PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 60 lir
Leto XXIII. Št. 209 (6793)
TRST, torek, 5. septembra 1967
PO DOLGEM PREMIRJU
Včeraj nov spopad ob Sueškem prekopu ko so Izraelci spustili vanj čolne
Izraelski minister za delo se poteguje za nepopustljivost in vztraja pri ozemeljskih zahtevah - Nove sovjetske vojne ladje vPort Saidu in Aleksandriji
KAIRO, 4. — Egiptovsko vrhovno vojaško poveljstvo je danes sporočilo, da je davi nastal nov incident ob Sueškem prekopu. Zadevno sporočilo pravi: «Sovražnik je skušal davi ob 10. uri postaviti v Sueški prekop oborožen čoln, vlačilec in prevozni čoln. Naše sile so izstrelile opozorilne strele, toda sovražnik je nadaljeval svoj poskus. Tedaj je naše topništvo odprlo ogenj in zadelo prevozni čoln, ki se je umaknil z drugimi enotami. Medtem so sovražno topništvo in oklepna vozila odprli ogenj na področju Sueza, Port Tevvfika in Gazire ob južnem koncu prekopa. Naše sile so odgovorile. Tedaj je sovražnik skušal nastopiti s svojimi letali, toda naša letala so jih prestregla in nasprotna letala so se vrnila in se izognila spopadu. Sovražnik je zgubil 2 tanka in eno radijsko postajo.
Zadet je bil tudi en šotor. Z naše strani smo imeli enega mrtvega in tri ranjene. Na področju Zaitija je bil zadet naftovod, toda požar je bil takoj po-gašen. Obe strani sta ustavili ogenj ob 14.30.»
Izraelsko sporočilo pa pravi, da se je spopad začel z napadom e-giptovskega topništva in oklepnih vozil na področju Port Tevvfika, in Izraelci so odgovorili. Ob 14.15 je stopila v veljavo ustavitev ognja, toda po petih minutah so Egipčani
začeli znova streljati z zahodnega brega na vzhodni breg prekopa, in to vedno na področju Port Tevvfi ka.
Zvečer je kairski radio objavil naslednje sporočilo vrhovnega poveljstva: «Okoli 16.30 je sovražnik znova odprl ogenj z minometi in s topovi tankov proti našim položajem na področju Sueza. Naše oborožene sile so odgovorile na ogenj. Sovražnik je utrpel hude izgube v človeških življenjih in materialu. Uničenih je bilo sedem tankov, en oklepni avtomobil, ena cisterna in več topov z dodeljenim osebjem. Ogenj je prenehal ob 18.15 na zahtevo mednarodne nadzorstvene ko misije.*
Neko drugo vojaško poročilo pravi, da je izraelsko topništvo zadelo predmestje Sueza in da so bile med civilnim prebivalstvom žrtve.
Izraelski vojaški predstavnik pa je s svoje strani izjavil, da je po 16.30 egiptovsko topništvo v Suezu začelo znova streljati na Port Tew-
■niiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
Konec federalne vlade v Južni Arabiji
Britanski komisar je prišel v London . Osvo. hodilna fronta nadzoruje večino ozemlja
LONDON, 4. -r Britanski visoki komisar v Adenu Humphrey Treve-lyan je včeraj nepričakovano prispel v London z dokaj neprijetnimi novicami za britansko vlado. Federalna vlada Južne Arabije, dolgoletna opora in up britanskega vpliva v tem delu sveta, je popolnoma razpadla. Zadnji član te vlade, ki je še na svobodi oziroma v deželi, Ali Bajuki pravi, da je «ko-nec s federalno vlado, ki jo je pometel veter*.
V začetku prihodnjega leta naj bi Aden z Južno Arabijo dobil ne odvisnost. Dotlej pa naj bi se od tod umaknile vse britanske sile, ki so se prav te dni že začele postopoma evakuirati. Britanci so upali, da bo federalna vlada, ki jo sestavljajo v glavnem šejki in vladarji državic tega področja, prevzela o-blast. Ti upi pa so zdaj «popolno ma in dokončno padli v vodo* in sestava nove vlade v tej državi je čedalje bolj «izven britanske moči*.
No najnovejših novicah iz Adena je narodnoosvobodilna fronta trenutno gospodar v 12 od 17 državic tega področja. Eden izmed najuglednejših predstavnikov fronte Kahtan Ašabi je izjavil, da je fronta pripravljena prevzeti in organizirati oblast s pogojem, da jo priznajo za edino zakonito zastopnico ljudstva. Toda na tem področju deluje tudi osvobodilna fronta Južnega Jemena, ti dve fronti pa sta med seboj ločeni.
Kaže, da se v Londonu čedalje bolj nagibajo k temu, — tudi vlada — da bi sprejeli narodnoosvobodilno fronto kot osnovno politično silo v južni Arabiji, saj bi bilo brez njenega sodelovanja in soglasja težko doseči kakršnokoli ureditev v tej deželi.
Z nenadnim prihodom visokega komisarja v London in, še bolj, s popolnim razpadom federalne oblasti, se je Britanija znašla v položaju, ko mora ukrepati dosti hitreje, kakor pa je računala. Področje južne Arabije, ki je sicer pod britansko suverenostjo, je po mnenju OZN tudi formalno zdaj brez zakonito priznane oblasti. Popoln razpad federalne oblasti bi utegnil —• po nekaterih ocenah v Londonu — precej pospešiti priprave za dokončno razširitev neodvisnosti Južne Arabije februarja 1968.
Ercnburgov pogreb
MOSKVA, 4. — Ogromna množica se je zbrala danes na pokopališču Novodeviči blizu Moskve, da se poslovi od pisatelja Uje Eren-burga, ki je umrl v četrtek. Na tem pokopališču so pokopani številni pesniki in pisatelji pretekle in novejše dobe.
Še prej se je več desettisočev ljudi poklonilo pred truplom, ki je bilo izpostavljeno v domu pisate-Ijev.
Pogrebu so prisostvovale številne znane osebnosti, kakor n. pr. pesnik Nikolaj Tihonov, ki je predsednik sovjetskega odbora za mir. Pesnik Boris Polevoj, pesniki Ev-Eenij Jevtušenko in Aleksander Tvar-dovski. Po številnih govorih so krsto, zavito v rdečo zastavo, spustili ob zvokih državne himne v grob.
Kot predstavniki sovjetskih oblasti sta bila navzoča tajnik prezidi-Ja vrhovnega sovjeta Georgadže 'n predsednik sveta narodnosti Pavčki*.
V domu pisateljev so prebrali brzojavke s sožaljem, ki so prispele z vseh krajev sveta. Brzojavko je poslal tudi tajnik evropske skupnosti pisateljev Giancarlo Vigorelli.
Teodorakis
ATENE, 4. — Glavno ravnateljstvo za varnost je povabilo časnikarje, da vidijo zaprtega skladatelja Teodorafisa. Kakor poročajo zahodne agencije,, je Teodorakis izjavil: «Niso me mučili in policija se obnaša dobro z menoj.* Izjavil je, da ima na razpolago sobo v ravnateljstvu za varnost in tudi nekaj knjig ter da še dalje komponira. Potrdili so, da je bil Teodorakis aretiran 21. avgusta ter da bo do novega ukaza še vedno zaprt, kjer je sedaj.
Časnikarjem so dovolili, da mu postavljajo samo vprašanja, ki se tičejo ravnanja z njim. Vsa druga vprašanja so bila prepovedana. Pri konferenci so bili navzoči ravnatelj za varnost, ravnatelj, cenzure in načelnik atenske policije.
38 mrtvih pri dveh nesrečah
DŽAKARTA, 4. — v nekem kraju na zahodni Javi se je avtobus, v katerem je bilo 36 oseb, prevrnil v prepad. 18 potnikov je zgubilo življenje, drugih 18 pa je bilo ranjenih.
BOMBAJ, 4. — Danes se je v središču Bombaja porušila štirinadstropna hiša. Pri nesreči je zgubilo življenje 20 oseb, šest pa jih je bilo ranjenih.
fik, ki so ga zasedli Izraelci, in na izraelske položaje na Sinajskem polotoku severno od Port Tevvfika. Izraelci so odgovorili na ogenj in so potopili en egiptovski izvidni-ški čoln.
Danes so javili, da so za Sau-dovo Arabijo tudi Kuvajt, Irak in Libanon sprostile izvoz petroleja tudi v tiste države, ki je bil doslej prepovedan, t. j. v ZDA, Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo, in to v zvezi s sklepom konference v Kartumu. V Bagdadu je dopisnik lista «A1 Mana* vprašal predsednika Arefa: «Zakaj je arabski vrh sklenil obnoviti izvoz petroleja v nasprotju s priporočili konference arabskih ministrov za gospodarstvo, finance in petrolej v Bagdadu?* Aref je odgovoril: «Arabci so potrebovali denar za okrepitev svoje vojske in za nadaljevanje vojaških naporov proti svojim sovražnikom. Zaradi tega je bilo v Kartumu sklenjeno, da se popolnoma obnovi ves izvoz petroleja.
Agencija Srednji vzhod javlja, da je prišel danes v pristanišče Port Saida en sovjetski torpedni lovec. V prihodnjih štirindvajsetih urah pa bosta prispeli drugi dve sovjetski vojni ladji. V Aleksandrijo je prišlo šest sovjetskih vojnih ladij, in sicer štirje torpedni lovci in dve podmornici.
Na zahodnem bregu reke Jordan, ki ga je zasedel Izrael, se danes j veliko število arabskih šol ni odprlo ob začetku šolskega leta, in to zaradi bojkota, ki so ga začeli učenci in učitelji. Izraelci so upali, da se bodo šole, iz katerih so odtegni li prejšnje arabske šolske knjige, redno odprle ob začetku šolskega leta. Včeraj pa so bili prebivalstvu razdeljeni letaki, ki so pozivali na nesodelovanje z izraelskimi oblastmi.
Izraelski minister za delo Alon je izjavil na tiskovni konferenci, da mora «vsaka mirovna rešitev z arabskimi državami onemogočiti tem državam, da bi dobili četrto vojno proti Izraelu*. Dodal je, da mora Izrael postati nepopustljiv glede Jeruzalema in glede določitev novih meja v skladu s potrebami izraelske obrambe ob upoštevanju pravic Arabcev, ki živijo na zasedenih področjih.
«A| Ahram« objavlja danes nekaj podrobnosti o {(avanturističnem načrtu«, ki ga je baje pripravil maršal Aref sporazumno z nekaterimi osebami, ki so mu blizu. Načrt bi se moral izvesti 27. avgusta. Amer je nameraval oditi ta dan skupno z bivšim ministrom za o-brambo Badranom in z drugimi sodelavci v glavni štab egiptovskega vzhodnega poveljstva. Tu bi pokazal ponarejen predsednikov odlok, s katerim naj bi mu ta znova poveril poveljstvo oboroženih sil. Ko bi prevzel poveljstvo, bi Amer sporočil Naserju ultimat In zahteval nov prevzem funkcij, ki jih je zavzemal pred 9. junijem, ko je Dil zaradi poraza na Sinajskem polotoku razrešen poveljstva. Zahteval bi tudi, naj se takoj ukine preiskava. ki se je pozneje začela glede obnašanja nekaterih višjih častnikov.
Med aretiranimi, ki jih je okoli 50, so tudi bivši šef Amerjevega kabineta, bivši ravnatelj vojaških zaporov in številni člani Amerjeve družine. List poroča zatem, da je Naser po porazu na Sinaju predlagal Amerju, da bi ohranil mesto prvega predsednika republike. A-mer pa je odklonil in vztrajal, naj se mu vrne poveljstvo nad oboroženimi silami. Protestiral je tudi proti upokojitvi nekaterih višjih častnikov in proti začetku preiskave proti njim. Protestiral je tudi proti imenovanju nekaterih mladih častnikov.
Poleg tega, nadaljuje list, so se nekateri častniki, ki jih Je Iskala vojaška policija, zatekli v Amerje-vo stanovanje, kjer so stalno bivali. Napetost se je povečala zaradi vlo-
ge nekaterih oportunističnih elementov, ki so začeli pripravljati zaroto. Kmalu je Amer jev dvorec postal prava utrdba sredi egiptovske prestolnice. Tu so zbrali orožje in nekatere osebe blizu Amerja so ustanovile stražo, ki jo je sestavljalo osebje neke plantaže, ki pripada Amerjevemu bratu.
Tedaj, nadaljuje «A1 Ahram«. Je predsednik Naser šel v stanovanje maršala Amerja, da ga opozori na resnost položaja. Toda to ni pomagalo ter Amer in nekateri njegovi sodelavci so stopili v stik z nekaterimi častniki v aktivni službi, kateri so imeli za svojo dolžnost obvestiti svoje predstojnike. Končno je Naser poklical k sebi Amerja ter mu je ob navzočnosti podpredsednikov Mohiedina, čafeja, in Sadata «z obžalovanjem« spoio-čil svojo odločitev. Maršal Amer je bil postavljen v hišni zapor, njegova telesna straža razorožena, orožje, ki je bilo na njegovem domu pa je bilo zaplenjeno, in častniki, ki so se zatekli k njemu, so bili aretirani skupno z drugimi osebami.
Na koncu piše list. da so dokumenti, ki so jih našli, ter priznanja pojasnili načrt, ki ga je bil pripravil Amer skupno s svojimi sodelavci. Preiskava se nadaljuje ;n na podlagi rezultatov preiskave bodo aretirani prijavljeni vojaškemu sodišču.
Konferenca o pomoči arabskim državam
BEOGRAD, 4. — Danes se je začela v Beogradu konferenca predstavnikov socialističnih držav o gospodarskem sodelovanju med arabskimi državami. Na zasedanju si bodo izmenjali informacije o dosedanji pomoči, ki so jo te države poslale arabskim državam, da bi ublažili škodo, ki jim je bila prizadejana z izraelskim napadom. Posvetovali se bodo tudi o dolgoročnem gospodarskem sodelovanju s posameznimi arabskimi državami. Na sestanku sodelujejo delegacije Bolgarije, Madžarske, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, ČSSR in Jugoslavije, ki je sklicala konferenco in je njena gostiteljica. Konferenci predseduje podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov.
V Beogradu pričakujejo prigod egiptovskega zunanjega ministra Mahmuda Riada, ki potuje tudi v Sovjetsko zvezo. Poročal bo o sklepih kartumske konference.
Zasedanje sveta OAE
KINŠASA. 4. — Danes popoldne se je začelo v kongoški prestolnici deveto zasedanje medministrskega sveta organizacije afriške enotnosti. Navzoče so delegacije 37 držav. t.j. vse z izjemo Malavija. Na prvi seji je bil tudi kongoški predsednik Mobutu, ki je v svojem govoru obtožil Veliko Britanijo, da je preprečila sprejem konkretnih ukrepov proti kliki, ki je prevzela oblast v Rodeziji. Mobutu je izjavil. da bi morale afriške države ustvariti skupno tržišče, ker je nedvomno. da pomoč iz tujine vodi do neke gospodarske odvisnosti.
MED POLETOM V MOSKVO
Zunanji minister ZAR se je sestal s Fanfanijem
Stališče PSU do mednarodnih vprašanj in obsodba ameriškega bombardiranja Vietnama - Danes prispe v Italijo kozmonavtka Tereškova
lje 71 ur, ter je preletela dva milijona kilometrov. Rodila se je 6.
RIM, 4. — Zunanji minister ZAR Mahmud Riad se je danes sestal z zunanjim ministrom Fanfanijem, s katerim se je razgovarjal dobro uro. Egiptovski zunanji minister je iz Kaira potoval v Moskvo in je že včeraj po italijanskem veleposlaništvu v Kairu zaprosil, da bi imel med pristankom v Rimu možnost razgovora s ranfanijem. Razgovor se je nanašal na zaključke kartumske konfe-
rence in na njen potek, o čemer je egiptovski zunanji minister obvestil Fanfanija. Na tej osnovi se je razgovor nadaljeval o možnostih in še o obstoječih težavah, da se prične razgovor o mirni rešitvi spora. Zunanja ministra sta izrazila željo, da bi šli napori vseh v tej smeri.
Predsednik republike Saragat je danes svečano odprl v Genovi viadukt, ki povezuje tri osnovne prometne žile tega mesta in s katerim so rešili izredno težavno prometno vprašanje, ki je grozilo Genovi s popolno paralizacijo prometa.
Danes se je po daljšem presledku sestalo tajništvo PSU, ki je obravnavalo splošen ter zlasti mednarodni politični položaj in o čemer so izdali uradno sporočilo z naslovom «pomirjenje in mir*. V poročilu je rečeno, da bodo prispevali za rešitev teh vprašanj s predlogi na osnovi združitvene liste in da vztrajajo pri nagli za
nanišanju napetosti mednarod-položaja, ki je glede mnogih

PO VOLILNI FARSI V JUŽNEM VIETNAMU
Generala Tieu in Ki ostaneta na oblasti Protest civilnih kandidatov zaradi sleparij
v
Številni atentati osvobodilnih sil ■ V ZDA so zadovoljni ■ Komentar moskovske «Pravde»
SAJGON, 4. — Uradna poročila govorijo, da se je včerajšnjih volitev v Južnem Vietnamu udeležilo veliko število volivcev, čeprav je bila udeležba zelo nizka v krajih, kjer je volivcem uspelo izogniti se. Na večer pred volitvami so bile ulice milijonskega Saj gona prazne. Borci osvobodilne vojske pa so izvedli številne akcije.
Na podlagi poluradnih podatkov, ki so jih objavili v Sajgonu, sta sedanji predsednik republike in predsednik vlade generala Van Tieu in Ki dobila 1.638.902 glasova od skupnih 4.868.381 oddanih glasov. Drugo mesto pa je zavzel civilni kandidat Truong Dinh Dzu. Dobil je 800.285 glasov. Sledijo drugi civilni kandidati z manjšim številom glasov. Dzu je izjavil, da sedaj skuša zbrati dokaze o volilnih sleparijah na raznih področjih In da bo zahteval razveljavitev volitev. Med drugim je navedel, da na nekaterih sedežih ni bilo dovolj glasovnic, nekaterim volivcem pa so komisarji izročili samo osem list namesto enajst. Pripomnil je: «Zmagala je naša lista, naš uspeh je program miru.» Dzu se zavzema za ustavitev bombardiranja na severu ter za pogajanja s Hanojem in z osvobodilno fronto. Med volilno kampanjo je poudaril, da morajo biti realistični, In je pripomnil, da je v vrstah osvobodilne fronte 130.000 borcev, od katerih je samo tretjina komunistov.
Južnovletnamski in ameriški opazovalci so zelo presenečeni nad uspehom, ki ga je dosegel Dzu. Ugotavljajo, da je Dzu vodil zelo odločno volilno kampanjo, ki jo je naslanjal na konkretna dejstva. Nekateri so mnenja, da je dosegel uspeh zaradi tega, ker si je upal napadati vlado, s tem da je našteval dejstva. Včasih ni prizanesel niti osebam. Poleg tega si je upal govoriti o miru. V svojem zadnjem govoru je podal pregled dogodkov v Vietnamu, ki po njego-
Na švedskem so od nedelje začela vsa vozila voziti na desni strani. Zadevno spremembo so izglasovali pred štirimi leti v senatu. Za izvedbo spremembe so potrošili 72 milijard, ki so jih v celoti plačali avtomobilisti s posebno pristojbino.. Da preprečijo incidente, so določili v mestih največjo hitrost 40 km na uro, zunaj mest 60, na avtomobilskih cestah pa 90. Slika kaže stockholmsko ulico v soboto med menjavanjem prometnih znakov
vem mnenju dokazujejo, da Je nujno potrebno začeti pogajanja.
Dzu je budist iz srednjega Vietnama in ima petdeset let. Študiral je pravo v Hanoju, leta 1947 pa j>e je naselil v Sajgonu.
Kakor je znano, Je volitve opazovala skupina 22 ameriških senatorjev, časnikarjev, županov in strokovnjakov po nalogu predsednika Johnsona.
Moskovska Pravda označuje vietnamske volitve za sramotno farso. ((Dejansko, piše list, je potrebna precejšnja doza nesramnosti, da se volitve vietnamskih slamnatih mož označijo za «svobodne», v deželi, kjer po trditvah samega ameriškega tiska sta več kot dve tretjini ozemlja pod nadzorstvom osvobodilne fronte in kjer se je vse ljudstvo dvignilo v borbi proti okupatorjem in njihovim hlapcem.
Kakor rečeno, so izvršili borci osvobodilne fronte včeraj številne akcije in sabotaže. Danes so javili, da je bilo ubitih 49 funkcionarjev sajgonskega režima, ranjenih pa 218. Skupno je bilo izvršenih 238 napadov. V eni izmed sabotažnin akcij na volišču v pokrajini Fu Jen je eksplodirala plastična mina tik pred prihodom dveh ameriških senatorjev, ki sta kot odposlanca predsednika Johnsona nadzorovala volitve. Ko sta zvedela za incident, sta si izbrala drugo volišče.
Ameriška letala so tudi včeraj bombardirala več krajev Severnega Vietnama, letala «B-52» pa so bombardirala položaje blizu demilitariziranega področja.
V Washingtonu se še vedno nekateri senatorji zavzemajo za nadaljnjo raztegnitev bombardiranja Severnega Vietnama. Neki visoki funkcionar Pentagona pa pravi, da bi morale ZDA poslati v Vietnam
tiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiliiiniiiiiiiiiiiiiiiiii
Kongres
tradeunionov
LONDON, 4. — V Brightonu se je pričel 99. kongres tradeunionov, ki je v znatni meri posvečen kritiki laburistične vlade in predvsem njene socialne gospodarske politike. Sindikalni predstavniki zastopajo skoro devet milijonov vpisanih članov in so že prvi dan zasedanja dokaj kritično obravnavali vladno gsopodarsko politiko, omejitve plač, brezposelnost in zadnje zvišanje cen električne energije. Vendar pa računajo, da bo uspelo odobriti resolucijo, ki Jo je predložil sindikat mehanične industrije in ki se nanaša na generično podporo vladi.
Začetni govor je imel predsednik Harry Douglass, ki je ugotovil, da sindikati niso pripravljeni privoliti v «kazen brezposelnosti«. Vendar pa Je v neki meri zagovarjal vladno politiko, ko je dejal, da je treba resno premisliti, če se zahteva ukinitev omejitve plač, saj bi drugače šli na pot inflacionlstične politike. Zahteval je okrepitev proizvodnih sposobnosti britanske industrije, da bo postala konkurenčna z drugimi industrijami, in je omenil tudi naraščanje koncentracije kapitala.
od 750 do milijon mož in nakazati 75 milijard dolarjev letno, zato da bi zmagale vbjr.o do leta 1970. Dodal je, da s sedanjimi 525.000 možmi in 25 milijardami na leto bi vojna lahko trajala še deset let.
V Washingtonu je ameriški državni departma objavil izjavo, v kateri je rečeno, da je «znatna volilna udeležba v Južnem Vietnamu nov dokaz poguma južnovietnam-skega ljudstva*. Izjava trdi dalje, da «ta udeležba dokazuje tudi voljo južnovietnamskega ljudstva, da ima izvoljeno ustavno vlado*.
Izjava govori o udeležbi 83 odstotkov vpisanih volivcev in se nadaljuje:	«Sprejemamo	na znanje
dejstvo, da se ameriški opazovalci in opazovalci prijateljskih držav strinjajo v splošni ugotovitvi, da so volitve potekale na precej pravilen in reden način, kljub realnosti vojne in motenja nasprotnika. Izidi volitev niso še dokončni. Vendar je južnovietnamsko ljudstvo izreklo svojo izbiro in zasluži našo podporo. Pripravlja se, da svobodno določi svojo prihodnost, in izvoljena vlada, ki temelji na osnovni podlagi, pomeni važen korak naprej.*
ključitvi pogodbe o neširjenju a-tomske oborožitve, kot enega izmed faktorjev, ki lahko prispeva k zrn; nega
aspektov nevaren zlasti v zvezi z vojno v Vietnamu in zaradi negotovega stanja na Srednjem vzhodu.
PSU se zavzema za politično reševanje vietnamskega spopada, za kar pa je prvi pogoj prekinitev a-meriskega bombardiranja in nato prenehanje vojaških operacij z druge strani. Na Srednjem vzhodu pa so po mnenju PSU zadnji dogodki potrdili nujnost, da se najde ooli-tična rešitev z neposrednim sporazumom med Arabci in Izraelci.
Na sestanku tajništva je Cari-glia tudi poročal o zasedanju urada socialistične internacionale, ki je ustanovil študijsko skupino za preureditev atlantskega pakta v zvezi s spremembami mednarodnega položaja ob prvi 20-letnici pod Msa te pogodbe. Cariglia je poro eal tudi o pripravah za zasedanje generalnega sveta internacionale, ki se bo sestal od 10. do 13. okto bra v Zuerichu in kjer bo na dnevnem redu proučitev mednarodnega položaja ter evropsko združevanje Uvodni poročili bosta imela Anglež Brown in Nemec Brandt.
Novinarjem je Cariglia tudi izjavil, da se bo vodstvo PSU sestalo od 19. do 20. septembra, in dejal, da je v poročilu govora tudi o obveznosti večine, da uresniči najvažnejše obveznosti skupnega programa in da zato socialisti ne privolijo, da bi se skrajšala poslovna doba parlamenta.
Polemika o atlantskem paktu se nadaljuje v okviru PSU, kjer je v nedeljo govoril v Modeni tajnik De Martino, ki je obsodil ameriško bombardiranje Vietnama in dejal, da so socialisti že večkrat ugotovili, da je prav prekinitev bombar diranja prvi korak k miru. Ugotovil je, da je treba izvajati na Ame-rikance največji pritisk, da se bodo zavedli, kako je vojna v Vietnamu nepopularna na zahodu in v Italiji pri veliki večini prebivalstva. Glede NATO pa Je mnenja, da je bila dosedanja polemika v znatni meri preurejena in da mora stranka sprejeti odgovorna stališča, ki lahko nastanejo samo po resni preučitvi. De Martino je vztrajal na reviziji atlantskega pakta.
