St. 32 ' List Uhaja vsak A mestct L 82. [I vet, — : V sirokOTtl 1 csraitiucs, Ithvfff«,^ (MictnciRcniipmi '' Trstu, v soboto, 6. f#t>i Fllke 2» k): za trgo J?sWI» L 1.20, Dr 3 *- s 1 f * i- • Bniejtte*^"1 mm proton oglase 75 stot, za itnamlh zavodov L 3.—. EDINOST Uredništvo in upravništvo: Trst f3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi na) se pošiljajo izključno uradnijtvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniltvu. Rokopisi se ne vračajo. Nelra&lciruBt pisma- se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Idinoit*. PoduredniStvo v O o r I c I: ulica Oioaui Otrđucci Hev. 7, I. nadstr. Glavni ln odgovora! urednik: prof. Filip Peric. Pomembnost dogodkov no skrajnem vzhodu V vseh drŽavah Evrope je javnost zaposlena z reševanjem vprašanj v smeri k obnovi in vzpostavi dobrin, ki jih je porušila svetovna vojna^— k notranji konsolidaciji. Sporedno s tem stremljenjem v poedinih državah se vršijo v medsebojnih odnošajih med državami in narodi — na konferencah In sestankih vodilnih Činileljev — napori za obnovo in konsolidacijo evropske vkupnosti, da se ta del sveta reši pred grozečo propastjo. Miroljubno človeštvo spremlja ta prizadevanja z vročimi željami. Pesimisti sodijo seveda drugače. Menijo, ila se sedaj polagajo kali za novo bodočo veliko vojno in da naj človeštvo nikdar ne vidi v vseh teh stremljenjih zagotovitve miru. Dejstvo pa, da vsa ta velika vprašanja. s katerimi je zaposlena Evropa, ne morejo odvrniti pažnje evropske javnosti od dogodkov na vzhodu: to dejstvo kaže, kako sodobni svet začenja spoznavati vso resnost sedanjega trenju v onih daljnjih krajih. Dan za dnem razpravlja evropski tisk o dogodkih v Kita ju. o njih vzrokih in možnih posledicah, četudi morda še le za oddaljeno bodočnost. Neposredni povod za to povečano pažnjo je dal, kakor znano, spor radi mandžurske železnice. Navadno se govori, da je bil to spor med Kita jem in sovjetsko Rusijo. To pa ni točno poveli a no. je lo marveč spor med notranjimi silami v Kitaju: med onimi, ki so naklonjene Rusiji, in onimi, ki so ji nasprotne. Sporedno s tem pa tlidi odbijanje — od strani Rusije — japonskega vpliva na kitajske stvari. ,fe torej to tudi boj med Japonsko in Rusijo, ki pa se bije seveda' za sedaj le po podzemskih diplomatskih rovih. Mandžurija igra v tem sporu veliko vlogo zato, ker ta kitajska pokrajina tvori takorekoč vrata za uveljavljanje ruskega vpliva v Kitaju. Za sedaj je Ficer ta spor med Rusijo in avtonomnim »generalnim nadzornikom treh vzhodnih pokrajin« Kitaja Čang-Tso-JLinom (ki je danes faktični gospodar Mandžurije, ker je popolnoma porazil nasprotnega irpomega generalu Kuo-Son-Lina) poravnan s tem, da je ("lang-Tso-Lin pred ultimatom Rusije odnehal 1er sprejel ruske zahteve v stvari mandžurske železnice. To je rešilo situacijo. Ce bi bila sovjetska Rusija pobegnila v spor z oboroženo silo, bi bile nastale velike posledice, nevarni zapleti jaji. Kajti ne zdi se verjetno, da bi Japonska ravnodušno gledala na vhod ruskih čet v Mandžurijo. Sreča je bila tudi, da se je japonska vlada odločila v.a. zmerno politiko in je s svojim posredovanjem dosegla, da jo gospodar Mandžurije odnehal, sprejel ruske zahtevo in tako zadovoljil Rusijo. Tako je bila nevarnost odvmjena in povrnili so se polagoma normalni odnošaji. Normalni seveda s kitajskega gledišča. Drugo vprašanje pa je: ali tudi t evropskega stališča? Da razumemo vso težo tega vprašanja, moramo razumeti, da vsi ti dogodki pomenijo v resnici boj za — Kitaj! Nevarnost, od-vrnjena sedaj v Mandžuriji, je le epizoda, kratko premirje v boju za Kitaj. Pokrajinska in socijalna nasprotstva v Kitaju so prevelika, da bi se odpravila s prenehanjem bojev med generali, tekmujočimi med seboj. A pri tem je računati tudi z dejstvom, da je vsak teh generalov nekak zastopnik ene izmed velevlasti, ki se borijo za nadvladje v Kitaju. Tako velja n. pr. maršal Vu-Tej-Pu, ki ga smatrajo za bodočega moža v Kitaju, kot eksponent Anglije. Tudi se ne sme prezirati, da je vojevanje v Kitaju sedaj takorekoč smoter zase, ki svoje ljudi — dobro hrani! Da so v kitajskih bojih tudi tuji vplivi v Igri, je najboljše razvidno iz dozdevno čudnega dejstva, da je boljševiski vpliv ravno na jugu Kitaja (v Kantonu) najmočnejši. Razlaga za to pa je podana v dejstvu, da se more od tam najlažje ogrožati — Indijo, torej Anglijo, dočim se na severu, v Mandžuriji, na sibirski meji najbolj občuti protibol jševiški vpliv. Verjetno pa je, da se Kitaj ne bo v bodočnosti podrejal trajno ne vplivom sovjetov, ne kake druge vlasti. Naraščajoče narodno gibanje med di-jašivom — in to daje pomembnost sedanjim dogodkom v Kitaju —, ki zadobiva razmaha v najširših krogih, bo zadobivalo vedno večji vpliv na kitajsko politiko in zadobi končno popolno nadvladje. To bi bil začetek politike z geslom: Kitaj Kitajcem! In s tem nastane mogočen činitelj sile na skrajnem vzhodu. Mi/ida pa se bo ravno na ta način dala paralizirati rivaliteta vlasti, interesiranih v Kitaju, in spremeniti v mirno in prijateljsko sodelovanje za gospodarsko in kulturno vzpo-etavo Kitaja. Dotlej pa bosta morala Kitaj in skrajni vzhod bržkone preživeti