tem je hrvatska delegacija videla kršenje temeljnega državnega zakona«. Vsiljuje se vprašanje: kaj je bilo treba storiti sedaj? Tu ste bili samo dve možnosti: ali, da bi šli preko tega novega kršenja in pustili Madjarom to veselje do končne rešitve jugoslovanskega vprašanja, ali pa že enkrat prenehati s to škodljivo politiko ter stnnUi v borbo proti Madjarom in današnjemu zistemu! Koalicija pa ni storila ne enega, ne drugega, marveč je hotela na cenen način pobrati vojne lovorike. Ali to jej ni uspelo. Madjari se niso — kakor vidimo — v teh 11 letih nič izpremenili, pač pa so se — Hrvatje. Tedaj so na slično kršenje odgovorili s prelomom z Madiari, danes pa ti »jugoslovanski centralisti« pošiljajo v borbo — mesto Frana Sunila — intendanta hrvatskega deželnega gledališča, umirovljenega podpolkovnika, Ouidona pl. Hreljanoviča, ki je v Imenu hrvatsko-srbske koalicija podal žalostno izjavo, da v znak protesta koalicija ne bo sodelovala na razpravi o tem zakonskem načrtu. In drugega — nič. Ironija usode: koalicija, ki se je ropMiu vsem jugoslovanskim strankam, češ. da vodijo politiko »iziav« m deklaracij, se jili sedaj sama oprijemlje — le s to malo razliko, da so dunajska, zagrebška in krfska deklaracija vendar nekoliko *umerjeneje od koalicijonaške. To je tista »sveža struja«, o kateri se je razpisavala »Hrvatska Riječ« ki je nastopila po izčiščenju koalicije od Lorkoviča, Šurniina in — Kriško-vića, in menda tudi od oddelnega predstojnika za narodno gospodarstvo, gospoda Rauerja, ki, glasom zadnjih vesti, uidi odhaja! Zameni ga drug koaiicijonaški steber, dr. Franjo Poljak, tajnik Hrv. Slav. gospodarskega društva«. Nepoučena javnost naj ne naseda novinarskemu radikalizmu novih gospodarjev -Hrv. Riječi«, \Vilderja Jn Pribičeviča. Kriškovič ni bil edini rep!%zeiitant khuenovščine v koaliciji! Ko se reši tudi ostalih mladih iu starih »mumij« in ko preneha z nam tujim zistemom, potem šele bomo verovali v »sveži veter, ki začenja strujitl v koaliciji«. — Prej ne!! Kraj vsega tega — razun žalostne ligu-re, ki jo igra koalicija — bi skoro rekli, da smo hvaležni umnim madjarskim državnikom, da dajejo sedaj zopet našemu narodu irouka, kako da nima od inadjar-skega imperijalizma ničernr pri Jugoslovan. Krekovo slavje v Št. Janžu ua Dolenjskem. Kakor smo že poročali, se bo v nedeljo, 18. t. m., vršila v Št. Janžu na Dolenjskem slavnost odkritja spominske plošče pok. ■► še druga tiha maša za goste, ki pridejo z vlakom in bi se je radi udeležili. Opoldne slavnostni banket za povabljene goste. Ob 2V2. popoldne slavnostno odkril, spominske jilošče na šentianškem župni šču. Po odkritju spominske pk>šče velika ljudska veselica. Obeta se naravnost velikanska udeležba. Predvsem se udeleže slavja vs" člani jugoslovanskega Narodnega svela, ki >e ustanovi 16. t. m. v Ljubljani. Jugoslovanski klub pride korporativno, potem piv l-sedništvo Češkega Svaza z večjim številom čeških poslancev ter odposlanstva Poljakov, Hrvatov in Srbov. Iz Ljubljane bo v nedeljo, 18. t. ni., skoraj gotovo vozil poseben vlak dolenjske železnice. Na kolodvorih med potom a bodo sprejemi slavnostnih gostov po občinskih zastopih in narodu. Kakor je razvidno iz sporeda, ie vsa slavnost zamišljena predvsem kot cer-kvx?«3 Svečanost, ob kateri stopa ostalo vse \)olj v ozadje, čisto popolnoma pa vsaka politična primes. Dohodek ljudske veselice je namenjen našim narodno-kul-turnim svrham. Udeležnikom se priporoča, da naj vzamejo s seboj kolikor toliko hrane, .