Danes je italijanski minister za zunanjo trgovino Tolloy prisostvoval v Smirni v Turčiji italijanskemu dnevu na tamkajšnjem obsežnem mednarodnem velesejmu. Italija je prisotna s kolektivno razstavo, na kateri sodeluje 338 podjetij. Trgovinska izmenjava med Turčijo in Italijo je dokaj obsežna, saj je lani dosegla v obeh smereh 68 milijard lir in se je za 12 milijard lir povečala v primerjavi z lanskim letom.
Jutri prispe z letalom v Rim sovjetska astronavtka Valentina Tereškova Nikolajeva, ki se bo zadržala v Italiji nekaj dni in bo obiskala Miran, Benetke, Bologno, Firence in Turin. Valentina Tereškova je bila izstreljena v vesolje 16. junija 1963 in je krožila okoli Zem-
uiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiirumiiiimiiiiiiiniiiniHiiiiiimiHiimiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
Husein o možnosti priznanja Izraela
Potreben pa je predvsem umik izraelskih čet
HAMBURG, 4. — Jordanski kralj Husein je v intervjuju nemškemu tedniku «Der Spiegel« izjavil, da bi umik Izraelcev iz arabskega dela Jeruzalema in z zahodnega brega Jordana bil «zelo važen kora« na poti h kaki obliki priznanja Izraela«.
Medtem pa se bo Jordanija trudila, da znova dobi ta ozemlja, katerih prebivalci so Jordanci in «so pripravljeni sodelovati s tujimi okupacijskimi oblastmi, samo kar je nujno potrebno«. Husein je ugotovil nato napake arabske informacijske službe pri ocenjevanju izraelske sile in je kritiziral Naser j sv sklep o zapori Akabskega zaliva za izraelske ladje brez posvetovanja z drugimi arabskimi državami. Na ta način je med drugim vojna izbruhnila dvanajst ali osemnajst mesecev prej, preden so bili Arabci pripravljeni.
Husein je potrdil, da mu Je Levi Eškol poslal 5. junija poslanico, v kateri pravi, da Izrael ne bi napadel Jordanije, če se ta ne bi zga nila. Pripomnil pa je, da tedaj ni-, so imeli druge izbire nego pomagati zaveznikom. Izjavil je tudi, da mu je Naser prigovarjal, naj ne prekine diplomatskih odnosov z zahodnimi državami.
Stambolič izročil poslanico Bumedicnu
AL2IR, 4. — Alžirski predsednik Bumedien je sprejel danes popoldne Titovega posebnega odposlanca
Petra Stamboliča, ki mu Je izročil Titovo osebno poslanico v zvezi s Srednjim vzhodom. Njun razgovor je trajal približno eno uro. Stambolič bo obiskal še Tunizijo, Maroko, Gvinejo in Senegal.
Kot utež proti diplomatski dejavnosti Jugoslavije v zvezi s prihod-nim zasedanjem glavne skupščine OZN namerava predsednik izraelske vlade Levi Eškol baje poslati v prihodnjih dneh osebne poslanice ministrskim predsednikom prijateljskih držav, zlasti v Afriki in La. tinski Ameriki. Poslal bo tudi ((odposlanstva dobre volje« v Evropo, Afriko in Ameriko, da obrazložijo izraelsko stališče. Zunanji minister Aba Eban je že začel pošiljati poslanice raznim vladam.
V Jeruzalemu so uradno sporočili, da je bil sedanji izraelski delegat v OZN Rafael imenovan za glavnega ravnatelja izraelskega zunanjega ministrstva. Nadomestil ga bo sedanji podravnatelj v tem ministrstvu Josef Tekoah. Rafael pa bo ostal na svojem mestu v OZN do konca oktobra in Tekoah bo prevzel svoje novo mesto v začetku prihodnjega leta.
NUERNBERG, 4. — V današnjih prvih jutranjih urah je v grškem konzulatu v Nuernbergu nastal požar in je popolnoma uničil poslopje. Požar je zajel tudi trgovino grške folklore, ki jo vodi tajnik grškega konzulata Ustanovili so komisijo, ki mora ugotoviti ali gre za podtaknjen požar ali za nesrečo
marca 1937 in je bila tekstilna delavka ter je v večernih urah dosegla strokovno diplomo. Istočasno se je ukvarjala s padalstvom in je naredila tudi pilotski izpit. Tako so jo 1961. leta izbrali za kandidatko za vesoljsko pilotko in je pričela posečati tečaj za vesoljske pilote. 3. novembra 1963 se je poročila z Andrejem Nikolajevim, s katerim je imela hčerko Heleno. Takoj po porodu so starše in hčerkico zdravniki pregledali, da bi u-gotovili če je prišlo do kakšnih posledic zaradi vesoljskih poletov staršev. Valentina Nikolajeva Tereškova ima sedaj čin majorja in še vedno sodeluje v skupini kozmonavtov, ki ji poveljuje Gagarin in v kateri je tudi več drugih žensk.
V nedeljo je priplula v Savono kitajska ladja «Ksukang», ki je vsa okrašena z Maocetungovimi gesli napisanimi v kitajščini in v angleščini. Savonske oblasti niso delale nobenih težav in ladja je redno pristala, mornarji pa so lahko odšli na breg. Močan dež je prepreči, da bi pričeli ladjo razkladati, čeprav so pristaniške oblasti takoj dale dovoljenje. Dež je ponoči poškodoval nekatere napise, ki pa so jih takoj zjutraj zamenjali z enakimi. Danes zvečer je dež ponehal in so lahko pričeli razkladati ter računajo, da bo delo končano do jutri zvečer, ko bo ladja odplula v Genovo. Nič novega pa ni v Genovi, kjer je ladja «Liming» Se vedno v pristanišču.
Združenje italijanskih knjigarnarjev je izdalo sporočilo o zaključkih sestanka delegatov pokrajinskih organizacij, ki je bil v nedeljo v Rimu. Knjigarne bodo izvedle od 10. septembra svojevrstno protestno akcijo, ko bodo odstranile z izložbenih oken vse knjige, ne bodo več naročale novosti ter bodo zavrnile tiste nove knjige, ki jih izdajo založniki, ki ne bodo sprejeli zahtev knjigarn.
Knjigarnarji zahtevajo, da ne smejo prodajati knjig v kioskih in to za nobeno ceno, medtem ko nov zakonski predlog predvideva da prodajajo do vrednosti 1.200 lir. Poleg tega zahtevajo, da se zviša provizija od sedanjih 30 na 33 odstotkov, ter zahtevajo pravico do ostankov v višini 10 odstotkov za nekupljene šolske knjige. Knjigarne upravičuje te zahteve do založnikov, češ da so v hudih finančnih težavah.
Pasolinijev film «Edipo re»
BENETKE, 4. — Po enem tednu zanimivih filmov na diskretni višini, čeprav ne izrednih, se je na 28. mednarodnem festivalu v Benetkah začelo sedaj pravo tekmovanje. Najbolj pričakovana dela, t. j. tista, ki naj bi se potegovala za ((Zlatega leva«, so bila rezervirana za drugi teden festivala. Pa-solini, Godard, Bur.el. Visconti, bratje Taviani nastopajo s filmi, ki računajo na večji ali manjši uspeh. Na seznamu je tudi grški film, ki pa se 'zdi, da nima mnogo možnosti na uspeh.
Včeraj in danes sta bila prikazana že dva filma: Pasolinijev »Edi-po re», ki je morda do sedaj najboljše delo na tem festivalu, in Go-dardov film «La Chinoise« (Kitajka). Ta film je izzval najbolj nasprotujoče si ocene in najbolj živahno diskusijo. Po našem mnenju na vsak način ne velja ((Zlatega leva«.
«Edipo re», ki so ga prikazali včeraj, je inteligentna in skrbno izdelana ponovitev Sofoklejeve tragedije kot tragedije človeka vseh časov, ki ga preganja usoda. Samo smrt — je izjavil Pasolini na tiskovni konferenci — da dokončen smisel življenju posameznika. Prej ni nobena njegova gesta, pa najsi bo še tako elementarna, nikoli dokončna. Mimo čisto psihoanalitične plati dopušča Pasolinijeva uprizoritev drugi dve tolmačenji. Oidi-pus postane na ta način mit junaka, čigar prestiž in moč sta pogo-stoma iluzorna gotovost, ki se bo kmalu razblinila pod nehotenimi udarci, ki ju obsodijo na žalostno strašno smrt.
Toda Oidipus je tudi obsedenost, ki je posledica iskanja resnice, in ko se ta popolnoma razgali, je človek prešibak, da bi jo prenašal. Sledi zaslepljenost, ali z drugimi besedanu, volja, da se ne vidi, odklanjanje realnosti z zapiranjem oči.
Univerzalni in trajni značaj tragedije se razreši z dvema kratkima sekvencama v začetku in na koncu filma, ki sta ambientirani v današnjem času; pravzaprav okoli leta trideset prva, ko se rodi moderni Oidipus, in v današnjem času druga, ko se slep po brezupnem tavanju vrne v svoje rojstne kraje, da tam umre. Tavanje, ki traja tisočletja, če je res, da je ostali del filma postavljen v dobo, ki jo je sam Pasolini označil za »barbarsko*, «samovoljno».
Franco Citti, Alida Valli, Silvana Mangano, Julian Beck so protagonisti Pasolinijevega filma.
Samo nekaj opazk h Godardove-mu «La Chinoise*, ki je bil prikazan danes. Težko ali nepotrebno je podati njegov izvleček: mislite si, da prisostvujete debati v celici kitajskih komunistov v Franciji, ki je večkrat posneta in ti posnetki se nato med seboj pomešajo. Film je rezultat spretne igre. Francoski režiser meša svoje poklicne karte z veliko spretnostjo. Godard je izjavil, da je hotel napraviti film o mladih, ki bi zanimal vse. Videli bomo — čeprav to ni odločilno — do kod bo mladim uspelo spoznati se v njem.
G. R.
5. sepdpnbra ¥967
Vreme včeraj.■ najvišja temperatura 27.3, najnižja 18.6, ob 19. uri 18.6 I stopinje; vlaga 90 odst., zračni tlak 1011.9 stanoviten, veter 15 km severovzhodnik, nebo pooblačeno, morje raz. iburkano, temperatura morja 24 sto-;pinj, dežja Je padlo 13 mm,
i,___________________________________________
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 5. septembra
Lovrenc
Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.37. Dolžina dneva 13.07. Luna vzide ob 7.23 In zatone ob 20.20.
Jutri, SREDA, 6. septembra
Ljuba
v PRIREDBI PROSVETNEGA DRUŠTVA PROSEK-KONTOVEL
Lepa in spodbudna proslava 80-letnice pevskega društva «Hajdrih» na Proseku
Poziv slavnostnega govornika mladini, naj ostane zvesta našemu narodnemu izročilu in duhu ter slovenskim staršem, naj pošiljajo svoje otroke v slovenske šole - Kvaliteten nastop petih moških zborov in domače godbe na pihala
Prosečani in Kontovelci so kar aajlepše proslavili 80-letnico usta-lovitve domačega pevskega društva (Hajdrih*. Otvoritvi razstave o vsestranski narodni dejavnosti v teh iveh trdnih in zavednih slovenskih /aseh nad slovensko obalo v zad-ijih 80 in še več letih, je v nedeljo popoldne sledil slavnostni koncert Ijia Proseku.
' 2e v zgodnjih popoldanskih urah c-to se začeli na Proseku zbirati ljud-,;lj|e od blizu in od daleč, iz oben B domačih krajev, pa tudi iz drugih tli/asi in iz mesta, čas pred začet-IScom koncerta so številni izkoristili lita ogled razstave v prosvetnem lomu in vsi so se strinjali v oceni, da je ta razstava prav gotovo »na najlepših in najbolj pomemb lih v povojnih letih pri nas, ker |e zgovoren dokument slovenstva naših krajev, za starejše prijetna osvežitev na davna leta bogatega cul turnega in gospodarskega profita našega naroda na teh tleh, sa mlajše pa spodbudno vabilo naj [(zavestno nadaljujejo veliko delo prednikov, ki jim prav zaradi nji-novega dela dolgujemo vse priznanje in spoštovanje.
Na slavnostni koncert je prosvetno društvo Prosek-Kontovel povabilo poleg domačega zbora »Vasilij Mirk» in domače godbe na pihala. Se štiri pevske zbore: «Jezero» iz Doberdoba, «Valentin Vodnik« iz Doline, ((Slovenec« iz Boršta in »Vesna« iz Križa. Spored je začela godba pod vodstvom Zdravka Kan-eja, ki Je prikorakala na koncertni rostor v spremstvu brkih domačih eklet v narodnih nošah. Te so se rstlle pod odrom, godba pa je na _lru zaigrala nekaj uvodnih melo-lj, kar je takoj ustvarilo prijetno iomače vzdušje, prav takšno, kot spodobi za tako pomembno slo-esnost.
Po nekaj otvoritvenih besedah Bruna Pertota v imenu drustva-|(prireditelja, je povzel besedo tov. Vekoslav španger. Najprej se je s nrimemlmi besedami spomnil ve-ikega kulturnega delavca Antona Hajdriha, »ki je poklonil večji del svojega kratkega življenja kulturnemu delu za slovenski narod« in [kateremu na čast so po njegovi (smrti Prosečani in Kontovelci poimenovali svoje društvo, ki je nato »nosilo ime svojega ustanovitelja [{polnih 40 let, dokler ga niso fašisti masilno razpustili.'V’1 kratkih bese-jdah Je orisal zgodovino društvenega Ikielovanja in ugotovil, »da je «dru-[Jštvo Anton Hajdrih s svojjjn trlo-vanjem utrdilo ljubezen naših ljudi .(do materinega jezika, do šeg in navad in sploh do vseh rodnih pr-jfein«, in da je s svojim delom in {obstojem «bilo pobudnik za vse 'ruge ustanove prosvetnega, gospo-arskega in socialnega značaja, ki se porodile na Proseku in Kon-velu, katerih je bilo v takratni lobi do nastopa uničujočega fašiz-nič manj kot 18 »
Govornik je nato prešel na črne fašistične čase. Omenil je primer ilka Daneva, ki ga je že leta 1921 :adela fašistična krogla pa se kljub emu ni umaknil s položaja in je iel naprej in še danes poje v do-,ačem zboru, omenil Je druge obli-e fašističnega nasilja, ilegalno de-avnost na škabarjevem podstrešju n končno oborožen odpor v narod-lljnoosvobodilni borbi, ko so «hajdri-hovd in njihovi sinovi, kot vsi drugi pošteni Slovenci, vstopili v partizanske vrste, da si z orožjem v roki priborijo svoje pravlce in boljšo bodočnost.«
«Po zmagoslavni dobi v L 1945 — je nadaljeval govornik — je znova vzklila ljubezen do petja z vsem tistim zanosom, ki je prevzemal Prosečane in Kontovelce in jih navduševal ob novih pridobitvah. V !||najkrajšem času so nastali kar trije “'pevski zbori in čeprav smo morali ugrizniti v grenko Jabolko, ker se niso uresničila vsa naša stremije-jrja, je naše kulturno življenje vendarle zaživelo In zadihalo s polnimi pljuči. Danes smo ponosni, da je pevski zbor ((Vasilij Mirk« vreden naslednik pevskega društva «HaJdrih» in takega sl želimo še nadalje.«
«Kar smo podedovali od naših zaslužnih mož, naj nam bo jamstvo, bodrilo in vzgled za nadaljnje delovanj« na tej zemlji, ki je naša in za katero ne dovolimo nikomur, da bi z njo barantal, ker smo z njo krvno povezani, kar moramo dokazovati tudi s tem, da kot slovenski starši izpolnjujemo svojo dolžnost in pošiljamo svoje otroke v slovenske šole.«
Govornik je zaključil svoje besede, za katere je bil deležen odo-1 bravanja številnega prisotnega ou-činstva, z naslednjim pozivom; «MIad;na in športniki: zgledujte se na našo takratno mladino, ki ni klonila niti pod najtežjim pritiskom, ki ni nikoli klečeplazila na lastni zemlji, ki je vedno visoko nosila bakljo boljše prihodnosti. Na vas mladih Je. da ohranimo prvenstvo tej slovenski narodni prosvetni postojanki na Tržaškem, zato trdno vztrajajte na vseh toriščih našega narodnega življenja. Naj živi prosvetno društvo Prosek-Kontovel!«
Sledil je pevski spored. Prvi se Je predstavil moški pevski zbor p.d. «Jezero» iz Doberdoba, ki Je pod vodstvom Silva Križmančiča zapel štiri pesmi: Adamičevo ((Zdravica«, Venturinijevl «Nocoj pa oh nocoj« ln «Kam» ter Prelovčevo «Oj Doberdob«. Nato Je prišel na oder, na katerem sta se na rdeči podlagi belo odsevali letnici 1887-1967, moški pevski zbor p.d. ((Valentin 1,od-nik» iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote, ki je prav tako zapel štiri pesmi: Adamičevo »Završki fantje«, Jerebovo «Pisemce», Venturi-nijevo »Rožici« in zopet Jerebovo «6 krasu«. Kot tretji se je predstavil zbor p.d. ((Slovenec« iz Boršta pod vodstvom Svetka Grgiča, ki je zapel: narodno ((Furmanska«, Ipavčevo «Planinska roža«, ter Vodopivčevi »O večerni uri« in »žabe«. Za njim Je Drišel na oder moški zbor p.d. »Vesna« iz Križa pod vodstvom Frančka Žerjala, ki je zapel pesmi: Adamičevo «Vasovalec«, Gotovčevo
((Jadranu«, Ipavčevo ((Domovini« in Venturinijevo «Lovska».
Nastop zborov je zaključil domači zbor ((Vasilij Mirk«, In pod vodstvom Ignacija Ote zapel: Sončevo «Na srčku bolan«, Mirkovi »Scher-zo» in «Kolo» ter za zaključek mogočno Hajdrihovo ((Jadransko morje«.
Občinstvo je vse zbore nagradilo z velikim aplavzom, katerega so si tudi v resnici zaslužili, saj so vse pesmi zapeli intonančno in inter-pretadjsko dobro in ne brez tistega zanosa, ki je dajal ton celotni prireditvi. NI, da bi se v teh vrsticah spuščali v podrobnejše ocenjevanje vsake pesmi in vsakega zbora posebej, vsekakor pa je treba ugotoviti razveseljivo dejstvo, da smo bili priče dobremu petju, ki brez dvoma kaže na resno delo v teh zborih, predvsem pa, da smo videli domala pri vseh zborih navdušujoče število mladih pevcev s svežimi glasovi, ob katerih so se tudi nekoliko starejši pomladili, če že ne v glasovih, pa vsaj v prijetnem občutku, da raste za njimi nov rod, ki hoče ostati zvest slovenski pesmi, slovenskemu jeziku in slovenskemu duhu. In prav temu dejstvu je morda treba vsaj do neke mere pripisati zadovoljstvo, ki je vladalo tudi med poslušalci in če je največ aplavzov požel domači zbor, potem je bilo to predvsem zato, ker je zbor nastopil kot vredni naslednik tistega slavnega zbora «Hajdrih», ki je pred 80 leti zaoral brazde iz katerih še danes in bo za vedno klilo novo seme naše narodne biti na teh zahodnih mejnikih našega narodnega telesa.
Program, ki se je zavlekel delno že med samim koncertom, zaradi nepredvidene prekinitve med izvajanjem zbora »Valentin Vodnik«, je že pozno v večer zaključila godba na pihala, ki je pod vodstvom Zdravka Kanta prav lepo zaigral tri skladbe, nato pa je sledila prosta družabnost vsa v narodnem naprednem duhu, ki je vedno preveval Prosečane in Kontovelce in vse tiste, ki so se v tako velikem številu zbrali na tej pomembni slavnosti. Prav pa je, da ob tej priložnosti izrečemo priznanje tudi organizatorju prireditve — prosvetnemu društvu Prosek-Kontovel, ki s svojo pestro dejavnostjo dokazuje, da nadaljuje in da hoče tudi v bodočnosti nadaljevati ‘H< delom hajdrihovcev in vseh -tiatih, ki jso za njimi stali' na okopih prosvetnega in narodnega življenja na Kon-tovelu in Proseku.
5 Vladni komisar prefekt dr. Cap-pellini je včeraj ob 11.30 sprejel na prvi obisk predsednika «Lions cluba« inž. Giachettija, katerega sta spremljala inž. Luciani in drugi.
POZITIVEN OBRAČUN AVTONOMNE LETOVISCARSKE IN TURISTIČNE USTANOVE
Nad 45.000 oseb je prisostvovalo letošnjim poletnim prireditvam
Od skupnih 39 predslav jih je bilo samo na grajskem dvorišču 27 - Največ obiska pri nastopu Kite Pavone . Uspeh predstav v Rimskem gledališču in koncertov v Miramaru - Tudi letos nobene jugoslovanske skupine!
lo raznim poletnim prireditvam organizaciji Avtonomne letoviščar-ske in turistične sezone v letošnjem poletju. Obračun se nanaša na prireditve na gradu Sv. Justa, v Rimskem gledališču ter na štiri simfonične koncerte v Miramaru s sodelovanjem uglednih dirigen tov in solistov ter filharmoničnega orkestra gledališča «Verdi». Niso pa v omenjeni številki vključeni obiskovalci predstav »Luči in zvo ki«, ki se bodo zaključile v petek, 15. septembra in ki zaslužijo poseben obračun.
Tako lep uspeh, ki je presegel uspehe v zadnjih sezonah, je treba pripisati trem osnovnim faktorjem: dolgotrajnemu lepemu vremenu, kvaliteti prireditev in njihovi raznovrstnosti.
V 63 večerih je ustanovi uspelo nuditi kar 39 predstav na treh o-menjenih pozornicah, kar predstavlja res izreden ritem. Omembe vredno je tudi dejstvo, da nobene
Okrog 45.000 oseb je prisostvova-1 predstave ni bilo treba odpoveda-
Domača godba prihaja na koncertni prostor skozi špalir narodnih noš in občinstva
PO IZJAVAH ODBORNIKA ZA JAVNA DELA MOCCHIJA
Letos dograjena šolska poslopja v treh predmestnih predelih
Nove šole bodo dobili Rocol, Sv. Jakob. Carbola in Miramar - Grl jan, v krat. kem pa bodo začeli graditi še četrto šolo na področju Kjadina - Sv. Alojza
Po izjavah odbornika za javna dela Mocchija bodo letos končali gradnjo treh novih osnovnih šol v tržaški občini, sedaj pa pripravljajo načrte še za četrto novo šolsko poslopje, ki ga bodo kmalu začeli graditi.
Letos bodo dobili nova šolska poslopja Rocol, Sv. Jakob-Čarbola in Miramar-Grljan. Četrto šolo pa bodo kmalu začeli graditi na Kjadi-nu-Sv. Alojzu. S temi šolskimi gradnjami bodo dobili nova šolska p»; slopja štirje predmestni predeli, ki so se v zadnjih letih zelo razvili.
V Rlocblu je'bil zgrajen leta 1957 prvi del šole?«sedaj pa končujejo drugi del, kot je bilo to predvideno v prvem načrtu. Za ta drugi del bodo porabili 175 milijonov lir, imel bo dve nadstropji, 10 učilnic, dve dvorani, jedilnico, kuhinjo in ostale pritikline. Z novo gradnjo imela šola v Rocolu skupno 24 ilnic. Hkrati pa v tej šoli urejajo tudi telovadnico z vsemi u-
streznimi pritiklinami. Za to šolo, ki jo gradijo in opremljajo podjetja Cumin, Panto, Lorenzi in Fi-cich, je občina najela posojila pri Blagajni za posojila in naložbe, Tržaški hranilnici in pri glavnem ravnateljstvu podpornih zavodov.
V Ulici Trissino pa dokončujejo šolo za Sv. Jakob-carbolo. Poslopje ima značilno arhitektonsko obliko, saj ga sestavljajo trije neodvisni paviljoni ter telovadnica. Vsak paviljon ima po 5 učilnic, sejno dvorano, razne pritikline spredaj pa dvorišče za razvedrilo na prostem. Šola bo torej imela 15 učilhic, prostore za urade, ambulanto, jedilnico in kuhinjo, termično centralo in stanovanje za šolskega slugo. Poleg tega bo imela tudi telovadnico z večjim dvoriščem. Za vsa dela, ki bodo stala 249 milijonov lir, je občina najela posojila pri omenjenih zavodih. Solo gradijo podjetja SIC, Bo-rean, Zotta in Ficich.
iiiiiii ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiM im iiiiiiiiiiiiimiiiiuiiimi ii iiiiinif n m n iiiiiiiiii iii iiimniiiiiuii iiiii ii m 111111111111111111111111111111111 iiniii iiiihi iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiin
PRETRESLJIVO ODKRITJE TREH OTROK POD KATINARO
V potoku pod trbiško avto cesto najdeno truplo mladega moškega
Gre za 22-letnega Claudia Macchiussija iz Ul. Solferino 1, katerega so pogrešali že nekaj dni - Vzroki smrti še niso znani
Včeraj okoli 16.30 so trije dečki našli v potoku, ki teče v globeli Dod državno cesto št. 202, v bližini odcepa Ul. Brigata Casale, pod Katinaro, truplo mladega človeka, o odkritju so obvestili nekega starejšega človeka, ki je o zadevi ta-kol obvestil pristojne policijske organe.
Policijski organi so sprejeli obvestilo z določeno pridržanostjo. Toda le bežen ogled trupla, ki je ležalo v vodi potoka je zadostoval, da so takoj podvzeli vse najpotrebnejše ukrepe.