še marsikatero epizodo, ki ne bo nič manj kritična, nego jo bila ravnokar srečno prestana. mm». dvor. -- , velesile pristale na odgodtteu lo""-! razorožltoene konference dijenci, ki je trajala eno uro, se pripi-1 Razvoj vprašanja o vstopu Nemčije v suje posebna važnost. -* j Društvo narodov . Po avdijenci se je vršila kratka seja 2J5NEVA, 5. Poslanik Zedinjenih dr-RIM, 5. Na današnji seji je predsed- vlade. Ko se je Pašič vrnil z dvora, nI žav v gvici je obvestil glavnega tajnik on. Casertano sporočil zbornici, tla hotel dati nobenega pojasnila o svojem Jnjka Društva - •«•»«—«----i___»j___ i..... ..aX {<> (»Irni _ Zbornico odobrilo londonski dogovor Senat sklicu za rtkUU« sredo je prvi minister 3. t. m. predložil zborničnemu predsedništvu zakonski načrt za ratifikacijo londonskega dogovora v svrho poravnave italijanskih vojnih dolgov Angliji. Načrt bo predloien v proučevanje komisiji, ki se je bavila z \vashingtonskim dogovorom. Zbornica je odobrila brez vsake razprave izpre-menitev v zakon kr. odloka z dne 16. oktobra 1919., ki določa vsoto 66 milijonov lir za dovršite v gradbenih del v palermskem pristanišču. Nato je stopil v zbornično dvorano finančni minister Volpi. Ministri in poslanci so mu priredili burne ovacije. Volpi je izvajal naslednje: Kakor v Ameriki, tako sem tudi v Londonu našel veliko razumevanje teženj sedanje Italije. Z ozirom na sklenjeni londonski dogovor moram reči, da se ne more govoriti niti o zmagi in niti o porazu. Londonski dogovor je za obe stranki pravičen in je bil dosežen po nadvse prijateljski razpravi. Zbornica je londonski dogovor odobrila s 224 glasovi proti 1. Jutri bo zbornica razpravljala o zakonskem načrtu za ustanovitev Italijanske akademije in državne ustanove «Ballila». Predsednik je zaključil sejo ob 18.10. Za sredo 10. t. m. je sklican senat. Razpravljal bo o washingtonskem in londonskem dogovoru. On. (Hunta in Acorbo pri kralju Notranji minister on. Federzoni je zbolel na lahki influenci. Danes zjutraj je Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenci- nova podpredsednika zbornice on. Acerba in Oiunto. Z njima se je razgovarjal delj časa. Trgovinska pogodba med ifaiijo in Grčijo razgovoru s kraljem, temveč je takoj prešel na resortna vprašanja. Ko so po končani seji novinarji vprašali Pašiča, kaj da je danes novega, je PaŠić na kratko odgovoril: «Da-nes ni nobenih važnih vesti.» Stalni razsodltte v rliliklh sporih mod Italijo ln Jugoslavijo BEOGRAD, 5. (Izv.) V Opatiji se je zaključilo zasedanje permanentne ita-lijansko-jugoslovenske komisije za ureditev ribolova na Jadranskem morju. Izdelal se je pravilnik za stalno arbitražno razsodišče o ribiških sporih in pravilnik za vršitev kontrole nad ribištvom v vodah Kvarnera, v zadrskem kanalu in okoli otoka Korčule. Washlngtoaska pogajanja BEOGRAD, 5. (Izv.) Iz VVashingtona javljajo, da se konferenca v tamošnjem finančnem ministrstvu z vnemo nadaljuje. Ameriški listi trdijo, da se je že izvršilo gotovo približanje obojestranskih mišljenj, da je,pa do rešitve problema še daleč. Jugoslovenska delegacija je zelo rezervirana in odklanja vsake informacije novinarjem. O uspehu pogajanj bo dalo vsa obvestila samo finančno ministrstvo v Washing-tonu. narodov Sira Erlca Odhod JufOsL delegacije v Temešvar BEOGRAD, 5. (Izv.) Jugoslovenska delegacija za konferenco Male antante odpotuje v torek zvečer v Temešvar, kamor bo dospela »kupno z ministrom Benešem in z ostalo čehoslovaško delegacijo v sredo zjutraj. Istoga dne popoldne se bo vrftila seja konference do večera, nakar bodo JSe zvečer posa-Grčijo . J . .mezne delegacije odpotovale iz TeineŠ-RIM, 5. Iz Aten poročajo, da je gn>ka >vaj.a Konferenca bo tedaj trajala le vlada izročila comm. De Martinu svoje! . dneva protipredloge glede trgovinske pogod-ir -— Razpoloženje proti Hlndenbursu med MstUdml nacijonalisti be med Italijo in Grško. De Martino bo odpotoval v Rim, da jih predloži italijanski vladi. Poslanec on. Pisentl izključen iz iašl-stovske stranke Tiskovni urad fažislovske stranke javlja: Glavni tajnik Farinacci je na predlog furlanske fašistovske zveze izključil poslanca Piero Pisentija za nedoločen čas od političnega, novinarskega in upravnega delovanja v faši-stovski stranki. Mednarodni zavod za ujedinjenje zasebnega prava Italijanska vlada je v septembru leta 1924. sporočila zborovanju Društva narodov, da je pripravljena pod pokroviteljstvom Društva narodov ustanoviti v Rimu mednarodni zavod za ujedinjenje zasebnega prava. Zavodu bi italijanska vlada nudila letno podporo v znesku 1 milijona lir ter odkazala primerno poslopje v Rimu. T.o ponudbo je Društvo narodov sprejelo z velikim veseljem. Priprave za ustanovitev tega zavoda se nahajajo pred zaključkom. Prvi minister Mussolini je že odredil, da se da del palače Giustiniani na razpolago temu zavodu. Drugi del palače pa je določen za razne urade senata. načelna razprava e državnem prahu v j ugoslovenski nar. skupščini BEOGRAD, 5. (Izv.) Današnja- seja narodne skupščine se je začela ob 9. uri. Po dovršenih formalnostih se je takoj pričela načelna razprava o proračunu, kjer je kot prvi govornik nastopil poslanec Ljuba Davidović, ki je predvsem kritiziral proračun kot previsok, ki ga narod v sedanji dobi težke gospodarske krize ne bo mogel prenesti. V političnem delu svojega govo-i a je Davidović poudarjal, da je danes po sedmih mesecih sporazuma stanje tega poslednjega težje kakor je bilo ob njega rojstvu. Govornik je v ostrih besedah kritiziral delovanje vlade, napa- BERLIN, 5. Svoj čas so nekateri vodilni politiki nemsko-nacijonalne in narodno-soci jalne stranke ustanovili posebno zvezo. Na zadnji seji te zveze je prišlo do ljutih napadov na Hinden-burga. Neki govornik je izjavil, da jati rt Hindenburg v smer, ki nasprotuje njegovim volileem. Za ta kurz je odgovoren državni kancelar Luther. Hin-denbarg se je že 1. 