Leto XIV., štev. 112 Ljubljana, torek 16. maja 1933 »•Me \j krat. fi?y Cena Dir CplaVUiblVO. l—JUi.J JcliJti, .»Ua-lijeVit ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon St. 2455. Pouružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pofit. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, VVten Št. 105.241. Osamljena Nemčija Dogodki zadnjega tedna v Ženevi so prinesli francoski politiki važno zadoščenje. Pobudo za razorožitvena pogajanja so vzeli v roko Angleži, ki so po negativnem izidu zaupnih pogajanj med zastopnikoma Anglije in Nemčije, Ede-nom in Nadolnym spoznali, da razorožitev ovira edino imperialistična politika Nemčije. Kakor rečeno, je to dejstvo za Francijo lepo zadoščenje, ker je doslej Anglija vedno na nc^o dolžila francoske državnike, da je krivda za večen nesporazum z Nemci v prvi vrsti na njihovi strani. Pretekli teden pa so končno tudi Angleži spoznali in priznali, da se z zastopniki Berlina ne da razpravljati in da se z njimi ne da priti na čisto. Kakor je ta ugotovitev zelo ugodna za Francijo, vendar kaže na drugi strani, kako brez podlage je bil politični koncept Briandov, ki je mislil, da se da z Nemci vsaj za ceno velikih popu-ftitev doseči ugoden in sprejemljiv kompromis. V svojih pogajanjih s Strese-mannom je Briand preveč širokogrudno zaupal Nemcem in ni upošteval možnosti. da bi se razvoj stvari v Nemčiji zasukal ravno v nasprotno smer. Spregledal je, da Stresemann, dasi je morda mislil iskreno, ni pravi glasnik nemškega raroda, marveč je, hote ali nehote, le pripravljal in gladil pot v.e bolj pretiranim zahtevam. To nemško akcijo je vneto podpirala politika Anglosasov in izpraznitev Po-renja, zrušitev reparacij ter načelno priznanje enakopravnosti v oboroževanju —vse to ni prineslo pomirjenja, marveč je pn Nemcih le utrdilo zavest, da versailleska mirovna pogodba ni neza-T-etna trdnjava. Ves svet je pričakoval, da se bo Nemčija zadovoljila z uspehi, ki jih ie dosegel Briining, in da bodo le-ti vzeli hitlerjevcem vsako podlago za nadaljnje harangviranje. Doseženo pa je bilo ravno nasprotno, kajti Hitler je moral iznašati vedno hujSe zahteve, kakršno Nemcem pod Stresemannom niti na misel niso hodile. Angleška iniciativa, s katero so hoteli rešiti razorožitveno konferenco iz zagate, je tudi londonske državnike uverila, da je edini krivec Nemčija. Angleški zastopnik Eden je v dolgih pogajanjih razpravljal z Nadolnvm in edini uspeh teb razgovorov je bil ta, da si Eden ni upal dati v javnost nemških zahtev, da ne bi doma vzbudil prevelikega ogorčenja. Vendar je stvar sama tako razburila angleške politike, da je sam vojni minister lord Haiknam izustil znamenito besedo o sankcijah, ki naj bi se določile za Nemčijo zaradi njenega stališča v razoroži tve-nem vprašanju. S tem so se tudi v Londonu na temelju lastnega izkustva odrekli večni potuhi, ki so jo poprej dajali Nemčiji proti Franciji, in izrekli besedo, ki je morala tudi v Berlinu zelo neprijetno odjekniti. Zaradi nepopustljivo«ti nemške vlade, katere zahteve je v Ženevi zastopal Na-dolny, v listih pa je o njih obširno razpravljal sam zunanji mini-ster Neurath, se je okoli Nemčije naenkrat napravila praznina. Nemčija je postala osamljena, kar se je osobito razločno opažalo pri zadnjem glasovanju na razorožitveni konferenci m v hladnem sprejemu, ki ga je bil v Londonu deležen Hitlerjev odposlanec Rosenberg. Angleži so s skoro nevljudno jasnostjo pokazali, da jim do emisarja one vlade, ki v Ženevi ograža razorožitev, ni ravno mnogo. V tem težkem položaju v Ženevi ni kazalo drugega, nego odložiti odločitev na tekoči teden. Ameriški poslanik je v tem oziru posredoval pri Hitlerjevi vladi, kancelar pa bo po poročilu Nadol-nega proučil ves kompleks vprašanja in dal sredi tedna končni odgovor. V ta namen je bil takoj sklican nemški državni zbor. ne da debatira o zadevi in da soodločuje pri njej, marveč da vzame na znanje kancelariev skle". Hitler tedaj ne bo govoril toliko za Nemčijo, kolikor za zunanji svet. V Ženevi sodijo, da je Nadolny odpo- j toval v Berlin z namenom, da priporoči j kancelarju vsaj toliko umirjenosti, kolikor je je neobhodno potrebno za odprto in častno pot k umiku. Morda ni izključeno, da bo Nemčija iskala izhoda \v. zagate, v katero je pahnila razorožitveno konferenco in samo sebe. V Berlinu baje že spoznavaio, da so pretirali svojo neodjenlib"ost ter da so si škodo- j vali celo tam, kjer ie b'lo vedno dovolj j razumevanja za njihove težnie. Ako bo 1 Hitler 17. t. n,. govoril v mvnom tonu , in ne bo napovedal oborožitve Nemčije, j kakor Neurath, bi to sice/ še ne pome- ' nrlo, da je razorožitvena. konferenca re- : šhna, vendar bi bila s tem omogočena ' nadaljnja pogajanja. Njihov potek pa bo plodonosen le v primeru, ako Nem- ; čija opusti radikalne zahteve, ki jih je postavila prav za d1" ie tedne. Kakor pa je nemški kancelar neore- ' računijiv, vendar smatrajo splošno, da položaia ne bo poslabševal, dasi ie go-tovo. da bo odločno odklonil besede lorda Haiishama. ki ga v Berlinu dolže, da je edino on zakrivil sedanjo napetost. K"akor slutiio. bo Hitler posebno ostro ' kritiziral metode in način ženevskih raz- i a.rociuoa znaša Oicaccui. um _ Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica a. Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125, 312«, Maribor, Gosposka ulica 1L Telefon št. 2440. Celje. Strossmaverjeva ul. 1. Tel. 65. ni Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — Oglasi AMERIŠKO POSREDOVANJE V EVROPI Konference Rooseveltovega odposlanca v Parizu — Delo razoroži-tveise konference odgodeno do četrtka — Svetovna gospodarska konferenca bo trajala dva meseca Pariz, 15. maja, d. Tukajšnji poučeni krogi smatrajo, 'ia so bo me:carod. položaj ki je sedaj zelo napet, razbistril z važnimi izjavami angleških in francoskih državnikov t četi tek, ker so bile dotlej odgodene nadaljnje razprave na razorožitveni konferenci. Prvotno so določili, naj se sestanek glavnega razorožitvenega odbora vrši danes toda zaradi nepričakovanega o;boda nemškega delegata Nadolnega iz Ženeve in zaradi napovedi, da bo nemška vlada opredelila svoje stališče v s.re'o v državnem zboru, je bil predsednik razorožitvene konference Henderson prisiljen, da je današnjo sejo odgodil na četrtek popoldne. Tudi delegati drugih držav so izjavili, da ne morajo označiti stališča svojih vlad. dokler ne vedo. kaj bo izjavila nemška vla'a v državnem zboru. Ameriški delegat Norman Daviš, ki je dobro poučen o angleškem stališču, je imel danes dopoldne dolg razgovor s francoskim zunanjim ministrom Boneourjem. Gre za to, da najdejo skupne točke med par:ško in londonsko in washingtonsko politiko, česar pa ne tolmačijo kot načrt za združeno akcijo proti Nemčiji, kc.r še vedno upajo, da se bo Nemčija uklonila in pridružila mirovni politiki ostalega sveta. Po razgovoru z Boneourjem je izjavil Norman Daviš, da je šlo za svetovno gospodarsko konferenco in za razorožitveno konferenco. Glede na prvo Norman Daviš ni prikrival, da je položaj zelo zamotan. V V zvezi z napovedanim govorom kancelarja Hitlerja v državnem zboru je izjavil, da bodo dela v Ženevi prekinjena do bližnjih dogodkov, ki jih vsak pričakuje. Na koncu je omenil, ■da bo naiibrže v sredo odpotoval v Ženevo, vendar pa se bo prej še sestal s francoskim ministrskim predsednikom Da_ la-dierjem. V današnjem jJournahic zahteva Saint Brice. naj vlada izkoristi priliko, ki se ji je ponudila, ko je prispel v Pariz Norman Daviš. Roosevelt. pravi Saint Brice, je danes bolj nego kdaj prej prisiljen, da se zavzame za Evropo, ki si mora opomoči, da l>o mogla prevzeti i.n potrošiti presežek ameriškega blaga. Da'adier ima danes dobro p>ril:ko in tudi dobre šanse, ki jih ne sme zapraviti. London, 15. maja. d. Tz \Vashingtona poročajo, ki svet za sredo opoldne. Plenarna seja se b;> pričela ob 15. Otvoritveni govor bo imel Goring, nakar bo dovoril kancelar Hitler o zunaniem-političnem položaju. Smatrajo kot verjetno, da bodo tudi posamezne stranke da!e kratke izjave; z veliko napetostjo se pričakuje zlasti izjava centruma. Do-sleii še ni nobenega sklepa, ali se bodo tudi socialni demokrati udeležili seje državnega zbora. V splošnem dvomit'o. da b; se to zgodiio. ker se od zasedanja meseca marca nekaj teh poprav, čuval pa se bo baje takih izjav, ki bi otežkučale nadaljevanje konference. Nekateri politični krogi ne goje preveč nade, da bi se napetost tako gladko polegla, osobito ker Nemci ženevskih govorov zastopnikov zapadnih držav nico vze'i kot svarilo, marveč kot grožnje. Hitler, ki sam vedno ^rozi in kaže pesti vsemu svetu, je ravno v tem pogledu silno občutljiv ter smatra vsako resno nasprotno besedo že za napad na Nemčijo. Vsekakor je od njegovega ekspo-t, zboni odvisno mrogo, predvsem to ds se Nernci",a resi osam-henosti v kptero je zašla s svojo nepo-mirljivostjo. Dokazala pa ie z n?o le to, i to vodno zanikala: razorožitev ie odvisna samo onie in krivda, da c? nrcbiem ne orpmqkne z mesta, je pripisati edinole nji. Francoski in angleški tisk o Fapeitovih izjavah Pariz, 15. maja AA. Vse časopisje se čudi včerajšnjim izvajanjem državnega pod-kancelarja Papena in smatra, da je treba iz teh izvajanj sklepati na stališče, ki ga bo zavzel Hitler v državnem zboru v sredo ko bo govoril o zunanji politiki. >Action Francaise« ugotavlja, da je Pape.n sedaj prostodušno priznal, kar je nemška politika že 15 let izvajala London, 15. maja č. Govor podkancelarja Papena, ki ga je imel včeraj v Monakovem. kakor tudi vest francoskih listov o izdelovanju težkih topov v nemških tovarnah, sta napravila na angleško javnost zelo velik vis, tako da so skoraj vsi listi poostrili kampanjo proti Nemčiji, češ da nsraža evropski mir m vznemirja svetovno javnosti. Med listi je menda edina izjema >Daily Mai.1«, ki srnama >nacioualno revolucijo« v Nemčiji za mobilizacijo vseh nemških nacionalnih sil proti boljševizmu. List ostro napaua angleške socialiste, ki so napovedali boj nemškemu nacionalnemu pokreiu, češ da zatira svobodo, tDaiiy Telegraph« obsoja alarmantno po ročanje o posameznih dogodkih v EvropJ ter pribija, da je vpitje o vojni nevarnosti zločinsko in da bi morala biti dolžnost vseli vlad, ziasti pa angleške, da ohranijo hladno kri in opuste vsako inicijativo, ki bi še bolj poostrila položaj. List m-ni, da je nadaljnji razvoj dogo kov odvisen od Hitlerjevega govora v nemškem državnem zboru. List se zavzema za pakt štirih vele. sil, kakor sta ga predlagala Anglija in Iva. lija, češ da je oiir v Evropi odvisen od ohranitve ravnotežja sil, za katero sta ponudili jamstvo Angli.a in Italija. London, 15. maja A A. Razpoloženje angleških ura" nih krogov in celokupne javnosti vseh smeri pa se najbolje zicali v članku današnjega -sTimesa: o Nemčiji, ki povzema svoja izvajanja v toic ugotovitev. Preden pozovemo druge države, naj se razorože, je že bolje, da obsodimo glavne načrte Hitlerjevega pokreta in njegove priprave za r.emško rcvanšo. Nadolny v Berlinu Berlin, 15. maja. AA Šef nemške delp , gaeije v Ženevi Nadolnv ie d-nvi pripeljal v Rerkn in takoj obiska' zunanjega mnistra. j škem stališču proti razorožitvi, v možnosti državnega udara v (idansku in v Hitlerjev h naklepih glede Avstrije. PolsSvžbeno Srancosko poročile Pariz. 15. maja. AA. Asence Ilavas ]hi-roča: Paul Boncour in Norman Daviš sta imela opoldne v zunanjem ministrstvu enotirno konferenco. Razpravljala sta predvsem o razorožitveni konferenci, ki se sestane v četrtek in o svetovni "ospodarski konferenci. Glede zadnje je Daviš samo vprašal, kakšne pridržke stavba francoska vlada ulede carinskega premirja. Nato je Daviš poročal Bonco lrju o svojih nainove -ših razgovorih v l^ondonu "lede položaja v Ženevi in nemškega stališča napram r,iz-crož;ivenem.1 vpra=aniu. šlo je za to, da vzpostavi med angleškim in ameriškim t-tališče m v razorožitvi nem vprašanju čim tesnejše soglasje. Daviš je dalje opozoril Paul Boncouria na razburjenost, k vlada v Zed in jenih državah zaradi nemških zahtev in napetost, s kateio pričakujejo Hit lerjtv govor v nemškem državnem zboru. Po Davisovem mneniu je treba na iti skupno odporno stališče \seh treh velikih d«-mokrac j spričo sedanjega težkega }>oloža-ja. Razprava na (Jirtkovj t^ji razorožitvene _ konference bo dala po vg.ei priliki voditeljem ameriške, angleške in francoske de-le?acii> priliko, da pojasn io stališča svoi'!i vlad. Te izjave pe bodo opirale na ničeln, ki so jih ppreieli v razgovorih z Davisoni v I.ondonu in v Parizu. Angležem so se odprle oči London, 15. nwja. g. Angleški listi vsak dan bolj napadajo novi režim v Nemč'ji. »Dailv Mail« izjavlja, da je nemška zahteva po zopetni oborožitvi povsod napravila najbolj neugoden vtis. ki se je še povečal zaradi poseta narodno-socialističnih ministrov na Dunaju in zasedbe poslopja strokovnih organizacij v Gdan-ku v teku tega tedna, pravi list, se bo zvedelo, ali jc Hitler velik ali majhen državnik. Nemčija si mora biti na jasnem, da bi vojna že v naprej pomenila strašen poraz Nemč:je. To pa je najčvrstej.še upanje za ohranitev miru »Dailv Telegraph« označu' vojni duh N cmčije kot akutno nevarnost za mir. I sneh ali neuspeh razorožitvene konference je odvisen cd Hitlerjeve izjave v d'žav-nem zboru List pravi, da je položaj mnogo resnejši, kakor se to v splošnem smatra. Ako Nemčija ne bi izpolnila svojih p; g: d-benih obveznosti, mora mehanizem Društva nar dov pričeti delati s polno paro. Interpelacije v angleškem parlamentu London, 15. maja. AA Na neko vp-o- šarje je minister Chatnberlain odgovori!, da carinsko premirje ne bo veljalo ia nove uvozne carine na svilo. Na drugo vprašanje, aH je res. kar poroča »Lfcii.v Heraid«. d-i ho Nemčija zgradila take poljske topove, da bo s tem krši d versajsko pogodbo, je zunanji minister 6imon odgovoril, da na to vprašanje j.e more odgovoriti pred sestflnkom splošr.e komisije razorožitvene konference. Dalje sta dva de'av.«k;sna poročila še ne zadostujejo za vladno izjavo Sestanek zunan|lli ministrov v Ženevi — Glavne točke razprave; razorožitev, svetovna gospodarska konferenca, program praške koekreisce Male antante Beograd, 12. nmja. p. Snoči je prispel v Ženevo rumuinaki zun nji minister T tules-c-u. Danos se ic sestal t ostalViid niuvstro-ma dr/-av >lo'e anrante dr i e nanašali predvsem na naslednje tri prob'eme: 1. Stajice M«e »ntante na ženevski rp^oro/jtveni k<>nferenri v zvezi 7, nem. ški~n zadržan-sccialističnih nasilstev v Av-s riji. Nekateri listi poročajo. ds bo vlada dr. Dollfussa prepovedala rabo kljukastega križa za kakršnekoli znake, in tudi ni izključeno, da ne bi razpustila hitlerjev-f.' narodni socialisti pričeli pso-vati :r obmetavati z raznimi predmeti beimvvehrovce, je b;!a policija v po'ni opremi z jekenimi čeladami in pušk;;mi takoj ni mestu ter je no stopila proti izzivačem z v«o energijo. Aretiranih je b:lo okoli 520 e-^b. m^d njimi samo narodnih socialistov 4S<) Na Dunaj došii h-eimwehrovci i/ ra"'rr h k-ajev »o žp od 4. ure zjutraj dalje korakali r>rot: Schonbrunru. kjer so se razvrščali med gradom m Oiorierio Oficieln« sV.vnost se je priče'« od 0. dopoldne. Pozornost je zbudilo. da je pr'«pel zvezni l-ince4ar clr. DoUfus? v unifoimi nadporoe-n k-a nekdanjemu 1. polka cesarsik:h lovcev. Slavnostni) zborovanje je otvoril m'n sier za javno varnost Fev. nakar je govor;! 2mez S'«-he:uber nctali nekaznovani. Dr. Dotlfuss :e v ?vo:-m govoru poudar?«]. da se nekdanja oblika n.irVmpnta 'n parlamentarizma ne bo n'V kar več vrnila, ker sc mora ->.e bodoče iavno ž:vlienie eravrari na iovi pod-\i-t: no novih racpr,'h. Sedanja rlaJa ni vlada kakega razreda. t^mvej je v t« d« ki tem. da b: zdnrri!« prebivalstva k »nd^^van'u no njegovih poKlicn h in sfoiov^kMi interey*h. no' 11 donoMnP ie b lo z+ioro-v *»n ;e r Sr-fi,"oK—mnj zak1 \j~mio in zv^/n' knn-v -i- d- Do'lfu«c tpr d-i'"' č'ani v'adn 'o s" or?->r»'o M3 S.chvvarrrt-^ber^ov Tg d-i bi p- crn<-Vr,vo'; cefileui h pim ve h ro v =k' h ('"t. P~: rudolfshc"m«ki remzi je »e5 s 11 narodni!! «oc:fll:stnv pričelo psov iti H°m-ivebrovee in p-:š'o je do spopada « poFci-to. ki ie napadalce z bajonet' n 'Jumijev-k; pot:«":1« nazaj ter jih okoli 40 tudi e-e-t'ra!a. Tudi v a^ornipm de'««i M.i-aabilfer-rtr so ftp n^nnvilj n a ro''n o-«oc i a 1' «r'P n i i '."redi ;n ie morala posredovati pol:ci:a. Ponekod «o narodn- socialisti obmetavali hp nv"h'ovcp s kamor1 ;"»ri in gnilimi »vc;. Tudi r»o razhodu s Scha^zenb^r'!nvega trm n-:"V> v raznih krajih do v P* sno-•padov med hitlerjpvci in hcVnvvphr^vci. Kršpvalpfl ""'taja je poe"edova!a ves dan v 07 n-:,T>pr;b italifanske čestitke T>imaj. 15. niaia. r. Predsednik itaVjan-fkp po=lanskp zbornicp Giuriati jp poslal ob priliki viVrajsnj" heimvvehrovi^ke proslave Stnrhpmbprcrn rpstitke. v katerih slavi ii»ki r»rpporod na osnovi idej rimske svobode in pravičnosti. Spopadi lis preteki po vsej Avstriji iDunai, 15. maja. d. O spo-padih me-d hai-m-verovci 'n avstri-iskimi hitlerievci se do-znavajo še naslednje podrobnosti: Narodni socialisti so po vsej Avstriji uprizorili napade na člane Heimwehra, ki so v soboto :>n v noči na nedeljo potovali na Dunaj, da se ude eže veFke manifestacije v Schonbrunu. Tako so v St. Poltnu napadli narodi socialisti bajmverovce. ko so korakali na železniško postajo, odvzeli jim zastavo ter 10 raztrgali. V spopadu so bili hudo ranjeni št;re hai-mverovci. k: so jili morali prepeljat: v bolnišnico. 0o hudih izgredov je prišlo tudi v Leob-nu. Narodni socialisti so s kamenjem na-pad'i posebni vlak, ki ie vozil hajinverovce na Dunaj. Orožniki so morali izprazniti peron z bajoneti. Dva narodna socialista so izročili sod šču. Tudi v Brucku ob Muri ie pr šlo do pretepa. Posredovati so morali orožn;ki in vojaki, pri čemer sta bila iaž;e ranjena dva haimverovca. Izgrede proti Neimwehru povzročili narodni socialisti tudi v Kremsu. Miirzn«ch!agu in Ko-meu-burgu. kjer so narodni sociali-sti skušali odvzeti bajnnerovcem njihove klobuke. Tudi tu ie bilo več ranjenih. Ko so se snoči vračali haimverovci z Dunaja ie bilo na n^rhov vlak v okolici Pur-kersdorfa oddanih več strelov. Aretiranih je bilo več oseb. vendar pa poizvedbe še niso zaključene. Snoči ob 10. zvečer je bilo prav tiako ob vhodu na postajo v Wiener-Neustadtu oddanih več strelov na vlak vračajooih se pristašev Mevmwehra, izmed katerih jih ie bilo več ranjenih. Ker so haimverovci na napad prav tako pričeli odgovarjati s streHamjem, se je nekaj časa zdelo, kakor da se je razvne'a pravcata bitka. Moralo je nastopiti vojaštvo, da je napravBo red 2500 aretacij Dunaj. 