^srt kruha, udeležnike iz Primorske i>a opozarjamo, da je najbolje, ako prijavijo udeležbo že par dni pred slavnostjo g. župniku Bajcu v Št. Janežu. Udeležnike Iz Trsta in bližnje okolice pa pozivano, da prijavijo udeležbo našemu uredništvu ustmeuo aH pfcmeno najdalje do srede 1.1. t. in. zvečer, da uredništvo potem naznani skupno števik) v Št. Janž. Vse Primorce, ki bi se nameravali udeležiti tega slavja, opozarjamo, da je treba za vožnjo v Št. Janž potnega lista s fotografijo In potne izkaznice (rdeči obrazec), kar si ie treba pravočasno preskrbeti ker drugače ni mogoče potovati preko primorske meje. Vsekakor pa upamo, da bo naše Primorje najčastneje zastopano pri tem slavju, posebno pa da ne bo zaostajal za drugimi jugoslovanski Trst. Razne politične vesti. Sodba naša o Scidlerju ie zaključena. Nekie, v nekem tistih nemških listov (imena se ne spominjarro v hipu), ki se deiajo, kakor da si hoceic ohranjati vsaj videz objektivnosti z ozirom na narod-uosine boje in reševanje avstrijskega problema, smo čitali po odstopu ministrskega predsednika Seidlerja iu njegovem imenovanju ravnateljem kabinetne pisarne: da je enoletno politično delovanje poučilo tudi nJega, da poutika ni lahko rokodelstvo, posebno ne v Avs'.rijl, kjer so narodnostne težkoče tako neskončno velike, da treba Titana, da jih obvladuje vsaj kolikor toliko! Zato da bo dr. St .ller prav gotovo izvrsten kabinetni ravnatelj in posten svetovalec svojega cesarskega gospoda. — Hm, hm! Sporočilo Čuiemo, ali vere nimamo, — da smo prav odkritosrčni — prav nikaice. In tudi oni vir menda nI zajemal iz prepričanja. Ali se jc hotel — kakor ie že v naravi takih -»glasnikov javnega mnenja« — le malo polaskati g. Sei-dlcrju, ali pa se je nadejal, 'Ja malo za »lepi slovansko javnost in tako or;ogoČi Sei-dlerju nadaljevanje dela bivšega ministr* skega predsednika. Prvo se mu je jvorda posrečilo, drugo pa absolutno nc. S!ov:»nf Stran II. „fclMfso* tM stev. V Irstu, doc v. avgusta 191» smo toliko dozoreli v trdi šoli grenkih izkustev, da se ne puščamo več varati in da ne zaupamo več tistemu, ki nas je tako kr^to udaril Tržaška socijaltiodemokratična stranka, manifestacije v Pragi In samoodločba narodov. V nedeljo se je vršilo zborovanje tržaške italijanske socijalno-demokratične stranke z gori označenim veleaktualnim dnevnim redom. Shodu je bila predložena ,v razpravo sledeča resolucija političnega odbora: »Zbor stranke odobruje, da je po-sianec Pittoni odklonil povabilo na soudeležbo pri manifestacijah v Pragi kot predstavite] j naše stranke iz razlogov, ki jiii je Izrecno podal Pittoni sam v »Lavorato-ru* od 23. maja 1918.« — Poročilo o tem zborovanju v »Lavoratoru« je osupljivo — kratko. Navaja le, da sta sodruga Pue-cher in Cladnich (Hladnik?) govorila proti tej resoluciji: vsi drugi govorniki — Catalan, Passigli, Tuntar, Oiacoinini — pa za, da je bila resolucija sprejeta z vsemi proti 9 glasom, da se je zbor soglasno jzrekel za samoodločbo narodov in proti inkorporaciii Italijanov v teh krajih v Jugoslavijo, in — slednjič — da se je konkretno sklepanje v narodnem vprašanju odložilo za razpravo na prihodnjem zborovanju. — To je vse, kar je povedal »La-voratore« o zborovanju minule nedelje. Pač pa je sociialnodemokratično glasilo vnovič priobčilo v resoluciji omenjena izvajanja vodje stranke, poslanca Pittonija, s katerimi je opravičeval svojo odklonitev povabila na praške slavnosti. Tako poročanje se nam zdi preenostransko. Čujemo vnovič Pittonijevo argumentacijo; odte-gnj-ena pa je javnosti argumentacija obeli govornikov, ki sta se uprla resoluciji! A gotovo bi bilo zanimivo za javnost, če bi bilo glasilo socijalnodemokratične stranke podalo vsaj glavne momente iz merituma in poteka razprave. Tako pa vemo — iz omenjenega članka — le to. kar govori za Pitionija in njegovo stališče napram