1917. izkazal neodločnega, ko bo desne stranke enodušuo zahtevale odstop Bethmanna-Hollwega. Govornik smatra odveč zgubljati besede o Hindenburgu kot nekakšni naci-jonahii nadi, zakaj človek, ki je l. I91S. stal na čelu štirimilijonske armado, katere devet desetin je bilo zanesljivih, a se ni povzpel do inicijative, da napravi konec novemberskemu puču, ravnotako ne more biti nobena nacijo-nalna nada kot oni nemški feldmaršal, ki je pred svojo izvolitvijo za državnega predsednika sprejel francoskega novinarja in mu dovolil daljši razgovor. BERLIN, 5. V delu nemško-nacijonalne stranke se opaža nezadovoljstvo proti zadržanju stranke v zunanji politiki. Razen viteza Richthofna, ki je voditelj šleske deželne zveze, je izstopilo iz stranke znatno Število Članov, zlasti v Šleziji. Kot poroča časopisje, nameravajo ti disidenti postaviti pri prvi priliki samostojno kandidatno listo. __ Dr. Solpel v Borilna. BERLIN, 5. Danes dopoldne je sprejel bivšega avstrijskega zveznega kancelarja dr. Seipla državni zunanji minister dr. Stresemann. Razgovor je trajal približno eno uro in je potekel zelo prisrčno. Pri tej priliki sta se oba državnika r a/.govorila o posledicah locarnske politike v splošnem in posebej z ozirom ua srednjo Evropo. Dr. Seipel je bil sprejet v Berlinu z največjimi častmi. Opoldne je priredil dr. Seiplu avstrijski poslanik dr. Frank s soprogo svečan obed, "ki so se ga udeležili številni člani državnih ministrstev in pru- Drummonda, da vlada Zedinjenih držav ne nasprotuje odgoditvi razoro-Žitvene predkonference. Enako sporočilo je prejelo generalno tajništvo tudi od Velike Britanije in Brazilije. Bolgarska vlada, ki je bila pozvana, da imenuje svojega zastopnika v pripravljalni komisiji, je tudi pristala na odgodi te v. Od vseh v Svetu Društva narodov zastopanih držav doslej edino Belgija še ni odgovorila. ŽENEVA, 5. Ker je sedaj gotovo, da bo prošnja Nemčije za sprejem v Društvo narodov prihodnji teden dospela v Ženevo, je verjetno, da bo Imel Svet Društva narodov začetkom prihodnjega tedna kratko sejo, na kateri bo sklepal o sklicanju zborovanja Društva narodov radi sprejema Nemčije v Društvo. Ni še gotovo, ali se bo vršila ta seja v Parizu ali Ženevi. Zborovanje Društva narodov bo najbrže določeno za marec. Na zborovanju se bodo bavili tudi z vprašanjem pomnožitve stalnih mandatov, ker je poleg Nemčije tudi več drugih drŽav, kakor n. pr. Poljska, zahtevalo stalne sedeže v Društvu narodov. Vsled tega je pričakovati, da bodo priprave za to zborovanje trajale dalje časa. PARIZ, 5. Diplomatski urednik agencije Havas je doznal, da se je včerajšnji razgovor med min. predsednikom Briandom in angleškim poslanikom Cre\vejem uanašal na vstop Nemčije v Društvo narodov, ki bo povzročil najbrže spremembo v zastopstvu držav med stalnimi organi Društva narodov. Ker zahteva Nemčija mesto pomožnega generalnega tajnika, bo najbrže to mesto poverjeno grofu Brockdorfu-Rantzau, dosedanjemu poslaniku v Moskvi. Državni zunanji minister dr. Stresemann in grof Beinstorff kot njegov namestnik bosta najbrže postala delegata nemške države. BUDIMPEŠTA, 5. Kakor piše «Ma-gyar Orszag», namerava vlada poveriti zastopstvo Madžarske na zborovanju Društva narodov v Ženevi bivšemu ministrskemu predsedniku Pavlu Telekiju, če bi grof Apponyi to misijo odklonil. Ministrski predsednik namerava izročiti zunanji portfelj grofu Telekiju, ki bo torej došel v Ženevo kot član kabineta. Vstop Telekija v unita-ristično stranko je baje v zvezi s to kombinacijo. Iz istega vira se doznava, da označujejo grofa Teleki ja kot morebitnega naslednika grofa Betlilena, Če bi eventuelno odstopil. BERLIN, 5. Izvrševal ni odbor mednarodne zveze akademikov za delo Društva narodov se je danes sestal v Berlinu. Predmet letošnjega zborovanja bo pomen locarnske pogodbe za nacijonalno in mednarodno politiko. Debate se bo udeležilo 20 v zvezi zastopanih narodov. Garigrajski incident poravnan . PARIZ, 5. Incident, ki se je dogodil v Carigradu radi ukinjenja liturgičnih časti francoskim zastopnikom o priliki običajnega cerkvenega obreda na dan sv. Janeza Zlatousta,, smatrajo na fran-fcoskem zunanjem ministrstvu za poravnanega. Pa pešk i nuncij v Parizu, mons. Ceretti, je včeraj tozadevno govoril z ministrskim predsednikom Briandom. Zastopnik Vatikana je Briandu obrazložil, da so iz Rima poslali mons. tRotti navodila, naj se zastopnikom Francije izkažejo običajne časti. Mons. Rotta se je takrat nahajal v Angori; sporočil. je dobljena navodila apostolski delegaciji v Carigradu, a jih je delegacija prejela prepozno. Obred je bil takrat namreč že končan. pila se je v par minutah. Ni še znano* kakšna usoda da je doletela 6 mornarjev, ki so se takrat nahajali na jadrnici. Radi snežnih zainetov vlaki niso vozil^ brzojavne in telefonske zveze so poškodovane. Strop neke delavnice y tovarni v New Britainu se je pod pritiskom debele plasti snega udri. V delavnici se je tedaj nahajalo kakih petdeset delavcev; Šest izmed teh je ranjenih, dva pa so izvlekli mrtva izpod ruševin.