15. maja. c. V tc'e<'nih prireditev narodni socialisti včeraj niso imeli. Dočim so nemSkj gostje pred svojim odhodom napravil? nekaj voženj po mestu, ki pa so bile povsem zasebnega značaja, je bavarsta pravosodni minister dr. Framk s svojo ženo odpotoval ob 2. popoldne z avtomobilov-v Gradec, k>ier so mu priredili hitlerievci buren in silno navdušen sprejem. 2e 4 km pred Gradcem ga je pričakovala povorka 200 avtomobilov s hitlerjevskimi zastavami Izmed oiecielniJi osebnostmi ni nemškega ministra n hče pozdravil, temveč so prisostvovali sprejemu razen mnogoštevilna pristašev samo člani vodstva graških hft-terjevcev, zastopniki štajerskega Hei-m-w ehra in graški nemški konzul, ki je v krat-k h besedah pozdravi! ministra. Ce prav so 0'tolasti izdale vse mogoče varnostne ukrepe, prihod dr. Franka v mesto vendarle ni mnn.il brez incidenta. Policija in vojaštvo sta bili vHeil Hitler*. Avstrijski aeroklub je vzel ta preklir na znanje. Gre za prve represalije v zvezi s posetom narodno-socialističnih ministrov na Dunaju. Peklenski stroj na berlinskem kolodvoru Berlin, 15. maja A A. Snoči ie eksplodiral peklensk stroj v vagonu vlaka, ki je ravno prispel na berlinsko postajo Lehrte Ker so vsi potniki ie izstopili, ie bila le ena potnica lahko i\anj< na Preiskava je dognala, da gre za komunistični atentat prot članom narodno-socialističnih napadalnih oddelkov, ki so se v tem vlaku vračali domov. Če bi se b'l« eksplozija prroeti-!a nekaj sekund prDj. bi bila povzročila pravo katast.ofo. Borba okrog dolarja Pariz, 15 maja. AA Po poročilu iz NTew-vorka namerava vlada ISA stabilizirati dolar in tudi capine tako da bo to v skladu 7. dosedaj uveljavljenimi tečaji. Mnogi pa žele tečaje, ki bi se približali prejšnj-i pariteti Sedanje omejitve menjalnih poslov smatrajo za nezadostne zlasti za vsote do 1000 dolarjev Izvoz kapitalov v zadnjih tednih je bil zelo obilen in zato nameravajo po ostriti menjalne določbe V zvezi z begom kapitalov ni izključeno da bi lahko prišlo do novega, nagleoa dolarjevega dviga. Nove devizne določbe pa bodo imele namen, da prepreč jo nagle izpreiuembe tečajev. ZANIMIVA RAZSTAVA „med urami in tulipani" v balkonski dvorani Kazine v Ljubljani bo odprta ie dane« in v sredo. Vstopnina je znižana na 5 Din, za dijake na 2 Din. Položaj v Avstriji in koroški Slovenci Dunaj, 13. maja. SolnogTa.ški kongres avstrijske krečan-skosociaine stranke, na katerem je DoH-fussov« vlada očrtaio načela svo,e politike z« b.iinjo bodočnost ter v^aj na videz utemeljila svojo diktaturo, smatrajo poznavalci pritlik za golo dtmonstracijo, ki naj bi bil« pokazala veliko enodiušnost stranke proti hitlerjevccm i.n proti soci«!i«?tc»n. Značilno je, da je zborovanje poteklo brez vsakih diskusij in je kongres enostavno vzel na zmanje in moče odobril poročila treh vladini-h mož, kancelarja Dollfussa in obeh ministrov Vaugoina ter Schuschnigga. Vojni minister Vaugoin je razglašal, da ^cda-nji izredni položaj zahteva hitrih odločitev in zato mora biti vladna moč osredotočena «1« majhen krog ljudi. Da ne bi bilo nasprotja med tem čisto olitgarhičnim stališčem in ustavo, jp kongres odobril vpre-membo prvega člena ustave, ki pravi, da je narod k-.vor vse oblasti. Nič manj jasen ni prvi odstavek na kongresu sprejete resolucije. ki se glasi: kongres pozdravlja z velikim zadoščeni;cm, da se je Narodni svet (parlament) po krivdi opozicije sam izloči! i.z vodstva države. Ti trije pasusi pomenijo uvedbo oligarhije, ki je enaka popolni diktaturi. Mor d« ne bo nihče žaloval za preteklo avstrijsko demokracijo, ako se krščanskim socij.lcem res posreči, d« zajeze h-itlerjevsko opas-nost in pripomorejo do polne veljave Schuschniggovim besedam, k' je dejal, da Avstrija nikoli ne bo nemška kolonija. Z odločnostjo Do.Mussove vlade bi bila tedaj priklopitev Avstnje k Nemčiji pokopana in v tem pogiledu bodo krščanski so-cialci gotovo deležni pomoči in podpore vsoga inozemstva. Tudi v prošlih letih je bMa ta pomoč Avstriji vedno na razpolago, kar p« vse ni moglo preprečiti, d« se ne bi bilo hitlerjevstvo razširilo naravnost ogrožajoče. Osnovna slabost Avstrije je. da se dve stranki, klerikalna m soo!alistič-na, ki imata skupno tako močno večino, re morena sporazumeti za skupen nastop proti hitlerjevcem, ogorčenim nasprotnikom obeh. Gotovo so temu vzrok v veliki meri osebna nasprotstva, ki pa bi morala pri današnjem položaju stopiti popolnoma v ozadie. Na dlani je takMo. da Dol!fu*s morda le n:ma dovolj moči. d^ bi zadržal hitlerjevski val, obenem pa zatrl marksiste po Hitlerjevem vzorcu. To ceoljpnje sile lahko postane usodno za vlado, saj pompnja borba proti marksistom nepo«*-pd-no jačenje nevarnega skupnega sovražnika. I.eta in leta se avstrijska vlada ni lotevala odprave raznih svobodoumnih notranjih uredb in to niti tedaj, ko ji je stal r,a čelu prelat Seipel Zdaj pa se ravno laiški vladi tako silno mudi posegati po teh pridobitvah revolucije, s čimer samo dra^i in oznevoljuie svoje edine prirodne in zanesljive zaveznike proti hitlerjevski poplavi. Na tak način je seveda popolnoma nemogoče strniti vse pozitivne sile države na obrambo, ki težavni položaj naravnost vpije po njej. V vspj Avstriji menda ni človeka, ki bi se spomni! globoke modrosti nemškega pravila: Ločeno marširati, združeno udoriti. V'ada se le malo preveč zanaša na Vaugoinovo vojsko, kar prihaja v nie-nih izjavah čes»to do izraza. K*.ko pa se bo v prmeru potrebe izkazala ta institucij«, je še močno negotovo. Zanimivo je vsekakor stališče, ki ga naj nanram dogodkom zavzame slovenska narodna mamsina na Koroškem. Pri sličnih temeljnih izpremembah je zadržanje vsake manjšine zelo delikatna stvar, ki zahteva mnogo politične spretnosti in dalekovid-nosti. Nesporno ie. da bi po zmagi hitler-jevccv bila slovens>ka manjšina zbrisana z lica zemlje, kakor so v Nemčiji z brutalno brezobzirnostjo nastopili proti Lužišk'm Srbnm. čeprav sp niso nikdar vmešavali v strankarski boi ter 90 hitlerjevci v splošnem v srbskih občinah dobili pri v»=ak'h volitvah celo več "la^ov nego v sosprln;ih nemških občinah. To pa Srbov n; obvarovalo prpd uda-cem. ki i'm je napnkrat vzel njihove nar^dtio zavode, voditelji pa so morali brez vsake kri\de naravnost v ie-čo. Interes koroških Slovencev jp tedaj nredv«pm ta. do se Avstriji posre": odbiti hitlerjevski noval \Tend«r na oni zaradi «voie kakorkoli vnlivati n°r»'o. pa naj se t"di z v^^mi silami p«vtavijo na eno ali pa dru,?o stran. K!;uib temu na nastaivi vnrašanje. ali raj s p n-5^ man?5;aa. ki v »v^mpr np odločni''. 7W<>mp 79 duna^ko d;kfaturo. ''a. si morda le izT»osliiip kako ugodnost. Mrrrmo da ta kornV- p» b-' bi.l moder, k"- k^r^ški Slo-verkci r>-'"a!a n:Tpaiio ničesar r>-ičako-vati Za vlado «<> on; o-emaibeo da bi se ii izn^ačelo za kako koncesijo S'o-vPncem rvrer^^^t* rv'*-1-? hitlerjeveov. vce nemcev ter tud; «voiib 'a^tn'1! pr:sta*cv. k? niso n'* mTH o zarr.p' -»orlr«*1 vpst o v'°dn; izn-emPmb! Do'1f"«« ie v vtifjrt S^o- ,-f\-ica N'vč^i/1 pn^Vnnrpb^ifl ki "p ria "f" 1 r> t t c-lr^ n^^nrnfirk c'o\-PO- stva. kakor bi bMi biferjpvci. S*"rt igralci Jo«?o^ Anica Z^er^b. 1*> m«ia n Tu umrl .To?in A"1'^. eden 'VTierl nalnm*(ioypn. riram^lkib '^^'cpv. Tr-^al i'e z1"^4! rad »•^'onskp komarlp. Cfostoval ip ■no i»o<-v, jih m?«tili v Ju udeležili tudi vsi zastoDni-ki oVasrfi v Splitu Francoski no«ian?k ie h!l danes na k-a^^em 'z^tu v snlitski okolici ter se jutri vrne v Beograd Ljubljana, 15. maja. S sejo Zveze strokovnih narodnih organizacij, ki se jc vršila danes v sejni dvorani mestnega magistrata so se zaključile narorine delavske manifestacije, ki so se za 25 letnico NSZ vršile v Ljubljani. Seji je predsedoval predsednik Zveze češkoslovaški poslanec Tučny, za drugega predsednika pa jc bil izvoljen predsednik NSZ g. Juvan. Po celodnevnem zasedanju je bil izdan naslednji komunike: Na >111. seji eksekutivne Jednote slovanskih narodnih delavskih organizacij, ki se je vršila po proslavi 25 letnice narodnega delavskega pokreta r Ljubljani dne 15. ma ja, je bila ugotovljena ne samo idejna, ain pak tudi progrumatična enotnost strokovnega gibanja v Jugoslaviji, osnova nega na idejni osnovi narodnega socializmi, s strokovnim pokretom v češkoslovaški republiki. Idejna osnova tega pokreta in niegov praktični program bo v najbližjih dneh objavljen javnosti v obeh državah. Na III. seji eksekutive se je začelo tudi z realizacijo akutnega programa. Ekseku-tiva pohaja iT sedanjega stanja gospodarskega razvoja v državah Male antante in poudarja nujnost, da b: bil v interesu vseh Beograd, 14. maja. Med našo državo in Nemčijo se je dosegel sporazum, da se bo dobavila k Nem- i čije železna konstrukcija za novi zemu lsiki most, ki ^e nam jc že skoro izmekni!« iz rok zaradi nesrečnega Hooverjeveg« repa-racijskega moratorija. Tako sc bo mogel dograditi most, daSi s projej^njo zamudo. Zadnja največja ovira. dr,«vna t;skarn«, ki 6 svojim starim poslopjem zapira na beograjski strani dohod k mostu, pade tudi še pravočasno, ker je prosverio ministrstvo sklenilo, da rc za državno tiskarno 6ezida novo poslopje in staro odstrani. Kolikor toliko zgage je dela! tudi še hotel »Balkan«, staro in slavno znano zbirališče beograjske pur-garire sredi Terazlj nasproti »Moskve«. Toda tudi ta zapreka iziginja, ker je mestna občina beograjska sedaj vendarle izrinila iz poslopja najemnika hotela ki se tiikkor ni hotel Izseliti, in začel« podirati njej pripadajoči del zidovja. Tod vodi namreč s Tc-razij dvotima tramvajska proga naravnost dol v Karagjorgjevo u'ico in savsko pristanišče. Od: te proge pa se bo v višini mostu odcepljala dvotirnlca. ki bo vodi'o čez most in v Zemmn. Prist-an^ška proga se izroči prometu že v najikra® m ča=n. zrmunska pa bo seveda morala ča'kat; dovršitev mostu. Zaradi zeroun-ske proge so se vrši'a dolgo t-ra ma pogajanja med beograjsko in ze-munsko občino. Z em unča nje so pametni ljudjp in so privijali na vse mogoče nač ne, da bi izvrtali z«?e pri tej stvari čim največ dobička. Za to. da bi b;.!a vsa tramvajska prr»2a v upravi beograjske mestne občine, tU'Ji oni del. ki vodi po zemljišču zemun-sike občine, naj bi Beograd odstopil Zemu- Poboji med makedonshruiuščimi Sofija, 15. maja. s. Na cesti med Sofijo in Berkovico so neznani storilci, ki so sc nenadoma pojavili na tovornem avtomobilu, napadli drug avtomobil, v katerem s.« bili pristaši Protogerova. Napadalci so pričeli stTeliati i t karabink ter metati ročne granate. Tudi z nasprotnega avtomobila so streljali. Dve osebi v napadenem avtomobilu sta bili ub:ti, ostali pa so j>obegni!i v bližnji gozd. Napadalcem je uspelo nemoteno oditi. Gre najbrž za člane makedon ske revolucijonarne organizacije. treh zveznih držav izdelan gospodarski na. črt za rešitev onih gospodarskih problemov. ki so vsem državam skunni, kakor so carinsko vprašanje, vprašanje industrijske in poljedelske proizvodnje, vprašnje uvoza in izvoza, vprašanje komunikacij, vaiutno vorašanje i.n tudi vprašanje medsebojne gospodarske pomoči. Ker se bo rešitev teh problemov dotikala cele vrste socialnih problemov kakor n. ar. ureditve delovneea časa, podpiranja v nezaposlenosti, posredovanja dela itd. poziva eksekutiva vlado kraljevine Jugoslavije in vlado češkoslova. ške republike, da bi prS razpravljanju o vseh teh vprašanjih omogočil udeležbo in sodelovanje strokovnemu pokretu, zdruše nem v slovanski narodno strokovni Jedno-ti, ki bi imela nalogo, ca pri ustvarjanju in reševanju gospodarskega načrta brani skupne koristi delovnega fcjudstva jugoslovanskega in češkoslovaškega. Eksekutiva naroča strokovnim centralam Jednote. da se pobrigajo za .uresničenje te upravičene zahteve. Istočasno naroča eksekutiva strokovnim centralam, ca prepričajo vladi obeli držav <> neodložljivi potrebi medsebojne konvencije o socialnem zavarovanju. _ Sto. jan Stankovič, Alojzij Tučny, dr. Joža Bohinjec, Rudolf Juvan, senator Vanek nu dobršen del dohodkov te proge. « p deg I tega zgradil v Zemoiiu. ki dosle j n ma tram-i va;a, np sa».no vso krožno progo, ki bo držala od nasipa čez sedanje popavno ozemlje, odnc«no od žele.».v,ške postaje skozi Zemun do pristanišča m odtod nazaj clo z emu n ske železniške postaje, temveč tudi še tri druge proge, ined njimi prugo do Aerodroma v Bežaniji. \"se to bi stalo beograjsko mestno občino okoli 50 milijonov. In tc proge bi sc vrhu vsega še slabo rentirale. Po dolgih pogajam;ih sc je naposled d^ sogel sporazum. Zemrn se je odrekel zahtevanemu deležu pri dohodkih tramv. proge. katere izkoriščanje prepušča beograjski občin-i. ki zgradi omenjeno krožno progo, ne pa ostali-h treh. Progo od mostu do želcz-i niške postaje zaradi država, toda na stranes nepreklicno zadnjikrat ob 4. »48. in V4IO. uri zvečer na bivšem avstrijskem dvoru Ljubavna afera Habsburžana nadvojvode Johana Salvatorja, ki je živel pod imenom Johan Orth in neznano kam izginil. Kari Luchvig Diehl, Paul Otto, Paul Horbiger, Greti Theimer Krasno dopolnilo in najnovejši Fo-xov zvočni tednik. Elitni, fciao Matica Telefon 2124 Skupini Čehov in rojakov iz Nemčije v sprevodu na Marijinem trgu Velika množica pred magistratom » v i imm !iig0§!©ven§k© svobod® Nedavna velika nacionalna manifestacija r znanem šumadijskem središču Orašcu in nedeljska proslava lOOletnice osvobojenja Timoške krajine v Zaječaru, o kateri je ^b-irneje poročalo že ponedeljkovo »Jutro«, sta obudili spomine na slavne dog ;d-ke, pri katerih se je izkazal poleg viteškega značaja šumadijskega prebivalstva posebno jasno tudi namen, da so bile vse težke žrtve namenjene osvoboditvi vseh južnih Slovanov in da se v srcu Šumadije niso odigravali navadni upori z edinim namenom. da .-e ljudstvo osvobodi silnega tujega jarma. Pri ustvarjanju srbske države v 19. sto-fetju je močno sodelovala Timoška krajina. dasi jc ostala še dolga leta izven meja tedanje Srbije. To je bila tudi posledica njene preteklosti, precej različne od preteklosti ostalih .srbskih pokraijn. Pod turško oblastjo je pripadala Timoška k:a.iina pod vidinski pašaluk m se v zadnji četrtini 18. stoletja navajata k< t glavni ročki Ti moka Gurgusovac —- sedanji Knjaževac in Negotin. Ves vidinski pašaluk je imel nekako avtonomijo in ie je prebivalstvu boljše godi k), k r, ko r pa rojakom v pokra-j;nah beograjskega pašaluka Vidinskv področje si je osvojil O.-im^n Pazvan-oglu, ki se je celo porti zameril zaradi svojega oblastništva. ki je bilo kolikor toliko v skladu s težnjami naroda. Ker je bila njegova uprava precej dobra, prvi ustanki v Šumadiji leta 18<4. niso mogli zajeti tudi Timoške krajine. Od Črne Reke je takrat prišlo v vidinski pašaluk sedem hajdukov, ki pa so bili vsi zajeti od Os-manovih pan-durjev. Pazvan-ogla ie u.ietim vstašem dal odsekati r ke in noge ter jih je na trgu razstavil ljudstvu na ogled z naslednjim rszglasilom: Odsekal sem vam noge, ker niste znali bežati, loke pa zato, ker ste Se živi predali--- Ko so iako propadli prvi poizkusi vstaje v Timoški krajini zaradi tega, ker tam zaradi boljše uprave ni bilo toliko vzrokov za obupni upor kakor v drugih srbskih pokrajinah, je zavladal nekaj časa mir, ko pa je leta 1806. nastal spor med Rusijo in Turčijo, je narod Timoške krajine takoj uvddel, da mora nastopiti složno z vsemi ostalima srbskimi pokrajinami in t?ko je hajduk Ve!jko-Pefron<č tudi po Timoški krajini s polnim uspehom začel zbirati staro in mlado ped svojim praporom. Kmaiu se je tudi po Timoški krajini uveljavilo besedilo narodne popevke: »Bež'te, Turci, eto Veljka!« Vstaši so porazili že leta 1806. močno vojsko vidinskega paše Pazvan-ogla v hudi bitki ne daleč od Soko-Banje. Od te bitke naprej je zavzemala Timoška krajina važno mesto v balkanski politiki in so se za njo posebno zanimali Rusi in tudi Avstrijci. Bilo je jasno, da se ta pokrajina z vsemi silami osvobojuje ne iz materialnih. marveč iz čistih idealnih nagibov. Ko je carigraj-ska porta leta 1830. pod pritiskom Rusije morala spremeniti dotedanji beograjski pašaluk v vazalno kneževino Srbijo. se je začel baš v Timoški krajini naj-/ivahnejši osvobodilni pokret, ki je bil v teku dveh let kronan s tolikimi uspehi, da je moral Carigiad pristali na to, da so se s Srbijo združile tudi ene pokrajine, ki do leta 1830. niso spadale pod beograjski pa- Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Dva prizem z velike manifestacije narodnega delavstva v Ljubljani za točilno mizo ležati natakarico Marijo Vovkovo mrtvo poleg odtrgane plinske pipe. Šest je takoj odhitel na ulico ter obvestil o dogodku stražnika, ki je poročal o stvari policijski upravi Istočasno je poklical tudi nastavljenca plinarne Štefana Bcrlota, stanujočega na Resljevi cesti, ki sa je takoj odzval in pregledal pipo ter izjavil, da nikakor ne gre za nesrečo, kajti pipa pri cevi se je dala dobro zapTeti in jo je Vovkova prav gotovo nalašč odprla. Kmalu za tem je p-išla v lokal tudi komisija, ki sta jo tvorila zdravnik g. dr. Av-ramovič in pa službujoči uradnik g. Kette. Komisija je ugotovila, da gre za s.momor in odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Na točilni mizi v lokalu so našli ročno torbico in pa razna pisma, last Vovkove ter tudi dopisnico, ki pa je še ni odposlala in na kateri sporoča Vovkova svoji materi in pa sestri Angeli, da se čuti strašno nervozno. Izgleda, da si je nesrečna mlada ženska, o Kateri so pripovedovali njeni bivši delodajalci. da je bila izredno pridna, marljiva in poštena, končala življenje v trenutni duševni zmedenosti. V soboto preiti večeru so bili izpreha-jalci po tivolskem gozdu priče žalostne, razburljive tragedije. Mlad bosanski delavec Meho je nedavno priromal v Ljubljano, kakor dan na dan prihajajo v naše mesto brezposelni delavci iz raznih kra- jev Slovenije in z juga države ▼ upanju, da bodo tu našli dela in kruha. Kakor vse kaže, Ljubljana v resnici slovi daleč naokrog kot mesto, v katerem je še zmerom prostora za človeško srečo. Meha pa je bil po vsem videzu mnogo manj odporen, kakor je stotine drugih, ki se znajo tudi brez eksisence prebijati iz dneva v dan. Ko zadnja dva dneva ničesar več ni imel užiti, je v soboto poiskal drevo v tivolskem gozdu, da konča na njem svoje brezupno življenje. Splezal je precej visoko na drevo in se z hlačnim jermenom obesil na vejo Toda kakor njegove stvari niso bile več dobre za življenje, tako mu jermen niti v smrt ni mogel več pomagati. LTtrgal se je in Meho je precej globoko padel na zemljo, v življenje. Tam so ga našli ljudje v vsej njegovi obupni revi. Ljudje, ki so v življenju precej zakrknjenega srca, se pred vrati smrti nenadoma odpro in postanejo dobri in usmiljeni. Obdarovali so Meha iz svojih skromnih žepov, da se bo lahko prebil še dan, dva, dobrosrčen meščan ga je celo povabil za dva dni na svoj dom. da bi si opomogel in se napil življenjskega optimizma. Reševalci, po katere so telefonirali, so ga naposled odpeljali v restavracijo k Dolničarju, kjer so mu postregli z najnujnejšim, na kar je Meho šel, da se še enkrat poizkus' s tem dandanes tako sovražnim nasprotnikom, ki se mu reče življenje. Po tragediji v Kamniških planinah pred poldnem naleteli na krvave sledove v snegu. Kopali so na mestu, kjer je kamniška ekspedioija našla krvave sledove in rokavico precej dolgo, a brezuspešno. Okrog 13. sjo se že namenili, da se odpravijo v dolino, naposled pa je eden izmed članov menil, naj še enkrat sondirajo sneg nekoliko višje pod steno, nakar so naleteli na pred- Jugoslovenska organizacija za evropsko unijo Spričo silne napetosti in nervozmosti ni čuda, da je stopila ideja panevropske unije daleč v ozadje. Njeno uresničenje se zdi mnogo bolj oddaljeno kakor pred leti, ko je bila misel porojena. Navzlic ropotanju in rožljanju z orožjem v nekaterih ozkosrčne-ga nacionalističnega šovinizma polnih državah, ki se jvra hoče zopet žrtev na krvavih poljan?pa pokret za katerim gre pan-evropsk? unija, ni še zlomljen in bo morda nekoč le nastopil čas, ko si bodo napodi prijateljsko podali roke preko meja in se ramo ob rami borili za skupni napredek. V vseh državah Evrope stoje panerrop-skemu pokretu na čelu odlične osebnosti, ki se zavedajo važnosti dela za to misel. Največji borec za miirno sožitje e-vropskih. narodov na bazi medsebojnega sporazuma, Aristide Briand, počiva sicer v grobu, toda ideja, ki jo je zase;al s pomočjo panevrop-skega gibanja in drugih pokretnikov, bo gotovo živela kljub vsem viharjem in kljub vsem srditim nasprotnikom v raznih imperialističnih taborib. Tudi v Jugoslaviji imamo tri organizacije panevropske unije: v Beogradu, Zagrebu im Ljubljani. Vse. tri imajo skupno predstavništvo, čegar predsednik je bivši zunanji minister dr. Mom-čilo Ninčič. Podpredsedniki so predsedniki posameznih organizacij: univ. prof. dr.