praškim slavnostim in napram stremljenju Jugoslovanov po samostojni državi; prikrito pa nam je ostalo stališče contra-go-vornikov, da-si so se njiju izvajanja gotovo dotikala teh dveh predmetov. Politični odbor sociialiio-demokratične stranke se je v svoji resoluciji glede stališča napram jugoslovanski državi omejil na negacijo. varstvi. — 4.) Ker začetek poslovanja novega okrožnega sodišča v Trutnovem še n določen, marveč ga določi šele pozneja naredba, je jasno, da niso bili razlogi sodstva in ne faktična potreba v povod tej odredbi, marveč le oziri na aktualno politiko, obljube vlade v plačilo za nemške glasove. — 5.) S tem je dokazano, da nemški nacijonalci ne dovoljujejo državnih potrebščin »brezpogojno«, gratis, nesebično in iz najčistejega patrijotizma. —* Avstro-Ogrska banka ne plačuje še v gotovini (kakor je zahtevala Korberjeva predloga parlamentu že pred 15 leti), pač pa avstrijska vlada Nemcem na Češkem. -- 6.) Tudi v tem vprašanju izvaja vlada tisto enostranost, ki so jo od dra. Korberja odločno odklanjale vse vlade, spreiemši princip Korberjev, da v narodnih In Jezikovnih stvareh ne more imeti obstanka, kar nI prišlo Iz dogovora obeh delov. — 7.) Dr. Schauer se je skril za najviše pooblastilo, da si pokrije takfc in ščiti svoj ministerijehii akt. Minister za pravosodje čuti sam šibkost ogrodja svoge naredbe, zato ga je hotel podpreti s pooblastilom krone. — 8.) Vladi se je mudilo z izpolnitvijo nemških želja, četudi so čisto novega datuma, kakor Je n. pr. noiaška nav-tična šola v Trstu. Ne plaši se nastopati poti naredbe, kjer bi se morale ukreniti zakonite odredbe; ne plaši se trgati iz kompleksa posameznih vprašani, če zahtevajo to Nemci, dočim zi ste matično zanemarja zahteve Čehov in Jugoslovanov, med katerimi so tud: pravna fakulteta v Ljubljani, slovenske srednje šole v Primorju. posebno v Trstu. Lep register, kaj ne?! Oprostite, če je malo — bi rekel Tr-žačan. In to na rovaš ene same vlade! Z. J. 2. podružnica Trst II Ima danes« v petek, odborovo sejo. Vabijo se vsi odborniki in zaupniki, da se je polnoštevihio udeleže. 4. številka »Jugoslovanskega Zelenlčaria* je iz*!a včeraj. Člani podružnico Trst L in Trst II. dobe list. kakor običajno dosedai. pri svojih zaupnikih. Mestna zastavljalnica. Jutri, v soboto, se bodo dopoldne prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene na razne prejšnje številke, popoldne pa Gedragoceni predmeti, obleka in perilo, zastavljeni na zastavne listke serije 142. Clanl gostilne NĐO se vabijo na pogovor o društveui, gostilni, ki se bo vršil v soboto, 10. t. m., ob 8 zvečer pri Kosiču. Tržaška kmetijska družba naznanja, da ima sedaj na razpolago kmetovalcem semena: špinačo, zimsko salato, čebulo belo in rdečo, zimsko red-kev, repo za jesen in motovileč. Ta semena se oddajajo ob delavnikih od 8H do 12 predpoldne v njenem uradu ul. Vicnna št. 10 I, desno. Čitalnica pri Sv. Jakobu se pripravlja za večjo prireditev v bližnjem času in prosi vsled tega vse bivše pevce in pevke, kakor tudi nove člane in članice, kateri ljubijo našo milo slovensko pesen?, da se udeleže prve pevske vaje v petek ob zvečer v društveni dvorani Campo S. Giacomo 5. Na sporedu goriomealene prireditve se namerava postaviti tudi balet. One gospodične, katere bi rade sodelovale, so vabljene, da se zglase do naedelie v društvenih prostorih od 7 H do 9 zveč. Občni zbor svctcivanske podružnice CMD se ?e vršil v nedeljo, A. t. m., v svetoivanskem Narodnem doniu po običajnem dnevnem redu. V novi odbor, ki se ie sestavi! nato v prvi seji, so bili soglasno izvoljeni predsednik Paneu Ivan, šol. vodja; podpredsednica Or?.dišar Ivanka, tajnica Birsa