Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju“. Uredništvo in upravništvo se nahaja na Bregu »Na Škarpi« pri Celju. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno.
SL štev.
V Celju, dne 250. avgrusta 10254.
teto n.
!sm članom ptilniMih zadrug o vednost!
Opozarjamo vse člane posameznih zadrug, naj ne pošiljajo v bodoče lista nazaj, ker isti se članom pošilja brezplačno, ker ga itak vsak član plača svoji zadrugi z letno članarino.
Poročilo
Ekiupne seje delegatov včlanjenih zadrug Zveze gostilničarjev s sedežem v Celju in Zveze iz Zagreba, katera je bila polnoštevilno obiskana.
Udeležijo se je seje vseh 28 vela-ejenih zadrug, ie štiri so se opravičile, ker so bili načelniki v volilni komisiji zadržani ter so se pismeno opravičili.
Pod predsedstvom gospođa Srečka Paviekoviča so se seje udeležili tudi člani iz Zagreba.
Gospod načelnik Zveze otvori zborovanje ob pol 2. uri popoldne, pozdravi navzoče delegate, posebno gospoda Srečka Paviekoviča, načelnika Gostilničarske Zveze v Zagrebu ter jim zakliče; dobro došli«.
Poroča, da se zastopnik Trgovske zbornice v Ljubljani ni mogel udeležiti seje in prečita opravičilo iste, ker so gospodje referenti zadržani.
Gospod Srečko Pavlekovič razpravlja o taksnem zakonu in njega ne-dostatkib ter o deklaraciji vlade. Predlaga resolucijo, katera je bila pri Zvezi gost. zadrug v Zagrebu za Hrvatsko in Slavonijo sprejeta.
Stavi dalje predlog, da se taksa za pobiranje računskih listkov popolnoma ukine, ker se neopravičeno izter-
JciVcš
Gospod načelnik Joško Božič iz Celja predlaga isto, da se taksni zakon odpravi, ravnotako se strinja z odpravo takse na računske listke. V slučaju, da se taksni zakon ne izpremeni, potem naj odpadejo v Sloveniji vsi posredni in neposredni davki tako, da se aakon o plačevanju davkov v celi državi izenači.'
Načelnik gostilničarske zadruge v Mariboru g. Klešič poroča, da se odpravi samolastno dovolitev pravice prodajanja alkoholnih pijač, da se odpravi njih podeljevanje vsakemu ne-opraviceneu, kateri ni zadostil dosedanjemu obrtnemu zakonu, kateri je še sedaj v veljavi. Opozarja na katastrofalne dogodke, kateri se vršijo po vinotočih pod vejo cele noči, kjer najamejo polnoštevilno godbo, se pleše do jutra in nazadnje pride do pobojev in pretepov. Za mnenje glede podelitve dovoljen ja točenja se ne vpraša strokovno zadrugo, niti pristojne občine, ali so dotični prosilci zanesljivi ali ne. Po našem mnenju je imel zakonodajalec pred očmi samo taksni znesek, katere-gla mora posameznik plačati, ni pa imel zmisla za .socijalno pobtiko in narodno zdravje.
Gospod Berič iz Ptuja poroča, da ima ptujska graščina skozi celo leto vi-, notoč pod vejo, v mestu pa je 30 gostiln ter jim s tem dela ogromno konkurenco. Pritožbe so bile na merodajno mesto odposlane, pa, se istih sploh ni upoštevalo, pač pa kratkomalo prezrlo.
Gospod Rozman, načelnik zadruge iz Preval ja izjavi, da imajo gostilne pod vejo, akoravno ni vinogradov, točijo kakor sami hočejo; priglasilo se Je merodajnim mestom, pa ni pomagalo nič, ker so orožniki še sami zraven pili. Konzumi delajo na debelo ter nimajo nobenega davka in so prosti železniške vožnje. Protestira se in se prosi, naj se Zveza zanima, da orožnižtvo tako ne-
sramno ne postopa v neopravičenih malenkostnih slučajih.
Gospod Kosi, načelnik zadruge v Šoštanju poudarja, dane samo država, ampak tudi občine so si udejstvile svoj princip ter zahtevajo doklade za kritje svojih dolgov 1 Din pri litru. Prosi se, da se ta zakon popravi in ne izkorišča v škodo gostilničarstva in vinogradništva.
Ponovno se oglasi k besedi še gospod Klešič iz Maribora in izjavi, da so se povzeli potrebni koraki pri vseh oblastih, katerih pa se ni upoštevalo ter so najbrž šle vse predložene pritožbe v papirni koš. Priporoča, da se točilnice čez ulico in pod vejo ukinejo. Izda naj se enaki zakon za Arso državo ter se naj upošteva enako pravo, da se različne plemenske v zakonu osnovane ugodnosti ne prodajajo in se zakon s tem krši in izkorišča.	•»
Nadaljno poročilo glede točenja pod vejo obrazloži g. načelnik Zveze Joško Božič, da krivda obstoji v Sloveniji le pri načelništvu zastopnika Ministrstva za kmetijstvo, kateri zastopa točilnice pod vejo in se ne ozira na bivši štajerski zakon, da bi istega združil s kranjskim. .