-Gosar iz Ljubljane, univ. prof. dr. Arandje-lovie iz Beograda in predsednik tirgovsko-industrijske zbornice dr. Milan Vrbanič iz Zagreba. Tajnik predstavništva panevropske unije je dr. Vukašin Životič, sekretar v zunanjem ministrstvu, blagajnik pa člaa uprava Narodne banke, dr. Jovan Markovič. Seja tega predstavništva se vrši vsako leto na dan 17. maja? to je na obletnico dneva, ko je Briand 1. 1930 predložil evropskim državam svoj panevropski memorandum. Taka redna seja se je vršila leta 1931. v Beogradu, lani v Zajrebu, letos pa se bo vršila v Ljubljani Ljubljana, 15. maja. Kakor je beležilo že ponedeljkovo »Jutro«, so člani ekspedicije včeraj po dolgem in napornem m popolnoma organiziranem iskanju in prekopavanju snega vendarle našli truplo ponesrečenega turista Sandija \Y'issiaka, ki je postal žrtev planin. Člani ljubljanske ekspedicije in domačini so pričeli z raziskava njem snežišča že na vse zgodaj zjutraj v nedeljo ter so ga prekopali navzdol in počez. Skoro so že obupali nad uspehom, pa so pri kopanju že malo met. ki se je zdel neprediren. Pričeli so na dot.ičnem mestu in sicer kakih 10 m nad krvavimi sledovi kopati v sneg, nakar se jim je po daljšem trudu res odkrilo truplo nesrečnega Sandija Ležal je v znak in precej skrčen. V obraz je bil rahlo zaripel, kar je kazalo, da je umrl v globočini dveh metrov v snegu zaradi zadušitve. Na obrazu je imel tudi več malih ran. ki so pa izvirale najbrže od tega, ker so ga tolkle, ko je dr-sel kakih 300 m globoko, dereze, ki jih je imel navezane na vrvi okrog vratu, namesto, da bi jih nosil v nahrbtniku. Predsednik reševalnega odseka SPD, dr. Brecelj, ki je bil prisoten, je truplo pre-iskal in ugotovil, da ima Sandi zlomljeni obe nogi, in sicer desno v stegnu, levo pa pod kolenom. Vsekakor pa je imel nesrečnež tudi hude notranje poškodbe, ker se mu je vlila iz ust kri. Na mestu, kjer so ga izkopali, ni bii samo sneg, marveč med njim tudi obilo kamenja in manjših skal. Nesrečni \Visiak je na mestu, kamor ga je zanesel plaz, najbrže še nekaj časa živel, pa so ga pokrili hitro nato drugi plazovi, ki so prigrmeii za njim v dolino. Truplo ponesrečenca so prenesli reševalci že včeraj v dolino in ga položili na zasilen mrtvaški oder v kapelici v Kamniški Bistrici. Danes popoldne pa so preložili truplo v dvojno krsto, da bo prepeljano jutri dopoldne na kamniški kolodvor in od tam ob 10. v Ljubljano. Pogreb ponesrečenega turista bo jutri popoldne ob 15. 3 glavnega kolodvora. Kaf pravi o gladališki krizi upravnik ©ton Drevi bo v Ljubljanski drami se-t-tanek zastopnikov raznih kulturnih draštev zaradi krize našega Nar. gledališča. Na drugem mentu obiav-liamo nadaljevanje članka g. ing Kregarja. Prejeli smo tudi izjavo upravnika g. Otona Župančiča in jo priobrujemo v celoti: Državne proračunske dotacije, ki so glavni finančni temelj Narodnega gledališča. wo se gibale takole: leta 1931'32 frao prejeli skupno 4.i>G.").074 Din. leta 1932/33 3.752.634 Din, torej za 90o.410 Din manj, in leta 1933/34 3.017.9o2 Din. kar zopet pomeni zmanjšanje za 741.082 D n. Plače so znašale leta 19H1/32 5.315-142 Din. leta 1932/33 4.541.024 Din in v tekočem proračunskem letu 1933 34 po klanjem stanju 4.224.000 Din. dočim znaša državna dotacija za to proračunsko dobo kot zgoraj omenjeno le 3,017.952 Din Tako imamo primanjkljaja na plačah 1.206 048 Din. Ta primanjkljaj bomo krili — kakor v prejšni h letih — iz dohodkov pre lstav z zneskom 6'0noo Din. dalje iz banovinsk^ dotacije v znesku 35.000 Din in iz mestne dotacija (po odbitka računov za elpktnko in vodo) 204.000 Din, skupno z zneskom V*T> Vf HI 8H9.000 Din. Nepokrteca ostane torej 367.048 Din. Tako številke. Mesece in mesece sem se trudil na vseh odločilnih mestih v Beogradu in v Ljubljani, da bi ohranil Narodnemu gledališču za proračunsko lfto 1933/34 vsai isto dotacijo, kakor v minolem letu, v trdnem prepričanju, da so plače osobia Narodnega gledališča v Ljubljani veled občutnih redukcij tekom zadniih dveh let padle pod minimum v vseh panogah napram njihovim sovrstnikom v Zagrebj in Beogradu. Ko ko kluib vsemu mojemu pr zadevanju pred menoj stale nove številke kot neizprosna dejstva, mi je bilo iasno. da brez redukcij plač in doloma osebja ni mogoče uravnovesiti finančnega .stanja Narodnega gledališča. Nadaljnje odlašanje bi vedlo v katastrofo Mesečna reduke'ja znaša okroglo 30.000 Dm in je po nji velika večina članstva zelo težko in občutno prizadfta 7-nani-sek redne državne dotacije me je silil zni-zati nlače v glavnem na :«ti odstotek. \o ie za 13" vendar to ni bilo splošno izvedljivo ^lanom. ki imnio zgoli prejemke do uradniškem zakonu, so morale ostati piače neokrnjene; nisem se hotel dotakniti pre- jemkov do 1000 Din. Izvzel sem iz redukcije ravnatelja drame in oper, režiserje in kapelnike, ker so imeli že tako nižje plače nego njihovi vrstniki v Zagrebu in Beo»r-j-du ter nosijo veliko odgovornost in sega njihovo delo tadi v počitnice, ko morajo pripravljati novo sezono. Nekaterim glavnim solistom sem znižal plače samo za t3 in pol odstotka. Način izvedbe te redukcije se je večkrat obravnaval z zastopniki Udruženja igralcev in godben kov: na vse njihove predloge nisem mogel pristati. Edpn teh predlogov se glasi, da mora vse solistično osobje imeti v?ai nekaj gledališke doklade Kakor je ta princip zdrav in so gledališke doklade tudi psihološko utemeljene, ga za sedaj ni bilo mogoče prevzeti, kakor tudi ne pre-dloga. naj se nekatere nepravilno odmerjene plačp ponravijo. to je izboljšajo v trpnutku. ko s« drugim k^čjo. Obljubil pa sem. da se po gledaliških počitnicah, ko prebredemo nojtežje mesece, v katerih Dre stanejo dohodki iz predstav, in ko bo fi nančno stanje, če ne boljše, vsaj jasnejše, te razlike v okviru možnost' izravnajo. Ostanek primanjkljaja 3().00') Din nai bi krili dohodki iz taks na vstopnice za kinematografske predstave. Za te takse se po-te/ajo vsa tri centralna gledaTšča in to s tem večio upravičenostjo, ker ie Narodno gledališče v Zagrebu prejemalo od leta 1847j Ho 1926 10°'n takse od vseh zabavnih prired-tev. ne samo od kinematografskih predstav. Da po tako občutnem znižanja draavn? dotacije plače ne morejo ostati -na prejšnji višini, tega se je članstvo po objavi novega budžeta in i>o večkratnih razgovorih zastopnikov Udruženja z upravnikom zavedalo. Za pogodbene Člane je stopil v veljavo člen iz njihovih pogodb, ki pravi, da se z 7. trzanje m državne dotacije znižajo procen-tualno njihovi prejemki. Naravno je. da je izvedba redukcij naletela na kritiko. Da se članstvo z Udruženjem in Zvezo godbenikov na čelu pogaja za čim boljši gmotni položaj, je razumljivo in simpatično: uprava bo rade volje podpirala "sako njihovo opravičeno in smotreno akcijo v tej smeri; njihovemu prizadevanju, da bi se na^li novi v ri za izboljšanje finančnega stanja Narodnega gledališča ne želi nihče večjega uspeha nego podpisani. Ofon Župančič, 1. r. upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani. Koncert Ifvbiiemskih srednjih šol Agilni profesor glasbe na učiteljski šoli. g. Repovš, je organiziral nastop združenih srednješolskih pevskih zborov. Koncert je bil v nedelio dopoldne v veliki dvorani hotela tTJniont v Ljubiiani. Kakor take prireditve običaino. ie bila tudi ta izredno dobro ob skana Občinstvo je z zanimanjem sledilo nastopom zborov ter jih nagradilo z navdušenim aplavzom. Nastopili so zbori L drž. realne gimnazije, gimnazije uršulink učiteljske šole uršulink, II. drž. realne gimnazije, drž. klasične gimnazije, mestne ženske realne gimnazije in učiteljske šole, nekateri v moških, drugi v ženskih, delno v mešanih zborih. Napovedana orkestrska točka je žal izostala, tako da je bil koncert vseskozi zborovski. Vse izvajane točke so bile odlično uvežbane. Posebno so se odlikovali zbori učiteljskih šol, saj je že tradicija, da se petje najlepše in najbogateje goji v učiteljiščih. Vse izvajane 9kladbe so bile vzete izključno iz domače, jugoslove«-ske literature, kar je dalo koncertu neke enotno lice in to je za take prireditve prav priporočljivo. Nastopi so s>e vrstili dovoli hitro, tako da je obsežni spored (navajal je 19 pesmi) končal še pred poldnevotn. Koncert je dokazal, kako vestno vrše nči-telji glasbe na naših srednjih šolah svoje delo in kako dobra in potrebna je gojitev glasbe za splošno izobrazbo naše šolske mladine. L. lf. Š. 0 čem bo razpravljal mednarodni kongres. PEN-kluhov v Dubrovniku. Kakor smo že ponovno zabeležili, bo dne 25. t. m. v Dubrovniku slovesno otvorjen mednarodni kongres PEN-klubov Kongres bo otvoril predsednik beograjskega kluba dr. Sveti-slav Stefanovič. Spored obseea med drigim te-le referate: »Individualizem in kolektivizem v književnosti (referent francoski dramatik Ju les Romaine): »Svoboden književnik v odnosu do tiska ali pisatelj in časnikar (referira delegat iz Nemčije). »Problem moralne razorožitve« (referent poljski pisatelj J. Kladen-Bandrowski). N'a du- Movnaee vesti ♦ Sresko tajništvo JRKD za ljubljansko okolico obvešča vse krajevne organizacije, tia se bo vršil 28. t. m. velik manifestaeij-ski shod vsedržavne stranke v Novem Sadu, za katerega je dovoljena četrti.nska vožnja. Člani organizacije, ki bi želeli iti na shod v Novi Sad, naj se javijo pri sreskem tajništvu do 17. t. m. ♦ Kongres Jugoslovenske ženske zveze. Ministrstvo za promet je odobrilo četrtinsko vozno ceno na državnih železnicah vsem udeleženkam kongresa Jugoslovenske ženske zveze, ki se bo vršil v Novem Sadu. Dovoljen je tudi dopust vsem uradnicam, ki se udeleže kongresa. Velik aviatični meeting. Oblastni odbor Aerokluba kraljevine Jugoslavije »Naša krila« priredi dne 4. junija, na prvi bin-koštni praznik, na aerodromu Borongaj pri Zagrebu aviatični meeting ob sodelovanju naše vojaške in civilno avijacije. Meeting se prične dopoldne s tekmo sportsko-turi-stičnih in šolskih aeroplanov iz vse naše države, glavni del programa pa se bo vršil popoldne. Za meeting vlada veliko zanimanje. ♦ Na proslavi 25 letnice Narodne strokovne zveze so zastopali: načelnik prosvetnega oddelka banske uprave g. Mazi g. ministra za prosveto, načelnik tehničnega oddelka g. inž. Kraje g. ministra za graribe in šef odseka za socialno politiko g. dr. Karlin g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje. ZA NEGOVANJE LAS Prhljaj izgine. — Lasje ne izpadajo več. — Lasje zopet rastejo. « Spremembe v poštni službi. V poštni službi sta imenovana Draga Meteln za pogodbeno pošt.arico v Šenčurju pri Kranju, Anton Simič pa za dnevničarja v Novem mestu. Premeščeni so: uradnica ironija Lampič iz Krškega na Ljubljano 1; mani-pulant Slavko Ljubič z Ljubljane 1 v Polj-ča-ne; uradniška pripravnica Milena Ras-bergerjeva z Maribora 2 na Beograd 1; zvaničniki: Josip Polenčič z Ma.ribora 1 na Maribor 3, Franc Kus z Ljubljane 8 na Ljubljano 1, Avgust Tome z Ljubljane 7 na Ljubljano 8, Janez Kržišnik z Jesenic na Gorenjskem v Celje, Josip Kužnik pa z •ujubljane 2 k 10. ter. t. t. sekciji služitelja Justina Šalehar z Ljubljane 1 v Škofjo Loko, Stanko Fendre pa iz Celja k 10. ter. t_ t. sekciji, pogodbeni poštarici Terezija .Teras iz Križ na Gorenjskem v Škofljico, Ne-žika Šile iz Škofljice v Križe na Gorenjskem. Upokojeni so: Antonija Smodič v Ptuju. Franja Zinauer v Šmartnem ob Pa-ki, Miroslav Drobnič na Mariboru 1, Jakob Bezlaj. Josip Jereb in Avgust Marinko na Ljubljani 1, Andrej Abram pri mestni ter t. t. sekciji, Ivan Vogelnik na Ljubljani 2 in Anton Jecl v Šmarju pri Jelšah. Umrla sta uradnica Amalija Kuhelj v Dolnjem Loerateu in zvani&nik Ivan Košir na Ljub-ijani 1. ♦ Upokojitev. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog kmetijskega ministra je upokojen dr. Ferdo Kera, ravnatelj veterinarsko bakteriološkega zavoda r Ljubljani. + Promoviral je na visoki šoli v Curih« Ea doktorja tehničnih ved g. Mano Grego- rig. ♦ Natečaj za nadzornike vinogradništva. Ministrstvo za kmetijstvo je razpisalo natečaj za popolnitev treh izpraznjenih mest nadzornikov za vinogradništvo in vinarstvo pri upravi mesta Beograda in pri ban. s k i h upravah. Prošnje naj se vlože do 15. iunija. ♦ Jadranski dan v Zagrebu. Jadranska •traža v Zagrebu je v želji, da učinkovito manifestira za naše morje, sklenila, <:a priredi v dneh 10. in 11. junija »Jadranski dan*-. Na to manifestacijo je Jadranska straža povabila vsa zagrebška društva. Me. sto bo okrašeno z zastavami in zelenjem, Zvočni kino IDEAL Danes premiera ob 4., 7. in 9. zv. a petoneu Krasna muzika, jazz-orkester, petje, vesela vsebina in izvrstni igralci Jenny Jugo — Bolph v. Goth istodobno pa se bo vršila intenzivna propaganda potom časopisja, plakatov, avtomobilov in aeroplanov. Projektiran je prihod kr. mornariške godbe z oddelkom vojnih mornarjev, ki bodo dne 11. junija nastopili s prostimi vajami in vajami z vesli na veliki ljudski slavnoeti v Maksimiru, v soboto, dne 10. junija, zvečer pa bo velika baklada po mestnih ulicah. Govor predsednika Jadranske straže na Jelačičevem trgu se bo prenašal potom radia. V povorki bodo sodelovala vsa društva s svojimi zastavami in glasbami. ♦ Binkoštni izlet Jadranske straže za Din 600. Da se omogoči udeležba na letošnjem binkoštnem izletu J. S tudi vs^m onim, ki so v krizi prizadeti, pa bi radi pohiteli z nami na morje, je sklenil izletni odbor uvesti še poseben cenen splošni razred za odrasle za Din 600.—. Za podmladek ostane že objavljena cena. Ker pa je izlet zelo obširen m hoče Jadranska straža, da obiščejo vsi izletniki vse izl-Mne t'>čke, te je posrečilo dobiti na razpolago velike, za vsako vožnjo sposobne motorne jadrnice. Na teh je vožnja ne le sigurna, temveč tudi daieko zanimivejša od velikih paro-brodov, ki so vezani na čas m progo. Obenem pa so ta prevozna sredstva omogočila uvesti ta neprrnerno cenejši splošni razred. Prijave spre tne Jadranska stra.^a v Ljubljani. Gledališka ulica 8. ♦ Krajevni odbor Jadranske straže se bo ustanovil na pobudo šolskega upravite'j-stva v Mostah pri Ljubljani. Jutri ob 20.30 bo v šol. risalnici sestanek, nea katerega so vabljeni vsi, ki se zanimajo za to lepo in potrebno ustanovitev. Na dnevnem redu bo poleg predavanja tajnika g. Marjanoviča o smotrih in stanju JS vpisovanje članov in volitev pripravljalnega odbora. Zanimanje jc veliko in se pričakuje številna udeležba. ♦ šolska vodstva, pozor! Letošnji 13. ljubljanski velesejem bo od 3. da 12. junija in pada torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša uprava velesejma, da svoje majske izlete tako urede, da si bo mladina v zvezi z izletom mogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse, kar more zanimati tudi mladino, dvigati njen narodni ponos ia bistriti razum. Za učence vseh šol in zavodov je znižana vstopnina 3 Din. Dan obiska je poljuben, vendar se nedeljski in prazniški popoldnevi ne priporočajo. ♦ Raidio razstava na 13. ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija bo izredno bogata. Zastopane bodo znamke Ingelen, Eitz Siemens, Philips, Telefunken, Tungsram, od navadnih detektorjev do najfinejših aparatov. Razstavljene bodo tudi vse potrebščine za radio amaterje. ♦ Zbori. Revija nove zborovske glasbe, urejuje Zor.ko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubli. Zvon«. Letnik IX. št 2. Vsebina glasbenega dela: A. Grobming »Ve-trič«, V. Mirk »Po gradini« (moška zbora), I. Ocvirk »Na rožnem trgu«, I. Kenda »Pesem o pelinu«, I. Mustač »Cvele so nam te modre fijolice«. Vsebina književne priloge. Dr. Josip Mantuani, nekrolog. Z. Prelovec; Davorin Jenko. Rubrike. Naši skladatelji. Iz naših organizacij in društev.. H. Druzovič: 70-letnica prvega slovenskega pevskega nastopa v Mariboru. Novosti. Razno. Iz uredništva in upravnš^/a. Vse lanske naročniike lepo prosimo, da čimprej poravnajo naročnino v znesku Din 30. za leto 1933. Št. poštno ček. računa je 12134. Pevski zibori, pevci in pevke ter ljubitelji naše lepe pesmi, naročite se na »Zbore«, pridobite jim novih naročnikov, da bodo mogtli tudi v bodoče redno in v čim večji obliiki izhajati! ♦ V 110. letu življenja se boji smrti. V županji v savski banovini živi Kata Pura-nič, ki je nedavno dosegla starost 110 let. Te •dni je prvič v življenju resnejše obolela, vendar pa se ji zdravje zopet vrača. Stara ženica je izjavila, da bi še rada živela nekaj let. ♦ V preiskavi proti razbojniku Markovicu se vedno bolj utrjuje prepričanje, da je on s svojim zločinskim »tajnikom« Miljkovičem izvršil tudi umor z na.ne beograjske milijonarke Mitričevičke. Ta umor je bil izvršen po mnenju zdravnikov, ki so izvršili obdukcijo, in po sklepanju iz raznih okoliščin v času med 20. in 25. januarjem. V tej dobi je zločinski ravnatelj Markovič nosil desno roko v povoju in sc iz tega sklepa, da se je nesrečna starka preu na padalcem obupno branila in da se jc Mar-kov.ič ranil pri izvršitvi tega. doslej še tako skrivnostnega zločina. V stanovanju Markoviča pa so našli tudi revolver starega sistema, in ker pripovedujejo nekateri znanci umorjene Mitričevičke, da je tudi ona v svojem večnem strahu pred razbojniki shranjevala revolver, je razumljivo, da so preiskovalni organi zaradi te, najdbo prišli na misel, da je ta revolver odnesen iz hiše Mitričevičke po izvršenem zločinu Nihče si ne more misliti, da bi si bil bančni ravnatelj Markovič sam nabavil revolver tako starega sistema. V njegovem sta- DAME IN GOSPODJE! Požurite se na Emonsko cesto št. 10, priti. Prvikrat v Ljubljani nadarjeni giafolog in vidoviti okultist Paul Gutvillen, ki vam daje na znanstveni bazi iskren in točen študij Vašega značaja, Vašega življenja in napredka. Ostane v Ljubljani samo še malo časa. Opozorite na ta oglas svoje znance. Za siromašne poseben popust. Na poziv pride na dom. 6353 če še kdo si, ki ne greš k Slamiču — verjemi meni: ti še danes nič ne veš kaj je dobro in poceni! Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« greneice. ■novanju so našli tuli dva konega z rajnimi predmeti, ki so bile nek-iaj last umerjene čudaške starke. Poleg tega jo zelo pomembna izpoved nekega šoferja iz Sremske Mitrovice, da se je Markovičev pajdaš večkrat z njegovim avtomobilom vozil v Beograd ter obiskoval Mitričevičko p-od pretvezo, da bi v njeni hiši najel prostore za garažo. Ob teh prilikah si je vedno z veliko pozornostjo ogledoval vso hišo. ♦ Sina ubil z vilami. V vseh selih zlatarske okolice je povzročil žalostno senzacijo zločin, ki se jc preteklo soboto pripetil v selu Kjime.nu. Jurij Gluhak je svojemu sinu Josipu prepisal del svojega posestva, s čemer pa sin ni bil zadovoljen. Prišlo je do ostrega prepira, pri katerem je oče svojemu sinu zal>oJel železne vile v trebuh. Sin je pol ure na to izdihnil, oče pa je bil aretiran in izročen sodišču. ♦ Naraščanje rek. Iz Siska, poročajo, da je zadnje tri dni močno deževalo in da sta zaradi tega reki Sava in Kolpa močno narasli. Tako je Kolpa od sobote na nedeljo narasla 262, Sava pa za 242 cm. Vodostaj Kolpe je znašal v nedeljo 532 cm nad nor-malo, vodostaj Save pa 498 cm nad norma. Io. Pričakuje pa se še nadaljnji porast. ♦ Velik naval kobilic. V okolici Podgorice v Črni gori so se te dni v veliki množini pojavile kobilice, ki so vse setve uničile. Banska uprava je odredila primerne korake, da se ti škodljivci uničijo. ♦ če želoctec s prebavo ni v redu _ v Rogaško Slatino. Več iz današnjega, oglasa. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 5z u— Sedemdesetletnico praznuje danos obenem z godovanjem ugledna trgovka in posestnica gospa Ivana Šeunigova, tašča načelnika konsorcija »Jutra« g. Ribni. karja. Rodila se je 1. 1863 v Ljubljani pri Sv. Petru kot hči posestnika. Mati ji je umrla že kot dveletni deklici. Nedolgo za materjo sta z eno leto mlajšo sestro izgubili tudi očeta. Obe deklici je nato vzgajala njiju teta. Z 1§ ietom se je jubilantka osamosvojila in otvorila v Prešernovi ulici trgovino. Poročila se je z Ivanom Seunigom iz znane ljubljanske rodbine. Soprog je umrl 1. 1907 in ji pustil 6 nepreskrbljenih otrok. Štiri leta za očetom je umrla najstarejša hčerka Ženi v 21. letu starosti; bila je komaj leto dni učiteljica na vadni-ei drž. učiteljišča, v Ljubljani. Z njej lastno pridnostjo in vztrajnostjo je gospa Šeunigova po smrti soproga vodila trgovino nadalje in jo kljub svoji starosti vodi še danes. Srečna ob sreči svojih štirih poročenih hčera in sina industrijca praznuje ta čestita ljubljanska dama svoj lepi življenjski jubilej, ob katerem ji tudi mi za bodočnost želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva! Svečenikova izpoved to velezanimivo in pretresljivo dramo predvaja danes ob 4., %8. in 9. uri zvečer kino Ljubljanski dvor ob najnižjih ljudskih cenah 2.—, 4.— in 6.— Din. POPOLNA POGODBA v smislu zavarovalnega zakona tn ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za vsakega naročnika „Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. Vi še niste naročnik ? u_ Zborovanje Panevropske unije v Ljubljani. Kakor smo že javili, bo dne 17. maja, to je v sredo v Ljubljani zborovanje predstavništva Jugoslovenskih organizacij Panevropske unije. Na to zborovanje pridejo ugledne osebnosti iz Beograda, in sicer bivši zunanji minister g. dr. Momčilo Nin-čič ter drugi, iz Zagreba bivši minister in sedanji senator g. dr. Frangeš tudi s številnimi drugimi delegati. Seja predstavništva Unije bo dopokine po sprejemu delegatov, ob 18. pa bo v dvorani Zbornice za TO I javno zborovanje, ki ga otvori pred-sedniK ljubljanske organizacije g. dr. Andrej Cosar, nakar bo govoril in podal idejni pregle-d bivši naš zunanji minister dr. Momčilo Ninčič. Na to zborovanje je vabljeno ljubljansko občinstvo, zlasti inteli-genti. Panevropska misel ima prav gotovo veliko prijateljev in pristašev tudi med Slovenci. Odbor ljubljanske organizacije Panevropske unije tvorijo: predsed. univ. prof. o,r. Andrej Gosar, podpredsednik univ. prof. dr. Metod Dolenc in senator dT. Rav-niha.r. blagajnik generalni ravnatelj dr. Slokar, tajnik pa advokat dr. Ferdinand D. Majaron. V ostalem odboru so: generalni tajnik zbornice za TO I v p. dr. Vvindischer. advokat dr. Brejc, univ. prof. dr. Vidmar Milan. univ. prof. dr. Izidor Cankar, univ. prof. dr. Ljudevit Bohm in pa advokatski pripravnik dr. Vladimir Grossmann. u_ Produkcija gojencev šole Glasbene Matice. Koncem letošnjega šolskega leta bosta dve produkciji gojencev šole Glasbene Matice. Prva, pri kateri nastopijo gojenci klavirskega in violinskega oddelka ter oddelka za čelo, bo v petek, dne 19. t. m. ob 5. pop., druga produkcija pa bo 8. junija in bo nastopil poleg nekaterih instru-menta-listov mladinski zbor in mladinski orkester. Obe produkciji bosta v dvorani Filharmonične družbe. u— »Kralj džungle« še danes in jutri na filmskem sporedu ZKD. ZKD predvaja v Elitnem kinu Matici velefilm ;Kra.lj džun-gle«, ki po svojem motivu in presenetljivi tehnični višini v polni meri zasluži splošno pozornost. Od ust do ust gre glas o tem dobrem filmu, ki preseneti gledalca, da kar ne more verjeti, da je mogoče spraviti leve in tigre pred filmsko kamero v tako strašni medsebojni borbi in v trenutku, ko napadajo ljudi. Tako lepega filma iz življenja divjih zveri še nismo videli. Film odlikuje tudi psihološko globoko utemeljen in človeško zelo lep motiv. Oglejte si ga! Danes se vršita dve predstavi ob 14.15 in točno ob 18. u_ Jeseniška mladina naroine šole bo nastopila v sredo 17. t. m. ob 15. v gledališki dvorani Delavske zbornice in bo uprizorila pravljico »črni mož«r in telovadna nastopa »Gor čez izaror in »Sokolica, nevesta mala«. Lansko leto smo videli to mla-dež v dramskem gledališču, kjer nas je presenetila z lepo uprizoritvijo »Gozdiča.;:. Obisk jeseniške mladine nas veseli in toplo priporočamo poset predstave. u— Predstavnike kulturnih organizacij vljudno prosi udruženje gledaliških igralcev, da se zanesljivo udeleže današnjega sestanka, ki se bo vršil v dramskem gledališču ob 20. Vhod pri glavnih vratih. u— Agilni Sokol I. na Taboru priredi v nedeljo 21. t. m. telovadno akademijo, na kateri nastopijo vsi oidelki. Ta prireditev tvori že uvod v sokolske dni meseca junija, ker se bodo izvajale vaje, določene za pokra jin&ki zlet. Vsi oddelki se vadijo že dalj časa skrajno marljivo, tako da bo ta prireditev brez dvoma ena najzanimivejših. Pridite v čim večjem številu. u— Ljubljanski Rdeči križ včeraj zaradi dežja ni mogel po mestu pobirati zanj pripravljenih paketov z zimskim-; potrebščinami za reveže in njih otroke. Pobiral jih bo v četrtek 18. t. m. med 10. in 12. dopoldne. Kdor doslej še ni odbral, naj brž pretakne vse omare in predale ter odbere kolikor moči mnogo! u_ Primorski akademiki. Drevi ob 20. sestanek s predavanjem v južni Tirolski. u— Upokojeno učiteljstvo napravi svoj majski izlet na Ježico do »Ruskega carja«; v četrtek 18. t. m. popoldne. Zbirališče ob 3. pri železniškem prelazu na Tyršcvi cesti. Vabljeni vsi! u— SJSU Preporod priredi 20. t. m. v Trgovskem domu akademijo. Sodeluje pomnoženi društveni orkester in pevski zbor; poleg deklamacij in recitacij je na sporedu tudi solopetje in ple-s. u— Društvo »Tabor« bo imelo mladinsko prireditev v soboto 20. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Na sporedu so dobro naštudiranne enodejamke, prizori 6 petjem in de.klamGospe ministrice« in tolikih drjgih, tudi pri nas uprizarjanih gledaliških iger, Branislav N.išič. je spisal novo komedijo >Beograd nekad i sad«. Komedija je imela te dni krstno predstavo v beograjski drami. Snov je. kakor kaže že naslov, posnel iz beograjskega življenja, ki ga stari Ben Akiba izvrstno pozjna. Kritika sodi. da Njšič sicfr ni pokazal nič novega, vendar pa priznava, da je nova Nušičeva komedija zbirka učinkovitih dovtipov in prava zakladnica lipič-no Nušičevega humoria. Rirhardn Wagnerju bo posvečena številka tedenske revije ^življenje in sveta«, ki bo izšla v četrtek. Majniški zvezek »Ljubl janskega Z/ona« bo izšel danes. Med drugim objavlja večje število pesmi Antona Novačana s skupnim naslovom »Večeri ob Nilu«, več pripovednih spisov, razpravo dr. A. Debeljaka o portugalski poeziji, esej R. Habrine o češkem literarnem kritiku Arnetu Novaku, krajše članke A. Lajovica, B. Borka in drugih. Obširnejše poročilo bomo še priobčili. Proti preganjanju svobodne kulture v Nemčiji je podpisalo večje število beograjskih in zagrebških pisateljev, umetnikov m drugih intelektualcev manifest Romaina Rollanda. Podpisniki »protestirajo zoper vsako reakcijo in zatiranje najosnovnejših človeških svoboščin na sveti.« Pobudo za podpisovanje Rollandovega manifesta je dal zagrebški časopis ^Kultura«. Iz češkoslovaške Razdelitev nagrad slova' škim literatom V Pragi, začetkom maja. Ob osemdesetletnici rojstva prezidenta T. G. Masaryka je bila ustanovljena v počastitev spomina pokojnega generala M. R. Štefanika Masarykova fundacija, iz katere so sedai dobili literarno nagrado nastopni slovaški literati: Janko Jesensky. pesnik in prvi viceprez;-dent Slovaške. Rojen je bil BO. decembra 1874. v Turčanskem sv. Martinu. Študiral je pravo, postal advokat, v vojni pa je prišel v Rusijo, kjer se je aktivno jcleleže-val organizacije čsl. legije. Po vojni se je vrnil v domovino ter postal gemerski, pozneje nitranski župan. Od leta 1928. deluje v deželnem uradu v Bratislavi. Pesnikovati je pričel že zgodaj. Leta 1905. je izdal zvezek pesmi »Verše«. Vojna ga je močno in- spirirala. Leta 1919. je objavil zbirko >Zo zajatia« v Rusiji, leta 1922. pa na Slovaškem. Nagrajena je bila tretja, lani izišla zbirka stihov »Po burkach«. V njej se je Jesenskv osvobodil vsake sentimentalnosti. Izoblikoval se je v buditelja in preroka svojega naroda. Poleg pesmi je napisal tudi vrsto novel. Drugi nagrajenec ie Milo Urban, avtor knj ge »Hmli na usvite« in svetovno znanega romana »Živi bič«. Samo v Pragi je izšlo pet izdaj tega odličnega dela, v Berlinu tri izdaje, preveden pa je roman tudi v slovenski, hrvatski, ruski in madžarski jezik. Pred kratkim je predaval Milo Urban v Pragi o češki kult.iri in Slo%'akih. Urban je najmlajši slovaški literat. Rodil se ie 24. avgusta 1904 v oraveki vasi v Rabč;cih. Negovo življenje je zelo pestro. Gimnazijo je obiskoval v Trstenu in Ružoniberku. Še deček v kratkih hlačah je bil urednik »Slovaka«. Pozneje je študiral gozdarstvo v Banski Štiavnici, odkoder se je vrnil v t>voj urad v »Spolku sv. Vojtecha? v Trnavi. Ko ie Koza ustanovil leta 1925. časopis Slovenski narod«, je stopil k njemu v redakcijo. Po dveh letih je list prenehal in Urban je postal arhivarski pomočnik na bratislavskem magistratu. Vrnil pa se je ponovno k žurnalistiki in kot novinar del ije še danes. Svoj prvi roman »Jašek Kulliak zpod Bučinky« je spisal, ko mu je bilo komaj sedemnajst let. Tretji, k; je dobil Masarykovo nagrado, je Jožef Ciger Hrnnskj'. najplodovitejši slovaški novelist. Po poklicu je strokovni učitelj v Turčanskem sv. Martinu, kjer je tudi tajnik Matice Slovaške. Rojen je bil v Zvolenu 23. febr. 1896. Odlikjje se predvsem s svojimi novelami, v katerih popisuje slovaško vas. Češkoslovaška republika pa ni nagradila samo pripovednih umetnikov, temveč tudi najmodernejšega slovaškega slikarja Miku-laša Galando. Rodil se je leta 1895. v štub-nianskveh Teplicah. Deluje kot pedagog na umetniški obrtni šoli v Bratislavi. Nadalje je bil nagrajen avtor dela »Rokv slovenskvch nadeji a 6klamani«, Konstantin čulen. Rodil se je leta 1904. v Brod-skem v zapadni Slovaški. Študiral je v Skalici in Bratislavi. Bil je najprej uradnik bolniške zavarovalnice ter korektor, pozneje urednik »Slovaka«. Kot prometnega uradnika pri železnici ga je ravnateljstvo v Bratislavi imenovalo za tiskovnega referenta. Zanima ga zgodovina matične dobe. to je slovaška zgodovina druge polovice 19. stoletja. Mnogo piše v »Slov. denfki ter v »Slov- politiko«. Predava v radiu in piše v razne revije. Doslej se je bavil 9 slovaškimi buditelji katoliškega tabora, sedaj pa pripravlja delo. kjer obravnava evangeli-ške buditelje. Bavi se tadi z zgodovino slovaškega novinarstva. Vera Dostalova. Meštrovičeva razstava v Pragi. Kakor doznavamo, je slovesna otvoritev razstave skulptur in risb Ivana Meštroviča določena na četrtek, dne 18 t. m. Razstava je umeščena v poslopju Belvedera. nekdanji poletni rezidenci kraljice Ane. Pri uredi- tvi sodeluje sam mojster, ki se že nekaj časa mudi v Pragi. Praški tisk posveča tej razstavi nenavadno pozornost in prinaša obsežne članke o Meštroviču. Videti je, da bo razstava del velikega jugoslovenskega umetnika dogodek tudi za Prago, ki ne vidi v Meštroviču samo reprezentanta jugoslovenske likovne umetnosti, marveč spioh enega največjih kiparjev sodobnosti. Turneja »šečtnactke« po Jugoslaviji. Iz Olomouca nam poročajo, da se te mošnje pevsko društva »Šestnatctkar pridno pripravlja za turnejo po severnem delu Jugoslavije. Po dosedanjih dispozicijah bo olo-mouški pevski zbor priredil koncerte v Ptuju, Celju, Crikvenici, Sušaku, Zagrebu in Mariboru. Za turnejo so določeni dnevi od 29. junija do 8. julija. V Olomoucu prav posebno delujejo za stike z našimi kraji, zato smo preverjeni, da bo občinstvo v omenjenih mestih toplo sprejelo in pozdravilo pevce iz tega prikupnega mesta. V Ljubljani jih žal ne bomo slišali, to pa zaradi tega, ker bo ob navedenem času sokolski zlet. ž njim v zvezi pa mnogo raznih prireditev. Tako je nastala bojazen, da koncert »Šestnactke ob tem času ne bi vzbudil zadostne pozornosti. Razstava slovanske vzajemnosti, ki eo jo nedavno priredili s sodelovanjem praškega Slov. instituta in drugih korporacij v Mladi Boleslavi. bo — kakor izvemo — prenesena v Ljubljano in tu izpopolnjena z domačim gradivom. Z njo bo združena vsaj delno razstava slovanskih ilustriranih časopisov, ki je bila zadnje tedne prirejena b—Dve tatvini. V podstrešje hiše št 4 v Slomškovi ulici se je splazil te dni neznan tat, ki ie odnesel Viktorju Riiavcu par moških čevljev. Iz stanovanja Marije Požar, je-ve v Zalokarjevi ulici pa je odnesel neznan uzniovič žensko ročno torbico t okrog 70 Din gotovine ter razne druge predmete v vrednosti 400 Din. Iz Celja e— I mar ovoji je novih občinskih odbor. nikov v celjski okolici. Z odlokom kr. ban. ske nprave v Ljubljani z dne 10. t. m. 80 razrešeni naslednji člani občinske uprave za Celje-okolioo: Martin Plankar. Ivan šmerc, Avgu-st Keblič, Emanuel Janežič, Simon Kegu, Valentin Lebrič in Ivan Štante ml. Na novo so imenovani za člane občinske uprave za Celje okolico gg.: posestni a Marti n Božič v Polulah. zidar Martin Če-r«njak Da Ostjožnem. posestnik Milan Srčne rane*', >PomIad< in drugi stavek Peer Gvntove suite. Koncert je bil dobro ob;skan Občinstvo ni štedilo z aplavzi. Priredit«. Jieia gre vse priznanje za uspešno kulturo« delo med srednješolsko mladino. e— Materinski dan Kola jugoslorenskih pester ki se j« vršil v nedeljo, je lepo uspel. Dopoldne se je vršila prodaja cvetlic po mestu. od pol 11. do 23. je bil v mestnem pa.rku koncert železničarje godbe, ob 15. pa se .je pričela na Dečkovem trgu pred Narodnim domom zelo dobro obiskana javna tombola z mnogimi topimi dobitki. e_ Zanimivo predavanje za planince, V okviru Savinjske podružnice SPD t Celju bo predavala naša najboljša gorska plesalka ga, Mira Debelakova iz Ljubljane v petek 19. t. m. ob 20.15 v risalnici meščanske šole o moderni plezalni tehniki na aorah Predavateljica uživa tudi v inozemstvu velik sloves. Na to predavanje, si ga bodo ponazr»rr>vale lerve skioptične sklike ono. »arjamo vse planince in prijatelje narave. e_ Smrtna žrtev napada z motiko. V soboto 29. apri'a je neki moški napa-de-l 53 letneca dninarja Jožeta Lavbiča. iz Šedino pri Dramljah z motiko. Udaril ga je s tako silo po glavi, da mu je zdrobil lobanjo. Lav. biča so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je t soboto 13. t. m. zvečer po hudem trpljenju podlegel poškodbam. Iz Maribora a— Krafiev odgovor Angleškemu krožku Na vdanostno brzojavko poslano z akademije 10. t m. je prejel mariborski Angleški krožek iz dvorne pisarne naslednji odgovor: »Nij. Vel kralj ie blagovolil odrediti. da Vam izjavim zahvalo na lepi pozornosti, ki ste jo pokazati s tem. da sle poslali pozdra%Tio brzojavko o priliki orr> siavt desetletnice Angleško-jugoslovensk* ga društva v Mariboru. Vršilec doižnosfc ministra dvora: Milan Antič.c a— Socialni položaj sodobne mladine je naslov predavanja, ki ga bo imel pisatelj g. LraMk Mrzel-Frigid v četrtek IS. t. m v dvorani Delavske zbornice. S tem zanimivim in zeio aktualnim predavanjem b» zaključila Zveza mlad h intelektualcev mladinski? ciklus svojih javnih predavanj a— £ate!a »Orel«. Obravnavale so se razne važne stanovske zadeve, o katerih se je razvila obširna stvarna razprava. Pri volitvah ie bil izvoren odbor, kn se ne razHkoje mnogo dosedanjega. . - i-----mmmmem ... ,.i_. . j 1 ■ v Pragi in je tam vzbujala živahno zanimanje Razstava bo po vsei verjetnosti ob priliki sokolskega zleia v Ljubljani. .Tana Hajšmana spis »Češka Mafiec. o katerem smo na tem mestu obsežno poročali ko je izšel prvi dpi. ki ie bil med tem že razprodan, bo v kratkem zaključen z dru-po knjigo. To knjigo bo izdalo znano praško založništvo >Orbis«. V nji bo mnogo novih, zanimivih podatkov o sodelovanju Ceho^lovakov in Jugoslovanov med svetovno vojno. >Evrop«ka knihovna« (Evropska knjižni ra) <*> imenuje nova češka zbirka, ki io ip pričel izdajati podjetni praški založnik B Janda — >Sfinx«. Knjižnica je zasnovana velikopotezno. Prinašala bo dobre češke prevode novib romanov, ki kažpio umetniško v ž vi in zanimivi obliki sodobno duševno sribanje in ki vsebuieio nove prodor-vp misli, se bavijo z žgočimi vprašanji sodobnega življenja in so po vsebini in obliki pomembni za sodobno kulturo. >Evron-ska knjižnica-? izbira v ta namen dela. ki vzbujajo v svojem narodu živahne odmeve in ki tjdi onkraj meje lahko zainteresirajo liudi s svojimi novimi nazori novim reševanjem socialnih vprašanj in smelimi opisi socialne bede. Izdajatelj si je pridobil svetovalcp za to knjižnico med najodličnpj-šimi književniki tujih držav, doma pa zanesljivo nrevajalce Tako ie založba »Sfinx« ustvarila Čehom nnv most med češkim či-tateljem in sodobnim duhovnim svetom v inozpmstvu. Kakor nam poročajo iz Prage, ee založnik zanima tudi za jugoslovenska literarna dela. Med prvimi zvezki, ki Izidejo v bližnjem Času. so spisi H. Fallade. An-drea Godea, M. Sotochova. L. Bromf:p1dt. F Kormendija, S. Cbrietiansena in Josepha Rotha. rs nima C U Ml PETA JU G OS L IZDELEK /. varuje.