Josipina. nje namestnica Sabadin Iva; bla-jrainičarka Furlani Pina. nje namestnik Germe k Anton; odborniki: Fsidiga Katica, Pahor Marija, moguće da šalje naše ljude u krašku planinu, u slavonske nizine i bosanske doline i polja, u primorske luke, na rijeke i potoke, u ravnice i dolove, rudnike i kamenolome, da prouče, što još nije proučeno pa da — prema kraju i čovjeku, selištu i kolibama — potaknu razumnu misao o radu i o načinu života. Takovim će se radom otkriti mnogi gospodarski problem, a uz to će se otkriti i čovjeka, kojega se tiče taj problem, pa će se bez sumnje naći i pravi put. da mu se taj problem prikaže, misao zanese, volja ojača. Tim na- j v Gospodu zaspa! Potrtim srcem naznanjamo pretužno vest, ' da le naš soprog, oče, brat, stric, zet in svak Ivan Durnik v dobi 25 let, po dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakr inenti včeraj ob 6 uri popoldne mirno Tudi če bi bil nemški postulat v Trutno- f 2ivic Mihael. Pri prvi seji je pristopilo 12 novih VU stvarno upravičen, je vendar vse po-! ustanovnikov, ki so plačali vsak po 20 K. eden stopanje za njegovo izvedbo le ena sama pogreška, greli za grehom. Mesto da ti bilo to delo narodnega sporazuma in mira. bo naredba g. Schauerja izhodišče za nove, še hujše narodne boje. Hussarekova vlada se je podala na visečo ravan, a po tej vodi pot neizogibno — nizđoli. s - «• = Oglje. 50 kg na rdeče izkaznice. — Razdeljevanje 9. avgusta. Cena 80 vin. za kilegram. Staro mesto: 1001—1500 (25) ul Voilo 2, 1501-2500 (25) ul. Artisti 4. — Novo mesto: 1001^2000 (24) uL S. Zaccaria 3. — Nova mitnica: 2151— 3210 (26) ul. Acque 20. — Stara milnica: 1001—2000 (26) ul. Paduina 13. — Sv. Jakob: 1—100 (IS) ul. S. Giusto 16. 101—500 (18) ul. Coacordia 17. — t Jarbola: 301 -421 (16) ul. Canccilieri 110, 82 za kg. — Kjaclin: 1—300 (17) ul. Farneto 46. .'Ul. Koks. lu kg na moure Izkaznice. 4 K 2*70 za 10 kilogramov. Cena Sv. Vid: 1—130 (47) S. Giusto 16. — Nova mitnica: 351—S02 (56) ul. S. Francesco 2. 1—200 (57) ul. Toro 13, 201—351 (57) ul. Sctissa I. — Stara niituica: 1201—1450 (50) ul. Amalia 4, 1—500 (51) ul. AmaJIa 4. 501—700 (51) ul. Acgue 20: 701—900 (51) trs G. Vico 9, 901—1100 (51) ul. Settefontane 16. — Kiadin: 151—350 (40) ul. Farneto 46. — Povedal je, česa noče, a niti besede je ni (Skedenj: 401—695 (26) Skedenj 508. K 2^0 za 10 o tem, kaj hoče! To ie analogno stališče, kakor sta je zavzemala Pittoni in i>Lavo-ratore« v svojih polemikah proti nam o razmerju med Slovani in Italijani. Vedno smo čuli ie: tega nočemo, tega ne dovoljujemo, to zavračamo; nismo pa culi pozitivne besede, ki bi kazala na kako konkretno podlago, na kateri naj bi se uredilo razmerje med italijanskim in slovanskim življem v teh krajih, kako naj bi prišlo do tistega pomirjenja, -o katerem nam vodstvo socijalistične -stranke in njega glasilo vedno zatrjata, da ga — želita! Proti*»in-korporaciji Italijanov v Jugoslavijo« so se pač izrekii; s svojimi nazori o rešitvi narodnega vprašanja, o uredbi razmerja med tukajšnjimi Italijani in Slovani pa so nas potolažili s — prihodnjim zborovanjem. In vendar postaja to poslednje vprašanje — čim so se izjavili proti »inkorporaciii« — naravnost pereče. Izrekajo se proti inkorporaciii Italijanov. Kako pa je s tukajšnjim slovanskim prebivalstvom, ki tvori visoko nad tretjino prebivalstva na tržaškem ozemlju? Ali hočejo ekzistenco tega prebivalstva enostavno potajiti? Ali kg. i—IOO (27) Skedenj 50N. K 2*90 za 10 fcg. Sv. M. M. Zsjor.: 261—437 (37) ul. Concordia i/.k uznice za petrolej. Da dobe nove izkaznice za petrolej, naj pridejo družinski glavarji, cz. njih namestniki okraja ŠKedcai v soboto, 10. t. m., ponedeljek 12. in tore?; 13. t. m., n?cd 8. dop. in 2 pop. v rainestmš.tveno J fc poslovalnico za kurivo. Kdor ne pride v določcnen- j Času. po pelrolejsko izkaznico, se smatra, d? se j odreka dobavi petroleja. Prinesti je s seboj izkaz- j nico za živila in pettoleisko izkaznico. Neresnični podatki se kaznujejo z odtegnitvijo petrolejske izkaznice in poleg tega tudi v smislu obstoječe odredbe o prometu s petrolejem. cel-^ 30. Prvi korak novega odbora je nad vse razveseljiv in upamo, da n.