__ Poroke in razporoko - rojstva ln umrljivost ▼ Rusiji. LENINGRAD, 5. Število porok se je po vojni — toliko na ozemlju ZSSR kolikur v drugih državah zapadne Kvrope — izvanredno dvignilo. Največje število so zaznamovali 1. 1922., ko je prišlo na vsakih lOOOt) prebivalcev lf»l porok. Medtem ko je v letih 1911—1912 prišlo na vsakih deset tisoč prebivalcev povprečno R1 porok, jo to število poskočilo v I. 1924 na 109 porok. Značilno za sedanjo dobo pa je veliko število raz porok, katere odpadejo po večini na mesta. Leta 1922. so na vsakih 10 tisoč prebivalcev našteli deset razporok, 1. 1923. pa enajst. Naraščanju Števila porok odgovarja primerno naraščanje rojstev .katerih je bito največ I. 1923. Sedaj pa je število rojstev v Husiji nekaj manjše kot je bilo pred vojno. Tudi umrljivost je nekoliko večja, kljub temu pa število prebivalstva naiH-šča. Leta 192"). je prišlo na 10 tisoč prebivalcev za lrt."» rojstev več nego smrti, leta 1923 183, 1. 1924. pa 173. Volitev novega kalifa LONDON, \ Iz Kaira poročajo, da se bo 13. maja vršil tam islamski kongres, ki bo izvolil novega kalifa. Vsa muslimanska občestva so bila pozvana, da odpošljejo na kongres svoje delegate. Določeno je bilo sprva, da se bo kongres vršil meseca mana, a je bil prenesen radi vojne v Ilmižaau. .v«...«. ------- —ske dež. vlade. Popoldne je sprejel d. Seipla dal je prosvetnega ministra S. Radića v enourni avdijenci državni kancelar dr. ter nazval sedanjo vlado kot vlado ne- Luther. zakonitosti in lenobe. Na Davidovićeva izvajanja, ki so v vrstah opozicije Žela splošno odobravanje, je odgovoril namestnik finančnega ministra Uzunović, ki je poudarjal, da Pašićeva vlada -ne stremi za tem, da bi dobila volilni mandat. Ako se bo pa — je ' okel Uzunović — situacija razvijala tako, se bodeta tedaj že našla pot in način, da stopimo v volitve. Glede Stjepana Radiča je pa Uzu-nović dejal, da je treba počakati nje- no odgovori na Davidovićeva očitanja. Končno je Uzunović poveličeval radikalno stranko in PaŠićeve zasluge ter disciplino, ki vlada v narodno-radikal-nem klubu. Po Uzunovičevih izvajanjih je bila seja zaključena. Prihodnja seja še bo vršila jutri. Zaroto proti Pangalosn. BERLIN, 5. Po brezžičnem poročilu iz Aten, je policija odkrila zaroto proti Pan-galosu ter aretirala 14 oseb. Čofcoslovolko Jezikovno pravo. PRAGA, 5. Danos je izšla vladna naredba z dne 3. februarja, s katero se prične izvajati ustavni zakon z dne 2. septembra 1920. o načelih jezikovnega prava. Mednarodno zborovanje soe. demokratskih ■tu»iv uvja», •«» .?v . ^ »v^ kavlnarjov. gove vrnitve v Beograd in da sam oseb- PRAGA, 5. Danes se prično posvetovanja - ,1_______: „„ rtn.rliln.na/knn __.1 ..»»A/In« H«lo VU k ih 7VP7 If rt— mednarodne federacije delavskih zvez kovinarjev socijalno demokratske smeri. Razpravljalo se bo o splošnem položaju kovinske industrije vsefc deftol in o taktičnih ukrepih delsrskfh organizacij v kovinski Industriji s posebnim ozirom na Železni kartel, ki se snuje v Evropi. Med dosedanjimi udeletenci je prispel tudi poslanec Thomas. Nesreča v premogokopu It rudarjev mrtvih, 5 težko ranjenih PARIZ, 5. Včeraj zjutraj, medtem ko so rudarji v premogokopu v Pittsburgu gasili ogenj, ki je izbruhnil v nekem hodniku, se je premogovni plin vnel ter povzročil silno eksplozijo. Trojici rudarjev je na mah vzelo življenje, zasulo pa jih je kakih dvajset. Pet izmed teh so pozneje izvlekli izpod ruševin; nahajajo se v obupnem položaju. 16 rudarjev pa so morali prepustiti kruti , ,, ^ ______________________- usodi, kajti radi ognja in dima ni bilo;ležeče, kakor tudi na vprašanja, ki se mogoče priti do njih. Da pogasijo nanašajo na duševne inicijator je falsi- Politične vesti ITALIJANSKO - JUGOSLOVENSKA KONFERENCA za uredbo ribarstva na sev. Jadranu V nedeljo je italijansko-jugoslovenska komisija dovršila svoje delo in sestavila zapisnik o njem. Sušaški «Novi list* je doznal iz krogov članov jugoslovanske komisije, da se konferenca ponovno sestane v mesecu juliju, da bo tedaj, v času najmočnejše ribarske sezone, razpravljala o vprašanju, ki se mora tedaj praktično reševati. Člani obeh komisiji so že zapustili Opatijo. POLITIČNI DOGODKI V JUGOSLAVIJI Seja radikalnega poslanskega kluba dne 3. t. m. je bila zelo burna. Več govornikov je ostro kritiziralo postopanje St. Radića, posebno pa njegove govore, ki jih je imel te dni v Bosni in Dalmaciji. Nekateri govorniki so celo zahtevali, naj klub zavzame — ako bo potrebno — proti Radiću tudi osebno stališče in eventualno naj se ga izključi tudi iz vlade. Očitali so Radića, da