____ trnežna,. u— Nov vozni red je stopil včeraj v veljavo. kar pa si niso zapomnili vsi potniki. Zaradi tega je ostal včeraj marsikdo na kolodvoru namesto, da b: se odpeljal z vlakom, ki mu ie ušel tik pred nosom. Drugi pa so morali dolgo čakati na odhod vlaka. Vsekakor pa prinaša novi vozni red potnikom v vse smeri dokaj ugodnosti, ker bo prihajalo in oddajalo v Ljubljano in iz Ljubljane odslej po več viakov, zlasti po dolenjski progi, nadalje v Tržič, pa tudi na Vrhniko. S tem bo !j>udem gotovo prav ustreženo. a— Za novo cesto k Sv. Urbano. V nedeljo so se sestaft pri Sv. Urbanu nad Mariborom odliični zastopniki ob'asti in drugi javni delavci ter vsi okiiličani, ki so živo zainteresirani na zgraditvi te res prepo- trebne ceste. Na sestanku je bilo soglasno sklenjeno, da se mora uresničita ta načru ki je velevažen z narodno-gospodarskega. tujsko-prometnega in pa strateškega stališča. Na sestanku je bil izbran širši delovni odbor. Takoj se ie tudi sestavi! ožji delovni odbor, ki bo skušal čim prej zbrati potrebna denarna sredstva. Upati ie. da bosta dali svoj izdaten sprispevek tudi država in banska uprava. Poleg kuluka domačinov bi bilo za izvedbo načrta potrebnih še kakih 800.000 Din. Trenutno obstojalo tri trase, od katerih pa še nobena rw resno vzeta v pošte v. a— Neznana utopljenka v Dravi. Drava je naplavila na svojem desnem bregu v bh žini vasi Zlatoličje na Dravskem polj-u truplo neznane, okrog 25 let stare ženske ki ie moraia utoniti že pred več tedni Truplo je dolgo 155 cm. Utopljenka ie imela kratko pristrižene rjave lase, oblečena pa ie bila v svileno bluzo in črnD kri!« Truplo je bilo pokopano na pokopališču v Št. Janžu na Dravskem polju. Uvedena 1*-' bila preiskava, ki bo nedvomno ugotovila ali gre za nesrečo, samomor ali zločin. Gospodarstvo Ustanovitev vrhovne organizacije vsega jugoslovenskega trgovstva torej tudi iz širšega vidika pozdraviti, razveseljiv pa je zlasti zaradi tega, ker jc- izšel iz krogov srbskega trgovstva, kjer se je stanovsko organizatorično gibanje šele prav pričelo na podlagi novega obrtnega zakona. Težnje slovenskega trgovstva. Na uvodoma omenjeni seji Zvezi trgovskih združenj se je predsednik g. Kavčič v svojem poročilu pečal tudi z drugimi aktualnimi vprašanji, ki se tičejo našega trgovstva. Obširno je razpravljal o duvč-ntm vprašanju in o »veenakosti davčne prakse. Borbo proti neupravičen'm privilegijem konsumov in naibavljalnih zadrug nadaljnje zveze z vso odločnostjo. Za stvar je zainteresirala tudi stanovske organizacije v državi, da bi se napravila euotna akcija v tem smislu, da se konkureučni pogoji trgovcev in konsumnih zadrug pop kinoma izenačijo. Hudo trpi trgovstvo tudi zaradi neurejenih kreditnih razmer in težavnega stanje denarnih zavodov odn"«no denarne krize. Poudarjal je perm njkanje gospodarskega programa in potrebo čimprejšnjega sklicanja gospodarskega sveta. Odločno je treba zahtevati od Narod- e banke, da zniža obrestno mero in da v di pravično kreditno politiko. Debata se je razvila o ra-merju združenja v Mariboru in Zveze trgovskih združenj, pri oemer so govorniki poudarjali potrebo solidarnosti stanovsko organiziranega trgovstva. Predsednik g. KavJič je poroiial še o pripravljalnih delih za ustanovitev socialnega zavarovanja trgovstva, nakar je bilo sklenjeno, da bo pri nadaljnjih pripravljalnih delih sodeoval poseben odboj-, v katerega bo vsako združenje poslalo po" enega člena. Debata se je nato vršila o škodljivem delovanju kartelov ter o naši carinski politiki in zaščiti de mače industrije. Tajnik g. Kaiser je še poročal o predlogih za spremembo rnonopolsl-ega zakona gledp proda ie soli. Ob zaključku bilo sklenjeno, da se bo letošnia sk-nč^. na Zver* frrfovsldh združenj vršila 17. in 18. junija v Kamniku. Preteklo sredo se je vršila v Mariboru druga letošnja seja predsedstva Zvez« trgovskih združenj za dravsko banovino, r.a kateri je bilo navzočih 37 članov zveznega predsedstva in zastopnikov 18 združenj. Predsednik gosp. Jos. I. Kavčič je v svojem poročilu predvsem razpravljal o vprašanju ustanovitve državne centrale trgovskih združenj. Z izenačenjem obrtne zakonodaje je vzniklo tudi vprašanje osnovanja centrale trgovskih združenj za vso kraljevino Jugoslavijo. Vprašanje je pokrenilo Srpsko trgovačko udruženje v Beogradu, ki je izdelalo osnutek pravil za tako državno zvezo in je povabilo tudi Zvezo trgovskih združeni za dravsko banovino k sodelovanju. Zveza je iz osnutka pravil spoznala, da hi bilo osnovanje državne zveze, v kateri bi bila včlanjena posamezna združenja, težavno. Uspešno delo take centrale bi bilo nemogoče. Pri nas v dravski ban vrini imamo vzorno izvedeno trgovsko stanovsko organizacijo, medtem ko so se pokazale . pri snovanju zdrjženj po zakonu o obr-tih v nekaterih drueih pokrajinah vdike zmede in so nastali razni nesporazumi. Opaža se tudi povsod, kjer je vzpostavitev združenj že delno izvršena, stremljenje po osnovanju banovinskih zvez, odnosno zvez za posamezna zbornična področja. UooSf»-vati pa je tudi dejstvo, da je pri nas organizacija izvedena na kolektivni podlagi, v mnogih južnih pokrajinah pa se razvija po etrokah. Načelo, ki ga je Zveza trgovskih združenj zavzela glede vprašanje ustanovitve državne centrale trgovskih združenj je to, da mora ta centrala predstavljati stanovsko gibanje trsovstva v vsej državi in da se ne more in tudi ne sme vmešavali v notranje organizatorične zadeve v banovinah odnosno v zbonrčnih področjih. Zgrešeno bi bilo delo takšne centrale, če bi se obravnavale zadeve vsakega posameznega združenja. Zato ze Zveza trgovskih zdrjženj v načelu priznala, da ie ustanovitev centrale s sedežem v Beograda pntrel>na. postavila pa zahtevo, da morajo državno zvezo tvoriti le pokrajinske zvez© zdruienj odnosno zrere po posameznih zborničnih področjih. To načelno stališče je Zveza trgovskih združenj razložila predsedniku ?rp-skega trgovačkega udruženja in voditelju akcije za ustanovitev centrale g. Nedfdjku Savieu o priliki poseta v Ljubljani. Gosp. Savič je predlog zveze tudi v celoti osvojil StaPšče, ki ga je podal predsednik aosp Kavčič, je edino pravilno Jusroslovensko trgovstvo jx)trebuje zlasti v današnjih časih organizacijo, ki bo lahko govorila v imemi vseca trnovskega stanu v državi in ki bo lahko s poudarkom ščitila njegove interese Taka organizacija se seveda ne more pečati z lokalnimi potrebami trgovstva in t.r di_ ne v. vprašanj' organizacij posameznih združenj, kar spada v delokroe pokrajin skih zvez, ki pa se morajo 00 vzorcu Zveze trgovskih združeni za dravsko banovino šele ustanoviti. Ce bo jugoslovensko trgov stvo rlo kotrca izvedlo in zgradilo tako organizacijo, od posameznih združeni preko pokrajinskih zvez do skupne državne centrale, potem bo dobilo v tej organizaciji šele pravo zaščitnico stanovskih interesov ki bo v stanju več priboriti trgovskemu stanu kakor vsaka druga organizacija. Potem bo tudi prenehalo ono nesrečno gibanje za ločene trgovske zbornice, ki se je deloma zaneslo tudi med hrvatske trgovce in ki }e nastalo predvsem zaradi pomanjkliivost' stanovske organizacije. Trgovstvo bo potem lahko iznašalo svoje skapoe težnje tako oreko vrhovne stanovske centrale, kakor tu d' preko zbornic in če bo v kakem konkretnem vprašanju prišla enaka zahteva tako od vrhovnega zastopstva trgovskega «tanu kakor tudi od zbornic kot predstavnic skupnih gospodarskih interesov, potem bo tako zahtevo težko odbiti. Sistem zastopstva gospodarskih interesov preko centraPstično zgrajenih stanovskih organizacij in deeentralistično zgrajenih skupnih gospodarskih zbornic se je v drugih državah prav dobfo obnesel in bo gotovo tud; pri nas pokazal zaželiene uspehe Naša industrija ie že davno spoznala da ip za zaščito stanovskih intpresov potrebna močna centralna organizacija, ki lahko naetona v Imenu vse iugoslovenske industrije. Centrala industrijskih korpora-rii. ki posluie kot taka vrhovna 6tanov6ka organizaciia industrijeev že dolgo vrsto let v Beogradu, se ie že uspešno uveliaviln in ima danes gotovo ve? nerada :n vnlivn >'«-kor beograiska industrijska zbornica. Želeti bi bilo. da bi konfno tudi obrtniški stan spoznal nuino potrebo »ličnega dvojnega zastopstva evoi:h Interesov v skupnih zbor nieah in v centralni stanovski organizaeni vsega jugoslovenskega obrtništva. Zato bi bilo potrfhno. da se za posamezna zbornična porlročia (ali pa tud: za dv-p zbornični področji sk.inai> hstanovMo zvptp okrožnih odborov obrtniških združeni, kot predstavnice obrtniških stanovskih interesov ^osr rpeznih nokra|:n tp zvpzp na notpm !*bko "stanovijo v obliki ir^avpe centrale vrhov no predstavništvo vsega jugoslovpn^kpga obrtništva. Pokret. ki je nastal za ustano- pristojnih zbornic tfasro. ki ie bilo doslej vitev vsedržavne organizacije trgovstva, je prosto skupnega davka na poslovni pro." Ljubljanska kreditna banka Dne 13. tega meseca se je vršil ob številni udeležb delničarjev XXXIII. redni občni zbor zavoda Po pozdravnem nagovoru predsednika gospoda Alojzija Vodnika je poročal ravnatelj cemrale g. Hanuš Krofta o bilanci za leto 1932. Delničarjem je bilo razdeljeno poslovno poro-č'lo za minulo leto, ki predočuje na Kratko gospodarske Drilke v preteklem letu ter poroča nato o posiovatiju zavoda. Številke bilance in računa izgube m dobička so se napram on-m predtdočega leta z ozirem na vladajočo kr.zc Kakor pri vseh drugih zavodih. prece. zm«n'šale vendar pa"je zavod zaključil poslovanje minulega leta z dobičkom Din 1,664.635 78. od katerega se dodeli 50% rezervnemu fondu, Din 600.060 pokojninskemu fondu lastnega uradništva. Din 120:000 kot bilančno nagrado uredništvu, dočim se ostanek, prištevši prenos dobička iz leta 1931. od Din 2,464.868.32. skupno tedaj Din 3 326.272.26, prenese ne novi račun. V bilanci je zlasti razveseljivo razmeroma visoko število vedno razpoložljivih no-wh naložb pri zavodu, ki znašalo že Din 19d 73.546.64 in izpričujejo, de se kljub težkim gospodarsk;m priiikam povrača zaupanje v naš najstarejši slovenski denarni zavod. Na občnem 7a nwnvi rvo*rd'iq met in ki so ga predelale v blago, podvrženo kombiniranemu davku na poslovni promet, plačevati za te proizvede skupen davek na poslovui promet, ki velja v splošnem za uvozno blago. Ostali del uredbe vsebuje spremembe posameznih stopenj tarife. Uredba stopi v vsljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«, izvajati pa se bo pričela z jutrišnjim dnem. Za blago, ki le. ži še nezacarmjeno na carinarnicah, se bo davek plačeval po novi tarifi, za vse sklenjene dobave za državo in samoupravna telesa pa se bo plačal davek po dosedanji tarifi, v kolikor ni večji od davka, ki bi se plačeval po novi tarifi. Tarifa se spremeni ziasti za uvožen alkohol in za tekstilno blago. = Neupravičena prepoved uvoza svinj v Avstrijo. Kakor smo že poročali, je Avstri ja začasno prepovedala uvoz jugosloven-skih, rumunskih in poljskih svinj z obljubo, da sp bodo kontingenti lahko pozneje na doknadili. Avstrijsko poslaništvo v Beogradu sporoča, da bo prepoved trajala 4 tedne. Naši izvozniki so zaradi tega ukrepa Avstrije zelo vznemirjeni, ker bo težko povečati v poletnih mesec h dovoz na avstrijski trg, saj poleti konsum svinjskega mesa vedno pade. Značilno je pri tem, da Avstrija ni istočasno prepovedala uvoza iz Madžarske Kakor doznava beograjski »Privredni Pregled*, so pr zadete tri države že vložile protest pri avstrijski vladi, pozivaioČ se na tigovinske pogodbe, po katerih se prepo ved uvoza lahko izreče samo v primeru nastopa kužnih bolezni. V protestih poudarjajo vse tri države, da morajo taki ukrepi prisiliti prizadete države, da proti uvozu avstrijskega blaga ugrabijo enako prateso. =PrOmet beograjska b°rzc je padel. Iz letnega poročila beograjske borze za občni zbor, ki se je vrši' v nedeljo, je razvidno, da je lani znašal promet v devizah in valutah le 263 milijonov dinarjev nasproti 1502, 1742, 1812 in 2143 milijonom v predhodnih štirih letih. To zmanjšanje prometa je posledica okolnosti, da se plačilni promet za tri četrtine naše zunanje trgovine vrši preko kliringov. Tudi promet v vrednostnih papirjih je ponovno nazadoval, in sicer nasproti letu 1931. za 35 odstotkov. Skupaj je znašal promet v vrednostnih pa. pirjih 178 milijonov dinarjev nasproti 273, 3&4, 445 in 915 milijonom v predhodnih 4 letih. Občni zbor je .pooblastil upravo borze, da najame 2 do 3 milijone Din posojila za zgradibo borzne palače v primeru, če ne bi bilo mogoče dvigniti v obliki vlog naloženih 2 milijonov Din gradbenega fonda. Skupaj so gradbeni stroški za borzno pa. lačo predvideni na 11 milijonov Din. — ž*te§kj hmelj 100 Din kg. Dviganje hmeljskih cen, ki traja že več tednov, se še ni ustavilo, čeprav je postal tempo dviganja nekoliko počasnejšo. V žatcu je cena dosegla ob koncu tedna 2250 Kč za 50 kg. to je skoraj 100 Din za kg. žateško udruženje hmeljarjev namreč javlja, da se je cena hmelju pretekli teden gibala med 21C0 do 2250 Kč za 50 kg (91.60 do 98.10 dinarja za kilogrhm) nasproti 2000—2200 čeških kron v prejšnjem tednu in 1600 do 1800 Kč pred 3 tedni. Lanski letnik je skoro razprodan, zato se je znova povečalo zanimanje za hmelj iz 1. 1931, ki se mu je cena naglo dvignila na 900 do 1015 Kč za 50 kg (39.25 do 44.25 Din za kg) nasproti 750—830 Kč v prejšnjem tednu in 450 do 550 Kč pred 3 tedni. V enem mesecu se je torej cena hmelju iz 1. 1931 podvojila. Kupovalo se je 3eveda predvsem za izvoz. — Enako so se kupčije razvijale v Niirn-bergu. Hailertauski hmelj se je v manjših razpoložljivih partijah prodajal po 275 do ?80 mark za 50 kg (96—98 Din za kg). Gorski hmelj so kupovali v razpoložljivih kvalitetah po 225 do 235 mark, spaltski pa po 260 do 270 mark. Tudi v Niirnbergu se je zaradi pomanjkanja lanskega hmelja povečalo zanimanje za hmelj iz 1. 1931., ki ?e je v večjih partijah trgoval pri čvrsti tendenci po 90 do 125 mark za 50 kg (31.50—43.75 Din za kg). = Velik uspeh češkoslovaškega notra. njega posojila. Kakor poročajo iz Prage, je pretekli teden prinesel glede vpisovanja 5_odstotnega notranjega investijskega posojila zelo velik uspeh. V celoti je bilo v tem tednu vpisano in v gotovini vplačano 367 milijonov Kč. tako da je doslej vsega vpisano skoro 1200 milijonov Kč (točno 1191.3 milijona). Prevladovali so predvsem vpisi od strani onih. ki se poslužujejo ugodnosti glede davčnih zaostankov. Ti vpisniki dcsJei večinoma niso mogli vpisati posojila ker davčni uradi niso bili v stanju obvladati veliko delo pri izdaianiu izkazov o starih davčnih zaostankih. Vlada je na zahtevo gosroodarskih korporacij, ki so opozorile ra gornjo okornost, podaljšala rok za vpis do 30. jumja. — Slaba pšenifna letina v Ameriki. Najnovejše uradno poročilo o stanju posevkov v Zerpnienih državah znova potriuje, Ja bo letos pridelek ozimne pšenice zelo slab. Po stanju od l. maja ie pričakovati, da bo letina ozimne plenice dosegla le 337 milijonov bašliev (po cenitvi od 1. aprila 331 mili j. bušljev). Če računamo, da bo pridelek jare pšpnice enak kakor lani (2o0 milji, bušljev), tedaj bo skupni pridelek znašal 587 miPjonov bušljev, dočim je lani znašal skoro 700 milijonov, leta 1931. pa skoro 900 miliionov bušljev. = Dobave. Strojni oddelek dirpkcije državnih že'ezriic v Liubliani sprejema do 26. t m. ponudbe glede dobave 7.50 m ne-premočljivega l-mpregniranega blaga (Pogoji 90 na vpogled pri i9tem nddelku) — Direkcija državnega rudn'ka Kakanj sprejema do 24. t. m. nonudbe glede dobave 2000 kg masti in 2000 kg j»*d'Vie dni: pšeniea: (|K) mlevski tarifi): baška "6 kg po 277 do 282.50. baška. 77 kg po 295—297.50; koruza (po mlevski tarifi): baška proniptna po 112.50—115. za maj po 120—122.50; moka: ba5ka >0: po 425— 430, banatska po 43o— 440. + Novosadska blagovna borza (15. t. m.). Tendenca premetena. Promet 73 vag. Pšenica: baška. okol. N. Sad, Sombor, sred-njebaška, gornjebaška, sreniska, baška ladja Begej 215—220: baška potiska, ladja Tisa 217 50—222.50: gornjebauatska 212.50— 215.50. Koruza: baška in sremska 63—65. za junij—rjlij 66—6S; slavonska 65—67; baška ladja Sava 66—68. ladja Be^ej 67 do 69, ladja Tisa ali Dima v 68—69. O res: baški, sremski. slavonski 90—92. Jefnien: baški, sremski. 