-še rodoljubke in rodoljubi ne odrečejo Članarine odbornikom, ki jih obiščejo s pobotnicam:. Po obenem zboru se je vršila v dvorani mafa prireditev, k? je donesla podružnici 15? IC 72 v dohodkov ter 9M0 K stroškov. Čistega ostalo 149:62 K. Pozabiti pa ne smemo nad vse pridnih igralk, in igralen, ki so uam priredili tako lep popoldne; zelo žalostno je pa dejstvo, da ie prišlo k prosti zabavi toliko mladine iz Brega, SovranišČa, Frdeniča in Braiidežije, ki je popoldn: ni bilo. Mladina, te napake se moraš odvaditi! a. a Iz Sv. Križ?i pri Trstu. Izredno slovesno mirovno pobažnjst prirede iupljuai Sv. Križa pri Trstu cd 11. do 15. avgusta v proslavo oGletnice prikazovanja lurške M. B. in 25Ietnice. odkar se je preuredila stara cerkvica sv. Roka v malo lurSko svetišče. Cerkvene govore bo imel vse one dneve dr. Zde^ar. znan! francoski ujetnik. Kip lurške Gospč se prenese že v nedeljo dopoldne v župno cerkev. Slovesna procesija s kipom Brezmadežne bo 15. avgusta ob 41* popoldne. Ce sodimo po dosedanjih pripravah in zlnsti po navdušenosti domačih deklet, sniamo pričakovati, da se vsa po-božnost razvije v sijajno versko manifestacijo. — Andr. Furton. župnik. Iz Sežane. Novemu častnemu občanu sežanske občine, gospadu gerernlu I. Triebu, je minolo nedeljo deputacija, obstoječa iz župana g. Štcife in obč. starešin r;g. Kanteta in Konteljna, izročila di-p!onv>. (J. .-noan Je nagovoril g. generala v vznesenih besedah. pov J. r;n]oč posebne zasluge, ki jih je imel pri graditvi kraškega vodovoda. Gospod ger.rai se je zahv?!M in obliubi!. iti Sežani v vsem na roko. Novi Častni občan 'e blagovolil pri tej prilik: podarit: 300 K za ubose sežanske občine, .•:;■ k: : mu je ;iac?!a izrekla najprisrčnejše za-hvak. Diploma, krasno delo slikarja z. Smrekaria L:;:b!;anc. je scd*:i na željo gospoda generala :. i v Zagrebu. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil jutri, v soboto, 10. t. m. ob 4H popoldne iz mrtvašnice mestne bolnišnice. TRST. 9. avgusta 1918. Žaitfjo<« d^nžin« Durnik, tul(|{, Vcuk. srebro in dragulje kupuje po najvi^jli cenah dobroznana urama In zlatarna A. POVH v Trstu Trg Stare mitnlcc \0ar-vecthla) it« v. 3 rlera činom i na tome temelju Matica če izdavati djela šumarske, ratarske, trgovačke, indusirijalne. rudarske, pomorske, higijenske itd. struke i to ne po jedno nego po onoliko od svake struke, koliko je različitih objekata i prilika, dakle problema, o kojima se razumno i znanstveno ima da misli. Da .se ta Široko i duboko zamišljena osnova doista i provede potreban Ie čvrst temelj i jak fond. Matica sama ne raspolaže ni potrebnom gotovinom niti je može namaknuti iz svojih sredstava i zaklada. Pa iznoseći pred cio narod ovu osnovu, moli i traži pomoć svih pojedinaca, zavoda i udruženja, da svojim prinosima osiguraju fond. dostojan toga velikoga pothvata, kako bi se mogli i spremiti i okupiti valjani saradnici te što prije otpočeti j s radom. Matica Hrvatska se tvrdo nada, da će vsi naši privredni i gospodarski krusovi shvatiti_ i odobriti ovu Matičinu nakanu pa da će je svi, prema svojoj vnazi ! uvidjavnostf, pomoči, radeći tako i za opću uarounu i za svoju rodjenu korist. O