Štajerski zakon določa, da se pridelki potočijo pod isto številko parcele, kjer se je pridelalo, sedaj pa se toči dalmatinsko in banaško vino v Sloveniji pod vejo. (Op. ur. Ali ni to izrabljanje na škodo gostilničarjev, vinogradnikov in kršitev zakona.) Priporoča. da, se zloraba neopravičenih dovoljenj odpravi ter iše enkrat opozori merodajne odgovorne faktorje na nedostatke, s katerimi se obrtništvo oškoduje na korist raznim Židom in špekulantom.
Glede policijske ure omenja, da je ista določena do 6. ure zvečer, popivajo pa do 4. oziroma 6. ure zjutraj ter se vračajo pijani domov. Stavi vprašanje na oblastvo, kdo je krivec pijančevanja in pretepov, gotovo samo dotični, kateri izdaja dovoljenja takim vinotočem brez vprašanja oz. informacije strokovnih zadrug in občinskega urada.
Gospod Rozman, načelnik Zadruge gostilničarjev v Preval jih izraža začudenje, da se dovoljuje pri njihovem srezkem poglavarstvu točenje dalmatinskega vina pod vejo, akoravno je na koroški meji, kjer sploh vino ne raste.
Gospod Pavlekovič iz Zagreba poroča o lepi naši domovini v Sloveniji ter naglasa, da se rad udeleži skupnih sej in sestankov ter se divi tako lepi udeležbi načelnikov in delegatov posameznih zadrug ter priporoča vedno isto solidarnost v posameznem nastopu .proti krivicam celokupnega obrtništva.
Delegat gosp. Berič iz Ptuja priporoča, da se povsod ustanovijo strokovne šole nestrankarsko in stavi predlog, da se poročilo načelnika Zveze v Celju odobri. Pri glasovanju je bil ta predlpg soglasno sprejet.
Gospod Klešič se zahvali g. Božiču za marljivost in delovanje v korist Zveze in vseh zadrug. ;
Pred zaključkom seje se zahvali ,g. načelnik Zveze Božič za krasno udeležbo vsem delegatom in predsedniku Zveze ,v Zagrebu g. Srečku Pavlekovi-ču, prečita resolucije, katere so bile odposlane v Beograd.
Na predlog vseh delegatov so bile iste soglasno sprejete, nakar zaključi gospod Joško Božič, načelnik Zveze v Celju ob pol 5. uri sejo ter poziva vse delegate k skupnemu vztrajnemu delovanju.
Zidani most, 10. avgusta 1924.
Načelnik Zveze;
Josip Božič.
H E S O L U C J J A, katera je bila sprejeta od Zveze gostilničarskih zadrug za slov. štajersko, Prekmurje, in Mežiško dolino v Celju, kakor tudi Zveze iz Zagreba dne 10.
avgusta 1924 v Zidanem mostu.
Seja je bila zastopana po zadrugi Celje, Žalec, Vransko, Gornjigrad, Mozirje, Šoštanj, Slovenjgradee, Prevalje, Maribor okolica in Maribor mesto. Št. Lenart, Gornja Radgona, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Piogatec, Šmarje pri Jelšah, Sv. Jurij ob juž. žel., Vojnik, Kozje, Brežice, Sevnica, Trbovlje, Laško, Slovenska Bistrica in Celje okol.
J. V smislu pravilnika zakona o taksah točenja pijač je Zveza gostil, zadrug v Celju prejela že nebroj pritožb glede previsoke odmere točilnih taks in sicer;
Gostilničar je iztočil od 200 do 300 litrov vina letno, katerih slučajev je v Sloveniji v hribovitih krajih veliko ter mora plačati isii polletno 300 dinarjev takse, gostilna je pa radi tujskega prometa neobhodno potrebna, vrhu tega pa se v Sloveniji izterjava obrtni, hišni, hišnonajetnninski, dohodninski, invalidski, pridobninski, prometni, poslovni in užitninski davek z visokimi občinskimi dokladami. (Prosimo pojasnitve, v katero kategorijo spadajo najmanjši gostilničarji* kateri ne, iztočijo niti 300 litrov vina letno.)
Zakon o taksah se razlaga v Mariboru pri kr. finančnem ravnateljstvu najmanj 300 Din polletno, v Ljubljani pri finančnem ravnateljstvu pa po meri prostorov in množini miz in stolov z 200 Din.