je razžalil Srbe-musllmane in Srbe-kato-like. Ljuba Jovanović je naglašal, da se v vsem delu Radića opaža neka nova prikrita tendenca. Demokratski poslanski klub oporeka vesti, ki se je širila te dni, češ da so demokrati pripravljeni. Klub da ostaja tudi nadalje v smeri svoje dosedanje politike. Pomembno pa je za razpoloženje v Hrvatski dejstvo, da hrvatska seljačka stranka dosega na občinskih volitvah lepe uspehe. Tako nedavno v Brodu in sedaj v Novski. Tu si je ta stranka priborila 9 mandatov, druge stranke — železničarji, obrtniki in samostojni demokrat je — pa skupno le 8 mandatov. Iz Beograda poročajo iz diplomatskih krogov, da je jugoslovenska vlada zaprosila agreman za imenovanje novega poslanika pri Vatikanu. Določen je Ješa Simić, sedaj poslanik v Varšavi, ki da je v dobrih prijateljskih odnošajih S papežem še iz časov, ko jo bil la poslednji nuncij v Varšavi. Ju-goslovenski poslanik pri Kvirinalu da nojde najbrže v Washington, a na njegovo mesto pride sedanji jugoslovenski poslanik v Berlinu, g. Ž. Balugdžić. MADŽARSKA FALSIFIKACIJSKA AFERA Značilna je izjava državnega pravilnika, da ni pričakovati novih odkritij, v kolikor se to nanaša na zasliševanje zaprtih obtožencev. Večina obtožencev odgovarja zelo kratko in nedoločno, posebno pa na vprašanja, na katerih razjasnitvi je francoski vladi posebno ogenj, so morali premogovnik popolnoma zapreti. Zini v tatrlkl Sneg v New-Yorku — Razno nesreče PARIZ, 5. Včeraj je v New-Yorku napravil sneg mnogo škode. Promet je bil skoro docela ukinjen. Najetih je bilo 25.000 delavcev, da odkidajo sneg, ki se Je nabral na cestah. V predmestjih so vse šole zaprte fikacijske afere. Politično ozadje škandala je seveda nedvomno ugotovljeno. Posebno francoska javnost je uverjena, da je sedanji madžarski politični režim direktno odgovoren za to drzno hazard-no igro. Posebno razburjenje Je izzvalo v Budimpešti sporočilo, da je v francoski zbornici nastopil socijalistični poslanec Fontanier z vprašanjem, kdaj preide poslanska zbornica k razpravi o V viharju, ki je ponoči divjal, je ne- njegovi interpelaciji o madžarski falst-ko jadrnico odtrgalo od pomola; poto- fikacijski aferi. Ministrski predsednik «UUAU*X» V Trstu, one 6. februarja 192«. .a--—--- Briand je odgovoril, tla je afera zelo j&pttkatna) da izsledovanje Se ni dovr-JUtto. Zahteval je, naj se razprava odloži da fcast ko bo to dovrfieno. Na ponovni pritisk rešenega poslanca je ministrski predsednik izjavil, da se bo mogla na zahtevo socijaJiatične skupine vrfeiti razprava dne 19. februarja. Tako se more pričakovati, da pride v odobritev pravil in pravilnika; volitev od- bliznjih 14 dneh luč v falsifikacijsko afero ter da se podrobno ugotovita krivda posamnih oseb in tudi politično ozadje afere. To novo preiskovanje se po pravloi stavlja v zvezo s povrnitvijo francoskega policijskega komisarja Benoita v Budimpešto. DNEVNE VESTI juMii m m Hume smuke ~ rs, s^r. .-sa izide danes. To izdanje Je prirejeno v obliki revije, na finem papirju, s platnicami ter obsega 54 strani. Format je zelo pripraven toliko »a čitanje kolikor tudi za hranjenje izdanja. Vsebina obsega vse članke, ki so bili v naši jubilejni številki od 17. januarja t. 1., in tudi prispevke, ki so bili objavljeni v »Dodatku k jubilejni številki« dne 24. januarja t. L Delo krasi poleg tega 22 slik, ki pojasnjujejo zgodovino lista »Edinost« in našega javnega življenja v zadnjih 50 letih. Cena posameznemu izvodu ]e I- 8 (14 dinarjev), po pošti proti povzetju L 8. Naročila sprejema in izvršuje po gornjih pogojih upravništvo »Edinosti«, kjer so posamezni izvodi tudi na prodaj. __ Važen hruatsKi Slas o „Edinosti" Splitska < Novo Doba» je objavila članek. v katerem izvaja med drugim: Danes je «Edinost» neustrašna predstavnica Slovanov v Italiji. Stoji na čelu narodne samoobrambe, da se ohrani narodni obstanek v najtežjih razmera*!. Zgodovina « Edinosti* je zgodovina idealne borbe za osnovne, narodne in človeške pravice. Morda nikjer se ni ta borba tako odlikovala v čistem požrtvovalnem idealizmu, kakor ravno v Trstu, Gorici in Istri. Naš narod v teli krajih se ni mogel oslanjati Via nikaka zgodovinska prava in tradicije. Mogel se je sklicevati samo na svojo živo zavest in na svojo voljo do Življenja in razvoja. Zato je to gibanje zadobilo značaj gibanja, ki so se ga udeleževale široke narodne mase. Res je sicer prednjačila narodna inteligenca, posvetna in duhovniška. Toda tudi ona je izšla iz narodnih mas. Zato je to narodno gibanje že iz začetka pomenilo borbo za pravico širokih mas do Življenja in napredka. Socijalno in politično gibanje je Slo sporedno s prosvetnim in gospodarskim. Vrline, ki jih jo ta narod kazal v tej težki borbi, niso propadle in so tudi danes živo jamstvo, da današnje tamošnje pleme ne propade. Veren glasnik te brezprimerne borbe za narodno pravo in jezik je bila skozi vseh teb pet deseletij tržaška «Edi-nosl». Njen razvoj je šel sporedno z razvojem in napredkom narodnega gibanja. Dejstvo, da slovenski list. izhaja v Trstu že petdeset let nepretrgoma, se ne more izbrisati v zgodovini. Tak list priča o živi in neporušni volji naroda, da obrani sebe tudi za bodoče čase, da obran* svoje narodno bistvo in hvoj jezik. «Edinost > je najboljši argument um ad bom i nem odporne moči .)ugoslovenov v Italiji- Dokaz je. da te narod ostane živ in zaveden na svoji podedovani zemlji, na kateri živi in dela od pamtiveka. «Edinost» jc bila odraz narodnega gibanja v času napredka in je to ludi dan«.