radu i troškovima Matica će voditi posebne račune i zaklade te o svemu tačno izvješćivati sve prinosnike. Teška i mučna vremena, što ih cio narod naš u sadašnjosti proživi j uje. teški i mutni Narodbe ** pošljejo na tltiđeči naslov dani, što nas u budućnosti čekaju, traže impera- j A. OSEV, pOŠU OuŠ.anj, Žele?, postaja tivno, da se baš na ekonomskom polju napne sva- Spodnji Dravograd (Koroško). snaga narodna i uradi sve, kako nas ne bi, izne-' _ _____ mogle i iskrvarene, zairpac tudji kapital i da ne bi tudJin brao rodove bogatstva i prirodne snage naše zemlje, a mi da beremo mrvice i lomimo snagu ko jadni radnici i sluge naučnijih i okreinijih gospodara. — Odbor Matice Hrvatske. TRST ZA GORICO. Razglednice razdejane Goiice se dobivajo v Štokovi knjigarni po i K kos. — Kupujte te razglednice v korist v Gorico se vračajočhn beguncem! Vsa Jugoslavija naj pij« Tol£tourfko slatino in novi Sltes urelec Tam se M\ tsii m, lim in sades mi ZOBOZDRAVNtK V Dr. X Cermžk Narodna poiitika v Avstriji. V včerajšnjem posnetku Austerlitzevib zanimivih razmotrivanj pod gornjim niaslovom je v tretjem odstavku izostal en stavek. Dotično pasažo treba čitati: Tako prihajajo Nemci s svojo krivo narodno politiko v neznosen konflikt: če hočejo biti narodni, morajo biti nedemokratični, če pa hočejo biti demokra- mu hočejo odreči vsako pravico? Ali ho- tlčni (ta stavek le včerai izostal), morajo biti čejo oni sami določati njegovo bodočo ;usodo? Kie pa bi bila potem pravica do ,samoodločbe narodov, ki jo proglašajo v svoji resolucij??! Mari menijo, da naj bi se samoodločba zaustavila kje na Krasu?! To so nujna vprašanja, ki naj bi jih bili pojasnili, ko se jim ježe tako mudilo, da • so povedali, česa nočejo! — Sedaj je za !nas zanimivo vprašanje, kaj poreče k temu sklepu tržaška naša Jugoslovanska ;soc jalna demokracija? Ravnokar se je izjavila v Ljubljani za samostojno državo in 'za pravico samoodločbe. Zahtevati mora •(zato hitrih računov od tržaških somišljenikov. kako mislijo le-ti o pravici sameod-iločte Slovanov na tržaškem ozemlju?! Patre< niso več časi le za lepe programe, -le za akademično priznanje lepih načel, marveč zahtevajo ti. č-asi dejanj za uresničenje programov!! Regi iler ftrehov ministra za pravosodje, [storjenih z ustanovitvijo okrožnega so- .disca v 1 rutnovu po zahtevi Nemcev, na-! sestavi! V »Stevajo v Iniormation«: l.) V ustanovi-[ sičevi pri tev tepa sodisča je deželni zbor Češke res -•svojedobno privolil, toda v drugačni sestav.'. Bil naj bi dvojezičen, ker naj bi [mu pripadala tudi dva češka sodna ok*aja jiz razlogov prikladnosti. In ob enem s tem •okrožnim sodiščem naj bi se ustanovilo jtudi v Slanih, ki bi bilo tudi dvojezično, fa po večini okrajev češko, dočim bi bilo tono v Trutnovem po večini nemško. Dr. [Schauer se je pa svojevlastno odločil za ^nemški načrt. 2.) Germanizlra s tein češke (Hianjšine v območju okrožnega sodišča v ;Trtitnovu. 3.) Parcelira deželo po nemsko-j nacifonalni metodi, kakor je storil mini-iSter za notranje stvari z okrožnimi gla- protinarodni! »Sokole v Trstu. Danes točno ob 6H zvečer se vrši važen sestanek skupnega vaditeljskega zbora. Pridite gotovo in točno tudi vsi predtelovadci in predtelovadke. — Načelnik. Odlikovanje. Cesar je poreško-pulskemu škofu dr. Trifonu Pederzoliju podelil red železne krone drugega razreda. ŠusterŠlčeva zvezda itgasuje! V torek je imelo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani svoj občni zbor. To društvo je sicer organizacija S. L. S., ali pomembno je za kulturni razvoj vsega naroda, ker Je našo literaturo obogatilo z marsikako dragoceno publikacijo in pomnožilo našo slovstveno produkcijo. Ne preseneča torej dejstvo, da si je Su-steršičeva klika skušala prisvojiti vodstvo tega dru.