Proti uvrstitvi v prvi, drugi in tretji razred za plačevanje polletnih taks kakor tudi proti splošnemu plačevanju točilnih taks, ker je sicer gostilničarska obrt v Sloveniji do skrajnosti ogrožena in s tem tudi vinogradništvo, katerega je v Sloveniji precejšnje število, ravnotako bi bilo čez 15.000 vinogradniških delavcev brezposelnih, katerih število bi se znatno povišalo.
2.	Pripravljeni smo pa plačevati zgoraj omenjene takse kakor so predpisane, pač pa prosimo, da se nam takoj opustijo posredni in neposredni davki, tičoči se gostilničarske obrti.
3.	Prosimo, da se ustanovi za Slo-
venijo gostilničarska zbornica s sedežem v Celju, katero mesto je ravno v sredini Slovenije in katere namen bi bil, zastopati gostilničarski in vinogradniški stan na merodajnih mestih ter se naj nastavi pri ministrstvu kon-zulenta, kateri bi naj vedno stal v stiku z zbornico.	-	i
4.	Po točki 136 obrtnega (reda) zakona. veljavnega za Srbijo z dne 29. julija 1910., prosimo, da se išta točka razširi tudi na Slovenijo, v* kateri je določeno, da mora ministrstvo za ha-rodno gospodarstvo podpirati obrtno' šolstvo, kar bi bilo državi V prid več-' jim dohodkom ter ugledu in razširjenju tujskega prometa.
5.	Istotako bi se naj razširila točka 22 in 23 obrtnega zakona za celo ozemlje kraljevine SHS ter bi se posebno upošteval člen 23, kateri določa, da
ne sme trgovec v vasi pon o in v mestin ne pod 10 litrov vina ali žganja prodati ter bi se š tem omejilo pijančevanje v zakotnih skritih lokalih. V slučaju, da bi se posameznih točk ne bi upoštevalo, prosimo sprejetja bivšega avstrijskega obrtnega zakona.
6.	Prosimo, da bi se ne omejevalo poslovanje vdov in mladoletnih otrok pri izvrševanju obrta po zastopnikih ter bi iste za vzdrževanje in preživljanje obrt nadaljevale.
7.	Policijske ure v gostilniških obratih naj podaljšujejo občinske oblasti, ter za posamezne ure podaljšanja naknadno pobirajo gotove pristojbine v prid ubožnemu zakladu in občinskim revežem.
8.	Podaljšanje policijske ure naj kontrolirajo občinski organi ter ugotavljajo na licu mesta naknadno plačilo.
9.	Odpoved koncesije, oziroma prijava, da se z obrtom neha, naj bo takse prosta, ker nobeden ne odloži iste brez sile in slabih gmotnih razmer.
10.	Prosi se tudi, da dobijo zopet gostilničarske obrtne zadruge soodlo-čujočo pravico pri podeljevanju koncesij glede lokalne potrebe v sanitarnib' zadevah, kakor tudi glede usposobljenosti prosilca, katera pravica se hoče z novim zakonom odvzeti, ker smo mnenja, da finančne oblasti pri usposobljenosti ne morejo odločevati, ker nimajo strokovnih šol kot so se vpe-Ijale v Sloveniji in sicer v Celju in Ljubljani.
11.	Nadalje tudi prosimo, da se razširi obrtni zakon, veljaven za Srbijo z dne 29. julija 1910., kateri bi bil v malenkostih, tičočih se gostilničarskega obrta, za spremeniti ter pritegniti k sodelovanju strokovne organizacije, da izrečejo svoje mnenje.
Glasom taksnega pravilnika so občutno prizadete širše mase nižjih slojev, gostilničarski stan in vinogradniški delavci, si dovoljuje Zveza gostil, zadrug v Celju še enkrat prositi slavni naslov blagovoli predležečo resolucijo upoštevati, jo ugodno rešiti in smatrati kot nujno.
Rentabilnost naših vinogradov.
0 rentabilnosti naših vinogradov priobčuje zlasti slovensko strokovno in dnevno časopisje v poslednjih letih članke, ki se pa nič kaj ne skladajo. Je to čisto posebno zamotan račun, kakor pri nobeni drugi kmetijski produkciji. Ker je davčno vprašanje silno pereče, odnosno se nalagajo uprav vinogradniku velika davčna bremena, je umljivo, da se s predmetom bavijo resni možje, ne le radi tega, ker se morda njih samih tiče, ampak zato, ker jim je stvar sploh pri srcu. Vsi pisci izza zadnje ddbei so si v enem edini, namreč v tem, da je vinarstvo zgubonosno. Toda v kakšni meri. sp pa prav ,različnega mnenja.;	~ T. T/,	...