-. Naj evete in napreduje na korist in v naroda! _ isani toliko nesra men, da povem to tudi Slovencem, zlasti zdaj, ko se njegove menjalne zadruge tako «sifftjno» vkoreninjajo na trdih kraškit tleh in povzročajo krče svetovni trgovini. Iti vendar nisem jaz kriv, da je vse tako kakor je. Moja veroizpoved je kratka: Verujem v naravno, stopnjujočo se evolucijo človeške družbe, v pristno evolucijo, ki nas pelje v boljše in popolnejše življenje. To evolucijo bo pospešila človeška obča znanost, nikdar pa domišljavi in «vsevedni» profesijonalni gromovnik i in reformatorji, ki kažejo lice pravičnikov in altruistov, so pa resnično samoljubne egoistične coklje. Amerika je dežel«. neumna kot kokoš. Zato ji pa gre vse narobe, gospodarstvo ji propada, industrija ji zmrzuje, izmozgano njeno prebivalstvo strada in boleha na je-tiki in vse to samo radi njene nezaslišane neumnosti — ker noče poslušati gromovnik o v ! Zato pa tudi nihče ne želi iti tja! Tudi g. Godina, kadar naleti na ameriški dolar, ga brcne z nogo, ker ve, da je tudi papirnati predstavnik amerišekga kapitalizma za nič. A da govorimo resno. Ameriška industrija se je iz nič razvila v nekaj ogrom- bora; slučajnosti. — Začetek ob 2. uri popoldne. — Velja kot direktno obvestilo. Pripr. odbor. SPORT ŠPORTNO UDHUtSNJB. V četrtkovem uradneui poročilu T.V.K. je pomotoma izostal napis T.V. - «Nogo-meta» - V uradnem fporočilu pa je med vab-ati za sodn&e izostal gosp. onem p Ijenimi katidlai Barbi*. TEHN. VODSTVO NOGOMETA. Koledar jntrSnjib tekem II. divizije se menja v smislu, 4a igrajo um igrišču «Adri-Je> ob 11. uri «Temmasao» • «Zar)a» in ob 15. uri «Ađria» - « Jadran*. — Načelnik. SAVBZ SODNIKOV. JutrSnjo tekmo «Tommaseo» - «Zarja» sodi g. Boris Plesnlčar in tekmo «Adria»-«Jadran* g. Vlado Kras. — Preds._ Iz tržaškega življenja Tragičen konec 15-letnega dijaka. - Samomor ali nesreča? Včeraj pop. okoli 17. ure se je odigral v stanovanju družine zato se lahko Upa. da pride do zaželjenega Francesco št. 1 tragičen dogodek, ki je um-; h ^ čil mlado življenje. Ob obujeni uri je bila P • Re lc nekateri, sc mo_ trospa X lttoppiieva sama doma s svojim____» » stopi tokrat prvič s svojimi lastnimi kupleti pred našim občinstvom. To je prva predstava te vrste pri nas in Je vzbudila tudi dokaj zanimanja. Spored je pester in bogat. Cene običajne. Pridite In zabavali se bostel — V sled prepovedi, o kateri je že «Edi-nost» pisala, so policijski agentje pobirali včeraj vse številke «Jutra» po trafikah. Tudi «Sk>venskemu narodu» niso prizanesli. _ PODBRDO. PodbrŠki komisar javne varnosti je kar na svojo pest ustavil delovanje poilbrškega prosvetnega društva. Ukazal je priti vsem odbornikom v društveni lokal; tam so mu morali ra/.kazati vse društvene knjige. Našel je vse v najlepšem redu. No, pa je vseeno dal zapreti društvo. Društveni časopisi se tudi več ne dostavljajo, ker je dobil poštar ukaz od komisarja, da se ne smejo več dostavljati društvu. RIHEMBERK. Zanimanje za mlekarsko zadrugo narašča. Celo oni, ki so stali le od daleč, se radi razgovarjajo. seveda, kakor pri vsaki zadevi, so nekateri manj gibčni, a drugi dostopnejši. Nasprotnih glasov pa ni slisati. LISTNICA UREDNIŠTVA. Prijatelj, ki je vedno čitatelj «Edinostl»> Dopis prejeli. Za sedaj ni še za objavo, opišite pa nam natančno položaj v Vaši vasi z ozirora na društvo in druBtveno deJcva-vanje (koliko jih je, kje so včlanjeni, delovanje itd.). Ko pridete v Trst, obiščite nas v uredništvu. Borxna poro.75 Praga od 73.50 do 74. — : Ogrska od 0.0145 do 0.(KfW>; Dunaj od —.347 do — .3j2; Zagreb od 4J 50 do 44. . Renečijske obveznice 6^ 65. VALUTE: 1 rs t; 5. februarja. Avstrijske kron* oi 0.0345 do 0.035*1; dinarji od 43.f)0 do 44.—; dolaiji od J4.h5 do 24.66; novci po Hi) frankov od 65.— d » iM — fuut fiteiling od l iOrt t do Ij.'.'jO. gospa v lttoppijeva 15-letnim sinom Josipom, gimnazijskim dijakom; ker se ves dan ni počutila dobro, je ležala na postelji v spalnici, dočim se je deček, ki se je bil malo prej vrnil domov — bil je pri očetu v pisarni — mudil v sosednji sobi. Gospa je ravno zadremala, ko jo je nenadoma predramil oster pok, . ki se je turobno razlegel v popoldanski ti- »or. 11 ini; poku je sledil zamolkel ropot, kakor lorPK j da bi se v sosednji sobi nekaj težkega pre-"! vrnilo. Vittoppijevo je obSla strašna slut-" nja, ob kateri ji je zastala kri v žilah. Kaj . . počenja sin, kaj se je zgodilo z njim? Vsa •ipljenih f?romovm-jprepaiJena je planila s postelje in pohitela , torej delavstvo. |y SQSednj0 sobo. Komaj je odprla vrata, se spričo ka-sin je ki muj curliala i/, ran na desnem in levem sen- MALI OGLASI nega. Kajpada, g. Godina, delo jo je ustva-j _______ rilo in podjetnost in zdravo znanje «ki ga po?enja"sin7kaj se je zgodilo"z njim pa niso iskali pri zaripljenih grom ovni- £_____„.»