štva. S tem je ta občni zbor zadebil še večjo pomembnost za slovensko stvar. Naskok Suster-šičijancev se je izjalovil temeljito, kar je politične važnosti za slovensko življenje, šusteršičevi pristaši so postavili svojo listo in so poskušali pritiskati zlasti na duhovščino. Društveni odbor je kompromisno listo, dočim so se Šuster-pristaši strogo držali svoje strankarske liste. Povprečno razmerje oddanih glasov je bilo 426 za odborovo listo proti 175 za Susteršičevo. Da prav ocenimo ta rezultat, treba uvaževati, da jih je ravno med kranjsko duhovščino še precej, ki že niso odprli oči. Novi odbor se je takoj po zborovanju konstituiral ter je izvolil prelata Andreja Kalana — poštenjaka in pravega Slovenca,4 ki je že od nekdaj trn v šusteršičevi peti — svojim predsednikom. Gre nizdolu! šusterslčeva zvezda zatemneva vedno bolj dan za dnem, ker se je v narodu začelo — daniti! Nekdanji mogočnež in vsemofnež bi mogel vzdihniti z učenci: Gospod, mrači se! Pozdravljeno bodi to mračenje, ker je to naša — luč, ki osvitlja pota, po katerih bomo hodili, pota slovenskega, narodnega razvoja. •V bolnišnici je um«! oni 191etni lialdo Vuškovič, ki ga je pred par cue\i obstrelil stra-mil. pri vlomu v Grabtovičevo vilo pri Sv. Alojziju. Za 15,009 K obleke in perila bo neznani odnesli Petru Jermanu, sfamfočemn v ul. Amali.? št. 19 IV. Fc^&ku^ena samoun»ura. Adela Calcinn, stara 34 let. stanujoča - Saulti št. 15 TIT. se je boteb. zastr .piti s ! kise';no. Našli pa so jo šc pri.-, ceasn--. j V. .,ii zdravnik rešilne postaje ji je pedal pr\«> pomoč in jo dal nato odpeljati v mestno bolnišnico. Josipina Rrindolin. stanujoča v ul. Guardia št. 13. ie skočila s tretjega nadstropja na ulico. Ležala je nekaj časa na tlaku, potem pa vstala in zepet v hišo. hoteč ponoviti s?;o!:. V veži pa se je zgrudila na tla in obležala. Prepeljali so jo v bolnišnico. Zunianjih poškodeb ni bilo videti, pač pa si je prizadela s skokom te2ke notranje poškodbe. Voz ie pre rnll Antonijo Starčevo, stanujočo v Barkovljah — Panzera št. 111. in jo precej težko poškodoval, tako da so jo mora!! odpravit! v mestno bolnišnico. ce (»«-> 4 vfr., fcosi^s. — Ba^ls* fisk.^ne fcas^dc a a ra\_.i j i — H^asztttlis vteas-žstf. v Trsta, ulica Posle vecciia 12 vogal ulice delle Poste Izdiranje zobov braz bo • ledin. — Plombiranje. — UMETNI ZOBJE -- 4 „Llporg Gsffina tpegi ncvralgiji rev-nirtfizmu, akrnini ju p-otiui; so prodaja v vseli lekarnah- 16D Samo na čebelo. Levi, Ti-1, niica S Ilaznovrstno blago za preprodajalce. — Jakob Nicolo 19. 3147 2 ključavničarska vajenca spr^jtR«m s takojšnjim nastopom. Najrajbi krepka, dečka z deželo. — Zglasiti se j« pri .Jo ipu Petrič, ključavničarskem mojstru, Gorica, nlioi Sv. Antona št. 12 32 <> OFflrffl 65 250 novih stolie, lepo izdelanih in rivUlI politiranfc. Cena po dogovora. Ravnotam se proda 70—80 metrskih stoto^ lepega bufcovegft oglja. Niislov pove inseratni oddelek Ediuosti pod "" """1 ^211 Ster. 3211. se brana in stan o vanj 9 za poštne. * praktikanta v a mesec september, okeobo-in november 191S. Cenjene ponudbo pod „Dolc-njee * ua Ins. odd. Edinosti 13 23 se vsakovrstno novo in moderno pohištvo, posebno zakonske sobe, Zaloga pohištva Benedetić v Trstu, ulica San Manrizio št. 10, od 4 30 do b popoidne. j) i7 lldsrje, zidarsRe vođle In mizarje ProdaiaiRn pio* in cod jMoiS ili m prodaj j i snj : j in platnene sindJe, us-njate In i • ; podplatne nabKke » aj-boljšlh tovaren, gumijeve potlpei. kc, beie, črne In rumene gumbnlce, km :t>ke žreblje, papir za p:sjn:»t ra7glednice, vojne dopisnice (Feldpost). crnilo itd. Ha žrstao in frbth PsMj&i m d.'