Pozno sinoči zvečer so ugotovili, da gre za 22-letnega Claudia Mac-hiussija iz Ul. Solferino 1 (prva hiša na odcepu pri Ul. Marchesetti pri Sv. Alojziju).
Kot smo dejali, so dečki našli truplo nekoliko pred 17. uro. Kmalu potem Je prišel na kraj najdbe policijski podčastnik, ki je ugotovil lego trupla, nato pa Je poklical gasilce.
Na kraj je prišla skupina štirih gasilcev pod vodstvom Augusta Straussa, ki so truplo potegnili iz vode. Na tistem mestu je potok širok okoli 3 metre ter globok morda 1 meter. Policijski funkcionar je dejal gasilskemu podčastniku, da je bilo truplo, v trenutku, ko ga je prvič zagledal, na nasprotni strani brega. Pripomniti moramo, da je v tistem trenutku močno deževalo. Gasilci so se spustili na dno potoka, potegnili truplo iz vode ter ga prenesli do ceste, kjer so ga položili v krsto. Po pripo-vedevanju očividcev je šlo za mlajšega visokoraslega moškega. Na njem ni bilo opaziti znakov nasilja-Obraz mu je Lil sicer zabuhel zaradi dolgega težanja v vodi, toda razen raztrgane leve hlačnice v obliki številke sedem, ni bilo opa žiti nikakršnega znaka nasilja. Tru plo je pregledal policijski zdravnik dr. Nicolini, ki bo opravil obduk cijo ter ugotovil vzroke smrti.
Truplo pokojnega Claudia Mae chiussija so sinoči ob 20,20 prepe ljali v mrtvašnico splošne bolnisni ce, kjer je na razpolago sodnijskiin oblastem.
Pri prečkanju ceste 202 ga je povozil avtomobil
Hude poškodbe je dobil pri prometni nesreči, ki se je predvčerajšnjim pripetila na državni ce-
sti št. 202 v bližini odcepa ceste, ki pelje do postaje openskih gasilcev, 59-letni ribič Pietro Fornasa-ro iz begunskega taborišča na Opčinah — Villa Carsia. Takoj po nesreči so ga prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK ter ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo treh mesecev zdravljenja zaradi zloma desne stegnenice, možnega zloma desne rame in drugih poškodb.
Nesreča se je pripetila, ko je Fornasaro, ki se je vračal s sprehoda v okolici Vejne, hotel prečkati državno cesto. Moški je bil že prehodil prvo polovico ceste, ko se je pripeljal mimo 33-letni pod-Vittorio
jetmk
Miele iz Pasiana di
Prato, ki je upravljal avto znamke lancia fulvia UD 1202» ter je bil namenjen v Sesljan. Ko je šofer zagledal pešca, je skušal zavreti vozilo, toda bilo je že prepozno. Avto je trčil vanj z vso silo ter ga podrl.
Sinoči ob 23.35 se je na železniški postaji, na 8. tiru ponesrečil 52-letnl železničar Carlo Furlan iz Ul. PascoJi 32. Pri premikanju vagonov Je zaradi udarca izgubil ravnotežje ter padel na tir. Vagon mu je poškodoval desno stopalo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku 30 dni.
•IHIHIHIHIUIIIIIIIIIHIHIHIIIIIIIIIHIIIIIIHIIHIIIIIIIHIIIIIIlUnnilllHIIIUIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIU
NOVO ŠOLSKO LETO TRKA NA VRATA
215 slovenskih srednješolcev polaga te dni popravne izpite
14. t. m. se bodo začeli tudi popravni izpiti za 50 maturantov Do 25. t. m. vpisovanje v srednje šole - Vpisovanje v osnovne šole
Tudi področje Miramara in Gr-ljana bo kmalu dobilo novo šolo. Gradijo jo nad državno cesto nad gornjim delom miramarskega parka. V šolskem poslopju bo sedem učilnic, dve dvorani, slačilnica, jedilnica s kuhinjo, ambulanta, sanitarne naprave, termična centrala in stanovanje za šolskega slugo. V prvem nadstropju bo tudi velika terasa z razgledom na morje in prostor za pouk na prostem. Šola bo stala 68 milijonov 200.000 lir. 18 milijonov je prispeval vladni komisariat, za ostali denar pa je občina najela posojili pri Blagajni za posojila in naložbe in pri Tržaški hranilnici. Šolo gradi podjetje Ri-cessi. Za vsa omenjena dela bo občina porabila skoraj pol milijarde.
Pojasnilo odbornika Hreščaka
Vprašanje odpustov pri SNIA-Pcttinatura
Misovski svetovalec Morelli je poslal odborniku za delo Dušanu Hreščaku vprašanje, v katerem vprašuje, kaj namerava občina storiti v zvezi z odpusti z dela v podjetju SNIA-PETTINATURA Trie-ste, kjer so ustavili proizvodnjo.
Odbornik Hreščak je svetovalcu odgovoril, da občinska uprava sproti sledi temu važnemu vprašanju. Nadalje odbornik pravi, da je bil postopek o odpustu z dela 70 delavcev in 12 uradnikov in drugih uslužbencev, ki ga je podjetje načelo na Združenju industrijcev, rešen z obveznostjo podjetja, da bo v drugih obratih družbe zaposlilo do konca oktobra 60 delavcev, ter večji del ostalih odpuščenih uslužbencev. Poleg tega pa je podjetje nakazalo dva milijona lir za pomoč najbolj potrebnim delavcem.
Odbornik Hreščak nadalje pojasnjuje, da je podjetje Pettinatura-Trieste utemeljilo svoj ukrep, češ da je nastala velika kriza na tržišču za prodajo proizvodov. Hkrati pa je podjetje zagotovilo odborniku, da sedaj proučujejo, kako bi našli nove rešitve za zaposlitev delavcev.
Novo šolsko leto 1967-1968 trka na vrata. Za dijake, ki imajo popravne izpite, so se počitnice že končale; srečnejši, ki so uspešno zaključili lansko šolsko leto, pa imajo še nekaj tednov prostega časa.
Popravni razredni in zaključni izpiti na srednjih šolah so se začeli L septembra, zrelostni izpiti v jesenskem roku na višjih srednjih šolah pa se bodo začeli 14. septembra s pismeno nalogo v italijanščini.
Zaključne izpite, ali malo maturo, na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem je v poletnem roku u-spešno opravilo 99 kandidatov, popravne izpite ima 72 kandidatov, 15 jih je padlo, 3 pa se nis,o prijavili. Prvi razred je uspešno izdelalo 143 dijakov, 68 jih ima popravne izpite, 27 je bilo odklonjenih. 1 neocenjen. Drugi razred je izdelalo, 92 dijakov, popravne izpite ima 75 dijakov, 25 je bilo odklonjenih, 2 neocenjena. Na srednjih šolah na Tržaškem mora torej zdaj polagati popravne izpite
skupno 215 dijakov, zrelostne izpite v jesenskem roku pa bo moralo polagati skupno 50 maturantov s Tržaškega in Goriškega.
Kakor je razvidno iz objav ravnateljstev šol, je zdaj vpisovanje dijakov v srednje šole, ki se bo za-
ključilo 25. septembra. Prav tako pa je zdaj tudi ča3 za vpisovanje otrok v osnovno šolo.
To je velikega pomena zlasti za otroke, ki bodo letos prvič prestopili prag osnovne šole in začeli obiskovati I. razred. Ta prvi korak čez šolski prag ima odločilno življenjsko važnost zlasti za naše slovenske otroke. To nalaga slovenskim staršem še posebno odgovornost in dolžnost, da vpišejo svojega otroka v slovensko šolo. Starši, ki imate otroke za vpis v I. razred, vpišite jih čimprej v šolo, kamor spadajo. Tiste, ki morda še dvomijo in omahujejo, pa prepričajte s prijateljsko besedo, da ne bi napravili svojim otrokom največje krivice in škode.
Slovenski otrok spada v šolo s slovenskim učnim jezikom!
«Elc((rc» verjetno ne bodo obnovili
Relikta jadrnice «Elettra» Gu-glielma Marconija, ki je zasidrana ob pomolu ladjedelnice Sv. Roka v Miljah, po vsej verjetnosti ne bodo obnovili. Razne komisije strokovnjakov, ki so prišle lz Rima, so po daljših analizah prišlo do zaključka, da je «Elettra» samo še kup železja.
Kot znano Je jadrnioo 1. 1944 zadel torpedo in se je delno poto pila v bližini Zadra. Na reliktu je danes z veliko težavo mogoče spoznati dinamo, katerega se je Marconi posluževal za oddajanje radio-telegrafsklh impulzov, ki so povzročili prižiganje luči v Avstraliji, in podstavke za protiletalske strojnice, ki so jih na Jadrnico namestili Nemci, ki so ladjo uporabljali za obalno patruljiranje.
ti in da sta le dve predstavi (ponovitvi baleta dunajske Opere in operete «Princesa čardaša«), bili odloženi izključno zaradi dežja.
Od omenjenih 39 predstav v dveh mesecih jih je samo na grajskem dvorišču bilo od baletnega koncerta društva «Ginnastica Triestina«
27.	junija do boksarske prireditve
28.	avgusta, nič manj kot 27. Kar se prireditev na gradu tiče je treba ugotoviti, da je prirediteljem uspelo zadovoljiti v veliki meri vse, tako generacije kot sloje, značaje in posebne želje. Mladi so imeli v izobilju tako imenovane «beat» predstave z najbolj znanimi imeni na tem področju, tradicionalisti so prišli na svoj račun s plesnimi ekshibicijami, operetami, artisti različne umetnosti in proze, ljubitelji »fantastične znanosti« pa so z osmimi projekcijami na gradu in petimi retrospektivami v Avditoriju bili lahko res več kot zadovolj ni. Povrhu vsega so organizatorji vsaj do neke mere zadovoljili tu di športnike.
Obiskovalcev na gradu Sv. Justa, ki so plačali vstopnino (baleti SGT so bili brezplačni, vključenih pa je 8 filmskih predstav), je bilo nekaj manj kot 41.000. Na prvem mestu glede števila obiskovalcev je bil nastop Rite Pavone s 3003 prodanimi vstopnicami. Takoj nato sledi boksarska prireditev 2706 prodanimi vstopnicami in nastop Lole Falane z Rockyjem Robertsom s 3855 prodanimi vstopnicami za samo dve predstavi. Nadaljnji važni in spodbudni podatek predstavlja tudi povprečen obisk na večer kar zadeva prireditve na gradu. Z izjemo nastopa gvinejskega narodnega baleta «Djoliba», ki je_ bil iz nerazumljivih vzrokov deležen manjšega obiska, na nobeni od ostalih predstav ni bilo manj od 1600 prodanih vstopnic, kar je vsekakor znatno povprečje.
Tudi peti festival znanstvenofantastičnega filma je doživel velik obisk. Skodaj 6000 prodanih vstopnic za osem projekcij na gradu predstavlja odlično povprečje 750 prodanih vstopnic na večer, poleg seveda prisotnih oseb na retrospektivnih projekcijah v Avditoriju.
Tudi zanimanje za klasične predstave v Rimskem gledališču je potrdilo predvidevanja iz prejšnje sezone kljub, težavam pri angažiranju redkih potujočih kvalitetnih skupin. Od skupnih- treh nastopov z deli »Zob za zob«, «Gola tragedija« in «Mir», je pritegnilo največ občinstva Aristofanovo delo.
Glede na omejeno število sedežev v amfiteatru je skupno število skoraj 3000 prodanih vstopnic vsekakor zadovoljivo.
Tudi poskus s simfoničnimi kon-
IIIII III IIIII IIIIHIIIIII IIIII III IIIIIIIIIIIIIHIHIIIIlrillllllllMIIIIIIIIIIIIIItlHHIIf III IIIIIIIIII IIIII llllll llllllllllllllll lili
PO DVODNEVNEM ZASEDANJU V DRAGI
Zaključeni študijski dnevi «Društva slov. izobražencev*
V nedeljo so bila na vrsti predavanja patra dr. Romana Tominca iz Ljubljane, prof. Sama Pahorja in Draga Legiše
certi v čudovitem okolju miramarskega parka obvezuje prireditelje, da s takimi koncerti nadaljujejo tu di v bodoče, vendar z obvezo, da poiščejo boljšo rešitev glede števila razpoložljivih prostorov. Na stotine oseb namreč ni moglo prisostvovati koncertom, ker so bili prostori že 24 ur pred vsakim koncertom do poslednjega sedeža razprodani, več sto ljudi pa niso mogli pripustiti h koncertom iz razlogov javne varnosti.
Obračun je torej vsestransko za dovoljiv, ne glede na to, da je morala Avtonomna turistična in leto-viščarska ustanova nuditi občinstvu najboljše kar je mogla upoštevajoč meje razumnega upravljanja. Bolj poglobljeni pregled tega, kar je bilo na programu in koristna izmenjava kritik, vtisov, predlogov in mnenj, je predvidena za drugo polovico septembra, ko se bosta predsednik ustanove odv. Antonio Di Giacomo in direktor dr. Quittan sestala s predstavniki javnega mnenja, kritiki in izvedenci na tem področju.
Čeprav zaslužijo prireditelji in organizatorji v zvezi z letošnjo poletno sezono pohvalo in priznanje, pa vendar ne moremo mimo ugotovitve, da kljub nekaterim napovedim tudi letos nismo videli na tržaškem gradu nobene od znanih jugoslovanskih folklornih skupin, ki so obšle že ves svet in bile povsod deležne laskavih kritik in navdušenih sprejemov, le Trst je — kot se zdi — zanje še vedno ((prepovedano mesto«, čeprav bi njihov nastop ne samo iz moralnega, temveč tudi z gmotnega učinka prirediteljev nikakor ne mogel razočarati.
Proslava
bazoviških junakov
Ob 37. obletnici ustrelitve bazoviških junakov bo v sredo, 6. t.m. ob 17.30 polaganje vencev pri spomeniku bazoviških žrtev na pokopališču pri Sv. Ani. Zbirališče pri vhodu na pokopališče.
V nedeljo, 10. t.m. ob 16. uri
PROSLAVA NA STRELIŠČU
pri Bazovici ob Spomeniku š sledečim sporedom: otvoritev, nastop pevskega zbora p.d. «Lipa» iz Bazovice, ki bo zapel tri pesmi, govora v slovenščini in v italijanščini ter polaganje vencev.
MARIJA ŠTOLFA in ALOJZ GRILANC s Proseka 173 slavita dne 6. septembra 1967 50-letnico skupnega življenja, čestita jima družina MiliS.
Vpisovanje v šolo Glasbene matice
Vpisovanje v šolo Glasbene matice v Trstu se nadaljuje do 9. septembra v pisarni GM v Ulici Ruggero Manna 29, vsak dan od 10. do 12. ure.
V	Nabrežini vpisovanje danes od 10. do 12. ure (tudi za gojence iz Devina).
Na Proseku danes in 8. septembra od 18. do 20. ure.
V	Trebčah 8. septembra od 18. ure dalje.
V nedeljo zvečer so se v Dragi zaključili letošnji ((študijski dnevi slovenskih izobražencev«. Na sporedu so bila za ta dan še tri predavanja. po vsakem izmed njih pa se Je razvila razprava, včasih precej živahna, v katero so posegli številni udeleženci, ki so doprinesli k načetim temam vrsto kritik in dopolnil, vsak pač s svojega zornega kota.
Večina posegov v diskusiji Je bila v okviru obravnavanih tem in je predstavljala poskus konstruktivnega iskanja, nekateri posegi pa so odražali manjšo ali večjo nestrpnost v nasprotju z duhom in slogom predavanj.
Prvo predavanje je imel ljubljan skl pater dr. Roman Tominec, in sicer z naslovom ((Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?« Govornik je orisal razvoj Jn pogojenost religioznosti v raznih obdobjih slovenske zgodovine ter poudaril, da so nekateri dogodki v nedavni preteklosti, med temi zlasti dve svetovni vojni in koncil, ustvarili pogoje, iz katerih utegne vzkliti nova era krščanstva; na svetu se danes izoblikujejo tudi razne oblike »miru« odprtega in zaprtega tipa: človeštvo naj stremi k splošnemu, vesoljnemu miru, kajti edina možna alternativa bi bila sicer absolutno zlo, ki ga predstavlja atomska vojna.
Medievallst prof. Samo Pahor je Imel nato predavanje z naslovom ((Analize sociološkega sestava zamejskih Slovencev«, v katerem se je pomudil le pri Slovencih v tržaški pokrajini: njegova izvajanja, je za Goriško dopolnil akademik M. Susič, prof. J. Peterlin pa je dodal še nekaj vzporednih ugotovitev za Kanalsko dolino in ostale predele, kjer prebivajo zamejski Slovenci. Prof. Pahor je med svojim izvajanjem navedel niz statističnih podatkov o konsistenci slovenskega življa na Tržaškem v luči raznih štetij; glede naše prihodnosti na podlagi sedanjih razvojnih tendenc predvsem v rodnosti in umrljivosti pa je prišel do žalostnega zaključka, da nas bo na tem področju čedalje manj. Govornik se Je nato zadržal še ob gospodarskem, socialnem in političnem u-stroju slovenske manjšine na Tržaškem.
Zaključno predavanje Je Imel časnikar Drago Legiša, ki je obravnaval temo* «Kako približati današnjemu stanju prebivalstva naše javno delovanje?« Govornik Je med svojim izvajanjem poudaril, da je na splošno opaziti, da zija med javnim delom razumnikov in širokimi ljudskimi množicami, med ci-
vilno in politično družbo, povsod po svetu velika fraktura, ki se še posebno stopnjuje v sedanji «opulent-ni» družbi. Tudi med javnimi delavci in široko množico v naši zamejski manjšini so stiki zelo zrahljani. Po kratki analizi posameznih faktorjev, ki nosijo krivdo za to, je govornik nakazal vrsto elementov, ki bi po njegovem mnenju utegnili zravnati razpoko, pri čemer pa čaka najpomembnejša vloga prav tukajšnje slovenske Izobražence.
Prosvetno društvo «Prosek -Kontovel« obvešča, da je
RAZSTAVA o kulturni, gospodarski in športni dejavnotsi na Proseku odprta
vsak večer od 20. do 23. ure.
Razstave
V občinski umetnosti galeriji razstavlja do 13. septembra slikar Pietro Lucano. Razstava je odprta ob delavnikih od 10, do 13. in od 17. do 20. ure ter ob praznikih od 10. do 13.
Poletne prireditve
Miramarski park. Danes tedenski počitek.
Nazionale 16.00 «Odio per odlo» East-mancolor. Antonio Sabato, John I-reland, Fernando Sancho, Nadia Marconi, Mirko Eli i s.
Excelslor 16.00 »Fantomas contro Scot-la-nd Ya-rd» Jea-n Mara-is, Mylene Demongeot. Eastmancolor.
Fenice 16.00 «11 tempo degli avvoltoi« Eastmancolor. Pamela Tudor, Eduar. do Fajardo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 15.30 «11 gobbo di Londra« Teoh-nicolor. Film iz romana Edgarda VVallacea. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 «Lo sceriffo tutto d’oro» Technicolor. VVestern.
Ritz (Ulica San Francesco Štev. 10) 16.30 »Ha ba:l la to uri a sola volta« Crnobeli folm. Ulla Jacobson. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Alabarda 16.30 «Pelle dl donna« Črno. beli film. Mary Hose-nat. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fiiodrammatico 16.30 (cDop-pio bers-a-glio» Technicolor. Yul Brynner, Britt Eklund.
Zadnji dan.
Moderno 16.30 »La costa del barbari« Technicolor. Edgar VVallace, Richard Todd.
Cristallo 16.30 «11 comandante Robin, son C-rusoe« Technicolor. Dick Van Dick, Akim Tamlroff.
Capitol 15.30 «0. k. Connery» Technicolor. Nela Connery, Daniela Bian-
, chi, Adolfo Celil.
Garibaldi Danes počitek.
Aurora 16.30 «11 ritorno del magnlficl sette« Technicolor. Yul Brynner.
Astorla 16.00 »Rita, la flglia amerlca-na» Tot6, Rita Pavone.
Impero 16.00 21.30 «L’aIbero delta vita« Technicolor. Liz Taylor, Montgome-ry Clift.
Astra Danes počitek.
Vittorio Veneto 16.30 «Caocia al la. dro» Alfred Hitchcock. Grace Kelly, Cary Gran-t.
Ideale 16.00 «Le meravigliose avven. ture di Ma-rco Polo« Technicolor. Horst Bucholz, Elsa Martlnelld.
Abbazia 16.00 «La notte dellTguana« Technicolor.
LETNI KINO
Satelllte (Borgo San Serglo, avt. 21, fll. 19, 20) Blagajna ob 20. url. Začetek ob 20.30 Danes počitek.
Tržaški filatelistični klub «L. Košir« Trst, bo imel jutri v sredo 6. tm. prvi sezonski sestanek, od 19. do 20. ure, v prostorih kluba, Ulica dei Mon. tecchi 6 (Sv. Jakob). Odbor vabi vse člane, da prevzamejo na sestanku vse zadnje novitete In poravnajo eventualne obveznosti. Vabljeni tudi vsi slovenski filatelisti.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Fr. Prešeren v
Boljuncu obvešča vse člane odbora, da bo danes 5. t.m. ob 21. uri redna seja širšega odbora. Ker Je seja velike važnosti, računamo na gotovo navzočnost vseh članov. — Odbor.
Slovensko planinsko društvo Trsi
organizira 10. sept. t.l. Izlet na Jezer, sko, kjer bo konec vožnje z avtobusom. Kdor Je dovolj priden, da ne bo lenaril na čudovitih tratah ob Planšarskem Jezeru In se razgledoval po čudoviti panorami Kamniških Alp bo v 2 urah In poi lagodne hoje dosegel Češko kočo (1543 m) v amfiteatru Grintavcev, drznejši pa se 00. do lahko povzpeli po zavarovani Kremžarjevi poti na Kočno (2539 in), od koder bo pogled segal od Ljubija ne do zelene Dravske doline.
Vpisovanje v Tržaški knjigarni.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne srednje šole
«Fran Levstik« na Proseku obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra.
Ravnateljstvo državne srednje šole ■Simon Gregorčič« v Dolini, obvešča
da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
* * *
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se prlčno zrelostni Izpiti — v Jesenskem Izpitnem roku šolskega leta 1966-1967 dne 14. septembra 1967 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
• * +
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije In liceja, Je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
• • •
Vpisovanje za šolsko leto 1967-88
v Državni trgovski tehnični zavod «Zlga Zois« s slovenskim učnim Jezikom, Trst. Vrdelska cesta 13-1 J* vsak dan od 10. do 12. ure.
• • •
Šolsko skrbništvo javlja, da Je vpisovanje otrok v prvi razred od 1. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev. * * *
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorslno 8, obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure. • ■* *
Vpisovanje v osnovno šolo za let°
| 1967-68 je od 1. do 11. septembra te-ga leta. V prvi razred se vpišejo »■ trocl. ki so rojeni 1961 leta. Ti morajo predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju. Otroci, ki se bodo vpisali v ostale razrede, bodo morah predložiti zadnje šolsko spričevalo.
• * •
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje >e zaključi 25. septembra 1967.
• * *
Vpisovanje na slovensko učiteljišč® v Trstu bo do 25. septembra.
Maturitetni popravni izpiti pa ** pričnejo 14. septembra.
Včeraj-danes -
ROJSTVA. SMRTI. POROKE
Dne 4. septembra se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 65-letnt Nevlo Ober-star, 69-letna Aliče Buda vd, Toši, 59.1etni Modesto Gotti, 72-letni Luig> Bojc, 58-letni Rodolfo Morel, 75-letna Bruna Rutter vd. Pecchiari, 82-letn® Gludl-tta Scodini vd. Visintin, 57J*t-ni Adriano Fain, 71-letnl Galliano Gio-v a n n i Fonda, 67-letni Vincenzo A-rse-nio, 23-letn! Sergio Rasman, 754eth‘ Ferdinando Bottazzoli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina AL 1'IGEA, Ul. Gi-nnastica 6; Al Lloyd-Ul. Orologio 6 — ui. Diaz 2; Sponza. UH. Montorsino 9 (Rojan).
nočna služba lekarn
(od 19.30 do D 30)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Centaurm Ui. Rossettl 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanCAnna, *rt* dil S. A-nna 10.
MEDNARODNI KONGRES O PREVOZIH V DRŽAVAH EGS
Vloga «kontajnerjev» v cestnih prevozih Umestnost omejitve števila avtoprevoznikov
Čez 10 let bo v Evropi od predvidenih 45.000 km avto cest, dograjenih že 24.000 km - V Italiji danes 2000 km avto cest in 1000 km v gradnji
Osmi mednarodni kongres o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti se postopoma bliža koncu: danes si bodo kongresisti ogledali pristaniške naprave ter pri-stajališče bavarskega naftovoda, od jutri do petka pa so na sporedu Se tri predavanja na univerzi in Pa ogled obratov Stock in Aquila-Total, nakar se bo kongres zaključil.
Med zadnjimi govorniki sta bila konec preteklega tedna ravnatelj Instituta za ceste in prevoze na milanskem politekniku prof. A. Jel-bioni in predsednik Compagnie Na-tlonale des Cadres iz Pariza dr. M. Uaudemard. Italijanski izvedenec Je razvil razpravo o novih načinih gradnje cest ter se zadržal delj časa ob nekaterih problemih, ki zadevajo mednarodne komunikacijske zveze. Govornik je med drugim naglasil, da se mednarodni načrt za speljavo sodobne avto cestne mreže v Evropi, ki ga je pripravila lete 1950 gospodarska komisija za Evropo, in ki ga je podpisalo 19 evropskih držav, povsod polagoma Uresničuje (načrt predvideva spe-Ijavo 45.000 km novih cest). Tudi Italija Je doprinesla svoj prispevek k temu razvoju, vendar ne toliko v novih tehničnih prijemih :n rešitvah, kolikor v gradnji svoje
domače mreže avto cest: ta mreža dosega danes 2000 km, nadaljnjih 1000 km cest pa se pravkar gradi. Cez približno 10 let, Je nadaljeval prof. Jelmoni, bo od predvidenih 45.000 km speljanih že 24.000 km avto cest. V samem letu 1966 so v Evropi izročili prometu 840 km novih avto cest, od tega pa je Italija prispevala kar 352 km. če pa je po eni strani položaj na italijanskem ozemlju s tega vidika zadovoljiv, Je zaključil govornik, po drugi strani še vedno pogrešamo primerne in sodobne cestne povezave med Italijo in tujino.