,;::1 Vzrok teinu je. da je naše.knietij--sko (vinarsko) knjigovodstvo vobče jako pomanjkljivo nrso prilike na vsaki 1 posamezbivinogradskiparČelici — celo istega lastnika, ^ ‘^rerdzlične. Radi tega so tudi gospodarski uspehi jako različni, pa kar bi se morala i davčna oblast ozirati.1	!	,
Bosebnd žanimivo in izčrpno razpravo o rentabilnosti vinogradov najdemo v »Kmetovalcu« (Ljubljana — 1916) pod naslovom »Koliko stane do-
J
:;1"
lenjskega vinogradnika samega 1 hektoliter vina« iz spretnega peresa pok. Gustava Pirca. Taki računi se nahajajo tudi v večjih strokovnih knjigah, n. pr. v znanem delu »Babo = Mach«, od kojega izhaja »Weinbau« pravkar v
4.	izdaji, - Keller wirtschaf t« pa je že v celoti izšlo v peti izdaji (od vsakega dela po 2 knjigi). Tu najdemo splošna navodila za napravo rentabilitetnih računov, samo jih moramo pravilno uporabljati z ozirom na tako različne in izpremenjene splošne gospodarske razmere. Brez točnega knjigovodstva pa sploh nič ni.
Ne dopušča mi čas, da bi o predmetu, odnosno o tem, kar čitamo o rentabilnosti vinogradov v raznih listih, razpravljal že danes podrobno in kritično. To bodo objavili tokrat drugi. Podajam jim pa — rekel bi — priprost poskus ali navodilo, kako se izračunajo pridelovalni stroški za 1 hi mošta, odnosno vina; tak enostavni račun je v nedavno izišli Zweiflerjevi knjigi »Weinbau und Weinbehandlung«, kojega priobčujem brez komentarja ali kritike, s spremembami pa le v toliko, v kolikor je bilo za dane razmere ne-obbodno potrebno.
Primer o pridelovalnih stroških za en hektoliter mošta (vina) v okolici Maribora izza posrednjih predvojnih let:
"A. Stroški za napravo in končna vrednost enega hektara vinograda.
1.	Kupnina za vinogradsko zemljišče v dobri legi ....
2.	Rigolanje, sajenje,
kolje in kultura v prvih štirih letih .	.
3.	Obresti od kapitala
K 1.500.— po 4% za 4 leta..............
4.	Obrestovanje nalože-
nih stroškov per K 2.500.— po 4 % za 4- leta (za dobo brez trgatve)............
Vrednost 1 ha gotovega vinograda . K 4.640.-—
ali okroglo ....	K 4.600.—.	
B. Letni obdelovalni stroški.		
1.	Rez in odgrebanje trt 2.	Postavljanje in nrav-	K	45.—
navanje kolja .	.	. 3. Pobiranje in odstranjevanje odpadkov (rožja in kolja) edna-		40 —
či protivrednosti .	. 4. Privezovanje trt z	».	——
materijalom .	.	.		15 —
5.	Obdelovanje zemlje . 6.	Pletje (mandanje) in vezanje z materija-	y>	120.—
lom 		 7. Straženje vinograda,	7/	200.—
trgatev, prešanje . . 8. Povezovanje, poravnavanje kolja s trtami, snaženje jarkov, transport zemlje, osi-pavanje in odkopa-	>	100 —
vanje trt .... 9. Pokončevanje škod-		70,—
Ijivcev		>	60,—
10. Gnojenje ....		180,—
11.	Upravni stroški . . 12.	Zemljiščni davek 2.	y>	100,—
razred . . . . .		30.—
K 1.500,—
» 2.500.—
»	240.—
>	400,—
K 960.—.
C. Preglednica.
1.	Obresti od zemljišč-nega kapitala per
K 4.600.— po 5% . K 230.—
2.	Amortizacija naloženega kapitala per K 2.500,— v 25 letih
— 4%................»	100,—
3.	Obrestovanje, vzdrževanje in zavarovanje gradbenega kapitala (delež za 1 ha) od K 1.500,- po 5%
okroglo ....	»; 100.—
(Na 2 ha pride ena viničarija brez drugih zgradb, ki bi bile za skupno posestvo potrebne. Na Iha se lahko računa delež najmanj od K 1.500
kapitala za zgradbe). ___________
Odnos . . K' 430.—
Prenos. . K	430,—
4.	Uporaba in obrestovanje inventarja per
K 400.—po 10%. .	»	40.—
5.	Nadomeščanje kolja (na 1 ha 10.000 komadov), ako trpi pet let — 2.000 kom. po
K 80.— za tisoč .	.	»	160.—
6.	Obresti za skupno vrednost kolja (10.000 X 80 — K 800.—)
po 5%..............»	40 —
7.	Letni kulturni stroški (glej zgoraj B!) .	»	960.—•
K 1.630.—.
Povprečna rodnost (donosnost), izračunana na podlagi trgatev v 10 letih, je okroglo 30 hi.