64 65 kg 95—97.50; pomladni 66'67 kg 100—102.50 Moka: baška m banatska >0g* in »0gg< 347.50— 362.50; ,2< 327 50—342.50; *5< 307.50— 322.50; >0« 277.50—287.50- >7« 175-1S5; *S< 65—67.50. Otrobi: baški 52.50—57.50; banatski 52.50—55.50 Borza 15. maja. Deviza Newyork se je danes na ljubljanski borzi za malenkost popravila. Popustila pa ie porovno deviza Trst. ki se je bila prejšnji teden dvignila. Nižje notira tudi Berlin. Avstrijski Šiling, ki se je zadnji teden povzpel na 8.90. zoDet nooušča in je bil danes zabeležen tečaj 8.65—8 85 fv Zagrebu 8 60 zaklj., v Beogradu 8.65 zaključek) Gršk: boni so se v Zagrebu pro. daiali po 41 Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna «kods nadalje mirna pri tečaju 191 do 105 brez orometa Tudi v dolarskih napir-v'h n' b'1^ •'^'tiičkov Promef ie bil za-„-»=■»,- v r^oio-rab Trhovpiigke druž. po 1(i0 Devize T-iiibliara? Amiter^am 2306.51—2317.87, Berlin 1340.14—1350.94, Bruselj 799.13 do Iz Kamnika ka— Kamniška Čitalnica je zaključila letošnjo sezono v soboto z uprizoritvijo zabavne šaloigre »Roksi«, katero je režiral Johi Golob. Uloge so bile prav posrečeno razdeljene in občinstvo, ki je malone popolnoma napolnilo čitalniško dvorano, t-e je izvrstno zabavalo. ka— številne nesreče in nezgode. Neki 34-letni posestnik iz vasice Praprotno pod Sv. Primožem je v nedeijo popoldne pod:-ral v gozdu pod Malo planino smreke. Pri obsekavanju vej pa mu je sekira izpod'e-tela, d-a je zasekal z vso silo v levo nogo. Ostra sekira mu je prebila čevelj in se zasadila v nogo pod gležnjem ter mu prerezala vse kite in žile. Na krik so pr tekli nekateri turisti in mu za silo ustavili krvavenje. S težavo so ga nato prenesli po strmi poti z Male planine v dol no in ga zvečer pripeljali k zdravniku dr. Polcu v Kamnik. — Mestni delavec Hribar je preklada! v občinski šupi v Podgori deske m trame. Pri prekladanju pa ga je težak tram podrl po tleh. Padel je tako nesrečno, da si je zlomi! levo nogo v kolenu. — Triletni sinček kamniškega mestnega stražnika je tako nerodno padel s stola, da si je zlomil levo ključnico ka— Zvočni film dobimo tudi v Kamniku. K;no podjetje Rdečega križa in gasilnega drušštva je v veliki stiski, ker za predvajanje ne more več dob'ti dobrih npmih fiVnov. Na svoji nedavni seji se je podjetje odločilo, da odkupi še zvočno aparaturo. Stroški bodo znašali nad 30.000 Din. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 16.: zaprto. Sreda. 17.: >Krog s kredo. Red Sreda. Zadnje v seziji. Četrtek, 18.: ilzpreobrnitev Ferdiša Piškr re. D. OPERA Torek. 16.: zaprto. Sreda. 17-: Andrč Chpnier. Premiera. C-Četrtek. 18. ob 16.: »Prodana nevesta«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Pri premieri opere »Andre Chcnier« j'j-tr bo naslovno vlogo pesnika Andrea Cbe-niera pel g. Gostič. Magdaleno ga. Gjun-gjenac. Geralda g. Primožič, v ostalih partijah ge. Kogejpva. Bemot-Golobova in Spanova ter gg Zupan. Janko. Marijan Rus, Magolič. Dirigira kapeln k Štritof, režira prof. Sest. Nova dPkoraciia je izvršena po osnutkih g. Ulianiščeva. Vsebina opere izšla v Gledališkem listu. Dijaška predstava bo v operi v četrtek večno lepa Smetanova opera »Prodana ne-vpsta«. Ojiozarjamo dijaštvo in ostalo občinstvo na znatno znižane cene. MARIBORSKO OLEDALISČE. Torek. 16. ob 20.: >Človekoljubci«. A. Znižane cene. Zadnjič. Sreda. 17.: zaprto. Četrtek. 18. ob 20.: »Mornar«. B. Znižan cene. Zaključna dramska predstava. Iz življenja iu Francoski motorni vlak Francija je uvedla na železniški progi Pariz-Trouville motorni vlak, ki drvi z bliskovito naglico 175 km na uro in prepelje naenkrat 50 potnikov Zlato iz peska Aluvialne plasti v dunavski dolini Madžarski geolog Henrik Paikert je z dolgoletnimi raziskovanji dognal, da vsebujejo aluvialne plasti v dunavski dolini mnogo zlata. ki ga je naplavil Dunav. Zgradil je tudi stroj, s katerim je mogoče pridobivati to zlato. Njegovo delo sta budno zasledovali madžarska vlada in dr. žavna banka, ki sta ga podprli s potrebnimi sredstvi. Sedaj pa je dala vlada v bližini Gjora (Raaba) izvršiti poskusna vrtanja na ozemlju 150 kv. km. Doslej so ka_ zala ta dela tolikšen uspeh, da upraviču-jejo mnenje, po katerem bi bilo vredno za- četi v teh krajih s pridobivanjem zlata v velikem obsegu. Viada je že dala naročilo za nadaljnja sistematična vrtanja. Kakor poročajo budimpeštanski listi, so pokazali tudi inozemski gospodarski krogi, zlasti ameriški, angleški in francoski, veliko zanimanja za najdišča zlata v dima v. ski dolini in zastopnik neke angleške skupine, Colin Campbell, je bil pred kratkim v Budimpešti, kjer se je pogajal s finančnim ministrom v bližnjem času se vrne v Budimpešto in videti je, da se bodo pogajanja končala uspešno Inozemski delavci v Nemčiji S 1. majem so stopile v Nemčiji v veljavo nove določbe glede inozemskih deav-cev. Gre seveda za delavce nenemšk narodnosti. kajti t,udi socialno vprašanje s danes v Nemčiji rešuje smao po vidikih narodnostne pripadnosti inozemskih državljanov. Kdor je Nemec po jeziku, je izenačen z domačini, najsi je prišel od koderkoli Delodajalec, ki zaposluje inozemskega delavca, mora imeti posebno dovoljenje, ki ga podeli pristojna oblast za dobo enega leta. "nakar se lahko podaljSa. Delovec pa dobi posebno izkaznico, s katero se lahko vselej leg'ti v zadnjem ?a=u precej potihnili glasovi, je dovršil nov film. katerega vsebino čuvajo v strogi tai-■nosti. V septembru bo film goden za p~ed-vaianie. Ohaplin glumi v tem filmu vlogo p lubc nemega. I etak) treščilo v zrakoplov V bliižni polj«ko-ru5»ke meje se ie premerila te dni nenavadna nesreča. Neko letalo je trčilo v zrakoplov .ki te je vžgal in 7500-rel. Dva p;1ota zrakoplova sta se reši'a s strokom p^>d oadafom. Letalo se je razbilo, pilot se je ubil. Smrt madžar«keea lirika V Budimncšti je vmrl prosi i teden 55-let-ni madižarski pesnik in pisatelj Julij Krudv. Zaradi izčrpanosti mu je opevalo srce in na'torviln je fnrt. Krudv ie bil eden irmed najboljših sodobnih madžarskih književnikov. 2ivel je v ze'o borinh razmerah in bi ga bili morali nasledme dni deložirati zaradi neplačane ftatiarine. ANEKDOTA >ZaLe pogum, saj prideva čez. prav včeraj sem videla sličen prizor v kinematografu 1« Umiranje milijonarjev Letos v marcu je umrl eden največjih brodograditeljev v južnem NValesu, mr. Radcliffe. Še nedavno 1*0 ga cenili na približno dve milijardi Disi. Po njegovi smrti pa so pregledali zapuščino in tedaj je prišlo na dan. da je ostavil znatno manj, namre-č komaj desetino tega. kar so sklepali ob njegovi smrti. Stvar pa je ta. da ni Rarcliffe zapravil ostalih devet desetin premožnja. ■■•< npak je izgubil toliko zaradi ra/vrednosferiia ladj^ke tonaže Henrv Radcliffe in njegov brat. ki je umi pred nekaj leti. sta se pred časom ponašala. da sta najbogatejša moža na svetu. To je bilo tedaj, ko se ie .začela svetovna vojna in sta gradita v neomejenem obsegu ladje. Pozncie po "^o prši i zanju hujši časi. V splošnem so doživeli sbčno usodo skoro vs; miliionarji v W-ale«u Od 21 nekdaniih milijonarjev ki so razpolagali v začetku svetovne voine z miliionsVnn-i premožen ii, jih ye danes ostn'o le še pet. a tudi ti životarijo. ker je minila konjunktura vilikih dobičkov. Dr. Gerson na Dunaju Znam nemški zdravnik dr. Maks Gerson. ki zdravi jeticnike s pomočjo dietetične prehrane, se je preselil ;z Berlina na Dunaj. Zaradi ostrega kurza pod sedanjim režimom. je moral ostaviti mesto primarija na zavodu, kjer je dosegel toliko uspehov. V dunajskih zdravniških krogih govore, da se kam Gerson nastaniti za stalno na Dunaju, kjer bo po»!ej izvrševal svojo zdravniško prakso. Na Dunaju je že vse v teku, da se da dr Gcrscnu prilika, nadaljevati zdravniško prakso v eni največjih dunajskih bolnišnic. Turki »čistijo« imena Odkar je postala turščina na Turškem obvezen jezik v poslovnem življenju in se z velikimi glebami kaznujejo celo podružnice inozemskih poslovnin hiš. ki ne vodijo vse svoje korespondence in knjig v turškem jeziku, se je punzem lotil celo osebnih imen. Imena, ki diše po arabskem, perziškem, grškem ali katerem koli tujem izvoru, se prevajajo in nadomeščajo s pristnimi turškimi imeni in sa mdržavni predsednik je z odredibo prekrstil nekega poslanca iz Adane, čigar ime mu je zve. nelo premalo turško. Skupno število oseb, ki so samo v prvem letošnjem četrtletju spremenile svoje ime, cenijo na 80.000. Novi poljski ministrski predsednik Jan Jendrzejevvicz ki je sestavil vlado po ponovni izvolitvi dr. Moscickega za držav^ga poglavarja Cesta Paula Doume rja v Parizu Te dni je francoski državni predsednik Lebrun otvoril novo ulico Paula Daimerja. Ulica gre od Trocaderoja v mestno četrt Passy, kjer je pokojni predsednik imel zasebno stanovanje. Socialna pogodba med Avstrijo in ČSR lAvftrija in CSR sta pred kratkim podpisali medsebojno soc;a'no pogobo, ki uvaja ja načelo reciprocitete in pravi, da so Avstrijci na Češkoslovaškem deležni istih ugodnosti kakor lastni državljani. Prav t.'k o bo ravnala Avstrija s češkoslovašk'mi dr-žmdjani. Tudi upokojenci te.h dve-h držav ne bodo odslej več veljali za. inozemce. kar jim bo prineslo koristi posebno v r motnem pogledu. Samomor iz «tr;»fctt r>red s!enoto Na Dunaju je izvršil «amomor 43-letni oro"miški nadzornik Guttenibrunner Njegov vid je zadnji čas '■ako ooiemal. da se je bal ponosne sleoote. Skoči' ie i/ tretjega nadstronia na ulico, kjer je obležal z razbito glavo. Naval krvi. tegoba srca. zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje. odpravimo kmalu z uoorabo naravne »Franz Josefove« grenč;ce. Znanstvene ugotovitve potrjujejo. da služi »Fran/ Josefova« voda pri zaerateniu vseb vrst z najboljšim iisne-bom. »Franz .Tosefo*»«r voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ing. Kregar Rado: Naše Narodno gledališče v krizi Delokrog in odgovornost upravnika Po gledališki uredbi ima upravnik izredno polnomoč za svoj delokrog. Angažira članstvo, predlaga prevedbe, določa plače in honorarje ter višino dohodkov posamez. nika splch. nekazuje prispevke za obleke, določa repertoar, ima odločilno besedo v razdelitvi vlog. izvaja redukcije, predlaga penzijoniranja. upravnik je torej najvišja instanca v vseh zadevah našega gledališča. To je tud; razlog za splošno nepri-ljubljenost upravnika .posebno v debi krize, ko je primoran samo reducirati. Po. vsem razumlj.vo je. da se smatra vsak re-duciranec za žrtev upravmkove nenaklonjenosti, maščevalnosti, intrig članov uprave. Vsak novi angažiranec pa je za njega protežč, ki je prišel v gledališče le po rodbinskih, političnih ali kakih drugih zvezah. Zato se pripisujejo vse spremembe osobja. redukcije dohodkov, zasedbe i. t. d. nezmožnosti upravnika. Vsak, ki je pri. krajšan, in to so v času krize do malega vsi, postane oseben njegov nasprotnik in ustvarja s svojim zabavljanjem splošno ne-razpoloženje prou njegovi osebi ali proti vsej upravi. Pri tem se nasprotniki poslužujejo često tudi političnega orožja vsakokratne opozicije. Običajno se končuje go. nja proti upravi, pred vsem pa proti uprav, niku, z demonstracijami v gledališču in na ulici ter naposled z njegovim prostovoljnim odstopom. Tako so zapustili naše gledališče upravnik gg. Juvančič, Hubad. Kregar in dvomim, če bo mogel vzdržati g. Oton Župančič kljub svoji umetniški av. toriteti in popularnosti. Zadnje demonstracije v gledališču kažejo, da preti tudi Otonu Župančiču enaka usoda kot njegovim predhodnikom. Zaradi poln omoči v svojem poslovanju je upravnik po gledališki uredbi sicer osebno odgovoren nasproti javnosti in na. sproti ministrstvu za vse pogreške ali ne-dostatke. ki se dogode v gledališču, za vse eventuelne krivice, ki bi jih zagrešil napram članstvu. Toda vsega dela ne more opravljati on sam in osebno. Kot umetni, ška vodja sta mu podrejena direktor opere in drame, ki sicer odgovarjata upravniku, moralno pa tudi nasproti javnosti in to predvsem v umetniškem pogledu. Vso organizacijo umetniškega poslovanja vo. d:ta oba direktorja. Dolžna sta referirati upravniku in od njega dobiti odobritve ukrepov glede repertoarja in zasedb. Direktorjem podrejeni so režiserji, dirigenti, korepetitorii i. t. d., tem podrejeni so igralci, cdrski mojstri, 1. t d. Za točno pošlo, vanje igralcev pa režiserji. Vsak ima svoj določeni delokrog; za to delo, pa naj si bo tehniškega, administrativnega ali umetniškega značaja, odgovarja svojemu nadrejenemu. Iz navedene, obstoječe organizacije sledi, da ni umestno, če storimo upravnika odgovornega prav za vse ,kakor n. pr.: če zaškriplje pri zastorju ali sufiti premalo namazan škripec, če je ob deževnih dneh gred gledališkem blato nepostrgano, če so med prestave defekti pri razsvetljavi ali na odru na hodnikih ali advitoriju. če so nerednosti v garderobi, če so gledališki Kostumi obrabljeni, pomečkani ali zamazani, č« je pokvarjen v klosetih vodovod, če je prevod dela slab, če repertoar ne ustreza zahtevam tega ali onega kritika al: občinstva, ali politične stranke, če igra ni dovolj dobro naštudirana, če orkester m popoln, če sta gledališče in blagajna prazni če igralci ne dobivajo redno plače in honorarjev če ni denarja za plačevanje računov, če morajo zaradi tega slediti redukcije in še sto drugih nedostatkov. Ni ga človeka na svetu, ki bi bil tako univerzalen, da bi obvladal teoret;čno m praktično vse posle v umetniškem, literarnem, muzikalnem, sceničnem, tehničnem, administrativnem in komercijonelnem pogledu in ki bi imel pri 24-urnem dnevu toliko časa. da bi mogel pregledati in preči tati vso odrsko literauiro, vse prevode, vse partiture, ki bi bil navzeč pri vseh skušnjah, dramskih kot opernih, ki bi nadziral delavnice (slikamo, obe kroiačmci, elektrote-hn. delavnico, mizarno), ki bi kontroliral blagajno, kjigovodstvo. oskrbel, vse nabave, vodil vse upravne posle urad. niškega administrativnega značaja, vršil reprezentanco pri raznih kulturirh, kari-tativnih prireditvah, routih, verskih obredih in vsak mesec osebno po več dni inter- Rumunski narodni praznik v Bukarešti Rumuniia obhaja vsako leto 10 rr>aja narodni praznik. Zgoraj: Letošnja parada gardnih častnikov v Bukarešti. — Sr.vlaj: Kralj Karol sprejema vojaške dostojanstvenike veniral po raznih ministrstvih, senatorjih, poslancih v Beogradu, pri bansk. upravi in občini ljubljanska, za naknadne kredite, subvencije, penzioniranja, namestitve, m v še sto drugih zadevab.. pri vsem tem po_ slu pa pazil na razne predpise finančnega, uradniškega zakona (takse, bolniško za. varovanje, penziiski fond itd.). Dosedanja praksa pri reševanju krize našega gledališča prej škoduje kot koristi, ker jemlje javnosti zaupanje do uprave in demoralizira gledališko csobje. Namesto, da b: podpisi upravnika v boju za obstanek gledališča, ga v iavnosti diskreditira_ jo in diskvalificirajo, tako da ne more prepričat' in opozoriti merodajne kroge za pravočasno in izdatno moralno in materialno pomoč. Dejstvo je, da se javno ved. no poudarja nezadostna dotacija, v isti sapi pa dolže upravo slabega gospodarstva in zahtevajo izmeno aH samo upravnika ali celotne uprave. Niti enkrat ni bil objavljen niti en pozitiven predlog, ki bi tu_ di v številkah predočil način, kako naj se sanira vsakokratna kriza. Vsa debata, vse obravnavanje tako perečega in aktualnega vprašanja poteka v splošnem le s frazami o najvišji kulturni instituciji, o demontaži slovenske kulture, z zabavljanjem nad vlado, teoretiziranjem v zadevi sestavljanja repertoarja, s pozivom merodajnim faktorjem itd. Gospodarske vesti Že pri prvi krizi leta 1927-28. ko je uprava zaprosila mestno občino in takratni oblastni odbor za izdatnejšo subvencijo, se je od obeh oblasti izrazila zahteva po ustanovitvi gospodarskega sveta, ki naj bi nadziral poslovanje uprave v finančnih poslih in sicer v prvi vrsti pri materialnih nabavah, pa tudi v določevanju honorarjev iu plač kontraktualnih članov, gostov in delno pri sestavi repertoarja. Isto zahtevo smo slišali tudi ob sedanji krizi s strani mestne občine, čudim se, kako ie mogoče, da se stavi tak predlog, ko mora biti vendar znano, da je po gledališki uredbi in uradniškem, pred vsem pa finančnem zakonu to nemogoče in nedopustno. Ob svojem času sem ta predlog sporočil načelniku umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu. Odgovorili so, da bi bil pristanek in dovoljenje za pregled knjig blagajne in knjigovodstva razlog za mojo takojšnjo su-spenzijo in uvedbo disciplinarnega postopanja. Za vsako državno ustanovo so odločilni le predpisi finančnega zakona. Kontrolo vodijo uradniki ministrstva prosvete, finančne in mestne kontrole. Mogoče mestni občini ni znano, da so kontroli podvrženi tudi vsi izdatki gledališča, ki se krijejo ia kakoršnihkoli dohodkov v obliki subvencij, javnih zbirk, daril itd. Iz tega sledi, da upravnik ne more svobodno, ne da bi bil polagal račune in ne brez posebne odobritve razpolagati z bansko, občinsko in kakoršno-koli subvencijo ali kakoršnimikoli drugimi dohodki. Gospodarski svet bi bil mogoč le v tem primeru, če bi se budžet narodnega gledališča, deiil tako, da bi se z državno dotacijo in dohodki predstav krili izdatki za plače, honorarje, upravne posle in dnevne stroške predstav; materialni izdatki za vzdrževanje in nabavo scenične opreme, kostumov. elektrike, kurjave itd. pa iz posebnega fonda, v katerega bi v prvi vrsti prispevali banovina in mestna občina, društvo prijateljev gledališča, morebitni meceni itd. Ako upoštevamo, da banovina skrbi za vzdrževanje obeh zgradb, da sta obe gleda-bivšega gledališča, sceničen in kostumea, bivšega gledališča sceničen in kostumen, nova električna oprema odra; dalje da prispeva letno še z določeno subvencijo in da krije mestna občina s subvencijo izdatke za električen tok, potem ne more biti tako nemogoče, prevzeti še stroškov za kurjavo, nove kostume in scenerijo. Te izdatke bi mogel nadzirati odnosno nabavljati gospodarski svet. Kajti, če že prevzameta banovina in občina vzdrževanja fundusa, potem sta pač upravičeni zahtevati sood-ločevanje in nadzorstvo nad materialnimi izdatki. Mislim, da se taki rešitvi materialnega vprašanja ne bo upirala gledališka uprava. Seveda ne sme uvedba gospodarskega sveta ovirati poslovanja uprave, ker to ne bi bilo v interesu gledališča. Uprava bi morala imeti za nujne nabave neko polnomoč, v primeru, da ne more čakati redne odobritve na seji. Odločevanje o višini plač, honorarjev, sestava tekočega repertoarja pa bi morali pač prepustiti upravi, odnosno upravniku, ker le on osebno moralno in materialno odgovarja in to v vsakem oziru nasproti javnosti, kakor nasproti nadrejeni oblasti. Kontrola knjigovodstva ali blagajne državne inštitucije po občini ali banski upravi je nemogoča, ker sta obe oblasti v svojem poslovanju podrejeni državni kontroli, ne pa nasprotno. Primaljkljaj za 1. 