Francoski strokovnjak Daude-mard pa se je lotil specifičnega področja cestnih prevozov, namreč prevažanja blaga po cesti s pomočjo kontejnerjev. Kontejner se je že krepko uveljavil v pomorskem In železniškem prometu, je poudaril strokovnjak, danes pa že prodira tudi v cestni promet. Pri tem se porajajo razna vprašanja, med katerimi sta najbolj pereči vprašanje uskladitve določb o tovrstnem prometu v mednarodnem merilu, in pa vprašanje tehničnega prilagajanja prometnih sredstev tej povsem novi vrsti prevozov. Ta dvojen problem po eni strani začasno otežuje prometno sodelovanje med posameznimi državami; to bo trajalo
Izjave odbornika Nardinija
0 delovanju služb? za hitro cestno pomoč
|6l*l||||||l|||||||,||||||||||||||l||||||||||||||||||||||illUIIIMIIIItlfllllllllllllltltlllllllllll!|iimt llllllliiliilllllllltiilll
MNOGO NALOG PO POLETNEM PREMORU
Čez dva tedna se bo začelo zasedanje deželnega sveta
Še ta teden sestavljen program prihodnje dejavnosti sveta - Danes začetek delovanja stalnih komisij
Po poletnem odmoru čaka deželni svet precejšnje delo. Zadnja seja deželnega sveta je bila 2i. julija,
Uovo zasedanje pa se bo začelo verjetno čez dva tedna. Medtem so “tle seje deželnega odbora skozi yes avgust, danes pa se bodo zabele seje stalnih komisij. Verjetno Ze ta teden bodo na posebni seji Predsedstva sestavili program prihodnje dejavnosti deželnega sveta. jUnes se bo sestala tudi peta svetovalska komisija za javna dela,
[jrbanistiko, promet in turizem, ki o° razpravljala o dveh zakonskih Predlogih glede gradnje ekonomično in ljudskih stanovanj, in sicer ^predlogu odbornika za javna dela "tesutta ter o predlogu, ki sta ga fiostavila socialistična svetovalca f^vetag ter Moro, ki se še pose-j?ej nanaša na ukrepe za zgradnjo delavskih stanovanj. Jutri dopoldne bo sestala prva stalna komi-c'la za zadeve predsedstva, finan-gJO proračun, ki bo razpravljala hnančni plati zakonskih osnutkov razvoj žlahtnih kultur, za izboljšanje kmečkih poslopij ter zagonskega predloga za ljudske iz-"tednje. Zakonskega osnutka za azvoj žlahtnih kultur in izboljšajo kmečkih stanovanj je predložil jPOornik za kmetijstvo odv. Comel-• Prvi zakonski osnutek predvide-w. Pobude in ukrepe zlasti za raz-c j vinogradništva, vrtnarstva in h otličarstva. V ta namen naj bi Jjdrabili poldrugo milijardo lir v ■hodnjih petih letih. Precejšnje rjjnosti za kmečki živelj v naši g^oli bi bila tudi izvedba zakona kih 6 P°dp°r za izboljšanje kmeč-
vse dotlej, dokler ne bo zagotovljena uskladitev prometnih sredstev in pravil, ki ta promet urejajo; po drugi strani pa predstavlja osnovo, na kateri bosta železnica in cesta verjetno najprej našli skupen Jezik. Končno je govornik omenil še eno težavo, ki jo bo treba odpraviti, ako naj se prevažanje blaga po železnici in cesti s kontejnerji razvije v skladu z naraščajočimi potrebami mednarodnih tržišč, namreč potrebo po uskladitvi carinskih norm, ki ne morejo biti niti tiste, ki veljajo za promet po cesti (TIR), niti tiste, ki veljajo za promet po železnici (TIF), temveč morajo biti same zase (morda TIC ali TRANSCONTAINER)
Konec tedna so se kongresisti udeležili sprejema, ki jim ga je priredila tržaška trgovinska zbornica. S kongresisti sta bila tudi rektor univerze prof. Origone in načelnik instituta za ceste in prevoze prof. Maternini. Goste je sprejel predsednik zbornice dr. Catdassi, ki je v krajšem priložnostnem govoru poudaril zadovoljstvo tržaških strokovnih in poslovnih krogov spričo dejstva, da se v našem mestu vsako leto vršijo tako važni kongresi z udeležbo mednarodno priznanih znanstvenikov, kar hkrati tudi >-o-maga samemu Trstu, da utrjuje svojo veljavo v prizadevanju, da bi postal sestavni del velike združene Evrope.
Včeraj je predaval strokovnjak dr. C.J. Oort iz Utrechta, in sicer zopet o razvoju evropskih prevozov po cesti, ter o umestnosti, da bi v okviru šesterice ali širše v Evropi prešli na omejevanje števila avtoprevoznikov, za katere pravijo določeni krogi, da jih je danes preveč. Govornik je nato nanizal vrsto prijemov, s pomočjo katerih bi posamezne vlade ali organi Evropske skupnosti mogli uvesti omejitve v številu avtoprevoznikov ter jih kratko analiziral z vidika njihovega verjetnostnega uspeha.
Mladenič padel v kraško jamo
V hudih škripcih se je znašel predvčerajšnjim 17 letni dijak Pao-Deželni odbornik za higieno in lo Parlato s Trga papeža Janeza
XXIII. ko se je vračal skupaj z dvema tovarišema iz neke kraške jame v bližini Garbovca («Grotta verde»).
Paolo Parlato je šel skupaj s Carlom Rossettijem
S
ML.
bi dežela dala na razpo
ije|. stanovanj. V ta namen bi do-I $0Meva'i denarne podpore ter po-cJ1|a. Za take pobude predvideva-a' da bi dežela
SSo
lii?° skupno 5 milijard in 200 mi-
wnov lir.
P
IjatiVa komisija bo začela razpravni J. o zakonskih predlogih komu-L“c,nih svetovalcev Pellegrinija, i)a®chionija in Bacicchija, da bi ca??reč dežela anticipirala financi-itrpH na Tilmentu ter dodelila
eono podporo občini Latisana.
Of)?anes bo redna seja deželnega v0DOra, ki bo nadaljeval razpra-djj'3 zakonskih osnutkih glede ure-idVe. deželnih uradov, juridičnega
Ekonomskega stanja osebja itd. v J*? kaže, da bo deželna uprava 19 Prihodnjih treh mesecih predložitve druge ukrepe, kakor na tdfg r o pristojnosti dežele glede gg^stea, o nadzorstvu nad zadru-iL ’ Prispevku Ustanovi za trža-ftftetanišče itd. Deželni svet bo tioval	razpravljati o osnutku
^Da 8 deželnega urbanističnega za-bfj| ' ki ga je deželni odbor odo-. ze pretekli teden
zdravstvo Nardini si je včeraj popoldne og.edal paviljon RK na vzorčnem velesejmu v Pordenonu. Ob tej priliki se je odbornik sestal tudi z zdravniki področja, katerim je obrazložil pomen in delovanje službe za hitro cestno pomoč, ki jo je pred kratkir: ustanovila dežela na vsem deželnem področju. Omenjena služba je začela delovati 1. junija. Deželna uprava je sklenila dogovore s številnimi u-pravami bolnišnic in RK glede nepretrgane službe ki jo opravljajo z 18 rešilnimi avtomobili, zdravniki in specializiranimi bolničarji. Vsa dežela je bila razdeljena na 16 področij, ki ima vsako svoj center hitre pomoči. V raznih krajih so postavili table z rdečim križem na plavem polju ter telefonsko številko bližnjega centra.
V PRISTANIŠČU PORTOROSEGA V TRŽIČU
V prvih osmih mesecih letos dosežen promet pol milijona ton
S tem je bila presežena lonaža v enakem razdobju lanskega leta
prijateljema (18 let) in Adrianom Bonesom (19 let) na izlet v zgornjo okolico mesta. Mladeniči so se spustili v omenjeno jamo z vrvno lestvijo. Skoraj do kraja ogleda jame je bilo vse v redu. Prijatelja sta se že vrnila na prosto, ko se je pripetila nesreča. Parlatu je zmanjkal prijem na lestvi ter je padel na dno jame. Prijatelja sta mu skušala pomagati, toda brez uspeha. Zato sta poklicala gasilce in policijo. Tem se je posrečilo, da so mladeniča hitro spravili iz zagate. Na srečo se Parlato ni ranil.
V mesecu avgustu so v pristanišču Portorosega razložili 46 tisoč ton blaga, kar predstavlja povečanje v primerjavi s prejšnjim mesecem. S tem se je tonaža razloženega blaga v prvih osmih mesecih letos zvišala na pol milijona ton, tako da je bila presežena tonaža lanskega ustreznega obdobja (493.000 ton).
Promet v pristanišču je povečal predvsem les, ki predstavlja skoraj polovico vsega manipuliranega blaga. S postopnim naraščanjem tonaže postaja to blago spet najpomembnejše na seznamu tovorov; prvenstvo je imelo skozi vsa leta, le lansko leto je bilo v tem pogledu nekoliko nesrečno.
Na drugem mestu je po količini gorilno olje, ki ga razkladajo za potrebe termoelektrične centrale ENEL v Tržiču. V prvih osmih mesecih tega leta so razložili 133.000 ton proti 120.000 tonam v istem razdobju lanskega leta. Za vse ostale vrste blaga ni posebnih razlik.
Dosežek povprečja v tonaži je zadovoljiv predvsem zaradi tega, ker letos v pristanišču niso razložili železnih polizdelkov, ki so la ni predstavljali s svojimi 40.000 tonami pomemben delež na blagovni listi. Gre namreč za železne cevi, ki so jih uporabili za izgradnjo naftovoda.
Med 46.032 tonami blaga, razto vorjenega avgusta v Portorosegi, je bilo 23.500 ton lesa 19.400 ton gorilnega olja, 2.600 ton soli za SOLVAY, 412 ton celuloze za pa pirnico v Štivanu itd.
Kakor vedno doslej so tudi v avgustu naložili na 33 ladij, kolikor jih je priplulo v pristanišče, samo živež za potreb: posadke. To znova potrjuje, da je Portorosega izrazito razkladalno pristanišče za surovinsko blago, .potrebno za krajevno industrijo.
Zanimiva je tudi primerjava med številom priplulih ladij ter pripeljanim tovorom. V prvih osmih mesecih letos je priplulo 310 ladij s skupno tonažo 248.391 ton, lani v istem razdobju pa je priplulo 327 ladij z nosilnostjo 287.534 ton. Medtem ko se je tonaža razloženega blaga za malenkost zvišala, se je znižalo število priplulih ladij. Avgusta je bilo na obali privezanih 29 ladij; 21 italijanskih in 8 tujih. Italijanske ladje v skupni tonaži 9.267 ton, so pripeljale nekaj manj kot polovico blaga (22.190 ton), tu-
je ladje z nosilnostjo 22.306 ton pa so pripeljale 23.900 ton, predvsem lesa in celulozo.
Deželni predstavniki razpravljali o goričkih potrebah
Na nedavnih sestankih v deželnem merilu med predstavniki strank, ki tvorijo upravo levega centra so obravnavali probleme, ki naj bi jih izvedli v obdobju pred državnozborskimi volitvami, ki bodo spomladi 1968.
V svojem razgovoru z deželnim tajnikom KD Tonuttijem, s predsednikom deželne uprave Berzan-tijem in odbornikom Comellijem je deželni sotajnik PSU Devetag raz-
pravljal tudi o takih problemih, ki se tičejo goriške pokrajine: 1. cestni priključek Gorica - Villesse; 2. stiki s Slovenijo za avto cesto Gorica - Ljubljana; 3. ustanovitev deželne ustanove za kmetijstvo (ERSA); 4. industrijska cona Gorica - Sovodnje; 5. turistične ceste; 6. ureditev mejnega prehoda pri Rdeči hiši; izgradnjo avtoporta.
Pri teh razgovorih so se sporazumeli, da bodo ti problemi Gorice lahko rešeni z izrednim finansiranjem, ki je bilo sklenjeno za podobna dela iz sklada 15 milijard lir, ki ga tvorijo ostanki deželnega proračuna za 1965 in 1966.
O teh in drugih problemih Goriške bodo razpravljali v sredo zvečer tudi na sestanku gospodarskih izvedencev, političnih predstavnikov in upraviteljev PSU na sedežu mestne sekcije v Gorici.
Tudi za šolo Glasbene matice se pričenja novo šolsko leto
Goriška Sola Glasbene matice začenja z novim Šolskim letom. Te dni se nadaljuje vpisovanje v Solo v Gorici in po okoliških vaseh. Sola stopa letos v svoje šesto leto. Obnovljena je bila namreč 2962. leta. Slovenska skupnost je bila namreč kar devet let brez nje. To se je hudo poznalo na celotnem glasbenem področju slovenske skupnosti na Goriškem. Prvo šolsko leto po obnovitvi se je začelo v marcu 1962 ter je takrat za Solo skrbela Slovenska prosvetna zveza, ie naslednje leto pa je Sola v celoti prešla pod vodstvo Glas-bene matice. Zadnja produkcija glasbene Sole, ki je bila junija v Prosvetni dvorani, je predstavljala usjieSen zaključek petletnega delovanja. Na odru so se zvrstili številni učenci, med katerimi jin je bilo kar precej, ki so imeli za seboj večletno učenje ter so prikazali zelo lepe uspehe. Z njimi je bilo zadovoljno vse občinstvo, Se najbolj pa starši, ki so svoje otroke zaupali glasbenim pedagogom.
IIIIIIIIIUIIIMIII^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiliiiliiiiiiiiiiiiimiii,liiiiin„i, ..mn.. iiim m i n nuni i>i.m ■ min.„mH
TRAGIČEN ZAČETEK VESELEGA NEDELJSKEGA IZLETA
Eden mrtev in dva hudo ranjena pri trčenju avta v avtobus SAP
Nesreča se je pripetila zaradi prevelike hitrosti na ovinku pod univerzo na Ulici F. Severo - Ker ni prišla na izlet, ušla skoraj gotovi smrti
VEST, KI ZANIMA NASE BRICE
Goriški del ceste v Grojni bodo asfaltirali še ta teden
v
Tudi cesta v Sentinaver naj bi (iri.šla kmalu na vrsto

Predvčerajšnjim popoldne nekaj minut po 14. uri se je zgodila na nevarnem ovinku pod tržaškim vseučiliščem (na mestu, (ejer se Ul. Cologna spaja z Ul. F. Severo, nedaleč od tovarne mesnih izdelkov Mase) strašna nesreča, ki je zahtevala eno človeško žrtev pri straš nem trčenju potniškega avta z avtobusom podjetja Sap, ki se je pripeljal z nasprotne smeri. Nesrečnež, ki je pri trčenju izgubil življenje, je 23-letni električar Sergio Rasman iz Ul. Murat 10, ki je podlegel hu dim ranam v poznih večernih urah na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice.
Skupina mladeničev in mladenk je predvčerajšnjim sklenila, da se z več avtomobili popelje na bližnji Kras na izlet. Izlet je bil skrbno pripravljen, saj so že vnaprej določili, kdo se bo peljal s tem ali z drugim avtom. Tako je Rasman dobil nalog, da popelje s svojim avtom fiat 600 TS 65515 še tri druge potnike; 18-letno Eleno Valencich iz Ul. Commerciale 73, 24-letnega steklarja Antonia Marsija iz Ul. Marchesetti 45/5 ter še neko drugo dekle, ki pa se v zadnjem trenutku,
Tune na Cjicin
5Uk~\
jjtedvaja danes, 5. t. m. ob 18. in 20.30 url na prostem barvni
Arriva Speedy Gonzales!
(Prihaja Speedy Gonzales!)
'• program čudovitih avantur v slikanicah
«1K1S» PROSEK
tečaja danes, 5. t. m. ob 19.30 Technicolor film, najbolj pridan v letu:
^inlletta (legli spiriti
(JULIJA DUHOV)
MAŠINA, SANDRA MILO in SILVA KOSCINA Mladini pod 14. letom vstop prepovedan!
na svojo srečo, ni odzvala dogovoru. Če bi to storila, bi najbrž ne bila več živa, ker je bil prav njej namenjen sedež zraven šoferja. Mar si in Valencicheva sta sedela na zadnjih dveh sedežih.
Nekaj pred 14. uro je Rasman pognal svoje vozilo ter se z veliko hitrostjo odpeljal po Ul. F. Severo. Usoden mu je bil že omenjeni ovinek. Zaradi prevelike hitrosti ni utegnil obdržati avta na desni strani ceste ter je zavozil na levi del cestišča. Prav tedaj se je pripeljal nasproti avtobus podjetja «Sap», ka terega je upravljal 36-letni Giovanni Musich iz Ul. Felice Venezian 14. Šofer je opazil, da se mu fiat bliža z veliko naglico ter je zato pritisnil na zavore ter se skušal umakniti čim bliže desnemu robu ceste. Vse to pa je bilo zaman. Rasman je z vso silo trčil v sprednji del avtobusa, ki je vozil na srečo zelo po časi.
Ranjence so takoj odpeljali v splošno bolnišnico. Rasmanovo sta nje se je zdelo že takoj skoraj brezupno, hudo pa sta se poškodovala tudi Valencicheva in Marši. Dekletu so ugotovili možni zlom leve stegnenice, zlom levega zapestja, podplutbe na čelu in praske na levem kolenu. Na ortopedskem oddelku, kamor so jo nujno sprejeli, se bo morala zdraviti tri mesece. Marši ju pa so ugotovili zlom desne rame, raztrgane rane na desni strani čela, podplutbe in praske na levi strani prs, na glavi, nogah in rokah. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti 45 dni.
Kot smo dejali, je Rasman umrl že isti večer. Poškodbe, ki jih je dobil, so bile zelo hude: močni zlom tilnika, krvavitev iz levega ušesa ter rana na levem komolcu.
Mladenič v Izoli umrl kljub dihalnemu aparatu
V izolski bolnišnici je včeraj v zgodnjih jutranjih urah umrl 19-letni Tržačan Bruno Ruzzier, ki se je ponesrečil pred dnevi v bližini Pirana, ko je med kopanjem skočil v plitvo vodo in si pri tem poškodoval vratni vretenci. Kljub nesebični mednarodni akciji, ki je povezala napore izolskih zdravnikov in zdravnikov ter zdravstvenega o-
sebja videmske bolnišnice, da bi mu rešili življenje s pomočjo avtomatičnega dihalnega aparata, ki so ga z največjo naglico pripeljali iz Vidma, je mladenič podlegel hudi poškodbi hrbtnega mozga in komplikacijam, ki so nastopile.
Takoj potem, ko je začel delovati avtomatični dihalni aparat, se je Ruzzieru stanje trenutno lahno izboljšalo, toda včeraj v prvih nočnih urah se mu je nenadoma poslabšalo in nesrečni fant je padel v agonijo in nekaj ur kasneje izdihnil. V trenutku njegove smrti so bili ob njegovi postelji starši in teta.
Truplo pokojnega Ruzziera bodo prepeljali
stanuje.
v Mestre, kjer družina
Madžarski begunec ranjen na meji?
Kol javlja agencija ANSA, naj bi bil prejšnjo noč na mejni črti v bližini obmejnega prehoda pri Lazaretu (Sv. Jerneju) med poskusom pobega iz Jugoslavije v Italijo, ranjen madžarski državljan Erdoss Pal. Agencija ve povedati, da sta begunca bila dva, poleg Erdossa Pa-la, še 28-letni filmski operater Pal-co Sansor, oba iz Budimpešte. Ko sta se približala mejni črti med blokom in obalo, ju Je s pozivom «Stoj» zaustavila Jugoslovanska obmejna straža, ker pa se nista ustavila, temveč sta se spustila v beg, je straža oddala nekaj strelov, ki naj bi zadeli Erdossa Pala, medtem ko je drugemu prebeg uspel m se Je kmalu nato javil italijanskim organom, ki so ga pospremili v begunsko taborišče pri Padrlčah.
Goriška občinska uprava je končno le oddala dela za asfaltiranje njenega odseka ceste skozi Grojno proti števerjanu. Delo je prevzelo podjetje Calcisonzo, ki je obljubilo, da bo začelo z asfaltiranjem morda že jutri, če bo vreme ugodno. Ker bodo predvidoma ta dela trajala kake štiri dneve, bo ta odsek ceste urejen že konec tega tedna ali vsaj prve dni prihodnjega tedna.
Vest bodo nedvomno z zadoščenjem sprejeli predvsem prebivalci tega področja Brd, ki so se doslej dodobra naužili prahu, kadar so se napotili proti Gorici. Obenem pa bo pripomoglo k nadaljnjemu razvoju Izletništva in turizma v Brdih.
Goriška občina bo potrošila v ta namen okrog 3 milijone lir. Asfaltirali bodo odsek, ki gre od od-cepka ceste v Ul. Ponte del Torio-ne pa do občinske meje s štever-janom. števerjanski župan je s tem delom v zvezi izjavil, da je tudi njegova občinska uprava zaprosila na pristojnem mestu podporo, ki naj bi omogočila, da bi ponovno asfaltirali odsek ceste od občinske meje z Gorico pa do Bukovja. Ker je od tu dalje cesta do So-vence bila pred kratkim urejena in asfaltirana, bo tako s te strani «cesta vina in češenj« dokončno urejena. Sedaj bo treba počakati, da bodo zaključili z deli na pokrajinski cesti, ki pelje iz Gorice preko Oslavja do meje v števerjanu, da bo končno zaključen ves krog te važne panoramske in turistične ceste, ki bo omogočila v bodoče še intenzivnejši turizem v Brdih.
Zvedeli smo nadalje, da obsta-
Skof Rozman. LAH: Gospodarstvo Jugoslavije. Litorale jugoslavo: Guida e atlante. OGRIN: Od Nila do Kartagine. PAHOR: Nekropola. PREŽIHOV:	Poiganica. RAVNI-
KAR - PODBEVSEK: Sv. Urh. ROGELJ: Skrivnostni klic. Slovenija: Primorska in Notranjska. Slovenska književnost: 1945-1965. STANGL: Majhen vrt, veliko veselja. STRNIŠA:	Samorog. WRABER: Gorsko
cvetje. 2UN. Družbena ureditev SFRJ.
Pojasnilo federacije o zavarovanju lovcev
Pokrajinska sekcija lovcev za Goriško sporoča, da je članska izkaznica za 1967 povezana z zavarovanjem za odgovornosti proti tretjim osebam, vključno blago in živali. Lovci, ki so dvignili letošnjo izkaznico so torej že zavarovani in jim
ni treba napraviti še posebne zavarovalne police.
Uradi sekcije so na razpolago članom in lovcem na splošno vsak delavnik od 9. do 12. ure (v Gorici, Ul. Garibaldi 18, tel. 3146).
Iz bolnišnice v Tržiču
Prejšnji večer so sprejeli v trži-ško bolnišnico za 10 dni na zdravljenje 87-letno Luiso Favretto vdovo Pavatt s Padrič pri Trstu. Ko je malo prej večerjala v neki gostilni v Ul. Bagni v Tržiču, se je odkrušil kos stropa ter jo ranil na glavi.
Za 10 dni so pridržali tudi 56-let-no Luigio Mervi por. Tomassin iz Devina št. 71, ki se je pri padcu na svojem domu udarila na glavo ter sl nalomila tudi levo nogo.
Za 10 dni bo ostal v bolnišnici tudi 3-letni Andrea Pernarčič iz Tržiča, Ul. S. Nlcolb 8, ki si je pri padcu zvinil levo nožico v gležnju ter dobil še druge poškodbe.
Glasbena kultura je od nekda/ zelo važen sestavni del splošne kulture. Brez nje se pravzaprav stežka shaja. Glasbena izobrazba je osnova za kakršno koli glasbeno udejstvovanje, zakaj tudi v glasbi ni mogoča nikakršna improvizacija. Kakor nas šola na splošno pripravlja na življenje, tako nas glasbena šola vpeljuje v najrazličnejše panoge glasbenega u-dejstvovanja. Kdor se bo naučil teorije in prakse, bo uspeval v vsakršnem delovanju, ki se omejuje na to področje: uspeval bo v zborovskem in v solističnem petju, oprijel se bo lahko pevovod-skega delovanja, dobro mu bo šlo, če se bo vključil v zabavne ansamble itd. Brez pouka v glasbeni šoli, kjer ga vzgaja poklicni glasbeni pedagog, pa so možnosti za razvoj zelo skromne ali pa skoraj nemogoče.
Z novim šolskim letom se bo vzgojiteljski kader na šoli v Gorici povečal še za eno učno moč. Skupno s prof. Silvanom Križ-mančičem bo odslej poučeval tudi znani skladatelj prof. Aleksander Vodopivec.
Kakor doslej bodo tudi v novem šolskem letu delovale podružnice glasbene šole v okolici. S tem v zvezi bi opozorili starše, da šoli v Sovodnjah in v Doberdobu ne služita samo tema dvema vasema, ampak tudi za Gabrje, Peč, Rupa in Vrh ter Jamlje, Dol in Poljane. Praktično je namreč nemogoče odpreti glasbene šole po vseh vaseh, pač pa je mogoče doseči, da se otroci iz teh vasi vpišejo v šolo v občinskem središču. Poleg tega naj opozorimo še na obstoj glasbene šole v Slovenskem dijaškem domu v Gorld, kjer lahko starši ob vpisu svojega otroka sporočijo domskemu vodstvu željo, da bi se rad udeleževal tudi glasbenega pouka.