Produkcijski stroški za 1 hi mošta od preše — brez upoštevanja običajnega 5%-nega dobička — znašajo 1630 deljeno s 30 — K 54.30.
čašah na točki, kjer je zaznamenovana meja mere, t. j. prostornina, se mora gibati med nastopnimi razmerami, v katerih so obsežene tudi mejne vrednosti:
Velikost čaše	NajvtSji	Najmanjši	
	premer v milimetri!!		
2 litra		120	100	
1 liter		120	100	
5 decilitrov ....	95	80	
3 decilitri ....	75	60	
2 decilitra ....	65	50	
1 deciliter ....	50	35	
5 centilitrov . . .	50	35	
3 centilitri ....	35	20	
2 centilitra ....	35	20	
1 centiliter ....	30	15	
Mera meje se mora zaznamenovati z vrezano (vbrušeno) črto, ki mora biti vsaj en centimeter dolga (merski znak).
Razdalja tega merskega znaka od odprtine (vrha) čaše, takozvana nad-
Ako vino prodamo čez 1 leto se		
podraži: 1. Vkletenje in kletnina (najemnina za klet) za 30 hi po KI.— .	K	30.—
2. Najemnina za sode		
30 hi po K 1.— .	.		30.—
3. Pretakanje 30 hi vsaj enkrat 			15.—
4. Vsušenje in izguba pri pretakanju 5% od 30 hi ~ 150 1 po 54 v		»	81.—
5. Obresti od vrednosti vina per K 1630 — po 5% okr		»	81.—
6. Vzdrževanje, dopolnjevanje in obresti od kletnega inventarja per K 150.— po 10%		»	15.--
K 252.—.
mera, znaša:
najmanj, a največ čašah 30 mm 40 mm »	30 mm
20 mm 14 mm 1.0 mm 8 mm 2 nun
pri dvolitrskih » enolitrskih * petdecilitrskih » tridecilitrskih » dvodecilitrških ■" enodecilitrskih > manjših
Prostornina se vpisuje blizu merskega znaka s kraticami, določenimi v prvem odstavku tega člena, in sicer tako, da se te kratice vbrusijo, vjedkajo ali vtisnejo.
40 mm 30 mm 21 mm 16 mm 13 mm 8 mm
Člen 7.
Na čašah se smeta izmed prostornin, naštetih v prejšnjem členu, zaznamenovati tudi dve zaporedni prostornini; toda tedaj se mora gibati velikost notranjega premera pri obeh merskih znakih med nastopnimi razmerami, v katerih so obsežene tudi mejne vrednosti.
1 bi vina se podraži čez eno leto (252 : 30; za. K 8.40 ter stane tedaj (54.30 + 8.40) K 62.70.
Čez pol leta znašajo našteti kletarski stroški polovico, čez četrt leta četrtino prej izračunane vsote per K 8.40, t. j. K 4.20, odnosno K 2.10 za 1 hi. Tako je bilo neposredno pred svetovno vojno.
Današnja vrednost se izračuna, ako znesek K 54.30 (za 1 hi mošta od preše), odnosno znesek K 62.70 (za 1 hi enoletnega vina) pomnožimo s sedanjo vrednostjo zlate krone.
Lastni produkcijski stroški bi znašali danes, ako vzamemo za podlago (1 zlata krona — 60 papir, kron*) za 1 hi mošta od preše K 3258.— (ali za l liter okroglo K 32.60) in za 1 hi enoletnega vina K 3762— (ali za 1 liter približno K 37.60). En liter enoletnega vina je tedaj za K 5.— dražji, nego 1 liter mošta od preše istega letnika in sicer enake kakovosti.
* * >!*
Označena večja prostornina	Najvetji | NajmanjSi	
	Drema v milimttrili	
2 litra		120	100
1 liter 			105	85
5 decilitrov ....	85	65
3 decilitri ....	70	50
2 decilitra ....	55	40
1 centiliter ....	45	30
5 centilitrov . . .	45	30
3 centilitri ....	30	15
2 centilitra ....	30	15
člen 8.
V oznaki prostornine čaš je dopusten samo tolik pogrešek, da ne sme hiti, če jih napolnimo s količino tekočine, ki je enaka prostornini, zazname-novani na njih, razdalja med površino tekočine in merskim znakom pri dvo-litrskih in enolitrskih čašah večja od 5 mm, pri petdecilitrskih, tridecilitr-skih, dvodecilitrških in enodecilitrskih ne večja od 3 mm, pri manjših pa ne večja od 2 mm.
V Zvveiilerjevem originalnem delu je bilo nekaj »tiskovnih napak«, ki sem jih sproti popravil; besedilo s preračunavanjem sem pa mestoma izpre-menil in prilagodil osobito našim današnjim valutarnim prilikam. Priporočam, da predmet dalje proučujejo in kritično, a stvarno presojajo gospodje, ki so se že doslej ž njim bavili pred javnostjo, a so prišli nekoliko navzkriž.