„„o u^at^iiA in no kih), predvsem pa delo In kakor sem poročal pred dnevi v «Edi nosti», se v niso viri lažnjivi) čarjev iijfcne industrije narašča v večji meri nego število izdajanih delnic. Iz tega MESTO hišnice ali kako drugo delo isčeiu pri majhni, boljši družini. Scala sama št. 199. lif> TRGOVINA V AJDOVŠČINI se odda lako.J v najem. Oprema in stanovanje. Najpa metnejši del v Ajdovščini. Pojasnila dajh Jeras Lucija v Ajgovščini. \' takoj obvestili o dogodku i se denar obonh končen-1 regijno p0j,tajo. Pai- minut pozneje je bil S tem smotrom se denar obojih koncen- ramo zavedati težkega gospodarskega položaja, ter moramo hiteti, ta z nasveti, drugi z dejanji, iskat novih virov, da si zagotovimo obstanek na rodni grudi. Ne se plašiti stroškov, ki ne pridejo niti v poštev pri tako velikem delokrogu, ampak moško zastavimo svoje sile v splošni bla- t. m. sta se vršili dve predavanji v prilog snujoči se mlekarski zadrugi, in sicer v Brjah in Šmarjah, za kar vsa čast gospodoma predavateljema inž.! Podgorniku in inž. Rustji), ker sta s svojo besedo marsikaterega ohrabrila. Gospodje odborniki pripravljalnega od-! bora za ustanovitev mlekarne se prosijo, KAMJON da izvršijo vsak v svojem delokrogu popis! članov ter imenike prinesejo s seboj k seji, ki bo dne 7. februarja ob 0. uri v poslopju Posojilnice v Bihemberku. t SVETO. _ V pondeljek dne 1. t. m. je umrla komaj1 BABICA sprejema noseče na < 15 let stara Milena Jazbec, vrla mladenka in zvesta članica bralnega in pevskega društva «Draga». Kako je bila pokojnica priljubljena, dokazuje že to, da je šlo z h proua. 1 Ivi BABICA, avtorizirana sprejema noseće. Govo ri slovenske Slavec via G'ulia 29. 64 Naslov Saurer tip pri upravni: i. H 'tvu. P č«e proda. AHACI JEVA DEBLA na prodaj na javni dražbi z februarja oh 13. uri v Komnu. Pojasnila na hšt. liiN. 1M niva oskrba. Madonnina 10. >m. 11. Ljnhe/- K4Ti MIZABSKEGA Slenc, mizar vajenca v Ilir. Hi: sprejme trici. takoj 144 saj pr ozirih, njihovi profesorji so osli in šarlatani, samo mi smo pametni, tako da se čudimo sami sebi! Skromen in preprost Človek bi vprašal ponižno, kaj je pravzaprav denar. Je li to blago dejanske vrednosti, ki se že radi tega bistveno razlikuje od delnic poštenega jiodjetja, ali kaj? Jaz bi sodil, da ne, nezmotljiv pa le nisem. Ko bi moj nebeški patron hotel navdahniti veliko ameriško jeklarsko korporacijo, da mi pošlje za pustno darilo eno svojih tisočdo-* ~ " *-" W! —kakor lico prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je pičle četrt ure po prihodu izdihnil. Tragičen konec mladega dijaka je zavit v tajnost. Do sedaj ni bilo še mogoče dognati, ali gre za nesrečo ali samomor. So- v Svetem OZELJAN. Ce sta dva gluha in še zdravnik, ki laže, je že lepo. Ce pride zraven še malo dobre deč po smeri rane. je poslednja domneva vojje s strani igralcev in poslušalcev, pa pač mnogo bolj verjetna nego prve. Toda iz kakšnih vzrokov naj bi bil ftel nesrečni deček v smrt? Na to vprašanje ni nihče vedel odgovora- Njegovi starifti menijo, da gre za nesrečo; v tej domnevi jih ^podpira okolščina, ' 1 ...... ZAHVALA Ob priliki nenadomestljive izgube šega dragega soproga in očeta MATIJE VATOVEC i izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki larskui delnic, Dv ji Dii nvaieznejsi, itaKorj iden zelo rad igrai x orožjem, če ga je če bi mi poslala lep nov tisočak, ki je biljfe dobil y roko Kako pa je prigei aQ re.. izdelan v vvashingtonski federalni tiskar-,volve.^ ki mu ^ pretrgal mlado nit živili. Vem namreč, da je tisočak samo ne- ljenja 0 teni ne ve nihče nič povedati. in rffl imat R^v'oIver ena izpraznjena patrona larskili delnic, bi ji bil hvalefcnejši, i izdelan v washingt«iski federalni tiskar- amreč, da je kaka delnica Zedinjenih držav in da ima eno zelo slabo lastnost: nikakih dividend i tj..• nftbo« go 'predani policijskim orne prinaša. In vendar je tudi on podvržen om na komisartjatu v ulici L. Bicci, ki valutnim izpremembam kakor vsaka druga ^ sp(laj prizaaevajo pojasniti tragični do- delnica. godek, predvsem seveda dejstvo, kako je ne Sicer pa je dovolj čudno, da se g. i.odma = o tu imate kajpada prav (denar se pač ne «raz!iva na vse st>-ani>\ 1 nego se združuje. Drugo pa nastane, ko Nevaren padec pomorščaka. £rt*»v hude nezgode, ki bi ga bila skoro življenje, je Uil včeraj popoldne zasidranega ob pomolu Bersaglieri. Ko je ob 17. uri končal svoje delo, se je hotel imeniki, k^kor Jih je sestavila občinska' ruitdtmo pod imenom kapital vse, kar ima j spustiti po vrvi z odra pri dimniku na ko' *i«iia Kčor ni v imeniku vpisan, se dejansko vrednost. Kudniki. žete lahko pritoži na nokrailnfeko voUlao[varne itd., vse to je kapital, in žereznice. pokraj krov, ker si je menda hotel prihraniti po-naj se le časno plezanje po le:-tvi. Toda nesreča je rurlniki v p- ii.uoiu Ha ip vrv. ko ie bil mladenič Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem vest, da je na?a ljubljena soproga, sestra, tela IVANK« U5TAR v dobi 49 let, po dolgi in mučni bolt. ni, pre idena s sv. zakramenti, preminula. „ P&2Teb nepozabne pokojnice se bo vr;il v nedeljo dne 7. t. m. ob 9. tiri zju raj iz žalosti Šalita Grett« k 2. TRST, dne 