Šolske počitnice so mimo, pričenja se novo šolsko leto. Pomisliti bo treba na vjns v šolo in tudi na vpis v šolo Glasbene matice.
GORIŠKI TURISTIČNI SEPTEMBER
Nedeljska razstava ptičev deležna velikega obiska
Prihodnjo soboto in nedeljo folklorna prireditev in zborovanje srednjeevropskih pripovednikov
Lepo vreme preteklo nedeljo je omogočilo, da je prav lepo uspela razstava ptičev, ki jo je kot svojo letošnjo prvo septembrsko prlredi-
jajo "dobrf 7zgledir~*da bo“ kmlfu j teY, "S”*"*«
odobren prispevek za ureditev in asfaltiranje ceste, ki pelje na Kalvarijo ter tudi za cesto iz Pevme mimo Stantovih v Sentmaver. Kar se te zadnje ceste tiče je v načrtu, da jo bodo uredili in asfaltirali skozi vso vas do kraja, kjer se odcepi vojaška pot na Sabotin. Upamo, da bo kmalu prišlo na vrsto tudi to delo In bodo končno tudi šentmaverci dobili bolj primemo in prikladno zvezo z Gorico in svetom.
Nove knjige
ČItateljl In ugankarji
Objavljamo rešitev problema, ki smo ga zastavili v nedeljo, 27. avgusta. Dve števili, sestavljeni iz enakih številk, ki pa so bile različno razporejene, sta bili objavljeni v številki od sobote, 2. septembra. Na prvi strani je na sredi pod glavo, kjer Je tekoča številka, v oklepaju število 6791, na desni strani pa je letnica 1967. Obe števili sta, kakor vidite, sestavljeni iz enakih številk, ki so le drugače razporejene.
Uganko nam je poslal naš dolgoletni sotrudnik in naročnik Miloš Marc iz Boršta. Dobili smo nekaj rešitev, toda na žalost ne mnogo, ker je bila uganka pač precej skrita. Rešiteljem bomo poslali obljubljene nagrade.
V poletnih mesecih je vladna knjižnica v Gorici prejela naslednje slovenske knjige:
Bellezze (Le) delta Jugoslavia. ČOPIČ: Gluhi smodnik. CULIC: Istria e Quamero, FINŽGAR: Študent naj bo. GRADIŠNIK: Slovenščina za Slovence. INGOLIČ: Nebo nad domačijo. JURISEVIC: Primorska pošta skozi zgodovino. KERENČIČ: Domačija. KOLARIČ:
V senčnatem občinskem parku za županstvom je bilo ves dan vse živo obiskovalcev, med katerimi smo opazili zlasti mnogo otrok, ki so se zelo zabavali ob pogledu na toliko živopisanih krilatcev, domačih in eksotičnih. Med občinstvom je bilo tudi precej obiskovalcev z onstran meje.
Poserona ocenjevalna komisija, v kateri je bilo osem članov, povečini iz raznih krajev videmske pokrajine, je imela precej dela, da Je med tako številnimi udeleženci, ki so daleč prekašali lanskoletni obseg te razstave, lahko odločili, komu naj prisodijo nagrade. Končno so prisodili nagrado za ptiče za vabo Ernestu Fantiniju iz Čedada, za ptičarske potrebščine pa Paolu Molinaru iz Ragogne; Aleš-sandro Gallerio iz Tricesima je bil nagrajen za svoje drozge, enako tudi Filippo Comelll iz Nem ter Valentino Corte iz Tricesima kose.
Precej je bilo tudi tekmovalcev za posnemanje ptičev s piščalko
niuilllliiiiiit,,,, mini milili milili       
ZARADI PLASTIČNEGA SMUČIŠČA
V Kanalski dolini smuka skozi vse leto
Naprave v kraju Sant Antonio bodo dogradili že do meseca decembra
V kraju SanFAntonio v Kanalski I uredili turistično pot, ki bo dolini bodo do meseca decembra * povezala s Trbižem.
kraj
zgradili smučišče iz plastične mase in vlečnico. To bo prvi takšen objekt v naši deželi, njegova prednost pa bo v tem, da bo omogočal smučanje skozi vse leto. Pozimi bo namreč smučišče iz plastične mase nadomestil sneg.
Investicija, ki znaša okoli 40 milijonov lir, predvideva poleg smučišča in vlečnice v dolžini 300 metrov še izgradnjo bara v kmečkem stilu pri zgornji postaji. Sredstva v to napravo bo investiral Ente per le Tre Venezie. Istočasno bodo
Pobuda je zelo zanimiva ter jo bodo smučarji prav gotovo z veseljem pozdravili, saj pravzaprav takšnih prog nimamo, medtem ko število smučarjev narašča iz leta v leto. Manjše plastično smučišče imajo v neki telovadnici v Trstu, kdor pa hoče smučati v naravi, mora v San Pellegrino. Kanalska dolina bo kot prvi kraj v naši deželi postal skozi vse leto zanimiv smučarski center:	pozimi zaradi
številnih prog pri Trbižu in na Vi-šarjah, že prihodnie poletje pa tudi zaradi nlastič*U, :a smučišča.
ali brez; najstarejši med njimi Fe-dele Valin ima 83 let in je zasedel tretje mesto; prvo mesto so prisodili za posnemanje s piščalko Gluseppu Lagniju lz Vicenze, za posnemanje brez piščalke pa Renatu Bassu lz Porcie pri Pordenonu, ki je tudi druga leta dobil v tej kategoriji prvo nagrado ter je znan tudi iz svojih nastopov drugod.
Predstavniki oblasti so sl ogledali razstavo ob 10.30, popoldne pa so prisodili nagrade, ki so bile določene za razstavljavce kanarčkov In raznih tropskih ptičev. Nagrado za kanarčke so dodelili Medeotu in Scattu iz Gorice, za tropske ptice pa sta bila nagrajena Arlstide Pup-po ln Zoo Piccolo, oba Iz Vidma.
Tako se Je ta razstava, ki je bila za časa pokojne Avstrije v Gorici zelo dobro vpeljana, ter ima že stoletno tradicijo, po več letih presledka zopet uveljavila ter obeta postati vsaj tako, ali še bolj zanimiva kot ona v Sacilu, ki so jo vpeljali mnogo pozneje.
Od sobote 9. do vključno torka 12. t. m. bo v Gorici druga prireditev septembrskega programa: kulturno srečanje pripovednikov Srednje Evrope, ki se bo odvijalo na Goriškem gradu, ter deželna folklorna parada, ki bo od sobote 9. do ponedeljka 11. t. m. s povorko po mestu in nastopom v parku ob Ul. Brass. Prvo organizira goriška revija dniziativa Isontina«, druga pa je v sklopu prireditev Pro loco.
Dve prometni nesreči
V nedeljo zvečer nekaj po 23. url so z rešilnim vozom Jugoslovan skega rdečega križa pripeljali \ goriško civilno bolnišnico 23-letne-ga Silvana Miana iz Krmina, Ul. Piave 29, ki se je malo prej ponesrečil na cesti v Šempasu. V bol. nišnici so ga pridržali za 5 dni na zdravljenju zaradi udarca v glavo in pretresa možganov. Mian je bil na izletu z avtom na jugoslovanski strani ter Je po vsej verjetnosti na povratku zavozil s ceste.
Nekaj pred 21. uro pa so v ne deljo nudili prvo pomoč tudi Giu-liu PeUzonu, 20 let, Iz Gorice, Ul. Gelsl 17, ki je padel z lambrete, ko se je peljal po Ul. Barca proti središču mesta. Pri tem se Je o-drgnil po desni in levi roki ter na levi nogi. Okreval bo v nekaj dneh.
Vpisovanje učencev v šolo Glasbene matice v Gorici
Vpisovanje učencev v šolo Glasbene matice v Gorici bo od 1. do 9. septembra v pisarni SPZ v Ul. Ascoli št. 1.
Datum vpisovanja po podružnicah bomo še sporočili. Pouk se prične 11. septembra.
Ravnateljstvo nižje srednje šole
v Gorici sporoča, da je na razpolago nekaj bonov za brezplačni nakup šolskih knjig.
Starši potrebnih dijakov naj se zglasijo na tajništvu šole najkasneje do 10. septembra, da jim postreže s pojasnili.
Aretacija brivca Iz Tržiča
Policija je včeraj na ukaz sodnih oblasti aretirala in spravila v zapore 40-letnega brivca Roberta Glaviča iz Tržiča, Ul. Bagni 55.
Zaradi tihotapstva ga je sodišče pred časom obsodilo na plačilo globe 4 milijone in 55 tisoč lir; globo so potem spremenili v dve leti in tri mesece zapora, ki jih bo moral sedaj odsedeti.
Razna obvestila
Uradi Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze in Kmečke zveze v Gorici, Ascoli jeva ulica 1, so od petka, 1. septembra dalje spet odprti po normalnem urniku, in sicer od 8.30 do 12.30 ter od 16. do 18.30; ob sobotah samo od 8.30 do 12.30.
Gorica
VERDI. 17.15: «Vaco, una pištola infallibile«, H. Keel in J. Russel. Ameriški kinemaskopski film v barvah.
CORSO. 17.15: «La ragazza yč-yč», A. Margret in T. Franeiosa. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 17.15:	»Venere
imperiale«, G. Lollobrigida in S. Boyd. Italijanski kinemaskop v barvah.
CENTRALE. Zaprto. — Jutri ob 17.00: «11 sudario della mummia«, A. Morell In Y. Phillip. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.15-21.30: «Veracruw, G. Copper in B. Lancaster. Ameriški kinemaskop v barvah.
Tržič
AZZURRO. Zaprto.
PRINCIPE. 18—22: «Mister X«, N. Clark In K. Germani. Kinema-skope v barvah.
EXCELSIOR. 17.30—22: «Creatura del diavolo«, J. Fontaine. Barvni film.
Ronke
EXCELSIOR. Zaprto.
RIO. 20—22: «La vita corre sul fl-lo«, A. Bankroft in S. Poitier.
DE2URNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan ln ponoči je odprta lekarna »Al Corso«, Marzini, na Korzu Italia 89, tel. 24-43. TR2IC
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «Rismondo», Ul. Toti 51, tel. 72-701.
RONKE
Ves dan ln ponoči je dežurna lekarna «Alla stazione« — dr. Ma-titti, Vermeljan, Ul. Garibaldi X tel. 75-046.
K« DO NESREČE PRIDE OB NEPRAVEM ČASU
PO LETOŠNJIH »STRUŠKIH VEČERIH NA OHRIDU
Politična stran Sch roederjevega padca na parketu
Na en način bo okrevanje «pre-dolgo», na drugi pa «prekratko»
Okudžava: «Prišel bo čas, ko bodo zasedanja pesnikov bolj pogostna...»
Namesto dialogov in razprav je bilo veliko monologov
BONN, 3. — Nesrečno naključje je nenadoma zadobilo političen značaj. Toda ne po naključju. Nesreča se je pripetila zahodnonemške-mu obrambnemu ministru Herhar-du Schroederju, o čemer smo že poročali in o čemer je govoril ves svet. Njegov primer pa je zadubil politično oznako, ko se je zvedelo, da bo glavni šef zahodnonemških vojaških sil ostal na eni strani prekratko, na drugi strani pa predolgo na zdravljenju in okrevanju.
Kako da je govora o prekratkem In hkrati o predolgem okrevanju?
Prekratko okrevanje pomeni to, da njegov primer ne dopušča, da bi imenovali na njegovo mesto nekoga drugega, ki naj bi zamenjal Eiolnega Schroederja, ki sicer »vrši vso poveljniško oblast in ima vsa komandna pooblastila nad Bundes-wehrom v mirni dobi*. Predolgo okrevanje pa se tolmači v tem, da bi bilo treba prav v tem času sprejeti »važne sklepe*, ki bodo v precejšnji meri »odločali o bodočem videzu armade*.
Nenavadna in pravzaprav značilna dilema se je začela s samo razlago nesreče, ki, kot se je pozneje videlo, ni bila niti to, kar je bilo o njej rečeno v samem začetku. Sicer je res, da je del tako imenovanega »informativnega* tiska vso zadevo skušal obrazložiti na svoj način, toda razmere kažejo drugače. Skušajmo vse to uokviriti tako, kot se nam dejansko kaže.
Najprej je bilo rečeno, da je 56-letni obrambni minister padel, ker mu je zdrsnilo na olupku nekega sadeža, ko je bil na počitnicah v svoji podeželski vili. Ko mu je zdrsnilo, je padel in se po-sebno hudo udaril v glavo. Tako je bilo rečeno v prvem poročilu. Naslednji dan pa so zdravniki sporočili, da je Schroeder «hudo bolan*. Sicer je vmes prišlo še eno zdravniško poročilo, češ da ni tako hudo, kot je bilo rečeno prvi dan, in prav tako ne, kot je bilo rečeno naslednji dan, vendar so se iz kompetentnih krogov razširile trmaste vesti, da so vzrok Schroderjevemu padcu vendarle slab krvni obtok in srčne motnje. Konkretno bi mogli temu reči, da je Schroederju postalo slabo in je padel zaradi omotice, ne pa zaradi tega, ker da mu je spodrsnilo na parketu, pa naj je bil to olupek ali ne. Posledica padca pa je v najboljšem primeru daljša bolezen in še daljše okrevanje.
Novinarji so dolgo in vztrajno, vendar zaman, skušali zvedeti kaj več o zdravju in bolezni ministra Schroederja. Vse podatke o bolniku pa pozorno motri in pripravljene ali popravljene posreduje obrambno ministrstvo, zdravniki pa razen kratkih poročil, ki so seveda uradna, ne povedo ničesar, tako da se je z vso res-
1 nekakšno umetno dramatizacijo vsega tega primera . . . ?
Odgovor na vrsto vprašanj, ki se postavljajo s tem v zvezi, bo verjetno dal sam Schroeder, ko bo okreval, to pravi po »dolgem okrevanju*, kot so rekli zdravniki. Toda že sedaj je jasno, da nesreča, ki je doletela obrambnega ministra Schroederja, ni povzročila zaskrbljenosti samo pri zdravnikih, ki ga negujejo. Politično zaskrbljenost so prvi izrazili socialni demokrati, ki sodelujejo z demokristjani v koalicijski vladi, torej s stranko, kateri pripada Schroeder. Brez ministra, so rekli, mora vlada odgoditi nekatere važne sklepe,. ki bi jih bilo treba sprejeti te dni v zahodnonemški vojski.
Toda ta odgoditev nekomu prija, drugemu pa ne. Zato se je postavilo še vprašanje, ali naj se ti sklepi odgodijo zares, ali le formalno. Morda zato, ker se brez Schroederja ne more, ali pa zato, ker se ne želi?
Bivši minister za zunanje zadeve v Erhardovi vladi Schroeder je, kot nekateri pripominjajo, prevzel v Kiesingerjevi vladi obrambni resor ne kot strokovnjak, ali zaradi svojih prejšnjih zaslug, ampak le kot nekakšno »nadomestilo* za položaj kanclerja, za katerega je bil določen kot vpliven kandidat »protestantskega krila* v demokr-ščanski stranki. Kancler Kiesinger je namreč — katolik.
V vojaški politiki se koncepcije obrambnega ministra nekoliko razlikujejo od koncepcij njegovega šefa, toda končne sklepe vendarle sprejemata kancler in vlada kot takšna, ne pa en sam njen član, pa čeprav gre za obramnega ministra. Od najavljenih skrčenj v Bundeswehru zaradi varčevanja ni ostalo veliko, seveda v veliko zadovoljstvo samega Schroederja. Toda pri tem je njegova zasluga relativna: Nekaj tisoč manj vojaških uradnikov, zato pa več tisoč rezervistov v stalnih turnusih. Tako se bo prihranilo nekaj več sredstev, »udarna moč* Bundeswehra pa pri tem ne bo prav nič trpela.
Kar zadeva varčevanje, je račun enostaven: Vlada bo, kot je bilo sporočeno, vrnila tri od šestih rušilcev, ki si jih je pred nekaj leti izposodila o(J Združenih držav. (Ti rušilci so najstarejše ladje vse sedanje zahodnonemške mornarice. Grajeni so bili pred drugo svetovno vojno .. .). Vlada pa se ne namerava odreči modernemu orožju, pač pa namerava le »reorganizirati* Bundeswehr in nekaj od 32 brigad bo šlo iz aktive v rezervo. Pri tem gre dejansko bolj za nekakšno igro, kajti vojska se sicer ne bo povečala, zato pa se ne bo niti zmanjšala, tako da bo še vedno štela 460.000 mož. Generali, kakor se tu govori, ne dajo »niti enega človeka*.
Obrambnega ministra Schroeder-
rStruški večeri» so bili v začetku, pred šestimi leti, ožja, rekli bi krajevna prireditev. Iz leta v leto pa se je ta kulturna prireditev razvijala in zadobila značaj pomembnega mednarodnega sestanka pesnikov. Takšen pomen je ta prireditev imela tudi letos, ko se je ob koncu preteklega meseca zbralo v Strugi pri Ohridu v Makedoniji okoli sto pesnikov iz Evrope, Azije in Afrike. Na zad njih dveh festivalih v Strugi sta dominirala Jevtušenko ali Rožde-stvenski, letos pa izrazite tzvezde* ni bilo, zato pa je bilo več vidnejših predstavnikov raznih nacionalnih pesništev, kot na primer pomembna imena madžarskega, poljskega in romunskega sodobnega pesništva.
V ^delovnih* dopoldnevih festivala so se vrstili sestanki, na katerih so pesniki iz številnih držav razpravljali o poeziji in njeni bodočnosti.
— Dialog o bodočnosti pesništva je pravzaprav notranji monolog pesnikov — je rekel poljski avtor R. Matuševski. — Poezija pa, če gre za bodočnost, zamenjuje znanost. V znanosti se danes iščejo vedno nove in nove oblike napo-
vedovanja. Toda kljub sedanjemu velikemu poletu ni težko reči, da so možnosti napovedovanja in predvidevanja skromne in da je ni hipoteze, ki bi bila gotova. Za razliko od znanosti pa se pesništvu ni treba bati bodočnosti. In v tem je njena prednost — meni Matuševski.
— Nikoli ni poezija uživala večjega slovesa, hkrati se njen glas nikoli ni manj upošteval kot danes — je rekel Zoran Mišič, ki je dodal, da dolžnost pesnika ni, da tn prerokoval, pač pa da bi proslavljal svet.
Turški pesnik Melih Andaj pa je bil naslednjega mnenja:
— V poeziji pripada bodočnost tistim, ki so najbolj odločni, kar zadeva resnico njih dobe, to se pravi tistim, ki najodločneje spregovorijo o resnici svoje dobe.
— Pesnik je predvsem priča svoje dobe, — je rekel Poljak Ta-deusz Ruzevicz. — če hočem biti iskren, se počutim dobro le tedaj, ko ostanem v mejah sedanjosti.
Kakor nam gornji citati povedo, je bila glavna tema letošnjih diskusij tema o poeziji in bodočnosti. Pravzaprav bi mogli glavno temo označiti z naslednjim na-
slovom: «Dialoy o poeziji in bodočnosti*. In vendar pravih dialogov tu ni bilo. Zato pa se je namesto v dialogih več govornikov postavilo z monologi. Več pesnikov je zablestelo s svojimi sen-tencami, s katerimi so skušali dokazati, da se avtorjem ni treba bati za bodočnost poezije. Škoda, da so ti monologi bili tako osebni, da ni moglo priti do nikakšne niti simbolične integracije, kaj šele. da bi jih mogli vključiti v nekakšno razpravo, diskusijo, vsaj dialog.
Postala je že tradicija, da je na struških večerih vsako leto v središču pozornosti kako vidnejše ime iz Sovjetske zveze. Predlanskim je bil na primer taka osebnost Jevtušenko, lani pa Rožde-stvenski. Letos je bila centralna osebnost Bulat Okudžava. Da so v Strugi sovjetski pesniki vedno nekakšno središče pozornosti, ni naključje, kajti vedno prihajajo sem sovjetski predstavniki tako imenovane «estradne poezije», ki je za občinstvo najbolj učinkovita, ne glede na njeno dejansko vrednost.
Bulat Okudžava se je predstavil kot «poet po instinktu», ne pa po prepričanju. Suhljat, temnopolt in vase odmaknjen človek se nikakor ne znajde. Svojemu obnašanju, celo svojemu oblačenju ne daje nikakršne pozornosti. Sploh ga zunanjost ne zanima. Obnaša se tako enostavno, da so se na primer na sprejemih vsi tisti, ki se držijo etikete, počutili ob njem — neprijetno. Občinstvo pa je O-kudžava dobesedno fasciniral. Zanj je mnogo bolj enostavno, da svoje pesmi poje, namesto da bi jih recitiral, Pred občinstvom se v takšnih primerih dogaja nekaj neverjetnega: pesnik stopi pred mikrofon, vzame v roke kitaro in začne svoje stihe — peti. Občinstvo nenadoma spozna, kako tu pred njim, pred njegovimi očmi nastaja nova poezija, nova skladba, čudovita pesem, ki se ne da ponoviti, ker je hkrati tako lepa in enostavna, da bi jo mogli peti tudi tisti, ki so s posluhom nekoliko skregani. Marsikateri pevec, ki slovi po ŠIvojiH pesmih in še bolj po svojih honorarjih, bi mu mogel zavidati.
Letos so «zlati venec struških večerov» dodelili prav Okudžavi. Ko ga je sprejemal je nagrajeni pesnik rekel:
«Počaščen sem, da sprejemam nagrado te čudovite dežele, v kateri je nastala abeceda, ki jo uporabljam tudi jaz. Če bi bil dekle, bi sedaj jokal, če bi bil mladenič, bi vzklikal. Toda nisem več mlad človek in vendar je to prva nagrada v mojem življenju. Popolnoma razumem, da ta nagrada ne pomeni, da sem jaz kot pesnik boljši od mojih tukajšnjih tovarišev, pač pa da je bila tokrat sreča meni bolj naklonjena. Na mene je to zasedanje pesnikov iz mnogih dežel napravilo velik vtis. Nisem naiven, vendar verujem, da bo prišel čas, ko bodo zasedanja pesnikov bolj pogostna kot zasedanja politikov...*	M. G.
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nastopil je trenutek, da sprejmete odločitev finančnega značaja. Prijetne novosti v zvezi z nekim prijateljstvom.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne bodite širokosrčni z obljubami in kontrolirajte svoje navdušenje. Deležni boste zadoščenja, ki vam ga bo omogočila ljubljena oseba.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) U-spelo vam bo uveljaviti neko zamisel. V odnosih do ljudi se ne opirajte samo na avtoriteto.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Neoporečna uglajenost je ponekikrat tudi potrebna. Nič preveč se ne navdušujte nad tveganimi podvigi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojo sposobnostjo prilagojevanja vam ne bo težko zagotoviti si uspehe. Omejite svoje nagnjenje, da se vsak trenutek raztogotite.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Navzlic neugodnemu vzdušju, se vam uspeh ne bo izmaknil. Pričakujte, da se vam bodo daljni sorodniki končno oglasili.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Po nekem spopadu boste primorani me njati svoj program. Ne opirajte svoje presoje na površne vtise.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Če boste pravočasno reagirali vam ne bo težko premagati težkoč. Pri jetno razpoloženje v veseli družbi.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne žtrvujte svojih interesov v prid nekemu namišljenemu zadoščenju. Nekoliko boste nagnjeni k pesimizmu.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bo dite bolj naklonjeni programu dalj-noročnega značaja, čeprav vam ne zagotavlja neposrednega uspeha. Vaše nepristranske ocene bodo zelo cenjene.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Močno se bo dvignil vas ugled. Naj vas nevšečnosti nikar preveč ne raz burjajo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nastopil je čas, da si poiščete ustrezne zveze. V družini bo prišlo do manjših sporov.
SIJU ZaUU1U pustavijan vjnaaatijc,
i je ministru zares zdrsnilo na du, ali pa je padel zaradi dru-i vzrokov, konkretno zaradi srč-kapi. Pravzaprav so zdravniki rialu zagotavljali, da ne gre za jtnje na srcu, in vendar je di-na ostala.
V splošnem se beleži okoli Schro-rja in njegovega primera dolo-na tajinstvenost, ki bi jo sko-j mogli označiti kot vojno taj->st. Pravzaprav je do neke meje di to razumljivo, saj gre za še-vojske. Morda pa gre tudi za
ja bodo najDOlJ pogrešan geneian. Schroeder se je namreč že prve dni postavil po robu vsakemu »pretiranemu varčevanju* na račun Bundeswehra. Nekateri menijo, da je to bilo v skladu tudi s koncepcijami zahodnonemške zuanje politike, ki jo je vodil on na svojem prejšnjem položaju, preden je »presedlal* na obrambno ministrstvo. Sicer pa ga trenutno nadomestuje v kabinetu minister za begunce von Hassel, ki je bil v Erhardovi vladi — obrambni minister.
Ž. B.
iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiinii mi mn im mn uiiiiiiiiiiiiitimi m im miii miiiii 1111111111111111111 m I|IIii,h m n m
TERM0GRAF1JA IN NJENE MOŽNOSTI
Fotografske kamere s katerimi bomo snemali preteklost
Ko smo pred leti začeli beležiti nove brzine, ki prihajajo v poštev pri astronavtiki, smo tudi o-menili teoretično možnost, da bi se človek vrnil v — preteklost. Kadar bi namreč nekdo sedel v vesoljsko ladjo, ki bi imela br-zino večjo od svetlobne brzine, bi se — ponavljamo teoretično — vrnil v svojo preteklost. Odpotoval bi na primer pri svoji starosti 25 let, potoval po vesolju na primer 10 naših let in se vrnil na Zemljo, še mlajši kot je odpotoval, na primer star 20 let.