Andrej Žmavc, Maribor.
Člen 9.
Žig, ki služi za potrdilo, da se je pregled izvršil, se vjedka poleg črte, ki zaznamenuje mejo mere.
Glede okraskov blizu merskega znaka in žiga, potem glede obrabljenih merskih znakov in žigov veljajo tudi za čaše predpisi, omenjeni v členu 4. te naredbe.
člen 10.
čaše niso zavezane občasnemu pregledu in žigosanju.
Naredba o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in zazna-menovanju steklenic in posod za točenje alkoholnih pijač in mleka.
(Dahe.)
11. čaše za točenje pijač. člen 6.
Čaše za točenje pijač se sprejemajo v pregled in žigosanje samo, če drže 2 1, 1 1, 5 dl, 3 dl, 2 dl, 1 dl, 5 cl, 3 cl, 2 cl in 1 cl. Čaše se smejo izdelovati samo iz prozornega stekla.
Velikost notranjega premera pri
*) Opomba pis.: Neka mariborska banka me je danes, ko to pišem (9. julija 1924,), obvestila, da odgovarja ena predvojna (zlata) krona celo 68 današnjim (papirnatim).
JU. Steklenice za mleko.
Člen 11.
V pregled in žigosanje se sprejemajo samo one steklenice za mleko, na katerih je na plašču ali osnovni ploskvi (dnu) označena — toda tako, da to bije v oči in da je trajno — beseda »mleko«, ali da se uporablja dotična steklenica za prodajanje (točenje) mleka.
Člen 12.
Steklenice za mleko se smejo izde-samo. če drže 5 1, 3 1, 2 1, 1 1, 5 dl, 3 dl, 2 dl in 1 dl.
Saeklenice za mleko se smejo izdelovati samo iz prozornega stekla.
Velikost notranjega premera steklenic na točki, kjer je črta, ki označuje mejo mere, t. j. prostornino, ne sme biti
pri petlitrskih, trili-trskih in dvolitrskih ....	večja	od	100 mm
» enolitrskih . .	»	>	80	mm
» petdecilitrskih in
tridecilitrskih .	»	>	55	mm
» dvodecilitrških in
enodecilitrskih .	>	»	45	mm
Meja mere se mora zaznamenovati z vrezano črto, ki mera biti vsaj en centimeter dolga (merski znak), razdalja tega znaka od odprtine (vrha) steklenice pa mora znašati najmanj 5 mm.
Prostornina sc vpisuje blizu merskega znaka s kraticami, določenimi v prvem odstavku tega člena, in sicer tako, da se vbrusi (vjedka) ali vtisne.
Člen i3.
V oznaki prostornine čaš za mleko je dopusten samo tolik pogrešek, da ne sme biti, če jih napolnimo s količino tekočine, ki je enaka prostornini, zazna-menovani na njih, razdalja med površino tekočine in merskim znakom pri petlitrskih, trilitrskih, dvolitrskih in enolitrskih večja od 8 mm, pri manjših, pa ne večja od 5 mm.
Člen 14.
Žig. ki služi za potrdilo, da se je pregled izvršil, se vbrusi (vjedka) poleg črte, ki označuje mejo mere.
Glede okraskov blizu merskega znaka in žiga, potem glede obrabljenih merskih znakov in žigov veljajo tudi za, steklenice za mleko predpisi, omenjeni v členu 4. te naredbe.
Člen 15.
Steklenice za mleko niso za vezane občasnemu pregledu in žigosanju.
(Konec prihodnjič.)
Dopisi.
SKLEP 52. ŠOLSKEGA LETA NA VINARSKI IN SADJARSKI ŠOU V MARIBORU.
Dvoletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru je zaključila 30. julija t. 1. 52. leto svojega delovanja. Ob sklepu šolskega leta je imela 29 drugo-letnikov absolventov, 16 prvoletnikov, ki prestopijo z novim šolskim letom v drugi razred in 6 praktikantov, koji vstopijo v prihodnjem šolskem letu. ki pričenja 15. septembra t. L, v prvi razred, skupno tedaj 51 gojencev. V zavodu (internatu) je prostora za približne ravno toliko učencev.
49 gojencev je bilo katoliške, 1 gojenec je bil pravoslavne, 1 gojenec pa, protestantske vere. Iz Slovenije jih je bilo 44, iz Hrvatskega 2, iz Srbije 1 in s Primorskega 4. Po materinem jeziku je bilo 46 Slovencev, 3 Hrvati, L Srb in 1 Nemec.