5. febnnrja 192t». Josip Ustar, soprog, bratje, nečaki in ostari sorodniki. Pogrebno podjetje Nutva Impresa, Corso V. E. III, št. -17. Koruzo, žito, moko, otrobe in krompir dobavlja v Italijo po konkurenčnih cenah 243 ^aikerađne obiske posojuje L. VALCINI Via Ireneo della Croce 10 (h'iiu gltdaišu B&sjf i) Ob priliki pit sni prireditev odprto celo no<:. -~ -»f rekurirati proti vpisu volilcev in preti razdelitvi občine na sekcije. Vcliici, poglejte v volilne imenike, čc ste vpi^anij in če niste, zahtevajte z rekurzom vpis. Preglejte hidi, če je kdc po nepravilnem vpisan, in zahtevajte na to izbris. Ne zamudite roka! 15. februaija je zadnji dan. P rici rekurze. POLITIČNO DRUŠTVO «EBINOST» Tajništvo. Klouern Konec slave 9. Pisentlia Tiskovni urad fašistovske stranke sporoča, da je vodstvo stranke odstavilo nekdaj \ sernogofnepa voditelja videmskega lašiznta Pisentija od vsakega delovanja v stranki. Pisenti se ne sme več udejsto-vati ne kot politik, ne kot uradnik in niti ne kot Časnikar. Ta ukrep je bil izdan — kakor pravi obvestilo fašistovskega tiskovnega urada — na podlagi poročila, ki ga je poslal vodstvu stranke v Rini izredni komisar posl. Moretti. Nehaj prilaznih besed 5. Godini ' Pod gornjim naslovom smo prejeli sledečo izjavo: Gospod Godina, pravovernik v Gorenjali, Če &e Se ni preselil v Pusijo, je nabil be/.- fovo pištolo in je v tržaškem Malem mi-robu pihnil vame, da me je pretreslo. In zakaj? Zato, ker g. Godino togoti dejstvo, da postaja ameriški narod polagoma tudi so-Justnik svoje industrije in trgovine, in pa'nun človeštva. Vsak zaporeden dan se pojavljajo novi dodatni solastniki ameriške industrije. Preprosti varčni delavri vežejo v skupine in ustanavljajo delavske banke i rešil ne postaje tor postajajo na ta način kapitalisti, najbrže z edinim namenom, da se pojdejo ne-keca dne ko^at v Niro ali sankat v Švico. A vsega tega vendar nisem jaz nič kriv kajti ako bi bil paUel malo bolj nesrečno, bi si bil razčesnil glavo na železnem krovu. Po prvi pomoči, ki jo je dobil od zdravnika je bil Regent prepeljan v mestno bolnišnico. Okreval bo v kakih šestih tednih. Nesrečen« korak. Ivanka Postogna, stanu- Ko je «i9-letna _•joča 111 gospodje pri «Kdinosti» najbrž tudi ne.| \JKolonji ■it. 28. včeraj predposdne šla Zobozdravnik mi o. ar. b. specijalist za ustne in zobne bolezni perfckcljoniran na dunajski kliniki ordinfra v TRSTU Uia M. R. Imbriani 16,1. (pre! Via S. Oiovaoni) od 9-12 in od 3-7 »29 ■ ■ rrfc Z ki utegne v teku časa zavladati nad sve-1 toni kakor kral j Matjaž? Pa bodite poto-1 lažen i. Kadar se bo kaj takega zgodilo, ; bomo lopo «poteginli» skupaj, napeli fiče-: faje in nabili groinske bezgove pištole in pogumno udarili po njih kot ste Vi po ' meni — neznatnem vremskem nemaniču! Dotlej se pa zatekajte k medlim kolonam tržaškega \falega mikroba, ki srčno rad sprejema take reči. Čim več psovk, tem bolj bo vesel. Odziva od moje strani pa ne bo več, ker za javne prepire imam premalo časa, pa tudi volje premalo. France Mag a {na. DruitvMt Vtttl — Klub esperantistov. Danes v soboto G. t. m. ob 8. zvečer se vrši skupni članski sestanek z zelo zanimivim dnevnim redom. Udeležba obvezna. V nedeljo je darovala vesela družba za klub esperantistov L 17.40. Posnemajte! _ D. k. N. Tommaseo - Trst. Danes točno ob 19. uri sestanek pri Sv. Jakobu. Tečaj Ob 1*. uri. — Odbor. — M. d. «Višava» - Konkonel bo imelo jutri v prostorih gostilne Ferluga na K011-konelu ustan. občni zbor s sledečim dnev- redom: poročilo pripravIj. odbora; lobil. ije je nišnico. Voz, ki posnema avto Zdi se, da hočejo tudi vozniki posnemati j šoferje, ki s svojimi naglimi vozili lomijo | ljudem ude in jim pomagajo na oni svet. Včeraj je neki enovprežni voz, ki je okoli 9 ure pridrdral po nabrežju Nazario Saur ro, podrl ti7-Ietno postrežnico Uršulo Cobi. brez stalnega bivališča, ki je pn tem prišla z levo nogo pod kolo. Namesto da bi voznik ustavil in priskočil starki na pomoč, je še bolj naglo pognal konja m jo odkuril. Zdravnik rešilne postaje, ki so ga poklirali mimoidoči ljudje na lice mesta, ie dal starko, ki je imela zlomljeno levo nogo, prepeljati v mestno bolnišnico, kjer bo morala ležata kakih pet tednov._ Vssti z Goriškega Goriške mestne vesti LJUDSKO GLEDIA6E - TRGOVSKI DOM Prav izredna prilika za vsakogar, ki si želi pravega pnstnega razvedrila, se nudi z VARIETETNO PREDSTAVO, ki Jo uprizori danes ob 21. In |utri obilni Dram-sko društvo. Za to prireditev le povabljen tudi kuDletist p. Krttanan iz Trsta, ki na- plačuje ^ ALOJZIJ POUH, Piflzza Garlbalđl Z prvo nadstropje Pazite na natlovl Pazite na naslov! JEZIKI TOREK 9. februarja Novi leteli ŠOLA BERLITZ = Zasebne in skupne lekcije = Vla Terra blanca N. 21 - T«t Vpisovanje dnevno od 9-21 JEZIKI KRONE po L. 2.10 komad Zlato, M\m platin. 20-lcronshe ilafe krni« kupuje In plačuje po najvi>ji!i cenaii Albert Fovh — urarna Trati Vla Mazzini 46 Najvlije cene plačujem za v O £ i i kun, zlatic, lisic, dlhurj«vf vider, Jazbece v, mačk, veveric, krtov, divjih In domaČih zajcev« D. WINDSPACH Trst, Vla Casare Battlstl it. 10 IL nadstr.« vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po posti