«!? ti Hraa 108"— nprij. teoMiStS ScetofunnsKo sospsdeirsHs drušlvo „NARODNI mnu vpisana zadruga z omejenim poroštvom vabi na H ki se bode vr?il l h« M ti ¥ 8prejmo po dob^ili lovich-a v po^ojili jodjetje inžtn. P'ica- i tatovi! mm se £a - Trstu, ul" Comtia!^ ' dilC M* nh 06 8 urI zVeč** - ., ■ , v------------i 39 NARODNEGA bictkel; v dobrem stanu 2:i/4 H P rinit", ul. Solitario 29., f. (156 .')! obiega lovskega 'ri^ača sprejme ua, eventueln !rup; tvan /.olen v SonožeeaL. rejo, '2 i 2) DOMA« pri s sledečim dnevnim reciom: v oiNiMorih Sv. Ivanu Gospodarska i poljoprivredna knjižnica Matice Hrvatske. U glavno] godišnjoj skupštini M. H. od 29. lipnja 1918. primljen jc jednoglasno prijedlog, da se otpočne s izdavanjem knjiga s gospodarskoga i poljoprivrednoga polja narodnoga rada i života. Odbor je Matičin u svojim sjednicama od 3. i 5. r,Tpnja s nekim vidjenijim narodnim ljudima PGtank-o pretresao taj prijedlog. Dok nam !e lijep-kniiga prilično razvijena, a Matica je tecreisku znanost dosta popularizirala, gospodarska je literatura zaista oslala siromašna, a prema tome i Kčs; spremnost, pa nije ni čudo da smo ekonomski stradavali i danas stradavamo. Materijalna kultura rrora da ide naporedo s općom narodnom prosvjetom. A ako ikada sada je vrijeme, da se i na peliu materijalne kulture otpočne s ozbiljnim radom već i s obzirom na nerazmjer izmedju lijepe i gospodarske literature, na neobrazovanost naroda, na posljedice rata kao i » obzirom da su pojedine institucije kao i pojedinci skupili novaca te napokon što se i kod nas mora uvidjeti, da je socijalno ! gospodarsko pridizanje naroda jednako kao i prosvjetno. Što se je dosada radilo na tome polju, ponajviše fe bilo bez sistema, slabo i uska vidika. Zato je prijeka potreba, da se narod otpočne odgajati, da stane sam o sebi misliti, o svojim općenitim potrebama i nevoljamr i da se u prvom redu odgoje mladi ljudi i radnici za tako produktivnu granu života. Siguran će se uspjeh postići Istom onda, kada Matici Hrvatsko] bude Dsn^s im a dobili In prodajamo ^ s Tvrdka J. Pariina & C v Trstu. SklacHšče V. Qm DosUzzette št. 1. 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Dopolnilne volitve na Izornikov. 6. Odborov predlog za popravo dr venega poslopja. 7. Razno. iSt- ODBOR. Te ćans se Is odmrla v Yrs»y, ul. Ponterosso 4 no . a tJgovina pod imenom ■ s S A a * oni Velika Izber ssBSsurSnrš predmetov v doubli-zlitii to nir Ki. Verižice, zapestnice, uhani, zaoonke, klobučne igle, ure, ženske torbice, bšss?! In brlljarsti !ris, korale in drugi bižuterijski predmeti, najtineje Popu*t prepredajsker-. elegantno izdelani. in P«pyst pr^rcd jiaUsT.. pasiapja) Trst, m Csssa di Rlsoarma %m. 5 (Lai Ksp^al In rezerva K 23,L00.00D.- Fiiijaike: Dunaj Te^etlio.strasse 7—9, Dubrovnik, Ko or Ljubljana, Metkov - Opatija, Split, Šibenih, Zadar. Vloge na knjižice 3 \ °o Vloge na knližice od*dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek plalije banka od s.oj.-a Obrestov; nje viog na tekočem in žiro-ia nu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice 11 \ 1 tu-in inozemska tržišča. Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijorit-ie, delnice, srečke, valute, de ize, promese itd. Da^e predujme na vrednostne papirje in olago ležeče v Javnih skladiščih. o.iS Deposit«: — Prod Ja srečk razredne loterije. Za var vanje sakovrstiuh papi j v proti kurzni izgubi, revizija i-ebanja srečk itd. brezp ačio Stavbni kredit, rem ours krediti. — Borlna naročila.---Inkaso.---Menjalnica. ~ ~,KTce"l5 Telefoni: 1463, 1793 in 2666. Brzojavi JADRANSKA ■ Uradne ures od 9 cfio 1 popoidne t- — laaKsoc.