1933-34 Na podlagi danih podatkov je razvidno, da reducirana dotacija ne zadostuje in ni zadostovala že od leta 1927-28 za redno poslovanje našega Narodnega gledališča in da je bilo treba ustvariti ravnovesje in primanjkljaj kriti vedno z naknadnimi krediti ter z banovinsko in občinsko subvencijo. čim večja je bila redukcija, tem višji so bili naknadni krediti in ostale subvencije, ali pa je bilo treba zvišati dolg na neplačanih računih in honorarjih. Nobeno podjetje ne more iti preko nekega min ima. če noče trpeti škode, ki je navadno večja od reducirane vsote. Ta minimum se je za naše gledališče v teku let že ugotovil in bodi baza za sedanji in bodoči proračun. V početku referata sem navedel, da so znašali izdatki za osebne in materialne izdatke v letu 1927-28 okrog 6,750.000 Din in da je za to predvidenih v 1. 1933-34 le okrog 4.500.000 Din in da znaša primanjkljaj kakih 2,250.000 Din. Ako pa prištejemo tej vsoti še dolg na neplačanih računih in honorarjih v znesku okrog 500.000 Din, potem znaša ves primanjkljaj za leto 1933-34 okrog 2,750.000 Din. Izkazalo se je, da so podatki, ki sem jfb navedel v svojem referatu za mestno občino in oblastni odbor in objavil v 12. štev. »Gledališkega lista« z dne 15. marca 1928 realni, ker sem jih sestavi] na podlagi po« datkov iz knjigovodstva in točnega poznavanja gledališkega poslovanja. S primanjkljajem 2,750.000 Din je treba v tekočem letu računati. Nova zbirka Narodnega muzeja v LJubljani IB A P t V nedeljo je bil ljubljanski Narodni mu- | za Jugoslavijo. Sedanja notranja rast m«- gjJr ™ ri zoDet odorl za breznlačni noset in ta- I zpm L-.aže — n tem se nrenričamo verlno «... . .. . ____ V nedeljo je bil ljubljanski Narodni mu-zci zopet odprl za brezplačni poset in tako bo poslej vsako nedeljo dopoldne. Informativna beležka v listih je privabila več kot 700 obiskovalcev, ki so si z velikim zanimanjem ogledovali zlasti zbirke z novim interesantnim gradivom. Direktor muzeja g. dr. Josip Ma! je včeraj razkazal novo urejene zbirke tudi uredniku našega liMa in mu dal pri tem nekatere podatke, ki zgovorno pričajo, da naš Narodni muzej vzlic težkim časom stalno napreduje. Njegovi prostori so sicer že nekaj časa pretesrai, vendar se z zmiselnim razpo-c-janjem zbirk >n z izrabo vsakega primernega kotička slika muzejskih dvoran in hodnikov čedalje bolj izpopolnjuje, s čemer postaja muzej vedno bolj mikaven za v?-s prijatelje starin in prirodnin. Zanimiva sprememba v častitljivih muzejskih prostorih je odstop nekaterih slik i* njegovih umetnostnih zb;rk Narodni ga-kriji. Tako je nedavno prešlo v zbirke Narodne galerije 82 slik muzejske lastnine in 11 slik iz zbirke škofijskega ordinarijata, ki jo je oskrbovala muzejska uprava v svojih prostorih. Med drugim "»o bile Narodni galcriii odstopljene tri slike Riharda Jakopiča (»Vas po zimi«, »Križanke po zimi« in »Žena v cvetju«), Sternenova Hiša "v solncu, Jamovi »Drevesa ob vodi« in »Hiša v snegu«, Groharjeve »Sejalec«, »Na s-ediu«. »Holm«. Ivana Vavpotiča »Žene v cerkvi« in portret Fr. Gerbiča. Jurija Su-bica »Pred lovom«, Antona Ažbe^a Za-morka, dalje slike Kobilice. Kurta Golden-steina, Karingerja, Langusa, Pernhardta, Giadiča, Potočnika. Berganta, Janše Herr-leina. Jelovška, Laverja in drugih, iz škofijske zbirke pa Mencingerja, Potočnika, Berganta in nekaterih neznanih mojstrov iz renesančne dobe. S tem so s« umetnostne zbirke v muzeju nekoliko spremenile, vendar ni bilo težko, nadomestiti oddanih slik 7. drugimi, ki so prav tako kot njihove, po večini znamenite prednice našle častno mesto na stenah obeh. likovni umetnosti odmerjenih dvoran. Močno so se obogatile zbirke, ki bodo kdaj pozneje prešle v poseben obrtni muzej. Naglo se razvijajoče obrtno življenje t našri banovini dajo jamstvo, da bomo prej ali cl<^j dobili tak muzej in izpod-budn; muzejski direktor ga že sedaj pripravlja. Pri tem ga posebno podpira Zbornica za ob't. trgovino in industrijo, ki »e zaveda, kakšnega pomena so zbirke iz zgodovine obrti. Z druge strani pa hanska uprava kolikor le more podpira muzejsko upravo, da si nabavlja starine, ki bi bile sicer izgubljene za Slovenijo in morda celo Zborovanje zemljiškoknjižnih uradnikov Ljubljana, 15. maja. Dve zborovanji s>ta ^e v nedeljo dopoldne vršili v justični palači. Poleg sodnikov. o katerih zborovanju je že poročalo ponedeljsko »Jutro«, so zborovali v razprava; dvorani št. 124 tudi zemljiškoknjižni uradniki. Občni zbor ljubljanske sekcije Združenja zemljiškoknjižnih uradnikov kraljevine Jugoslavije se je tam vršil ob prav lepi udeležbi od 10. do 13. Zastopana .so bla skoraj vsa sodišča, spadajoča v področje apelaoijskega sodišča ljubljanskega. Predsednik ljubljanske sekcije g. .loško Ziherl je po otvoritvi zbora podal izč1 f>-n > pcrjčilo o socialnem, gmotnem in stanovskem položaju zemljiškoknjižnih urad-rikov. od katerih je v sekciji organiziranih 12c\ Organizacija zadnja leta prav razveseljivo napreduje, obžalovati pa je, da jc še mnogo stanovskih tovarišev, ki nimajo razumevanja za organizacijo, čeprav «c ta tudi zanje zavzema in brani njih interese. Ka neorganizirane tovariše je predsednik apeliral, naj bi pristopili k društvu, potem pa sc je dotaknil raznih aktualnih vprašanj, ki globoko segajo v življenjske potrebe uradništva. Organizacija je bila v v preteklem letu močno interesirana na ureditvi stanovanjskih najemnin. Omenja! jc vse akcije, ki jih je organizacija pokre-ni'a skupno z ostalimi organizacijami ir Društvom stanovanjskh najemnikov. Izra-zU je nado, da se bo vendarle strnjeni akciji posrečilo, doseči pravično ureditev stanovanjskih najemnin, zlasti da bo naposled banska uprava od vlade pooblaščena. da sama v svojem delokrogu in področju reši vprašanje stanovanjskih najemnin. Po poročilih tajnice gdč. Lojzike Beštro-ve in blagajnika g. Janka Go^tiča je občni zbor soglasno in z odobravanjem izrekel zaupnico dosedanji upravi sekcije, M. bo ^e nadalje vodila svoje posle. Na občnem zboru se je razvila prav živahna debata o raznih stanovskih in internih vprašanjih Govorniki so izražali željo, da naj bi se v bodoče vsa mesta uradniških pripravnikov in uradnikov pri sodiščih podeljevala potom razpisov. Občni zbor je dalje razpravljal o vprašanju uračunjava-nia vojaške odnosno orožniške službe v pokojnino in položajni dodatek, v katerem vprašanju zavzema glavna kontrola v Be gradu prav nasprotno stališče. Preka-ren je zlasti položaj takozvanih certifika-tistov. Rezultat teh debat je bil, da so bili sprejeti soglasno in z odobravanjem mnogi sklepi v obliki resolucije, ki bo predložena merodajnim mestom. Po občnem zboru sc je vršilo skupno kosilo in nato so si zunanji udeleženci občnega zbora ogledal' Grad in za tujski promet vabljivo atrakcijo — nebotičnik. za Jugoslavijo. Sedanja notranja rast m«-zeja kaže — o tem se prepričamo vedno znova. — da se bodoča Ljubljana ne bo mogla zadovoljiti s sedanjim muzejem. Poleg obrtnega bomo morali prej ali slej dobiti poseben prirodopisni in docela samostojen narodopisni muzej. Izmed novih pridobitev našega muzeja naj posebej omenimo mobiliar iz raznih dob (bidermeverske. empire. rokoko. baročne. renesančne in celo gotske), ki ga je že toliko, da bi lahko imeli celotne interie-re v teh slogih, če ne bi nedostajalo prostora. Novi nakupi so prinesli muzeju in-teresantne novosti z gradov grefa Churin-skega v Gornji Radgoni, grofa Szaparvja v Murski Soboti, viteza Strahla v Stari Loki in drugih. Iz starih gradov je dobil muzej nekatere dragocenosti, med njimi gotski žepni oltarček iz svinca (14. stoletje in romanskega Kristusa (12. stoletje). Zbirke cerkvenih predmetov so sedaj okusno razvrščene po hodniku v prvem nadstropju. Vsak prijatelj starine bo našel tu mnogo zanimivih novosti in izrednih raritet. Malo dalje imaš nove zbirke okov za mobiliar (renesančni slog, empire i. dr.), potem krasno keramiko iz Porenja, ki so jo v naše kraje zanesli davni slovenski romarji, med njimi najstarejši vrč iz leta 1587. in redke »apostolske vrče«, nato imeniten porcelan (krožniki itd.), čaše z Napoleonom in Jo-žefino, potem so tam nova krasna fi!ig~am-ska dela, pa krasni kozarci, ki so baje služili zadnjima opatoma kostanjeviškega in sti.škega samostana, dalje zbirka cinaste manufakture itd. Naj še pripomnimo, da je prešel v muzejsko zbirko zgodovinsko znameniti Hasanov plašč iz beneškega brc«ka-ia, v katerem so prej maševali na dan sv. Ahaca. Tudi zbirke iz rimske dobe so se povečale in razširile, med drugim za unikat, ki je bil najden v Ljubljani: mrežo, s katero si jc Rimljanka pokrivala lase. dalje dobro obranieno -.cckleno posodo iz Polhovega gradca itd. Na novo se razporerajo tudi zbirke v prirodopisnem oddelku muzeja. O teh bomo ob prvi priliki priobčili posebno daljše poročilo, za sedaj samo opozarjamo na izvrstnega Vodnika, ki ga je uredil kustos dr. Fran Kos in ki je neobhoden vsakomur, kdor s« hoče temel H tej še seznaniti s pravimi zakladi domače favne in flore ter rudnin v našem muzeju. Pri razvrstitvi umetnin in novih zbirk se pozna poleg strokovnega dela muzejskega ravnatelja spretna roka in umetniško oko slikarja Frana Tratnika, ki je vzorno sodeloval pri ureditvi novih zbirk in novi razporeditvi starih. Vprašanje ptujskega vodovoda in kanalizacije Ptuj ne more še dalje časa ostati brez vodovoda in kanalizacije, saj je to danes že življenjski pogoj marsikatere večje vasi. Da se uresniči ta davna želja Ptujčanov se, je mestna občina začela resno razmišljati, kako bi se realizirali ti načrti. Naprosila je tehnični oddelek banske uprave v Ljubljani, da po svojih strokovnjakih izdela potrebne načrte in proračun. Mestni občin-,ski svet je pri zadnji proračunski debati prišel do soglasnega sklepa, da je prav v sedanji dobi dobro, če se z izvršitvijo tega projekta da prilika obrtništvu in delavstvu za zaslužek. Izvolil se je tričlanski j od-rek. ki naj vodi priprave. Te dni je bil glede na izdelani vodovodni načrt komisionalni ogled na licu mesta. Komisija si je ogledala predvsem izvirke v Vurbergu, a je ugotovila, da ti ne bi zadostovali, ker je potrebno na eno sekundo 10 litrov vode. Vsekakor bi bila varianta iz Vurberga zelo ugodna, ker bi imela naraven padec in bi zaradi tega ne bilo potrebno črpati vode v višinski rezervoar. S tem bi -se seveda mnogo prihranilo na obratnih stroških Morala pa se je ta misel iz gornjih razlogov opustiti. Komisija si je zato ogledala izvirke pod šolo na Hajdini na desnem bregu Drave. Ugotovila je, da so ti vrelci tako močni, da bi zadostovali za potrebe še večjih mest, kakor je Ptuj, zato se je komisija odločila izvesti to varijanto. Voda bi se zajemala v več vodnjakih in se pritiskala po črpalkah v rezervoar, ki bi bil na bivšem turnir-skem prodoru ptujskega gradu. Vse to bi bilo lepo izvedljivo, ako ne bi ostalo zaenkrat odprto vprašanje prevoda vodovodne cevi preko D a ve. Vprašanje zgraditve novega mostu preko Drave še ni rešeno. V zvezi z vodovodom je potrebno izvršiti tudi kanalizacijska dela, ki so povsod pogoj za vodovod. Glavni odvodni kanal naj bi šel paralelno z Dravo ter se stekal v njo šele 300 m niže izliva potoka Rogoz-nice v Dravo. Za izvedbo vseh teh lepih načrtov je potrebno rešiti tudi vprašanje denarnih sredstev, in to je eno najvažnejših vprašanj tega izvoljenega tričlanskega vodovodnega odseka. Upravičeno se pričakuje, da bodo šli odločilni činitelji temu projektu na roko, vsaj na ta način, da omogočijo primerno brezobrestno posojilo. S tem ne bo pomagano samo mestu kot takemu, ki bo itak moralo za izvršitev tega dela nositi dolga leta velika bremena, ampak se bo s tem delom tudi dal zaslužek delavstvu in pridobitnim slojem, kar bi bilo v veliko pomoč ptujskemu srezu v teh hudih gospodarskih stiskah. Pomisliti je pa tudi treba na razvoj industrije, ki je za naše mesto velike važnosti. Iz življenja na dežel? BRASLOVCE Naš trg se pod vodstvom našega delavnega rihtaTja pridno prenavlja. Popravljajo se pota in nasadi, tako da bo imel trg s to preureditvijo re§ prijazno lice Želeti bi bilo, da bi tudi gostilničarji in privatniki imeli pripravljene sobe za le-toviščarje. Zaradi bližine gozdov, ki nudijo miru željnim krasne izprehode, in prijetnih kopeli v kristalno čisti Savinji, bi leto-riščarji vedno radi posečali naš trg. Namestiti bo treba na nekaterih razglednih točkah še nekaj klopi in postaviti čez strugo brv, tako da bo mogoče priti do Savinje bolj po ravnem potu, s čimer bi se prihranil ovinek na Male Braslovče. Prosimo našega rintarja, ki kaže polno razumevanje za tujski promet, ki bi nudil danes znaten vir dohodkov za ves okoliš, da se zavzame za te reči, ostale tržane pa pozivamo, da mu gredo čim bolj na roko ŠT. JURIJ OB TABORU. V nedeljo se je vršil zjutraj po rani maši v narodni šoli zbor krajevne organizacije JRKD. Zborovanje je vodil predsednik g. Ludvik Plav-sak. Narodni poslanec g. Prekoršek je v svojih izvajanjih govoril obširno o novnu občinskem zakonu in njega določilih za boljšo ureditev občin, o načrtu pojačanj« samouprav s prenosom gotovih poslov s centrale na banovine ter politična« in gospodarskem staniu v državi, ki nujno zahteva znižanje obrestne mere in ureditev denarnih zavodov, da bodo postali zopet živi jen jo zmožni G. poslanec ie ostri < b sod'1 hujskaško delo ljudi ki so mislili v svoji strasti, da se lahko nekaznovano igrajo z avtoriteto države Po govoru g. poslanca, ki je bil sprejet z živahnim odobravanjem, sc je vršila volitev novega odbora JRKD, ki g« čaka še mnogo koristnega dela. Ilirija : Ptuj 13:0 (7:0) Družina Ilirije je ocugraia v nedeljo svojo drugo pomlaino prvenstveno tekmo, v kateri je visoko in prepričevalno porazila simpatično in ambiciozno družino Ptuja. Ilinjanke, ki so zopet nastopile v kombinirani postavi brez svojih najboljših igralk, so predved'.e hitro in efektno kombinacij-sko igro, kateri ni bila kos sicer jako po. žrtvovalna in silno trda obramba Ptuja. Glavno vlogo sta igrali tokrat Errathcva v napadu in Omanova v kriLski vrsti, ki sta bili izredno dobro razpoloženi. Ostale igralke so opravile svoj posel zadovoljivo. Ptujčanke so pokazale več, kakor smo od njih pričakovali. Družina lepo in stalno napreduje; najboljše moči ima v obrambi, dočim je napad še dovolj šibko zaseden! Proti najmočnejšim družinam napad v sedanji sestavi in s sedanjim sistemom igre ne bo dosegel vidnih uspehov. Sistem soli. stičn'h akcij je zastarel in ne učinkuje. Sedanji moderni način zahteva hitro kom-binacijsko igro, ki je privlačnejša tudi za gledalca. Upamo, da so se Ptujčanke v tem oziru kaj naučile pri nedeljski igri. Tekmo je zadovoljivo vodil g. Doberlet. Službene objave LNP (Nadaljevanje »eje p. s. 10. t. m.) Verificirajo se s pravom nastopa 20. t. m. za Eian Novo mesto: Srpan Ivan, Ko-varik Ivan, Ostavnik Leon. čuček Stanislav, Knajter Anton, za Celje: Močan Via. dimir, Koprivšek Jože, za Retje, Trbovlje: čebin Oskar, Radej Ivan, za Olimp, Celje: Haberl Valter, za Dobrno, Trbovlje: Kes Franci; s pravom nastopa 20. t. m. za mednarodne, 10. avgusta za prijateljske in 10. novembra za prvenstvene tekme se ve-rifiara za Primorje: Zdešar Stane, za Grafi ko :Kervina Franc. Poziva se Ilirija, da pošlje do prihodnje seje izkaznico za igralca Kervino Franca, kakor tudi Her-mes za igralca Zdešarja Staneta. Iz seznama verificiranih igralcev se črta Bergant Evgen. član ISSK Maribora. Verificirajo se prvenstvene tekme: Ra_ pid : Ilirija 3*2, Rudar : Dobrna 1:1, At-letik SK : Olimp 3:2, Dobrna : Hrastnik 2:0. Atletik SK : Jugoslavija 3:0. Zagorje : Retje 3:2. Korotan : Grafika 4:2, Amater : Tifoovlje 6:1, Amater : Hrastnik 2:2, čakovečki SK : Mura 8:0, Disk : Svoboda, Vič 3:0, p. f. Verificirajo se s pravom takojšnjega na. stopa za Svobodo. Zalog: Prelovšek Ivan, Kocjančič Ivan, šabec Stane, Turk Ven-delin, Butara Anton. Juvančič Jože. Tau-zez Henrik, Tomažič Edvard, Ambrož Dol-če, Rosband Rihard, Tauzez Franc, L.iko_ vič Franc. Poziva se 3'oga, Radna, da takoj prijavi igralce v verifikacijo. Tajnik H. Smučarski klub Ljubljana. Vabimo vse člane, da se s1'gurnc udeleže pogreba našega člana pok. Sandija Wissiaka. Zbirališče ob 14.30 na glavnem kolodvoru. Sl^vija S. : Slavija O. Tehnična napaka nam je v ponedeljkovem »Jutru« pokvarila rezultat tekme med sarajevsko in osijeako Slavijo, ki se pravilno glasi 4:0 (2:0) in ne 1:0 (2:0), kar so cenjeni čitatelji gotovo iz besedila samega razvidli. SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes trening od 18. dalje. Potrebna polnoštevil-na udeležba. Vodstvo akcije apelira zlasti na starejše igralke L družine, da začnejo z rednim treningem. plavalna sekcija SK Ilirije. Seja na-čelstva danes ob 18. v klubski sobi kavarne Evrope. Važno! ŽSK Hermcs (nogometna sekcija L Danes ob 20. pri Beliču seja sekcijskega ed. bora. Seje se mora brezpogojno udeležiti igrač Zdešar. Vsi igralci naj takoj vrnejo savezne legitimacije in še oo eno sliko. Koledarsko dirko je priredil v nedeljo Klub slovenjih kolesarjev v Celju na krožni progi Celje - Teharje . Liubeeno -Arclin - Celje (18 km). Prcga se je prevozila trikrat v skupni dolini 54 km. Rezultati so bili: 1. Franjo Kajtna 1:48.24: 2. Slavko Lampret 1:48.25; 3. Ivan Varlec 1:48.27; 4. Hugon Kolar 1:51.09. Torek, 16. maja LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: O radio postaji Ljubljana (inž Osana). — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Ca v plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Nemščina. — 19.30: Naša mala letovišča. — 20: Glasbeno predavanje: O zborovskem petju — 20.30: Prenos delavskega prosvetnega društva »Zarje« in »Svobode« 21.30: Cas, poročila, salonski kvintet. Sreda. 17. maja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Angleške plošče. — 18.30: Junaki današnjega časa. — 19: Ruščina. — 19.30: Panevropa. — 20: Naš sedanji ustavni sistem. — 20.20: Prenos koncerta z Dunaja. — 22: Cas. poročila, plošče. Beograd 12.05: Radio orkester. — 15.30: Narodne pesmi. — 19: Lahka godba. — 2i: Prenos koncerta z Dunaja. — Lahka glas-ba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — '20: Prenos koncerta z Dunaja. — 22.10: Plesna glaeba. — PRAGA 19.30: Godba na pihala. _ 20.05: Radio montaža s petjem. — 20.40: Klavirske sonate. — 21.30: Kompozicijska ura Rožyčkega. — BRNO 19.30: Godba na pihala. — 20.05: Pomlad v češki ?lasbi. — 20.45: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18: Violinski koncert. — 20: Prenos koncerta z Dunaja. — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 20: Prenos Brahmsovega »Re^uiema*. — 22: L?hka gla?ba. — BERLIN 20.10: Pesmi. — 20.4-0: Pregled moderne oj>erete. _ Plesna glasba. — KONTGSBERG 20.05: Večer sodobnih skladateljev. — 21.40: Lirika. — 24: Nočni koncert. — MOHLACKER 20: Orkestralen koncert iz Frankfurta. — 21: Majski večer. — 21.40: Brahrnsova "lasba. — 22.45: Nočni koncert iz Monako-vega. — BUDIMPEŠTA 17.30: Jazz. -18.30: C:ganeka godba. — 20: Tekmovanje nifinistov. — 22: Koncert ciganske kanole Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 191—195. 