Za drugoletnike je nadvse častno, da so strokovno šolo vsi uspešno končali, dobra četrtina absolventov z odličnim uspehom; pa tudi prvoletniki so v splošnem razveseljivo tekmovali in so vsi brez izjeme prvi razred izdelali, približno ena petina celo odlično.
\ ažno je, da se tudi letos vseh 29 absolventov vrača na svoje domove, na kmetijska gospodarstva svojih roditeljev. Tako doseza vinarska in sadjarska šola v polni meri svoj najlepši in najvišji cilj, ki je: odgoja dobrega kmetijskega naraščaja.
Kmetovalci nekateriH okrajer,. n. pr. mariborskega, ptujskega, ljutomerskega, ormoškega, pošiljajo razmeroma prav pridno svoje sinove v kmetijska izobraževališča; uprav tamkaj je opažati tudi največ lepega gospodarskega napredka, dočim izvestni drugi kraji za njimi zelo zaostajajo, ker zanemarjajo strokovno izobrazbo. Skrb našega izobraženstva na kmetih kakor časnikarstva bodi, da ob vsaki dani priliki opozarja kmetovalce na naše kmetijske šole.
V Sloveniji imamo samo tri kmetijske šole (v Mariboru, Št. Jur ju ob j. žel. in na Grmu pri Novem mestu), ki niso ravno prenapolnjene, gotovo pa ne z najboljšim materijalom; a moralo bi biti nabito polnili slovenskih kmetijskih šol preko 20, da bi bili glede kmetijskega šolstva vsaj približno na višku, kot je že davno češka, dasi je manj agrarna dežela, kot je naša. V doglednem času naj bi se število kmetijskih šol pri nas vsaj podvojilo, kakor
Lcjo n. S*. 8.
»<1 ? s 111 n! <5 a r s E! lisi«.
Stran
nujno zahtevajo dejanske prilike naše mlade, od narave tako bogate kmetijske države.
Nekateri kmetje naravnost razkošno trošijo denar za drugačno šolsko izobrazbo svojih otrok v raznih mestnih učiliščih, škoda se jim pa zdi razmeroma zelo neznatnih stroškov za prevažno kmetijsko izobrazbo — iz nevednosti. Tu manjka smotrenega pouka kmetijskega prebivalstva.
Pomanjkljiva šolska predizobraz-ba poedinih gojencev zelo ovira uspešno napredovanje v šoli osobito v početku. V kmetijsko šolo naj bi se pošiljali le marljivi, dovolj nadarjeni in bolje izobraženi mladeniči, ki jim ne manjka resnega, pravega zanimanja za prelepi kmetijski poklic. Naše številne meščanske šole, ki jih je samo v Sloveniji že nad 30. so dostopne najširšim slojem kmetskega prebivalstva in j so najboljše pripravljalnice za kmetijsko šolo. Ljudske in meščanske šole naj bi se za to važno vprašanje nekoliko bolj zanimale.
Mesečna oskrbnina v internatu s inarske in sadjarske šole v Mariboru je znašala doslej 240 dinarjev, za pri-liodnje šolsko leto se je pa znižala do preklica na samo 75 dinarjev. Učenci ubožnejših kmetovalcev ne plačujejo oskrbnine ter se imenujejo državni gojenci ''stipendisti), dočim se plačujoči učenci imenujejo privatni gojenci.
Danes so pogoji za. sprejem tako ugodni, da lahko rečemo, da so vrata vsem pravim zanimancem za vstop v kmetijska izobraževališča na stežaj odprta. Napredni kmetovalci naj bi se te ugodne prilike pridno posluževali. Po-
drobni pogoji za sprejem so razvidni iz prospekta (uredbe s programom), ki stane 5 dinarjev in ga pošilja direkcija vinarske in sadjarske šole v Mariboru vsem zanimancem proti prejšnjemu plačilu navedenega zneska v gotovini. Direktor Andreji Žmavc.
Na državni vinarski in sadjarski soli v Mariboru se prične novo šol. leto dne 15. septembra 1924 (pondeljek). Šola je dvoletna. Ž njo je v zvezi internat za gojence. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). Oskrbnina za redne (privatne) učence v zavodu znaša do preklica mesečno samo 75 dinarjev, kakor sedaj v srbskih kmetijskih šolah, dokler ministrstvo za kmetijstvo ne ukrene drugače; sinovi ubožnih kmetovalcev so pa tudi te oskrbnine oproščeni v celoti ali do polovice ter se imenujejo potem državni učenci (stipendisti). Prošnje za sprejem je pošiljati direkciji drž. vinarske in sadjarske sole v Mariboru do 20. avgusta 1924. Kako se prošnja napravi, odnosno opremi in vsi drugi splošni ter podrobni pogoji za sprejem učencev so točno razvidni iz tiskanega prospekta (uredbe s programom), koja tiskovina se pošlje vsakemu zaniman-cu proti plačilu 5 dinarjev v gotovini; nje takojšnja nabava se nujno priporoča. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisa. — Direktor: Andrej Žmavc.