Če bi vse to držalo, kot povsem prepričano in prepričljivo govorijo določene teorije, bi torej nekdo mogel iti nazaj v svojo preteklost in določene izkušnje ponovno preživeti, mogel bi nekako fotografirati svojo preteklost. Tako pravi teorija. In vendar imamo že danes naprave, ki konkretno gredo nazaj, v preteklost. V tem primeru seveda ne moremo govoriti o preteklosti mesecev in let, kot v gornjem primeru, vendar pa gre za preteklost, pa čeprav bližnjo. In takšna naprava je pravzaprav — fotoaparat.
Da ne bo pomote, bomo takoj dodali, da ne gre v tem primeru za navadtn fotoaparat, kakršnega najdemo v vsaki trgovini. Gre za naprave, ki so prav tako fotoaparati, vendar pa mnogo bolj zapleteni, vsaj za sedaj.
In na osnovi česa te naprave
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — 'oročila - 7.00 Koledar - 7.30 Ju-ranja glasba 11.35 Šopek slo-enskih - 11.50 I:: slov. folklore -2.30 Za vsakogar nekaj 13.30 Jlasba po željah 17.00 Orkester lasamassima 17.20 Glasba za ransistornik 17.50 Ne vse, toda i vsem - 18.00 Srebotnjakove zbo-ovske skladbe 18.15 Umetnost in irireditve - 18.30 Violinistka F. ielvaggio in pianistka R. Lantieri
19.05	«Beli ki* Moby Dick*, po-rest - 19.45 Najnovejši uspehi 10.00 Šport - 20.35 Verdi: »Mac->eth», opera - 22.55 Črni cvet.
Trst
12.05	Lahk,. glasba - 12.25 Tre-ja stran - 13.15 Radijski oder : 3.40 Prvo dejanje opere »Evgenij Dtijegin* - 14.20 Istrski motivi
Koper
7.30, 8.30, 12.30	14.00	14 20
5 30, 16.30, 20 15 ~ Poročila - 8.15 lutranja glasba 9.00 Popevke ' >.30 Plošče * 3.45 Orkester - 10.UU 3od senčnikom 10.45 Celentanov dan - 11.15 Ansambel Cern - 11.30 Današnji pevci 12.00 in 13-90 Jlasba pc željah - 13.45 Melodije 14.15 Jugoslavija v svetu 14 411 Dperna oanorama 16.00 Za od-1in in razvedrilo 16.45 Pianistka Dunja Venturini - 17.00 Počitniški /rtiljak 17.30 Tretja stran - 17.45 dopoldanski koncert - 18.40 Pevci 19 00 in 20.3o Prenos RL - 20.00 Drkester Oldham - 23.15 Trio Par-ser.
Nacionalni program
7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 -
TOREK, 5. SEPTEMBRA 1967
Poročila - 8.30 Jutranje pesmi 9.05 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Dve uri glasbe - 12.05 Kontrapunkt 13.37 Pisana glasba - 14.40 Italijanske popevke - 15.45 Nove plošče - 16.00 Program za mladino - 16.30 Nove francoske plošče -17.20 Roman v nadaljevanjih -1815 Glasba za mladino - 19.30 Luna park - 20.20 Ravelova «L’en-fant e les sortileges* ter «L’heure espagnole*.
//. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila 8.45 Orkester - 9-40 Glasbeni album - 10.00 Simenon: Preiskava sodnika Frogeta - 10.40 Pisan spored 1100 O beneškem festivalu 11.45 Filmske novosti -
13.00	Glasbeno-govorni spored -14.04 Juke box 14.45 Glasbeni koktail 15.15 Dirigent G. Can-telli 16.00 Neapeljske pesmi -16.38 S translstornikom na pesku
-	20.00 Vaš prijatelj Rascel - 21.00 Poljudna enciklopedija - 21.10 Plesna Glasba.
III. program
10.00	Skiadbt za klavičembalo -
10.15	Dvorakov kvartet opus 105
-	10.55 P.okofjev, Simfonija št. 4 ■ 12.20 Mozartove medigre - 12.55 Violinist Zino Ffancescati - 14.30 Iz opere Mignon* - 15.30 Nove plošče resne glasbe 17.10 Šostakovič, Simf. št. 12 - 18.30 Izredna glasba 18.45 Amerika v borbi proti boleznim 19.15 Vsakove-černi koncert 20.30 Klasična kultura italijanskega '900 - 22.30 Prejeli s./n.
Slovenijo
7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30
—	Poročila - 8.05 Telesna vzgoja -8.50 Oddaja za žene - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Počitniško popotovanje - 10.15 Počitniški pozdravi - 10.30 Trije dueti iz francoskih oper - 11.15 Zabavna glasba - 12.00 Turistični napotki - 12.20 Narodna in zborovska glasba
13.00	Na današnji dan - 13.10 Paleta melodij - 13.30 Kmetijski nasveti • 13.40 Pihalni orkestri -
14.30	Priporočajo vam... - 15.05 Orkestri in zbori - 16.45 V torek na svidenje! - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Iz koncertnih dvoran -
19.00	Aktualnosti doma in po svetu - 19.15 Domače pesmi - 19.50 Na mednarodnih krizpotjih - 20.05 Glasbene razglednice 21.00 Lah ko noč, otroci! - 21.10 Slovenske popevke - 21.30 Smiljan Rozman: »Veter* - 22.35 Iz fonoteke radia Koper 23.15 Jug. glasbena tribuna - 24.05 Jazz v noči.
Ital. televizijo
18.15	Program za mladino - 19.45 športni dnevnik in ital. kronike -
20.30	Dnevnik - 21.00 D’Anza-B. Randone: »Serata con Giovanni Verga* - 22.25 Dokumentarec: Ir ski deček - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik - 21.15 TV pošta
22.15	Kviz oddaja: Kdo ti je dal vozniško dovoljenje?
Jug. televizija
19.45 Drejček in trije marsovčki —. lutke 20.00 Samosil ali z dežja pod kap - film 20.40 Obzornik
21.00	Žena na obali - amer. film
-	21.30 Jurčič Kersnik Berite Novice! - 23.00 Zadnja poročila.
delujejo, da pogledajo v preteklost?
Gre za posebne fotografske naprave, ki delujejo na osnovi infrardečih žarkov.
Te naprave delujejo na načelu tako imenovane termografije. Vsako telo, vsako bitje na Zemlji pusti za seboj tako imenovane ter-mografske sledove, ali če hočemo termografsko podobo. Človek na primer, ki je sedel v parku na klopi, pusti za seboj sled, ko se oddalji. Toda v tem primeru ne mislimo na kakršno koli sled, stopinjo na pesku, odtis na klopi itd., pač pa na nekakšno svojo silhueto, obrise svojega telesa.
Infrardeče žarke, ki predstavljajo sedaj osnovo za tako imenovano termografijo, je odkril angleški fizik William Herschel. Odkril jih je pravzaprav po na-j ključju. Bilo je to leta 1806. Med svojimi poskusi in eksperimenti je namreč opazil, da je termometer beležil nenormalno temperaturo na obrobnem področju vidnega sončnega spektra. Pozneje so ugotovili, da vsako telo, in seveda predvsem živo bitje, stalno oddaja infrardeče žarke ali tako imenovane toplotne žarke, ki jih človeško oko ne vidi, ki pa jih morejo zabeležiti posebne fotografske plošče, to se pravi plošče, ki imajo poseben premaz. Rekli smo, da vsako telo oddaja te žarke. Tu pa moramo nekaj dodati: telo ne oddaja teh žarkov le v primerih, ko ima temperaturo pod absolutno ničlo, to se pravi pod 273 stopinj pod ničlo.
Rekli smo, da imajo že naprave, ki morejo fotografirati preteklost. Toda teh je tako malo, da so le poskusnega značaja. A-meriška vojska pa že uporablja neke podobne naprave za svoje »podvige* v Vietnamu. Imajo na primer napravo, ki deluje na osnovi infrardečih žarkov in ki se imenuje »snooperscope*. To je naprava, ki je montirana na letalu in s pomočjo katere tudi sredi noči morejo zabeležiti skupino vojakov, vietnamskih borcev sredi džungle. Aparat, o katerem je govora, more zabeležiti živa bitja na zemlji, skupine vietnamskih partizanov.
Podobne naprave uporabljajo tudi na drugih bolj koristnih področjih, na primer pri merjenju debelosti kovine, pri iskanju »plasti* rib pri ribolovu, pa tudi v zdravstvu, kjer se je to začelo najprej uporabljati, in sicer pri ugotavljanju tistih delov v človeškem organizmu, kjer je temperatura povišana.
Te naprave bodo v bodoče prav gotovo bolj razvili in izpopolnili in bodo človeku lahko veliko več pomagale. Strokovnjaki polagajo precejšnjo pozornost prav temu, da so te naprave občutljive za čim bolj kratke infrardeče žarke, kar omogoča izpopolnitev »fotoaparata*, ki bo imel nalogo pogledati nekoliko nazaj.
Za kaj vse bi mogla termogra-fija služiti, se danes še ne ve. Za gotovo pa bi znala močno pomešati štrene na primer kriminalu. Tat na primer, ki se je mudil v kakem prostoru, bo za nekaj časa pustil za seboj svoje za navadno oko nevidne sledove. Policija, ki bi bila opremljena s takšno napravo, pa bi mogla »fotografirati*, kako se je nepoklicani gost v prostoru obnašal, kaj je počel, kaj izmaknil.
80-letnica «Hajdriha> v slikah
V nedeljo je bila na Proseku proslava 80-letnice ustanovitve pevskega zbora «IIajdrih». Na tej svečanosti, o kateri poročamo na drugem mestu, je nastopilo pet zborov in proseška godba na pihala pod vodstvom Zdravka Kanteta. Pred odrom 10 proseških deklet v slov. narodnih nošah.
Zbor «Vasilij Mirk» s Proseka in Kontovela p.v. Ignacija Ote
Zbor «Valentin Vodnik* iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote
Zbor «.lezero» iz Doberdoba, ki ga vodi Silvo Križmančič
Zbor »Slovenec* iz Boršta pod vodstvom Svetka Grgiča
No gometni turnir 10. jubilejnih slovenskih športnih iger
Enajsterice Brega, Gaje9 Kontovela in Proseka so se uvrstile v polfinale
Presenetljiv rezultat v Nabrežini: Gaja premagala Zarjo - Tesna poraza Vesne in Doberdoba - Sovodenjci so tekmo predali p. f.
Za največje presenečenje nedeljskega četrtfinala je poskrbela Gaja, ki je premagala lanskega prvaka turnirja, bazoviško Zarjo. 1-gralci Gaje so tako dosegli izreden uspeh. Letos so se namreč prvič vpisali na športne igre, pa so že vstopili v polfinale.
Ostala srečanja pa so potekala brez presenečenj. V najzanimivejši tekmi sporeda so Brežani premagali kriško Vesno z 1:0. Večina meni, da je bila ta tekma praktično finale letošnjega turnirja.
Prosečani pa so se prav tako uvrstili v polfinale. Premagali so Doberdobce, katerim je tako ponovno splahnela priložnost, da bi se potegovali za najvišja mesta.
Sovodenjci pa so dali forfait. Kontovel je tako brez borbe vstopil v polfinale.
Nedeljsko kolo je, kljub zgodnjim uram dveh tekem — Gaja -Zarja in Breg - Vesna so namreč igrali ob 9. uri — privabilo številne gledalce. Zanimanje pa je bilo na višku.
Tudi glede športnosti in korektnosti je nogometni turnir tudi v nedeljo napravil soliden korak naprej. V treh tekmah na sporedu smo zabeležili le eno izključitev, nikjer pa ni prišlo do hujših prekrškov ali izgredov. Hvale vredno športno potezo pa so napravili Prosečani, ki so kljub vidni zamudi Doberdobcev, vseeno odigrali tekmo. Delno so tako rešili veljavo tega četrtfinala, ki bi z dvema tekmama izgubljenima p.f. dokaj izgubil na pomenu.
liiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiliiilifniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitmi
GAJA-ZARJA 1:0 (0:0)
Kljub napadalnosti Zarje nepričakovana zmaga Gaje
STRELEC: v 25’ d.p. Branko Grgič.
GAJA: Ivan Kalc; Klavdij Kleva, Boris Rismondo; Rado Križmančič, Oskar Gojča, Aleksander Mužlna; Branko Grgič, Franc Milkovič, Dušan Kalc, Stanislav Kalc (k), Peter Grgič.
ZARJA: Marjan Babuder; Bogdan Berentič, Maks Križmančič; Vojko Križmančič (k), Stojan Metlika, Ladislav Komar; Stojan Križ-mančlč, Andrej Renčelj, Stojan Ražem, Gabrijel Baldassin in Lucijan Križmančič.
SODNIK Stoka. KOT JE 7:3 za Zarjo.
OPOMBE: Igrišče v dobrem stanju, sončno vreme. Približno 250 gledalcev. V 24’ d.p. se je poškodoval Ražem, v 40’ pa Metlika.
Koreja je spet aktualna! Tokrat
na športnih igrah.
Gaja je namreč proti vsakemu Pričakovanju premagala lanskega zmagovalca turnirja, bazoviško Zarjo, sicer s pičlo razliko enega gola. toda povsem zasluženo. Naporna Priprava, požrtvovalnost, navdušenje so se tako uveljavili nad pristno tehniko igralcev Zarje, tako da je ob koncu tekme marsikdo namignil na Korejo.
In primera drži v celoti.
Fantje s Padrič in iz Gropade 8e že dalj časa pripravljajo za športne igre, prejšnji teden pa so celo vsak dan dve uri trenirali. In to ®e je tudi na igrišču poznalo. Z odlično atletsko pripravo so nam-reč igralci Gaje nadoknadili tehnične In taktične pomanjkljivosti, ki so bile sicer vidne, Izčrpan in bledel nasprotnik pa jih ni mogel tn ni znal izkoristiti. Zmagala je tako požrtvovalnost, zagrizenost, Pristna volja. Gaja je zato povsem zasluženo zmagala. Za bazoviške nogometaše pa grenka izkušnja, ki Pa m nikaka tragedija.
Zarja je zaigrala pod možnostmi. Odsotnost dveh najboljših igralcev, žagarja in Marca, je le delno opravičilo za negativen nastop moštva, kajti Zarja je zmanjkala prav kot ekipa, kot celota. Obramba je še kar solidno opravila svoje delo, na sredini igrišča je nekoliko šepalo, napadalci pa so jo polomili. Baldassin je na sredini igrišča le delno °Pravil svoje delo. Brez žagarja, nenadomestljiv element, sl je motal Baldassin praktično sam poiskali žogo, preigrati nasprotnika, organizirati igro, podajati. Kar je se-Veda za posameznika nemogoče, ^manjkala je tako povezava. S tem Pa tudi ekipe ni bilo.
Z napadalci pa je bil križ. Sicer ^a je bil napad vedno največja niba Zarje. V nedeljo pa so si igral-®1 zares zapravili preveč ugodnih *°8, tako da sta morala v drugem bolčasu branilca Metlika in Vojko Križmančič iskati poti do gola.
pa je bilo v 25’ d.p. usodno za 2*rjo. Metlika je zapustil svojo ^brambno mesto, da bi se potisnil 'Lb&pad. Nepričakovan protinapad GaJe in gol.
.Kar je presenetilo pri Gaji, Je rj*a odlična atletska priprava. Igral-
1 so celih 90’ igre vedno z istim ■otipom tekali, kar je seveda spralo v težave povprečno pripravlje-■*e bazoviške nogometaše. Poleg te-jk je v vrstah Gaje tudi nekaj so-
mančič in Baldassin.
Kronika.
Derby med Gajo in Zarjo. Logično, da sta bili mobilizirani obe vasi. Veliko število gledalcev torej, med katerimi tudi najmlajši (4, 5 pet).
Uvodne, minute so pile v korist Zarje, ki se je solidno vrgla v napad. Večkrat je bila tudi nevarna. V 20’ je Baldassin za las streljal ob prečko, 6’ kasneje je isti Igralec ponovno nevarno streljal proti nasprotnim vratom. V 31’ pa je bil na vrsti Ražem. Gaja pa se je umirjeno branila, Gojča je čistil svoj kazenski prostor. In prav v zadnji minuti bi Gaja lahko prišla do zadetka. Milkovič pa je prešibko streljal.
V drugem delu igre je Renčelj že v 3’ povedel v vodstvo Zarjo. Sodnik pa je razveljavil gol zaradi Ražmovega offsldea. Sledili so siloviti napadi Zarje. Vratar Gaje pa je bil vedno na mestu in je večkrat z drznimi posegi rešil res kritične položaje. V 24’ se Je poškodoval srednji napadalec Zarje Ražem. Minuto kasneje pa preobrat: po nepričakovanem protinapadu je Branko Grgič ukanil bazoviškega
vratarja Babudra in povedel v vodstvo svoje moštvo. Reakcija Zarje, toda brez uspeha.
Sodnik Štoka je avtoritarno opravil svoje delo.
—edson—
IZIDI
1.	kolo
Vesna — Primorec	3:2
Sovodnje — Barko vi j e 3:1 Doberdob — Sokol	3:1
2.	kolo
Prosek — Repen	4:1
Kontovel — Škamperle 2.0 Gaja — Union (p.f.) 2:0
četrtfinale
Gaja — Zarja	1:0
Prosek — Doberdob	2:1
Breg — Vesna	1:0
Kontovel — Sovodnje (p.f.) 2:0 V polfinale so se uvrstile Gaja, Prosek, Breg in Kontovel.
Izločene pa so Primorec, Barkovlje, Sokol, Repen, Škamperle, Union, Zarja, Doberdob, Vesna in Sovodnje
PRIHODNJE KOLO (polfinale)
Gaja — Kontovel Breg — Prosek
NAJBOLJŠI STRELCI 3 gole Bruno Marson (Doberdob)
2 gola Prašelj (Kontovel), Sfiligoj (Sovodnje), Fras-sinelli (Prosek)
1 gol Fučka (Barkovlje), živec (Repen), Germani (Sokol), Marinič (So-
vodnje), Andrej in žarko Race (Primorec;, žužič, M. Milič, Buka-vec in M. Bukavec (Prosek), Boris Tence, Sedmak in Silvan Sulčlč (Vesna), Zonta (Breg), Frandolič (Doberdob).
GOLI
Skupno so v članskem turnirju dosegli 25 golov. Dve tekmi sta se zaključili p.f. 5 golov se zaradi izključitve razveljavi. Goli pa so tako porazdeljeni: 1. kolo — 13 golov, 2. kolo — 7 golov, četrtfinale — 5 golov.
IZKLJUČITVE
1.	kolo
Fajt (Sovodnje)
Olenik (Sokol)
Karel Milič (Barkovlje)
2.	kolo
Nobene izključitve
četrtfinale
Boris Tence (Vesna)
Rapotec (Breg)
SODNIKI Ota 3 tekme Rupel 2 Jercog 1 Mohorčič 1 Soli 1 Štoka 1
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiimimiimmiiiiiiiiinMiiiiiiinmiMiiiiiiiiiMMiiiiiiiiMiiimiiiiniiiimiiiiiiiii
BREG- VESNA 1:0 (0:0)
Križanom uspelo ohraniti poraz na minimalni razliki
STRELEC: Zonta v 10’ d.p.
BREG: Favento; Kozina, Zocchi; Petaros Z., Maver, Švara; Valentič, Mikuš, Zonta, Petaros V., Grahonja.
VESNA: Rado Tence; Sergij Košuta, Tretjak; Danilo Tence, Sedmak, Drago Košuta; Zmago Košuta, Boris Tence, Renato Košuta, Sul-čič, Bizin.
SODNIK: Rupel, stranska sodnika: Mohorčič in Danev.
KOTOV 6:1 za Breg.
OPOMBE: vreme zelo vroče, igrišče dobro, gledalcev 150, v 44' p.p. je bil zaradi namernega udarca ob ustavljeni igri izključen Boris Tence.
Vesna-Breg: predčasni finale je popolnoma upravičil pričakovanja
*.<3hih Igralcev kot kapetan Stani-Kalc, član Triestine, odločni r°Jča, Rado Križmančič in tudi rihtar Ivan Kalc, katerega so v proti Unionu krivili visokega ?°raza, je v nedeljo rešil številne Kotove gole.
h v vrstah Zarje pa so Se od sploš- U1 pu5l,ul eiiaja«:e e sivine rešili Metlika, Vojko Križ- vo) izven igrišča.
upravičil
navijačev. Tekma je bila lepa in igra je bila lepa zlasti v prvem polčasu zelo izenačena. Odvijala se je povečini na sredini igrišča, in ker sta obe obrambi delovali zelo dobro, sta bila vratarja melo zaposlena. V drugem polčasu pa je Ves-
Tenceta in vsa uravnovešenost na sredini igrišča je propadla. Mikuš in Grahonja sta pričela prevladovati in sta nemotena gradila akcijo za akcijo, ki jih je potem Zonta s svojimi ostrimi streli zaključeval. Sulčič se je nasprotno trudil, da bi organiziral sredino igrišča, a sam
na močno občutila odsotnost Borisa I ni zmogel. Tako je ostal za obram-
iiiiiiiiiiiiiniiiniHiiiNiiiiiiiiimonmmimiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiMHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiimiiiiiiKriiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimniiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiii
PROSEK-DOBERDOB 2:1 (2:0)
Težka, a zaslužena zmaga Proseka nad upornimi gosti
STRELCI: v 25’ Milič (P) iz enajstmetrovke, v 30’ Vojko Bukavec (P), v 41' Dario Frandolič (D).
PROSEK: Danilo Štoka; Boris Pertot, Lucijan Bukavec; Bruno Metelko (k), Zdravko Verša, Livij Trampuš; Marjan Bukavec, Boris Milič, Danilo žužič, Vojko Bukavec, Marjan Čuk.
DOBERDOB: Karel Gergolet (k); Viljem Ferletič, Branko Lakovič; Giorgio Ulian, Angel Pahor, Branko Peric; Aldo Ferletič, Dario Frandolič (od 1’ d.p.), Bruno Dužman in Guido Jelen.
SODNIK Soli.
KOT JE 4:3 za Prosek.
OPOMBE: Igrišče v dobrem stanju. Sončno vreme. Približno 250 gledalcev.
Dramatična tekma Doberdobcev.
Srečanje s Prosekom se je namreč začelo z eno uro in pol zamude. (Vsa pohvala Prosečanom, ki so se res izkazali za športne, s tem da so tekmo — čeprav z vidno zamudo — raje odigrali, kot da bi zmagali p.f.).
Ob 12.30 Marsona, najboljšega igralca Doberdoba in najuspešnejšega strelca turnirja, pa ni bilo. Do-berdobci so tako začeli tekmo z desetimi igralci. Upali so. da bo vsak trenutek prišel Marson, zato so tudi pustili enajstega igralca (rezer-
kkfne Prosek • Doberdob. Milič je med streljanjem enajstmetrovke prevaral Gergoleta in povedel Prosečane v vodstvo
Razburljiv začetek za Doberdobce, ki pa so v uvodnih minutah prikazali najboljšo igro in so tudi z Dužmanom in Aldom Ferletičem spravili v težave Prosečane, ki nikakor niso našli pravega ritma. Kmalu pa so domačini le uredili svoje vrste in za Doberdobce je nenadoma splahnelo vsako upanje za pozitiven rezultat. Metelko ni zgrešil ene podaje, Milič je avtoritarno prevzel sredino igrišča, oba Bukav-ca in žužič pa so stalno spravljali v zadrego doberdobske branilce, ki so v 25' morali z upravičeno enajstmetrovko kloniti. Najstrožja kazen je popolnoma potrla in tudi zmedla goriške predstavnike, tako da je bil drugi gol tako rekoč v zraku. 5’ kasneje je namreč Vojko Buka vec ponovno povedel, tokrat po akciji — 2:0. Za Doberdobce je bil praktično konec. O Marsonu pa še vedno ne duha ne sluha.
V drugem polčasu je zato vstopil mladi Dario Frandolič, ki je tako prevzel težko nalogo — nadomestiti Marsona. Dosegel je edini gol za Doberdobce in s tem olajšal ogorčenje številnih navijačev, ki so prišli iz Doberdoba bodrit svoje nogometaše.
Tehnično je tekma zadovoljila. Prosečani so povsem zaslužili zmago. Prikazali so racionalno in odločno igro, medtem ko so se Do-berdobci večkrat zgubljali s pretiranimi podajami. Prosečani so tudi
atletsko prekašali goriške nogometaše. V vrstah Doberdoba je sicer manjkal Marson, v katerega so go-riški predstavniki postavljali največje upe, med Prosečani pa tudi ni bilo najboljšega strelca Frassi-nellija. Opravičilo Doberdobcev torej ni popolnoma umestno.
Nedeljsko srečanje je nudilo ljubiteljem nogometa priliko, da so lahko videli nekaj res solidnih nogometašev. Za tržaške navijače so bili namreč Doberdohci prava novost.
Kaj so pokazali? Nekaj uspešnih skupnih akcij, požrtvovalnost in nekaj solidnih posameznikov. Vratar Gergolet je tudi v nedeljo potrdil svojo moč. Morda nosi del krivde pri drugem golu, vsekakor pa je rešil nekaj res težkih žog. Pri vsakem posegu pa je pokazal pristno tehniko, odločnost, gotovost. Izkušenost pač. Med napadalci pa sta se uveljavila Bruno Dužman, pravi motorček doberdobske ekipe, ter mladi Aldo Ferletič, ki pa je progresivno vidi** popustil.
Med Prosečani Metelko nad vsemi, vsi ostali pa so standardno zaigrali.
Notes: v 9’ prost strel za Doberdob. Streljal je Dužman, brezuspešno. V 12’ je Gergolet drzno posegel v akcijo ii. zatrl v kali napad Pro-sečanov.