7"n investicijsko 42—45. 4"'o j agrarne 23.50 den.. 7n/o Blair 29—31. 8"'« j Blair 30 33. 6"'n begluške 31.75 len.; bane ne vrednote: PAB 205—210; indnstnislce vrednote: Šečerana Gsii^k 145—150. Trlv veljaka 160-163. Isis 30 bi. ; okol Treznostni teden v Višnji gori. V Sokol- skeni domu se je vršilo 28 p. m. velezani-oiivo predavanje o treznosti in alkoholizmu: popoldne za deco, zvečer za odrasle. Prošnji prosvetarice sestre Hotzel-Lehr-manenove učiteljice, se je oilzval ljubeznivo predavatelj br. Poki t: Puha.r. Deca ga je sprejela kaj radovedno. Popolna tišina je viaiiala v dvorani, ki tu i j i po enournem govoru ni popustila. Pa saj je br. Puhar izvajal svoj govor tako ptstro, za otroške duše tako lahko pristopno in v mlada sr-čeea segajoče, da so se mnoga očesca oro. sila. Skoro isto razpoloženje je vladalo med večerno publiko. Po kratkem nagovoru sestre prosvetarice se je pričelo predavanje. S svojim poučnim in glohoko zasnovanim govorom o škodljivem vplivu alkohola na notranji ustroj človeškega organizma. na gospodarski položaj in moralo naroda, je ustvaril silno napeto zanimanje mei poslušalci. Njegovemu izvajanju so sledili v popolni rišini skoro dve uri. Osvojil si je na mah simpatij^ vseh navzočih. Po govoru Se je br. pofistarosta Jaka Seher zahvali! v imenu vseh požrtvovalne, mu predavatelju, ki zasluži za svoje strokovno izvajanje popolno priznanje. Z željo. da bi »odiio to predavanje obilo uspeha in da sestra Hotzel-Lehrmannova priredi še kaj takih poučnih in koristnih predavanj. je zaključil večer. Prosvetna akademija ljutomerskega Sokola 7. t. m. je privabila v Sokolski doni izredno številno občinstvo. Po uvodni koračnici sokolskega orkestra in mladinskega zbora pod vodstvom brata Žagarja je pro-svetar br. Karbaš očrta! 30 let dela ljutomerskega Sokola in izrekel sokolski po-zd rav kraljevski hiši. Br. Golar je z zanosom deklamiral lepo prigodnco, nato je mladinski zbor pod vodstvom s. Scheitha-nerjeve dovršeno zapel. Zelo učinkovita sta bila 5. in 6. prizor Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, ki ju je zaigral dramski odsek. Po odmoru je nastopil močan mešani zbor (s. Scheithanerjeva) in pokazal, da imamo mnogo lepega pevskega materiala. Lutkovni odsek je uprizoril odlomek iz »kralja Matjaža«, pri čemer se je pokazalo, da je odrček za našo dvorano premajhen. Moški zbor je z Vilharjevo pesmijo »Slovo:- pod vodstvom br. Zaoherla dostojno zaključil uspelo prireditev. Med omenjenimi točkami jp sokolski orkester lejx) zasviral nekaj slovanskih skladb. BORZA ROBE, DELA IN POSESTI ».I nt rov« mali oglasnik donaša vsakomur velike koristi. SPREJMEMO V STROKI DOBRO VPELJANE ZASTOPNI v Dravski banovini za prodajo glasbenih instrumentov i.a meh (mesnic), ki jih izdeluje tvrdka svetovnega slovesa. Pismene ponudbe z navedbo referenc načina akvizicije in garancije, poslati na Publicitas, Zagreb, Ilica 9 pod Inštrumenti 34.149«. 6349 ŠPEDICIJA ©CA&INJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro. skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telet. Interurban 24-59 Vilharjeva c. 83 (nasproti nove carinarnice) LJUBLJANA PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane-z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti. Telef. interurban 21-57 Ma«arvkova c. f) (nasproti tovornega kolodvora > lnf» MLADOST in LEPOTA sta dosegljivi naglo, sigurno in uspešno z enostavno uporabo rastlinskega mleka Rejuven Skina. Vsako jutro in vsak večer je treba obraz dobro otreti z nekoliko kapljic Rejuven Skina, ker delujejo nežne in popolnoma neškodljive hranilne sestavine tako blagodejno, da zadobi obraz svežost in čistočo, gube pa. ogrci in pege vidno izginejo. Samo en poskus zadostuje in Rejuven Skin vam bo najzvestejši prijatelj. Originalna plombirana steklenica za ceno Din 32,— se dobi v vsaki parfumeriji, drogeriji in lekarni ali jo direktno odpošlje Nobiiior. parfumerija, Zagreb, Ilica 34. JeJa-čičev trg 15. i t. j-^ ,... •• j Sprememba natečafev hdelavo idejnih skic za novo poslopje držav, tiskarne v Beogradu. Na prošnjo Kluba arhitektov in ostalih tekmovalcev in zaradi spremembe regulacijskega načrta stavbišča, je g. minister prosvete z rešenjem P. br. 15031 od 10. maja 1933. 1. odobril, da se rok natečaja za izdelavo idejnih skic za novo poslopje državne tiskarne podaljša zaključno do 24. junija 1833. S spremembo regulacije je presekana nova ulica v šir. 8 m ob zasebnih posestvih namreč med Njegoševo in Prestolonaslednikovo ulico. Z otvoritvijo te ulice postane poslopje odprto na vse strani in pristopno za tovorni promet. Glavna fasada se položi zaradi presekan ja ulice na os Neve-sinjske ulice a zemljišče pred njo bo parkirano in namenjeno samo prometu za pešce. Vsi ostali podatki že predpisani v programu natečaja ostanejo nespremenjeni. Na željo dobe lahko projektanti novi situacijski načrt brezplačno v pisarni tehn. inšpektorja Vlajkovičeva ulica broj 5. 6352 Naznanjamo žalostno vest, da se je naš srčnoljubljeni sin in brat, gospod : t v petek, dne 12. t. m. smrtno ponesrečil v Kamniških planinah. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 16. t. m. ob 3. uri pop. izpred glavnega kolodvora v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 36. maja 1933. ALEKSANDER VVISIAK, oče; ANI HISIAK, mati; LIDIJA (odsotna), ELVIRA, sestri in ostalo sorodstvo. 6355 2 divjine Roman .poglavje Ženski smeh »ln njena duša?« so mehko vprašale misijonarje ve zasenčene nsfcnrce. Sobesednikove roke so se še močneje sklenile. »Ko so jo angeli ustvarjali, so ji bili menda pozabili dati dušo,« jo rekel. » Tedaj je vaš prijatelj ni ljubil.« Glas malega gozdnega misijonarja je bil nekam nageJ in odločen. »Kjer ni duše, r.e more biti ljubezni.« »To je nemogoče. Ljubil jo je. Vem. da jo je liubii« »Ne morem vam pritrditi. Ne da bi poznal vašega prijatelja, pravim. da je mačkova! njeno lepoto. Tudi drugi so bili. ki so mali-kovali milino njenega telesa — drugi, ka je n-iso dobili im ki bi bili duše prodali zanjo, če bi jih biti imeli. Ali ni res?« »Da. bili so drugi. A da bi razumeli mojega prijatelja, bi ga bili morali poznati, preden se je pogreznil v prepad — takrat, ko je bil j še mož. B 1 je 'zvrsten dijak. Njegovega premoženja .ie bilo dovoli, j da je imel i časa i denarja za cilje, ki jih je ljubil Imel je svojo veliko knjižnico u» zraven nje laboratorij. Pisal je knjige, ki jih .ie bralo le malo ljudi. zato. ker so bile polne dajatev in starih teorij. Bij je prepričan, da je svet neskončno star in da je za človeka manj pomembno, če odkriva umetni omiki nova razkošja, kakor če bi odkopaval velike zakone in čudeže, ki so skriti pod prahom minulosti. Prepričan je bil, da smo tem bližnn pravemu razumevanju zemlje in neba in Boga in pomena vseh reči. čim bolj se približamo njihovemu začetku, in ne, čim boli se oddaljimo od niega. To. da Krist in njegovi učenci niso ničesar vedeli o telefonu, o velikanskih strojih, ki jih goni para, o elektriki in o pripravah, s katerimi pošiljamo sporočila tisoč im flisoč milj daleč v prostranstvo, se mu ni zdelo razlog, ki bi pričal o koristnosti nai>red'ka. Njegova teorija je bin r.«ir ..se4>». uradmiki. pri-th..:»r v.I. [>>•'•0 na r., v.ov: N.ik :nj 3 Din. — K'i<»r and. pa ta vsak« hf««>l»- i Din. i..:an:* ni*1ova aP za šifro :»a 5 l^n. ■■ -M Ugodna prilika! V }»>HUi :o la »m-m ma - W.» v kot>i 7.A ČAč \ -i ^•»•»•.'.mrs — I»i 4)*1 p < lVninIl»e na *ViT'. >-~U\ ' "k ».Tntra« r>o.j fr f >i^.«r.rt> 7. n >" ♦ »tj V",• *. US83-3 V«.aka T*-*eda 5 Stalno službo d-.bi gospodična M« g*»ps, katera » pt>ii;Htje 25 d-> :V>.t«M> D n. IM. rv ; NI umimj . — na fM.tir. »Jutra« ▼ tVini »Ginovnia«. I.VOM Delež v :«•)..irn iiitn :'e*»ri?.iti>-in HO^unc iri'!'jii.h riw»iT prodajalko t nn iin I>i.n r-vmidhf- ^ "T a*4 .Mi.l^l^k »J.j^a« >lteti>b .r»o«. UfcS-l Vsakovrstno žensko osebje kth»rrf. v.lKinrf. *- w ^-t.r, v i^H-k'* bro;a m'»-n ■ <. Va.^na d. Boogra.i. 14/T8-1 Odvetniško uradnico i 7 v-^lpa t:* k o j <1-. Prri-n. D,i'itn^tinf>va 3. Dekle z dežele p o i r. e 11 o, najraje siroto t-,.:oJnn-m v *:a!n« fein-žbo v p-moč gospodinji. — Mi kiošiuera fmet« 19 IV desno 15096-1 Šiviljsko pomočnico in vajenko tri ho j sr,- 1 'm. VMSIOV T ug.OMitm oddelku ».Ju.rac. ;.>ii4-a Zidarja-fasaderja ki ravnati $ »te-rabo- na« »metom, tK).jno jiot.re-biij. m. ov v ogla od^lfikn »Jutra«. i i Gospodično Iščem k šea-tma..i?tJe'.n.i d-o-kii«i. p katero lr: šla tudi na poči Ktiit'c. Po-trebn« je z.nan.;e francoščine. — Ponudbe na oglasni odd»>'»-k »Jutra« i^d značko »Zanesljiva -20«. 15423-1 Služkinja *amosto,fria knhariea. »dra-v-a.. tnoena. ?tara do 30 lot. ki b. opra vlja ia spi oh ve« po127.1 Frizerko izurieno oodu>erko »prej-lll -lll v sta'n.n K Il./..bn. Po-iwi-lbe na op a^m oddrlek »Jutra« pod .Gorenjsko«. 15«; -1 Mlado natakarico nvwivt tndi zifetnieo sprejmem takoj. N'asii»v v »jr!. odd.ilku »jutra«. 15394-.1 Brivskega vajenca ali vajenko z osk'bfl v hiši .-i>-1jine .M Mva«l Ui^tiiov. Trii,- ' 15430-44 Učenko m.«",.K- I,orla ve. ta- k-)i A bil! Tt»-k. 1'reši-rnova •„:."«. Ifl. 15137-14 I Og asi trg. zna ča ia Ju- J 1 Di.n la; ta da 1 in.« na slov a a '.V j 4|fro 5 Din Oglasi sra 'nar^'a trt j vsaka b^se«la 50 par; j 'a da.-an.p nas lova al* f r« šifro pa 3 'R1 Ljubljanski Zvon ^^2—-l^&O. Sio\. nar. [o* ;n.' rSi.rekelj) ;8!>5--:9l!e !II dro^e k.n-jisre prad«nk. Na-pove »g!a-ni i>d.|ee.k ».l'fra«. 1530O-8 G. Th. Rotman: Vrtismrček in Šilonoska spet na delu 49. Ta misel se je vsem zazdela sijajna, in midva s Šilonosko sva se takoj odpravila i«kat dovolj močni ga motvoza. Kmalu sva prišla do kmečke hiše. kjer je bilo okno nekoliko odprto. Ker ni bilo videti žive duše sva zlezla v sobo. Tik ob oknu sva opazila krasno, močno vrvico; le škoda, da je bila zgoraj in spodaj privezana. tteso-.ta 1 Din; ia d« janja nasU»va ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo tnstrukeij«, plača j-o vsako bt-^edo 50 par; xa šifro ali z« dajanje naslova 3 Din. (41 Mala matura Pmpravl.ja:Thi tečaj, vpis še dan«f. Kort>pe;jt)0rij. Pra-iakovi ul. S/II. l.W9o-4 Francoski pouk (tfiidi ko.nverzaeii.io) daja v Parizu dipl. nčnteljiea. — Dopi« 11« oglasni odd^/efc »Ju^ra« pod ».Le^'0'iit.«. 15092-4 Oarla-i»i M«, značaja pi' [ 1 Din beseda; za da t janje na-si-ov« »li za f šifro 3 Din. — Oglasi I socialnega značaja vsa > ka beseda 50 par; za j lajanje naslova ali za » «ifno pa 3 Din. (6) { Otroški voziček in košara lotim oh-anje.n^) na- prodaj na Tržaški ee«t: 21 L nad^tr. 't-v«. 14S81-6 Razne modele za eenif.nine cevi, uaji»otj-ši nemški fabrikat, prodani po zelo niz'ki rerni. — Ponudb" na PunUiveitai«. Za-g ■■ b. Ilica 9. pod značko »Modeli 31.150«. 15387-ti '* -s1- v f. Pto>moto Vsaka beaeda 1 Din: dajanje na.^lova ali 7A šifro j>a 5 Din. (10) Tovorni avto 1 "2 in Stenski. »Praga«, po u god tu ceni proda Sku b'c. ljubljana, miklošičeva cesta 4. 14«9C 10 Tovorni avto 2'J—:»'(Mk»ki. v dobre 111 stanju. novejše evropske ivpe. bi ku.pil proti knjižici LJiiKjanske kreditne banke. Po-mutbe protimo na oga". oddei-ek »Jutra« pod »Tovo-rnn avto S"t. 15-iSO-lO Avto Puch |M-o,lani zelo ugodno gasil skenm a i drugemu društvo Sprejni«tn tudi hranil, knjižice. Ref'e.ktant.i naj javijo svoj naplov na o«!asni oddelek »Jutra« |>od značko »Puch«. 154II9-HI ta Owse«li>. Ogiaj*! cijalnega znaea'a po ".il rvu beseda. Za da jan:e naslova ali '■a šitro 3 Din. oziroma I 5 Din. (1.1) J Kolesa tovarniško nuva prodamo pod oeno. Samo še nekaj komadov. Dvor-žakova ul. 3 I, levo. 15344-11 Moško kolo v cen: j" 600 Din kupi K. H., Ztilošfca i'»>s-a š' - v. 7 15402-11 ^»aka bweda .V) i«r; la^enje naslova ali za 5ifro pa 3 Din (?) Brezplačno zvr5ii».»e.ir.i) »odjetju. kt me sprejme za slugo, lil ka^an-a ali ak!,id'ščnika — Sem -rg.ovs.ko zvežbaffi r inanjem nemščMie Ponurt be na o ir. oi d »Jutra« pi>d »Vee^tra-n^ko zmožen«. 15041-2 Trgovski pomočnik manuf.iktn' in u-.dw stm ke. vojaščine progi, vešč siovenekega. srb..lr vat-mk«. l.>;%-2 Mlad kuhar vešč italijanske im nemške ku.hrinj^. išče elužlm. (tre za I. kuharja v ma.njčo re-eta.vrac.ijio ali hotel, oziroma za it. v večji botei — t«di na deželo. Naslon v oglasnem oddelku »Jintra«. 15399-2 Mlada knlianca ki bi (spravljala t.u»l-' dm-ea biStiB deia, išče ehižil-o. Najraje bi šla nn Goren,jt=.kio N.ielov pove ocla«. oddelek »Jntra«. " 15112-2 Mlada prodajalka išč.e .službo v kaikršnii-lHcoli e* ".o-ki. IV^rurlb0 prosi na osrlas. oddele.k ».Jutra« pod šifro »Skromna«. 15431-2 Mlada postrežnica sipretna isi poštena. Bče e:už.lvo. Na.slov v og' -m oa sča. telefon 8739. preizkušava in revidira jbetoječe police v«eh pan.g zavarovenja. 181 Vsaka b'«eda 1 Din: za dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (20) Tristanovanj. hišo pripiavm> za kiojača ali čevljarja, v sredi mesta prodam. Ponudl>e na oglas, oddelek »Jutra« pod š'fro »150.000 Din«. 1 ."397-120 . .»esrda 1 Din >■» lajanj« naslov« o najivišjib cenah CERNE — juvelir Ljub'jana. Wolfova Utica 3 Vsaka beseda ] Din: za dajanje naslova aH m šifro m 5 Din. (12) Kompletna spalnica e 3 masami in 4 et«k-i zelo ugodoi. naprodaj. Poja-ni-la daje Zriinc«, Dimaj^i-:® ce&ta 33. 153ŠJ-12 Pohištvo Zaradi pemamj.kan a prostora prodamo več kuhinjskih, t rod. .1 i.ih. modernih kredenc. Na r_čun vzameui« tli.i' hranilne knjižice. Tr govion [e-hištvn »Sava« — Miklošičeva 6, telef.- n 27»». 15420-12 Vsaka bese. i« 1 Di.n: ea lajanje na«lova ali za šifro pa 5 Din (161 Posojila proti dngoietuemu »dpla Sevanju. ta ratdoliitrv nakup ; pre orčinti i<%frt-ni .e <1 . za doto itd. »»deijUj«: »Mo b"1 n« zadruga« Ljubila na M-*t.ni irg 2.V1. Išče po v poverjenika! 143S7 Iti Hranilno knjižico dob ega zavoda, z ~l"go 20.t K10 l>n kupm. N"as'o\ v og abnem mldeiku Jurtra. Vlogo L:ub'janske m-s.i.ne hranilnice. s cca 30.IKMI Din vlogo piodam. Na .-vi v v ogla«-, oddelku »Jutra«. 153sti-;6 Vložne knjižice Ljubljanske k.editaio banke. z vt.ijro do 4(K"i.a">0 Din prevzam-m. — PonudJie no osrias. odd'lok »Jutra« pod »&igurno.st kapitala«. 15383-16 Tuja valuta Cca 30.000 Kfrs. v Franciji predam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutia« »Zadnji maj«. 15438-1 C, I rg. Oglasi po 1 Din beseda; za dajanja na *.ova ali za Jifru 5 !>' Oglasi socialnega zna čaja vMka beseda 50 par; zg dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Nekoliloo sokolskih krojev dobro ohranjenih kupimo. Ponudbe na oglas. odd»-l«k »J.itra« pod značk o »Nti in', rabimo-«. 15398-13 V-lk a beseda 50 par: z« dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (22) Imam sina glasna zija I ca, kog bi da*-boljoj o-bkeiji preko škol-*k!h ferija u Slove ni ju — derbi. mflo priii.ku vježl.ati rt go\<>rom iijejnačkog jezika. — llzajamno priiuam i^tA.tak'.votnlnos,no d.vo;e djece iivt od obno. Plemeni sporazum mu! i m na naslov: .loisiv Petrovič, Sla.v. Brod. Treuk ova U. 15105-22 j Vsaka beseda .Vi par; J 1 za dajanje na^Jovj >H I j ta »ifro 3 Din. (21-a) ! Stanovanje Ivo a-is vmiMrbtf e ko pamoo :H prvtikiitiant. x bližin; labora .ščeu. 1» ta koj al- s 1 junijem Pf ■n"ne ponudbe na ug.asn eldelek »Ju.lr«« [»'d Šlfr< »4 osebe«. 150i22 21sff.oječe w reč *r»b. v U neidiHropiu »d.lMtno tako., »ii « 1. avgust)..m na M kio W«i eesti. Naelov v >g. mldelku »Jutra«. 14SK8-Ž1 Štirisob. stanovanje s kojiainico in priti k linam«. 5 minut od cestne železni ce oddam Pojasmila daje Fra.nčiška F a k i n. llo®t-e. Predovičeva ulic« štev 7 14737 21 Stanovanje 2 parketiratiili sob. kuh-ifije in pritiklin odd«m v Mostah. Zvezna ullica št. 35. 1542G-21 Vsaka bes»da 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (Si-3, Prazno sobo v mostu iščem. Cenjene ponudbe z navedbo cene na og as. oddeiek »Jutra« pod značko »1. junij iOiVi.. 15132-23/« TJjTiJKTri f! fT. Vsaka tv^ied* 50 j>ar: ta dajanje naslova ali ca šifro 3 Din. (23) Sobo !e^m ju solnčno. trk univerze akoj oddam. Saslov v oglatnem oddeiku Jutra 14723 23 Opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljama in po-sebnim vhodom oildain pri of^eri. Naslov v ugasnem oddelku »JiK-ra«. 15212-23 Opremlieno sobo 5'st/o in zračno oddam u« Aleksandrovi co»ti 7/U — levo. 15404-23 Opremljeno sobo s posebirm vbodom iddtni 1 ali 2 boljšima osebama. 07. i r. 2or-'|i. i41oirj.ma — Kolodvoifka ulica št. 231 15401-23 Dva gospoda na hrano in stanov a oje e.p:ejme "PbHtniik. Hreinn« ulico št. 17, dnwišče. »vn. 15110-23 Sobo t posebnim vhodom, v centru rn i--1 a oddam 1 ali 2 osebama. Nas o v v ogas. ■ idd.i.ku »Jima«. 1.5li"3-23 Sobo 1 e*>o o.pre-ini.jeoo, s p^-s-eb-n;m vbodom, pr U. drž. gimnaziji tako.j oddam. Xa-s <»v pove oglasa! oddelek »Jutra«. 15111-23 Dve prazni sobi oddam dvema osebam«. — Naslov v oga-n-em "dde].kii »Jutra«. 15416-23 Solnčno sobico 7.eio čisto, z elektriko <"1 -dam so idni o«cbi v Go:u-po-vi ulici štev. 3/11. i.sti". 15122 23 I .eno sobo v bližini glavne pošte oddam gospodični. Naslov v ogiabiiem oddelku »Jutra«. 154i25-23 Majhno sobico opre-ml-jeno, »olnčno, p [*ir-ke4y m in elektriko oddani i^olidni osebi v Zidiovsiki ul. št. 3/11. 15429-23 Ki EJUCjSK rgrm MUjM Vsaka boseda 50 far; za da.ian.ie naslov* ali 7A %ifro 3 Din. (2S) Na tramvaju od Št. Vida do Sp. Šiške 13. ni.i;« proti večeru je bi 'a pri izstopu pozabljena aktovka z važnimi spisi in trgovskimi pa pi.r/: na ime Luigg' Tivan. Na.j«lll-elj naj aktc-ivkc proti nagradi odda v ogasncin oddelku Jutra. 15415-28 Vsakb beseda 1 Din: '.a dajanje naslova aH '.a Šifro pa 5 Din (»n Mojstrica kozmetike Slava Gril, Beethovnova 15 'vis a v! nebotičnik ovih zgradb) ie priporoča c-enj. občinstvu. 14166-30 Dopisi Vsaka beaeda 2 Din. ta dajanje naalova ali šifre pa 5 D;n. (24) Želim se seznaniti l mlajšim teozofom (t*-ozo-fin.o). Dopise »a og a«D3 oddelek »Jutia« pod fr r. »A. B. C. pouk«. 15383-4 II. « »a, Ivala! Pros:m, eporoči ee-' eianek na og'asni oddelek Jutra« ped »Februa««. 15385-24 Glasbila Vsaka beseda 1 Din: u» da lan je ua«lova ali Za Šifro jea 5 Di.n. (26) Pianino in klavir dobro ohranjena — 'er pletilni stroj 8 poceni proda 7.'trn. \Vo'fo\ii it. 10/1. 15417-26 Pianino ali kra.tck k , a v i r, malo rabljen, ozir. zelo d<.hm oh-«njen. kup: m. p'ačum .je;new.eir.: ta dajanje na=lova aH za šifro tw 5 Din '. 4kili pr. raznih veiic n iz pose>tva. g o!";, Jankov