V	25’ prvi gol. Kot za Prosečane, zmeda pred doberdobskimi vrati, proseški napadalec je streljal v vrata, žogo pa jo prestregel Jelen, toda z roko — enajstmetrovka. Milič je z lepo finto ukanil izkušenega Gergoleta.
30’ nesporazum doberdobskih branilcev, Vojko Bukavec je izkoristil trenutek ter povečal rezultat na 2:0.
V	drugem delu igre je Frandolič izkoristil zmedo pred proseškimi vrati in teko v 41’ zmanjšal razliko — 1:2. Zadnji napadi Doberdobcev, zaman.
—edson—
bo Brega edini nevaren Zmagoslav Košuta, ki je delai direktnemu nasprotniku Zocchiju sive lase. Proti koncu tekme so Brežani popolnoma nadvladali Križane, in Zonta je svojimi nevarnimi prodori in driblin-gi vnašal zmedo v obrambo Vesne ter prisilil Tenceta R. na nevarne posege.
Vesna je pokazala lepo igro zlasti na sredini igrišča, kjer je bila z Borisom Tencetom in Sulčičem zelo močna. V obrambi je brezskrbno čistil pred svojimi vrati Drago Košuta. Lepo se je tudi izkazal Rado Tence, ki je v vratih ubranil nekaj nemočnih žog. V napadu pa se je izkazal Zmago Košuta, razočaral pa je Renato Košuta, ki si je med drugim zapravil tudi edinstveno priložnost.
Brežani so pokazali, da ekipa še ni dovolj vigrana zlasti na sredini igrišča, kjer se v prvem polčasu Mikuš in Petaros V. nikakor nista znašla in je moral mašiti njihove luknje odlični Švara, ki je bil brez dvoma najboljši na igrišču. Šele po izključitvi Borisa Tenceta je Mikuš zaigral lepo ter pokazal vse svoje znanje. Nasprotno pa so se Brežani lepo izkazali v obrambi, kjer sta bila hladnokrvna Maver in Švara nepremagljiva ovira. Zmagoslava Košuto pa je vedno tesno držal Zocchi. Favento ni imel veliko dela, opravil je v vsem le dva posega ter oba izvedel mirno in odločno. V napadu je popolnoma odpovedal tandem Grahonja-Petaros V., Valentič je zaigral lepo, čeprav kondicijsko še ni na višini. Najboljši mož v napadu pa je bil brez dvoma Zonta, ki je s svojimi očarljivimi driblingi, izrednim startom ter močnimi streli stalno ogrožal Križane. ter zaključil vse akcije Brega.
Nekaj kronike. Po uvodnih potezah je imel prvo priložnost Breg v 11’, ko je Zonta prodrl po desnem krilu ter izvršil lep kros na prazna vrata. Brežana pa ni bilo nobenega blizu, da bi izkoristil ugodno priložnost. Igra se je nato enakovredno odvijala skozi cel polčas in Sulčič je 40’ nevarno streljal, a je žoga končala v outu. V 44' je sodnik izključil Tenceta. Petaros Z. je med igro udaril Tenceta. Sodnik je žvižgal prekršek, toda Tencetu to ni bilo dovolj in je brcnil Petarosa. Sodnik je prekršek opazil ter poslal igralca Vesne brez oklevanja z igrišča.
V drugem polčasu je Zonta že v 1’ poslal z močnim strelom žogo čez prečko, v 10’ pa je dosegel edini gol tekme z močnim strelom v levi kot Tencetovih vrat. V 22' je Renato Košuta zapravil izredno priložnost, ko je sam pred vratarjem poslal žogo visoko nad prečko, kasneje je Zonta izkoristil točen predložek Mikuša. prodrl v obrambo, preigral dva Križana ter nato streljal vratarju v noge. Na isti način je ponovil akcijo v 30' Tence je žogo ponovno odbil zadnji trenutek z nogo. V 44’ pa je Vesna izvedla množičen napad, pred vrati se je znašel Bizin, ki je streljal levi zgornji kot Faventovih vrat, a Favento je s krasnim akrobatskim skokom zadnjo minuto preprečil izenačenje.
K. V.
X. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE
RAZPIS TEKMOVANJ IN PRAVILNIKI
PLAVANJE
1.	Datum 20. In 21. septembra 19G7
2.	Občinski pokriti bazen «B. Bian-ohi» v Trstu
3.	Tekmovalci bodo razdeljeni v naslednje kategorije:
Deklice (DE) — rojene 1. 1958 ali kasneje (lahko nastopijo samo v svoji panogi)
2. dan: 33 m poljubno Dečki (Dl) — rojeni 1. 1958 ali kasneje (lahko nastopijo samo v svoji panogi)
2. dan: 33 m poljubno Mlajše mladinke (ME) — rojene 1. 1955, 1956, 1957 (lahko nastopijo samo v svoji panogi)
2. dan: 33 m poljubno Mlajši mladinci (MI) — rojeni 1. 1955, 1956, 1957 (lahko nastopijo samo v svoji panogi)
2. dan: 33 m poljubno Starejše mladinke (SE) — rojene 1952, 1953, 1954 (lahko nastopijo v obeh panogah)
1.	dan: 33 m prsno
2.	dan: 33 m prosto
Starejši mladinci (SI) — rojeni 1. 1952, 1953, 1954 (lahko nastopijo v obeh panogah)
1.	dan: 33 m prosto
2.	dan: 33 m prsno
članice (ŽE) — rojene 1. 1951 ali prej (lahko nastopijo v vseh panogah kategorije)
1.	dan: 33 m prosto
2.	dan: 33 m prsno štafeta 4x33 m prosto
člani (MO) — rojeni 1. 1951 ali prej (lahko nastopijo vsak dan v dveh panogah in 1 štafeti)
1.	dan: 66 m prsno, 200 m prosto. 33 m metluljček - delfin, štafeta 4x66 m prosto
2.	dan: 66 m prosto, 66 m hrotno, 4x33 m mešano
Tekmovalci mlajših kategorij lahko nastopijo tudi samo v višjih kategorijah z vsemi pogoji teh Kategorij.
4.	Proge dečkov ln deklic, štafet, 200 m prosto in 33 m metuljček-delfln bodo izvedene v serijah brez finala in lestvica bo sestav ljene na podlagi doseženih ča sov. Za vse ostale panoge boao izvedene izločilne tekme z divr-stltvijo v finale 7 najboljših ca sov.
5.	Kar v tem pravilniku ni predvi deno nadomesti mednarodni pia valnl pravilnik in splošni pravilnik o X. Sšl.
6.	Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi jih utrpeli tekmovalci pred, med in po tekmovanju.
7.	Vstop k bazenu bo dovoljen samo sodnikom, organizatorjem in tekmovalcem.
8	Organizator si pridržuje pravico, da pravilnik po svoji uvidevnosti spremeni, če o tem obvesti prizadete vsaj pol ure prej.
9	Urnik tekmovanja:
1. DAN
kvalifikacije
19.20	— 66 m prosto (MO) - kvali-
fikacije
19.40	— 33 m prosto (SE) - kvali-
fikacije
19.50	— 66 m hrbtno (MO) - kvali-
fikacije
20.00	— 33 m prsno (SI) - kvali-
fikacije
22.20	— 33 m poljubno (DE-OI) -
serije
20.30	— 33 m prsno (ŽE) - finale 20.35 — 33 m poljubno (ME-MI) -
finale
20.40	—	66	m	prosto	(MO)	-	finale
20.50	—	33	m	prosto	(SE)	-	finale
20.55 —	66	m	hrbtno	(MO)	-	finale
21.00	—	33	m	prsno	(SI)	-	finale
21.20	— 4x33 m -rosto (ŽE) - serije
21.30	— 4x33 m mešano (MO) • se
rije
18.30
19.00	-19.20 ■
19.40
19.50
20.00
20.30
20.40
20.50 21.00
21.10
21.30
18.30 19.00 19.10
ln tekmo-
zbor sodnikov valcev
33 m prsno (SE) fikacije
33 m prosto (SI) fikacije
66 m prsno (MO) - kvalifikacije
33 m prosto (žE) - kvalifikacije
200 m prosto (MO)
22 m prsno (SE)
66 m prsno (MO)
■	33 m prosto (SI)
33 m metuljček-delfln (MO) - serije
33 m prosto (žE) - finale - štafeta 4x66 m prosto serije
2. DAN
• zbor sodnikov ln tekmovalcev
■	33 m prsno (ŽE) - kvalifikacije
33 m poljubno (ME-MI) •
kvali-
kvali-
serije
finale
finale
finale
ATLETIKA
1.	Datum 23. in 24. septembra 1967
2.	Občinski stadion «P. Grezaro v Trstu
3.	Tekmovalci bodo razdeljeni v naslednje kategorije:
ženske (ŽE) — rojene 1. 1954 ali prej (lahko nastopijo v vseh panogah)
1.	dan: 80 m, skok v višino
2.	dan: skok v daljino, met kro-
gle, štafeta 4x50 m Dečki (D) — rojeni 1. 1952, 1953, 1954 (lahko nastopijo v vseh panogah kategorije)
2. dan: 50 m Naraščajniki (N) — rojeni 1. 1950, 1951 (lahko nastopijo v vseh panogah kategorije)
1.	dan: skok v višino, met krogle
2.	dan: 80 m člani (MO) — rojeni 1. 1949 ali prej (lahko nastopijo vsak dan v dveh panogah in v švedski štafeti)
1.	dan: 400 m, 110 m zapreke,
met krogle, skok v daljino. štafeta 400x300x200x 100 m
2.	dan: 100 m, 1500 m, met kopja,
skok v višino
Dečki in naraščajniki lahko nastopijo tudi samo v višjih kategorijah z vsemi pogoji teh kategorij.
4.	V tekih od 50 do 400 m ir; v štafeti 4x30 m bodo izvedfeni najprej Izločilni teki. nato polfinalni in finalni v številu, ki bo za pravilno izvedbo tekmovanja najbolj primerno. V teku na 1500 m in v švedski štafeti bodo tekači in ekipe starta.e skupaj ali v primeru velikega števila udeležencev v več skupinah brez finalnega teka.
5.	V skokih v daljino in metih bodo vsi tekmovalci najprej o-pravili 3 izločilne poskuse, prvih 6 pa bo imelo pravico do nadalj njih 3 poskusov. Za končni vrstni red bo prišel v poštev najboljši rezultat vseh 6 poskusov.
6.	V skokih v višino se bo letvica dvigala kot sledi: ženske — 100, 110, 115, 120, 125, 130, 133, 130 in po 3 cm naprej; naraščajniki — 120, 130. 140, 145, 150, 155, 158, in po 3 cm naprej; člani — 130, 140, 150, 155, 160. 165, 168 in po 3 cm naprej.
7.	štafete. Prostor za menjave pri ženski štafeti 4x50 m ln moški štafeti bo omejen na 20 m (10 m pred in 10 m po meji vsa kega odseka).
8.	Kar v tem pravilniku ni predvideno nadomesti mednarodni atletski pravilnik ln splošni Dra-vllnik o X Sšl.
9.	Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi jih utrpeli tekmovalci pred, med !n po tekmovanju.
10.	Vstop na tekmovalni prostor bo dovoljen samo sodnikom, organizatorjem in tekmovalcem, ko bodo poklicani.
11.	Organizator sl pridržuje pravico, da pravilnik po svoji uvidevnosti spremeni, če o tem obvesti j
prizadete vsaj pol ure prej.
12. Urnik tekmovanja:
1.	DAN
14.30	— zbor sodnikov in tekmo-
valcev
15.00	— 110 m zapreke (polfinale)
daljina (MO), krogla (MO. višina (N)
15.15	— 80 m (žE) - kvalifikacije
15.30	— 400 m - (polfinale)
15.45	— 80 m (ŽE) - polfinale
16.00	— 110 m zapreke - (finale)
16.30	— 400 m - (finale), krogli
(N), višina (ŽE)
16.45	— 80 m (ŽE) - finale
17.15	— štafeta 400x300x200x100
(serije)
2.	DAN
8.00	— zbor sodnikov in tekmo-
valcev
8.30	— 100 m - (kvalifikacije)
8.45	— višina (MO), krogla (zE)
9.00	— 80 m (N) - (kvalifikacije)
9.30	— 50 m (D) - (kvalifikacije)
9.45	— 80 m (N) - (polfinale)
daljina (ŽE)
10.00	— 100 m - (polfinale)
10.15	— 50 m (D) . (polfinale)
10.30	— kopje
10.45	— 1500 m - (serije)
11.00	— štafeta 4x50 - (polfinale)
11.15	— 80 m (N) - (finale)
11.30	— 50 m (D) - (finale)
11.45	— štafeta 4x50 - (finale)
12.00	— 100 m - (finale) TEKMOVANJE V KROSU
Datum: 15. oktobra 1967 Kraj tekmovanja bo določen kasneje.
Kategorije:
Naraščajniki	1500 m ob 10.00
člani	2500 m ob 10.30
Veljajo vsa pravila atletskega tek movanja, ki pridejo v poštev!
ODBOJKA
1.	Tekmovanje se bo začelo takoj po zaključku vpisovanja. (Predvideno 11. septembra 1967.)
2.	Tekme bodo v izločilnem delu na vseh okoliških igriščih, finalne pa bodo v mestu.
3.	Ekipe bodo razdeljene v naslednje kategorije:
člani, članice, mladinci in mladinke.
Mladinci in mladinke lahko nastopajo le V' svoji kategoriji m morajo biti rojeni leta 1950 ali kasneje.
4	Tekme se bodo odvijale na dva dobljena seta v izločilnem delu, le finale bo na tri. Sistem tekmovanja — izločilen.
5	Za kar ni predvideno v tem pravilniku. veljajo splošna pravila Sšl in pravilnik odbojkarske federacije.
6.	Organizator si pridržuje pravico določitve nosilcev skupin.
7.	Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi jih utrpeli atleti pred, med in po 'ek-movanju.
8.	Organizator si pridržuje pravico, da ta pravilnik spremeni po svoji uvidevnosti.
KOŠARKA
1.	Tekmovanje se bo začelo takoj po zaključku vpisovanja (predvideno 11. septembra 1967).
2.	Tekme bodo v okviru možnosti na vseh okoliških igriščih.
3.	Tekmovanje bo omejeno le na članske moške peterke.
4.	Tekme se bodo odvijale po IV polčas. Sistem tekmovanja — izločilen.
5.	česar ni predvideno v tem pravilniku veljajo splošna pravila Sšl in pravilnik košarkarske federacije.
6.	Organizator si pridržuje pravico določitve nosilcev skupin ter morebitne spremembe tega pravilnika.
7.	Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi jih utrpeli atleti pred, med in po tekmovanju.
... ~	'"”«T	i ~ j
Gol: vratar in branilec Zarje k. o„ navdušenje v vrstah Gaje. Babuder na tleh zaradi poškodbe
Odlični vratar Vesne med prizemno parado. Silovit napad Brežanov pred vrati kriških tekmecev

mtemm
lili
mamkam

ODBOJKA
V nedeljo na Jesenicah
Ena zmaga in en poraz pomlajene šesterke Bora
Dekleta so nastopile proti celjskemu Partizanu in mariborskemu Braniku
V nedeljo se je začelo povratno kolo slovenske odbojkarske zenske lige. Tokrat Je Bor, ki nastopa kot gost, igral na Jesenicah. Prvo tekmo so borovke odigrale proti Partizanu iz Celja. To ekipo so Plave že poznale, saj so se z njimi že spoprijele v Nabrežini in še prej v Braslovčah. Tokrat so se borovke predstavile na igrišču s po-
mlajeno ekipo. Zato niso dosti upale. Pomlajena ekipa je naredila vse kar je bilo v njem moči, a do zmage ni prišla. Vlgranost in premalo rutine sta bili glavna vzroka Borovega poraza. V treh setih je Celje z lahkoto premagalo nasprotnika in tako potrdilo svojo premoč.
Lepša je bila druga tekma, ko so borovke premagale mariborskega Branika z rezultatom 3:1. Tudi tu, čeprav so plave zmagale, niso popolnoma zadovoljile. Statičnost, slabe podaje in pomanjkanje napada niso zadovoljili ljubiteljev tega športa. Edino opravičilo naj bi bilo, da ima Bor v svojih vrstah precej mladih sil, ki se bodo s časom in z vestnim treniranjem vigrale in tako z uspehom nadomestile stare Igralke, ki so letos opustile aktivnost.
Ker igra Bor izven konkurence, njegovi rezultati niso upoštevam v lestvici.
Izidi
Partizan Celje — Bor	3:0
(15:6, 15:11, 15:3)
Bor — OK Branik	3:1
(9:15, 15:11, 15:6, 15:10)
Postava Bora: Pavletič, Kenda, Barej S., Pernarčič Silva in Sonja. Rogelja in Bezeljak.
A. M.
V SREDO, 6. T. M.
Ponziana v Puli
Na pobudo puljske Istre bo Ponziana 6. t. m. igrala v Puli ob 17. uri s tamkajšnjo ekipo Istra prijateljsko tekmo. Istra, ki nastopa v hrvatski conski ligi bo obisk v kratkem vrnila v Trstu.
KOLESARSTVO
SVETOVNO PRVENSTVO V CESTNI VOŽNJI
Belgijec Eddy Merckx osvojil mavrično majico profesionalcev
Italijan Gianni Motta četrti za Janssenom (Holandska) in Saczom (Španija)
HEERLEN, 4. — Tudi letošnje svetovno kolesarsko prvenstvo se je zaključilo. V zadnjem dejanju so nastopili profesionalci v cestni vožnji na 265,180 km dolgi progi. Italijani, ki so poslali na Holandsko izredno močno ekipo, v kateri so bili poleg drugih, da omenimo najbolj kvalificirane, Motta, Gimondi, Adorni, Dancelli itd., so se tudi tokrat vrnili praznih rok domov.
Motta je sicer napadel in vodil s
skupino, v kateri so bili še Merckx, Van der Vleuten in Španec Saez, ves čas do zaključka, kjer pa ni mogel ničesar proti silovitemu sprintu ne samo Merckxa, temveč tudi presenetljivega Janssena, ki se je pridružil bežeči skupini, in celo Španca Saeza, zaradi česar se je moral zadovoljiti le s četrtim mestom. Tudi tokrat torej s svetovnega prvenstva brez kolajn.
In vendar niso manjkale pohvale o izredni formi ne samo Motte, temveč tudi Gimondija. Medtem ko je Gimondi zaostal in je bolj ko so se bližali cilju spoznal, da beguncev ne bo mogoče dohiteti, je Motta v zadnjem krogu skušal pustiti sopotnike na cedilu. Motta je namreč nepričakovano ostreje pri-
MHIIIUIIIIIIIIIIIUIIIIMIimillllllllllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItriUUIIIIIIIIIIIIIIliUlllllllllllllimilMIIIIIIIIIIIimilllHIItlllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIII
V PREDPRVENSTVENEM SREČANJU V PORTOGRUARU
Triestina še vedno brez učinkovitih napadalcev
Tekma s Portogruarom se je zaključila brez golov
noeOMtr
POKAL ITALIA
TRIESTINA: Colovatti (Cillberti), Da Rold, Martinem (D’Erl), Del Piccolo, (Roman), Capitanio, Pestrin, Ridolfl, Brusadelli, Pedro-ni, Scala, Canzian (Del Pozzolo).
PORTOGRUARO: Zadel (Perez),Baruzzo, Barbiani (Spinazze), Bittolo (Sgubin), Fontana, Flaborea (Londero), Biasotto, Milani (Re-becca), Moretto (Clementi), Cesari (Danieli), Omizolo (Pagura). SODNIK: Moretto (San Dona del Piave).
Tretja prijateljska tekma Triesti-ne v okviru priprav za bližnje prvenstvo je povzročila veliko razočaranje in malo veselja. Proti solidni, toda elementarni ekipi kot je Por-togruaro, je Triestina le za las ušla porazu, predvsem po krivdi nezanesljivega napada, ki je v zaključkih popolnoma odpovedal.
Radio je poslal na igrišče 15 igralcev, med katerimi tri mlade elemente, ki pripadajo moštvom nižje kategorije in za katere se Triestina zanima. Od teh je najbolj zadovoljil Roman, ki se je precej izkazal v obrambi, pa tudi vratar Ciliberti. Levo krilo Del Pozzolo pa je zapustil popolnoma negativen vtis.. Največ pričakovanja je via dalo za prvi nastop novega nakupa Pestrina, ki je bil praktično edina prijetna novost tekme. Pestrin je pokazal izredne sposobnosti na sredini igrišča, kjer je marljivo in inteligentno vodil moštvo, žal se ves njegov trud ni mogel uresničiti zaradi slabega dne napadalcev in dru gega zveznega igralca Brusadellija, ki je tokrat zaigral pod svojimi sposobnostmi. Pedroni je bil edini, ki je v napadu skušal napraviti Kaj dobrega, zaradi svoje osamljenosti pa res ni mogel prebiti odporne domače obrambe. Ridolfl je zaigral zelo slabo, kot je zaigral slabo Canzian, ki se ni znašel v vlogi pristnega napadalca.
Bolje je šlo v obrambi, kjer so bolj ali manj že vsi na mestu, oba beka sta skrbno izvršila svoj posel, kot tudi krilska vrsta, v kateri smo že omenili odličen nastop Pestrina. Colovatti je bil precej gotov v svojih posegih, čeprav bi v enem primeru skoraj zakrivil gol Do tega je prišlo v 37’, ko je vratar slabo posegel na visok strel z desne: Cesari je žogo poslal proti vratom, toda Capitanio je rešil na
(Prvo kolo)
•Milan — Cagliarl •Fiorentina — Roma •Napol! — Spal Atalanta — "Vicenza •Torino — Sampdoria •Potenza — Messina •Venezia — Padova •Mod ena — Reggiana Palermo — Foggia •Monza — Novara •Bari — Genova •Verona'— Lecco •Lazio — Perugia (Zmaga je po žrebu pripadla Laziu) Ostale tekme prvega kola (Mantova - Bologna, Juventus - Varese In Inter - Brescia) bodo igrali prihodnjo nedeljo.
2:0
4:1
4:1
2:1
1:0
3:2
3:1
3:2
1:0
4:2
1:0
1:0
0:0
(2:0)
(3:1)
(1:1)
(2:0)
(1:0)
(1.2)
(2:1)
(t.s.)
(0:0)
(1-2)
(0:0)
(0:0)
(0.0)
Fiorentina — Roma LR Vicenza — Atalanta Milan — Cagliari Napoti — Spal Torino — Sampdoria Bari — Genoa Lazio — Perugia Modena — Reggiana Monza — Novara Palermo — Foggia Potenza — Messina Venezia — Padova Verona — Lecco Kvote: 13 — 341.500 lir 12 — 11.800 »
1
2
1
1
1
X
1
1
1
1
1
I
najlepšo akcijo je izvedla v 34’, ko so Scala Pestrin in Ridolfl ukanili celotno obrambo: strel slednjega je bil žal netočen. Omembe vreden je še izreden poseg Ciliber-tija v 80’, ko je odbil močan strel Clementila.
Petnajst dni pred začetkom prvenstva je torej Triestina še zelo daleč od vsaj zadovoljive kondicije. Njene vrste so še vedno zelo zgoščene, saj je precej takih, ki še niso dosegli sporazuma z vodstvom, za nekatere igralce pa se še ne ve, ali bodo sploh Igrali v njenih vrstah. To je predvsem primer Benignija, ki se je po prvem razgovoru z vodstvom vrnil v Milan, ker njegove zahteve (res zelo visoke), niso oi-le uslišane.
uk
Mladinska prijateljska tekma
S. Giovanni 1 Breg	1
V nedeljo popoldne so mladinci Brega odigrali prijateljsko tekmo z ekipo San Giovanni. Tekma je bila neuradnega značaja in jo moramo šteti le kot dober trening. Obe moštvi sta skušali postaviti na igrišče čimveč nogometašev, da bi lahko dobili jasno stanje ekip pred začetkom prvenstva. Breg je nastopi) z naslednjimi mladinci:
Žerjal; Berdon (M. Krmec), Ger-li; Opara, Bandi, Stranj (Kocjančič); Slavec (Šik), Zahar, V. Krmec, I. Cuk (k), Maar.
Rezultat tekme je bil 1:1 (1:0). Gol za Breg je dosegel Bandi s kazenskim strelom v 15’ drugega polčasa.
Po prikazani igri je Breg zaigral bolje kot prejšnjo nedeljo proti Vesni in dokazal, da se vestno pripravlja na prvenstvo, ki se bo verjetno začelo že prihodnjo nedeljo. V postavi, ki je nastopila proti S. Giovanni manjkajo še Kuret, Lo-vriha in Rodella, ki iz raznih raz-
JV .._____ logov niso še začeli treningov, a
črti. Triestina pa je prišla do na-1 bi morali tvoriti letos steber mla-sprotnih vrat le v redkih primerih. I dinske ekipe Brega.
tisnil na pedale in si nabral nekaj metrov naskoka. Merckx in drugi pa se niso pustili presenetiti in so ga dohiteli, s čimer so jasno pokazali, da so pravzaprav oni in ne Motta favoriti za kolajne. To se je tudi zgodilo.
Motta Je takoj sprožil napad in si je s skupino nabral precej minut
Gianni Motta: med prvimi vendar brez kolajne
naskoka. Medtem ko je bežeča skupinica složno nadaljevala pot, se je v prednjih vrstah zasledovalcev nepričakovano pojavil že priletni Holandec Janssen, ki je v osmem krogu odgovoril napadu Gimondija in izrabil priložnost, da se je sam pognal za prvo skupino. Holandec je kmalu zagledal bežeče in se jim je tudi pridružil ter ostal v njihovih vrstah vse do cilja, kjer se mu je posrečilo osvojiti nič manj kot srebrno kolajno. Sicer je napadel Merckxa, vendar Belgijca. Ki je znan kot izreden sprinter, vseeno ni mogel premagati. Tretja kolajna pa je odšla v Španijo po zaslugi trdovratnega Ramona Saeza, ki se zelo dobro počuti v družbi sprlnter-jev. Motta, kakor smo že omenili, je bil četrti in prvega naslednjega Italijana srečamo šele na osmem mestu. Gre za Dancellija, medtem ko so ostali Italijani še več zaostali. še kar zadovoljivo je 16. mesto Bassa, medtem ko predstavlja 29. položaj Gimondija pravo razočaranje.
Kot v cestni vožnji amaterjev, so ostali Italijani brez nagrade tudi v profesionalnem razredu. Prav gotovo bo ta njihov neuspeh v prihodnjih dneh tarča kritikov, ker je treba priznati, da so od Motte, od Gimondija in od Adornija veliKo več pričakovali. Pravici na ljubo pa je treba povedati, da sl je mladi Eddy Merckx zaslužil mavrično majico najboljšega profesionalnega kolesarja na svetu. Zaslužena je tudi srebrna kolajna Nizozemca Janssena, če ne drugega zaradi njegovega zasledovanja, katerega so izvedenci smatrali, da ne bo rodil uspeha. Lahko se tudi reče, da bi Janssen, če bi bil cilj nekaj metrov dlje, prav gotovo premagal Merkxa.
Vrstni red na cilju svetovnega prvenstva v cestni vožnji profesionalcev je naslednji:
1.	Eddy Merckx (Bel.), 6 ur 44’12”, s povprečno hitrostjo 39,318 km
2.	Jan Janssen (Hol.)
3.	Ramon Saez (šp.)
4.	Gianni Motta (It.)
5.	Van Der Vleuten (Hol.)
6.	Josč Manuel Lasa (šp.) z zaostankom 2’6”
7.	Van Ryckeghem (Bel.)
8.	Dancelli (It.)
9.	Boons (Bel.)
10.	Hagmann (šv.)
11.	Post (Hol.), 12. Foucher (Fr.), 13. Wolfshohl (Z. Nem.) z zaost. 8’3”, 14. R. Altig (Z. Nem.) 8,25”, 15. Karstens (Hol.), 16. Basso (It.), 17. Steveens (Hol.), 18. Riotte (Fr.), 19. Lemeteyer (Fr.), 20. Harings (Hol.), 21. Rodriguez Lopez (Sp.), 22. Sche-pers (Hol.) 23. Momene (šp.), 24. Poulidor (Fr.), 25. Junkermann (Z. Nem.), 26. Schleck (Luks.), 27. Claes (Bel.), 28. Santamaria (šp.), 29. Gimondi (It.), 30. Balmamion (It.),
UNIVERZITETNE IGRE V TOKIU
Zlato lovoriko italijanski moški štafeti 4x100 metrov
V štafeti 4x400 m Italija šele na petem mestu
TOKIO, 4. — Italija je danes na univerzitetnih igrah osvojila novo zlato kolajno. Zaslugo za to imajo Preatoni, Giani, Berruti in Roscio, ki so sestavljali zmagovito štafeto 4x100 m. V štafeti 4x400 m je Italija zasedla peto mesto.
Izidi današnjih atletskih finalnih tekem so naslednji:
Štafeta 4x100 m
1.	ITALIJA (Vittorio Roscio, Ennio Preatoni, Ito Giani, Livio Berruti) 39”8 (univerzitetni rekord)
2.	Japonska (Abe. Ishikawa, Moriva, Ogura) 40”2
3.	V. Britanija (Frith, Campbell, Hauck, Barry) 40’’3
4.	Z. Nemčija (Barlage, Metz, Kei-ler, Felsen) 40”4
5.	ZDA (Craig, Saegren, Copeland, Smith) 40”7
6.	Francija (Vermuse, Burrelier, Nicolau, Bourbeillon) 40”8
Daljina
1.	NAOKI ABE (Jap.) 7,71 m
2.	Graham Taylor (Avstral.) 7,65
3.	Pertti Pousi (Fin.) 7,57
4.	Peter Reed (VB) 7,51
5.	Shinji Ogura (Jap.) 7,48
6. Giuseppe Gentile (It.) 7,31
800 m ženske
2.	Abigail Hoffman (Kan.) 2’08"5
3.	Elizabeth Ostberg (Šved.) 2’08”9
4.	Gerlinde Hefner (Z. Nem.) 2’09”1
5.	Patricia Pedrick Brown (VB) 2’09”7
Met kladiva
1.	Yoshihdsa Ishida (Jap.) 64,94 m
2.	Heinerf Liewald (Z. Nem.) 62,18
3.	Shigenobu Murofushi (Jap.) 61,76
4.	Laurence M. Bryce (VB) 58,58
5.	Jose Luis Martinez (Sp.) 56,52 Štafeta 4x100 m ženske
1.	FRANCIJA (Anne-Marie Grosse, Francoise Masse, Michele Alay-rangues, Gabrielle Meyer) 46”5
2.	Japonska 46”5
3.	Z. Nemčija 46”8
4.	V. Britanija 47”4
5.	Avstrija 49”6

JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Neodločeno med Olimpijo in Crveno Zvezdo katastrofa Mariborčanov v Zagrebu
5.000 m
1.	Keisake Sawaki (Jap.) 14’03”8
2.	Van Arthur Nelson (ZDA) 15’05’4
3.	John M. Jackson (VB) 14’06”6
4.	Jouko Kuha (Fin.) 14’20”0
5.	Kenichi Otsuki (Jap.) 14’21”2 Štafeta 4x400 m
1.	Z. Nemčija (Wemer Thiemann, Rolf Krusmann, Helmar Muller, Ingo Roper) 3’06”7
2.	V. Britanija 3’06”7
3.	Avstralija 3’08”4
4.	Francija 3’08”5
5.	Italija (Lorenzo Cellerino, Bruno Bianchi, F. Fusi, Sergio Bello) 3’09”4
1. —
2. —
3. —
4. —
5. —
6. —
Lasing Hanover 2 Bern. Hanover 1X2
Alviano
Piaf
Toreador
Sombrero Rosso
Estrone
Zampillo
TUler
Vittrice
Napea
San tone
1
2
1
2
1
X
X
t
1
2
Kvote:
12 — 594.900 H — 22.388 10 —	2.630
Že druga zmaga presenetljivih Koprčanov v SNL Točka za Novo Gorico v tekmi z Ljubljano
Ljubljanska Olimpija je v nedeljskem kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. zvezne lige osvojila v tekmi z nevarnimi beograjskimi tekmeci Crvene zvezde le točko. Lahko bi zaslužila obe, vendar domačini niso hoteli tvegati. Obe enajsterici sta se predstavili z obrambno taktiko in če bi se Ljubljančani, posebno v drugem pol-
času, podjetneje lotili posla, bi beograjska obramba, ki se je večkrat znašla v zagati, prav gotovo klo nila. Ker pa ne z ene ne z druge strani tega niso storili, sta se enajsterici razšli, v razočaranje gledalcev, ki se jih je kar 15.000 zbralo na bežigrajskem stadionu, brez gola.
Mariborčane pa je zajela katastrofa. Njihova obramba je bila kot rešeto, kar so izrabili Zagrebčani, da so gostom nasuli pet žog v mrežo, medtem ko so oni le enkrat popustili. Zanimivo je, da so Mariborčani prvi prišli v vodstvo in so bili prvih 20 minut boljša enajsterica.
Nogometaši Kopra sicer niso ponovili odlične igre iz pretekle nedelje, ko so katastrofalno porazili Rudarja v Trbovljah. Toda dve točki sta ostali doma in še zmeraj vodeči položaj je za novinca več kot zadovoljiv uspeh.
Za srečanje s kranjskim Triglavom je bilo v Kopru veliko zanimanje, saj je Triglav letos dokaj ojačan z novimi igralci, rešili so v glavnem finančna vprašanja, te dni pa jih je začel vaditi tudi bivši igralec Olimpije Mladenovič, ki je tudi prispel z ekipo v Koper. Nad 600 gledalcev pa je tokrat dokaj razočarano zapustilo igrišče. Obe ekipi sta namreč prikazali slabo in raztrgano igro. Slaba sta bila oba napada, predvsem kranjski, ki ni niti enkrat resno ogrozil domača vrata. Kljub vsemu pa je zmaga Kopra popolnoma zaslužena. Bil je vso tekmo v veliki premoči in gostje se imajo samo odličnemu vratarju Vagaji zahvaliti, da niso doživeli občutnejšega poraza. Pri Kopru je bila dobra vsa obramba, v napadu pa je zadovoljil samo Malkoč. Edini zadetek pa je padel pravzaprav samo zaradi nepotrebnega igračkanja med vratarjem Va-gajo in branilcem Ugrico. Pritekel je Furlanič, podal žogo na sredo kazenskega prostora in Pintarič seveda ni imel nobenih težav, da jo je porinil v popolnoma prazna vrata. V prihodnjem igra Koper s
Slavijo v Ljubljani. To bo huda preizkušnja za Koper in tudi merilo, če je moštvo pripravljeno za večje podvige.
Nova Gorica je igrala na domačem igrišču neodločeno z Ljubljano. To je lep uspeh, saj je Ljubljana republiški prvak. V prvem polčasu je bila igra v glavnem e-nakovredna, pozneje pa so imeli domačini več priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Rezultat je kljub vsemu realen.
V zahodni conski ligi je bilo najpomembnejše srečanje v Postojni, kjer sta se pomerila dva stara nasprotnika ne samo z igrišča, ampak tudi z zelene mize. Znano je namreč, da si je moral Nanos priboriti vstop v ligo s kvalifikacijami, ker ga je za zeleno mizo registrirana tekma vrgla s prvega na drugo mesto. Mnogi so se bali medsebojnih obračunavanj na račun starin sporov, vendar do tega ni prišlo, predvsem po zaslugi uprav obeh klubov, ki sta sklenili preteklost pozabiti in graditi nove športne odnose. Tekma sama je bila vseskozi borbena. Domačini so bili večidel igre v premoči in tudi zasluženo dosegli vodstvo 3:2. Takoj za tem pa so se nekoliko uspavali in Pirančani so močno pritisnili, da bi izenačili. To bi jim tudi u-spelo, če ne bi odlični postojnski vratar Brecelj rešil vrsto kočljivih situacij.
Izolčani so dosegli lep uspeh, ko so rešili točko v Litiji. Domačini so bili boljši, vendar je izolska o-bramba odlično opravila svoje delo.
Lep uspeh je dosegel sežanski Tabor, ki je igral neodločeno 1:1 proti bivšemu članu republiške lige Slovanu. Morda bi domačini lahko še zmagali, če ne bi nesrečno za-streljali enajstmetrovke.
Najbolj pomembno zmago pa je zabeležil Tolmin, ki je premagal ljubljansko Ilirijo s 3:2. Najbolj je bil razburljiv prvi polčas, ko so gostje dvakrat prišli v vodstvo, domačini pa so dvakrat izenačili. Tik pred koncem prvega polčasa je Tolmin dosegel vodilni zadetek in pri tem je ostalo do konca srečanja.
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Hajduk — Dinamo	2:0 (2:0)
Olimpija — C. zvezda	0:0 (0:0)
žel jezničar — Vojvodina 1:1
Velež — Rijeka	2:0
Vardar — Radnički	2:0
Proleter — Sarajevo	2:1
Zagreb — Maribor	5:1
Partizan — Beograd	2:0
LESTVICA
(0:0)
(0:0)
(1:0)
(1:0)
(2:1)
(1:0)
Zagreb
željezničar
Velež
Hajduk
Partizan
C. zvezda
Vardar
Maribor
Olimpija
Proleter
Rijeka
Sarajevo
Dinamo
Radnički
Vojvodina
Beograd
10:2
9:3
5:2
5:3
3:1
5:4
4:3
5:8
3:4
2:4
4:5
4:6
3:5
1:7
3:5
1:7
Pari prihodnjega kola: Dinamo -Beograd, Maribor - Partizan, Sarajevo - Zagreb, Radnički Proleter, Rijeka Vardar, Vojvodina - Velež, Crvena zvezda - željezničar, Hajduk • Olimpija.
SLOVENSKA LIGA
IZIDI
Koper —	Triglav			1:0 (0:0)	
Celje — Hrastnik				4:0	(2:0)	
Svoboda -	Mura			2:3 (0:1)	
N Gorica	— Ljubljana			1	1 (1:1)
Rudar —	Siavija			1	3	(0:li
železničar	— Kovinar			t	2 (0:2)
	LESTVICA				
Koper	2	2	0	0	9:1	4
Mura	2	2	0	0	7:2	4
Siavija	2	2	0	0	4:1	4
Kovinar	2	2	0	0	4:2	4
Celje	2	1	0	1	4:4	2
železničar	2	1	0	1	4:4	2
Triglav	2	1	0	1	2:2 2
Ljubljana	2	0	1	1	3:4	1
N Gorica	2	0	1	1	1:2 1
Svoboda	2	0	0	2	3:5	0
Hrastnik	2	0	0	2	1:6 0
Rudar	2	0	0	2	2:11 0
Pari prihodnjega kola:	Slavila
Koper, Ljubljana Rudar, Kovinar Nova Gorica, Mura - železnica: Hrastnik Svoboda. Triglav Celje Kladivar.
II. LIGA (ZAHOD)
IZIDI
Aluminij — Bratstvo	0:2	(0:3)
Belišče — Sloboda	3:2	(2:°J
Famos — Trešnjevka	7:0	(2-°J
Rudar (K) - Šibenik	3:1	(L*
Borovo — Rudar (L)	0:2	<0:0'
Borac — Varteks	2:1	<0:0’
Lokomotiva — Čelik	0:0
Leotar — Split	5:1	<3:”'
BEK — Osijek	1:1	<0:0'
LESTVICA 3	2 0
Belišče
Famos
Rudar K
Čelik
Sloboda
Bratstvo
Split
Rudar L
BSK
Lokomotiva
Borac
Varteks
Leotar
Osijek
Aluminij
Borovo
Šibenik
Trešnjevka
1 1 1 1
1 1 1 0 1 0 0 o • • •
o o o
0
1 1 1 1 1 1
1 1 0 2 0 2 2 1 0 2 1 2 0 3 0 3
6:2
11:1
8:1
6:0
9:4
5:2
6:6
6:8
5:4
1:2
2:7
8:7
5:6
1:2
5:10
2:7
1:8
3:13
Pari prihodnjega kola: Bratstvo Split, Osijek • Leotar, Čelik Bb1’-’ Varteks - Lokomotiva, Rudar 'L' Borac, Šibenik ■ Borovo, TiešnJe_ ka - Rudar (K), Sloboda ■ Farno* AlurrdnM B°llšče
ZAHODNA CONSKA LIGA
IZIDI
Nanos —	Piran	3:2
Litija -	Izola	0:0
Kamnik — B. Krajina 2:1 N mesto	— Zagorje 1:1
Tabor —	Slovan	1:1
Tolmin — Ilirija	3:2
LESTVICA 2 1 1
,i:0>
(M'
(1’1>
<0:B
(3:3’
Zagorje
Tabor
Piran
Ilirija
Tolmin
B. krajina
Novo mesto
Slovan
Nanos
Kamnik
Litija
Izola
1 1
1 1 1 1
4:1
4:2
4:3
3:3
3:3
2:2
2:2
2-2
4:5
2:4
0:1
0:2
Slovan
Pari prihodnjega kola: —	#.
Nanos, Tabor Zagorje, Bela k jina - Novo mesto, Ilirija Kainn Izola • Tolmin, Piran - Litija.
ILJA ERENBURG
SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki h knjige <f Ljudje, leta, življenjem)
MAKSIM MAKSIMOVIČ LITVINOV
Po stalingrajski zmagi 1943. leta je bil Litvinov odpoklican v Moskvo. Se naprej so ga smatrali za namestnika zunanjega ministra, toda imel je nepomemben sektor dela. Leta 1947 je postal upokojenec, toda ne po svoji želji. Vendar pa je Stalin ukazal, naj mu ostanejo stanovanje in druge življenjske dobrine. Maksim Maksimovič je bil takrat v osmem desetletju življenja lahko bi prelistaval atlas in se spominjal minulih dni, toda vse življenje je bil delal in ni vedel, kako bi živel brez dela, hotel pa je živeti; vedel je, da mu bo, če bo obsojen na nedejavnost, motor odpovedal. Napisal je pismo Stalinu se mu zahvalil za pozornost in ga prosil za kakšno delo. ždanov je povabil Maksima Maksimoviča: «Pisali ste tovarišu Stalinu. Radi bi vas postavili na čelo komiteja za umetnost..)) Maksim xVIakslmovič se je razjezil: «Na to se nič ne spoznam. Pa tudi ne mislim, da se vprašanje umetnosti rešuje z dekreti ...» Ždanov je pobesnel: «Na kakšno delo pa ste mislili.« «Popolnoma gospodarsko«. Niso mu dali nobenega dela. Začel je sestavljati besednjak sinonimov, vsako jutro je zahajal v Leninovo knjižnico, pa vendar ga je mučila nedejavnost. V kremeljski restavraciji se je skoraj sleherni dan srečaval s Suricom; tu sta si drug drugemu dajala duška.
Nekaj dni pred smrtjo je ležal podnevi z zaprtimi očmi; žena ga je tiho vprašala: če drema ali pa se je zamislil. Od-govorli je: «Vidim zemljevid sveta«, tisto, čemur pravimo diplomacija, je bil zanj ustvarjanje, sanjal je o tem, kako pre-
prečiti vojno, zbližati narode in celine, zemljevid je bil zanj tisto, kar so za slikarje tube z barvami. Upokojenec je umiral nerad, kot slikar, poln ustvarjalnih idej, toda brez palete, čopičev in brez svetlobe.
V neki izmed sob zunanjega ministrstva je bila žalna svečanost. Nekdo je prebral govor, napisan na listku. Maksim Maksimovič ni imel na sebi paradne uniforme, temveč navadno obleko Obraz je imel neizrekljivo spokojen, celo blagodušen.
VLADIMIR ILJIČ LENIN
Boljševiška skupina emigrantov se je sestajala v kavami na Avenue d’Orleans, nedaleč od Belfortskega leva. V drugem nadstropju je bila manjša dvorana; kot je v Parizu navada, je bil vstop brezplačen — obiskovalci so morali naročiti samo kavo ali pa pivo.
Prispeli smo med prvimi. Vprašal sem Savčenkovo, kaj naj naročim, pa mi je rekla: «Sok iz granatnih jabolk, vsi naši pijejo sok iz granatnih jabolk ...» In zares so vsem prinašali kričeče rdeči otožni sirup, ki so ga mešali s kislo vodo. Samo Lenin je naročil vrček piva. (Pozneje sem pogosto slišal, kako so se natakarji čudili: revolucionarji, pa pijejo sok iz granatnih jabolk!... Francozi s sirupom samo blažijo preveč grenke in močne pijače, v nedeljo pa, ko prihajajo obiskovalci v kavarno z vso družino, otrokom brezplačno postrežejo s sokom iz granatnih jabolk.)
Na sestanku je bilo okrog trideset ljudi. Jaz pa sem gledal samo Lenina. Videti je bil čisto dostojen: nosil je temno obleko in trd ovratnik. Ne spominjam se, o čem je bil govoril, ker pa sem bil precej predrzen mladenič, sem prosil za besedo in mu nasprotoval v nekem vprašanju. Lenin mi je odgovoril blago, ni me raztrgal, temveč mi je zadevo pojasnil, jaz pa vendar tistega nisem razumel... Ljudmila mi je takoj rekla, da sem bil ravnal neumno. Ko se je sestanek končal, je Vladimir Iljič pristopi^ k meni in vprašal: «Ali ste iz Moskve?« Pojasnil sem mu, da sem do januarja delal v moskovski organizaciji, potem so me aretirali, da sem se poskušal nastaniti v Poltavl in da sem tam našel tovariše. Lenin me je povabil, naj ga obiščem
Našel sem hišo v majhni ulici poleg parka Montsouris (zdaj sem zadevo preveril — to je bila Ulica Beaunier). Dolgo sem stal pred vrati in se nisem upal pozvoniti. Od moje včerajšnje predrznosti ni ostalo niti sledu. Vrata je odprla Nadežda Kon-stantinovna. Lenin je delal. Sedel je zamišljen nad dolgim listom papirja in malo škileč pogledoval.
Pripovedoval sem mu, kako so odkrili dijaško organizacijo, o članku «Dve leti enotne partije« in položaju v Poltavi. Lenin je pozorno poslušal in se kdaj pa kdaj komaj zaznavno za-smehljal. Meni pa se je neprestano zdelo, da me ima za fantalina in to mi je mešalo misli. Povedal sem mu, da znam na pamet naslove, na katere bi bilo treba pošiljati tisk. Nadežda Konstantinovna si je zapisala naslove. Hotel sem oditi, toda Vladimir Iljič me je zadržal. Začel me je spraševati, kako je razpoložena mladina, katerega izmed pisateljev najbolj bere, dalje, če so popularne izdaje «Znanja» in katere predstave sem si bi! ogledal v Korševem in Hudožestvenem gledališču. Lenin je neprestano hodil po sobi, jaz pa sem sedel na stolčku. Nadežda Konstantinovna je dejala, da je prišel čas kosila. Pomislil sem, da sedim že predolgo in sem hotel oditi, toda zadržala sta me in sem kosil z njima.
Presenetil me je red v Leninovi sobi: knjige so bile po policah, delovna miza Vladimirja Iljiča pa ni bila preveč obložena — soba nikakor ni bila podobna sobam mojih moskovskih tovarišev ali pa stanovanju, kjer sta živela Savčenkova in Ljudmila. Vladimir Iljič je nekajkrat ponovil Nadeždi Kon-stantinovni: «Prišel je naravnost od tam... Pa tudi vč, kaj zanima mladino.«
Začudila me je njegova glava. Petnajst let kasneje sem se tega spomnil, ko sem videl Lenina v krsti. Dolgo sem gledal to čudovito lobanjo: ni te silila k razmišljanju o anatomiji temveč k razmišljanju o arhitekturi.
(Mnogo let po Leninovi smrti sem bral spomine N. K. Krupske Nadežda Konstantinovna pripoveduje v njih, kako je Lenin prebral moj prvi roman. «To je napisal Ilija Kuštra-vec (tako so pravili Erenburgu), je pravil navdušeno. In dobro je napisal. «Bil sem pri Leninu prav v začetku 1909. leta; in nisem vedel, da sem se z njim duhovno razgovarjal tik pred
njegovo smrtjo, 1922 ali 1923. leta, ko je bil bral mojo knji «Julio Jurenito«.)	ie
Nekajkrat sem Lenina poslušal na sestankih. Govoril J mirno, brez patosa in leporečja. Malce je popiskaval med » ( vorom in se včasih smehljal. Njegovi govori so bili P°°°m1 vibi: boječ se, da bi ga ljudje ne razumeli, se je znova vf*, k že izrečeni misli, toda nikoli je ni ponavljal, temveč je vem dodajal še kaj novega. (Nekateri, ki so pozneje v svojih vorih posnemali Lenina, so pozabljali, kaj je viba, pa 1 krogu ni podobna — viba se namreč vedno vije naprej.) ,,ti Lenin je pozorno spremljal politično življenje Franc J j proučeval je njeno zgodovino, ekonomijo ter poznal živIJ6'’^, ske razmere pariških delavcev. Francoščine pa ni samo » voril, temveč je lahko tudi pisal članke v tem jeziku tre.
Maja 1909. leta sem se udeležil demonstracij pri Zidu us Ijenih komunardov. Na čelu so korakali preživeli borci *\g mune bilo jih je še veliko in kar krepko so koračili. Meni Jo-so se zdeli kot starodavni starci. Jaz pa sem mislil na j. muno kot na stran stare zgodovine, saj se je bilo vse petilo vendar pred osemintridesetimi leti! Zagledal sem Ben ‘ poleg Zidu komunardov, stal je obkrožen od skupine b”‘JnCe vikov in si ogledoval Zid — na kamnu je bilo slutiti s borcev	lopCl
Videval sem Lenina v knjižnici Saint - Genevičve, na * BlIj v parku Montsouris, med otroki in babicami in v delavs , gledališču v Ulici Goethe, kjer je operni pevec Montaigus revolucionarne pesmi.	akode
V ognju polemike z eserji, ki so bili podcenjevali zarna družbenega razvoja, sem seveda tudi jaz zanikaval sle‘LjsiH vlogo osebnosti v zgodovini. Pred nekaj leti pa sem se zaJvg\j\o nad stavkom iz Engelsovega pisma: «Jaz in Marx sva gjj| kriva tudi sama, ker mladina pripisuje več pomena e’tfIJr8ia * strani problema kot pa je to potrebno Ko sva polemiksC našimi sovražniki, sva morala poudarjati glavno načelo. *0,g ga le-ti zanikavali ln nisva vedno našla dovolj časa, Pr“iente in razlogov, da bi po njihovi zaslugi ocenila tudi jteVjin« in činitelje, ki delujejo vzajemno. ((Leninov primer je s stvari postavil na njihovo pravo mesto.
(Nadaljevanje sledu_____
...	... ......... .......-	——........ - ■■ -	------- 1—---Tgpr«!'
- UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA 8t 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečne 800 Ur -	__ l%
IIRKDNISIVI) rasi - UL MONTEOCH1 8, II, TELEFON 93-808 ln 94 638 - PoStn) preda’ 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1 Telefon 33 82
četrtletna 2 250 Ur polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka * tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trrt hitri- ADIT VS LlubUana Start trg 3/1 ml-.on 22-207. tekoči račun pri Narodni banki v LiuNianl - 501 3-270/1 (Mii \si Cena oelasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali ngtasi «0 Ur ’	- *	gortSke pokrajne se laročajo prt upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt cSocietš Pubblicltš ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tlaka, Trst
11-6374
beseda - Oglasi ***