Izdaja »Zveza gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmuije in Mež. dolino.« Odgovorni urednik: Franc Poderžaj. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
P riporočam cenjenim = odjemalcem svoje vsakovrstno pecivo najboljše kakovosti.
V zalogi imam ,Diasiat‘,boljši in cenejši od drugih izdelkov, katerega priporočam vsem gg. pek. mojstrom.
DflEVflO	SVEŽE PECIVO
Delnica piMaroa £a%o

priporoča
svoje priznano najboljše izdelke;
Marčno, Dvojno marčno, Eksportni ležak in Porter.

IZBORNA DALMATINSKA
V/NA
nudi v vsaki množini
/P. MATKOVIČ
CELJE, GLAVNI TRG 1
Mantel Karel
slaSčičar
Ožlia ulica - CEHE - Ozka ulica
priporoča cenj. gg. hotelirjem, kavar-narjem in gostilničarjem najfinejše torte, desert in različno čajno pecivo po zmernih cenah. Prevzamejo in efektu* irajo se tudi poštna naročila.
GOSTILNIČARJI!
POZOR!	POZOR!
Postrežba točna.
Cene zmerne.

aaaa
m
■
■
■
Strešno in zidno j
po najnižjih cenah ima vedno v zalogi
Franc Sodin
Bufcoužiai! CELJE Ljubečno
IVAN NARAKS
najstarejše podjetje
IZDELOVANJA SODAVICE IN POKALIC |
LOŽNICA pri ŽALCU
se priporoča cenj, gg. gostilničarjem. Postrežba točna! Cene solidne!
■ ■■■aaaaaaaasanaaaaaaaaaaaa!f
Kudim za takojšnjo dobavo po kakovosti
najboljšo zidno in strešno Opeko.
Cene po dogovoru. » Plačila na obroke. Za obilna naročila se priporoča
IFi»anc Kovačič
ApcEiit	Vojnik
Mm tiskarna
V CELJU
Izvršujemo vsa v tiskarsko in knjigovez šfco stroko spadajoča dela točno, solidno in po konkurenčnih cenah
Knji gr o vezni c a.
Vsakovrstne slike, karte i. t. d. izdeluje v najmodernejši obliki
’♦ ■■•■■■* Wli|
fotograf
Cankarjeva 9, nasproti pošte.
Prevzame tudi vsakovrstna povečanja po zelo ugodnih cenah.
CEHSK3 FOSOmHIM
for- dum jna nfllu u pritličja)
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od 1. avgusta 1923 naprej po 6°|o brez odpovedi, do 8°/o z odpovedjo, večje stalne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru.
Obavlja vse denarne, kreditne in posojilne transakcije najkulantneje.
Aztoestno cementni šlcx>ilj.
Najstarejša tovarna i Jugoslaviji!
Ustanovlieno 1910. Dolgoletna garancija.
1 m2 tehta 11 do 13 kg.
vi
v
Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cernenia,; vsled tega je taka streha vedno inočnejsa in ne zahtevaj nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je,| da si naroči večno trpežno in ognja varno streho' iij
Kamenita.	j
Zahtevajte brezplačno ponudbe in obiske 1:
^............ n..—ii.iii ..
'Pivovarna .UNION* v Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
dvojno marčno pivo
v sodčkih in steklenicah
črno Herkules-pivo
v sodčkih in steklenicah
Blavne zaloge: Eelja, Poljčane in Varaždin.
llBpsrstvo m vodovodne instalacijo
Franjo Dolžan
Celje
Kralja Petra cesta
se pripoioča za vsa v zgoraj navedeno Stroko spada joča dela kakor tudi popravila. Proračuni vedno na razpolago. Postrežba točna.	Cene solidne.
/' -
Ji
IPSSb;

Klobuke
dlakaste, volnene kakor tudi Siam* niKe v najfinejši kakovosti in po najnižji ceni kupite samo vveletrgovini
R. Stermecki, Celje.
Posebno dobro kupite tudi fine šivane sandale št. 5.
Trgovci engro-cene ! Cenik zastonj!
Svoji li svojim! |
(9G)
Gostilničarji in havarnarji, pozor!
| Svoji i svojira!
©G)
Bes najboljše pristno namiziio in sortirano vina
iz •srsela 'vinogrr»aclnilv kupajeir dobite pio zelo nizkib cenaJta px»i
FRANJO CAJNKO
veletrgovina z vinom v Slovenjgradcu, lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru
Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst
Zajamčena solidna in točna postrežba. Ceniki na razpolago.
Pristno črno dalmatinsko vino za zdravila..
Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam.
priporoča svoje kot izborno priznano
marčno pivo	Bocfc -pivo
v sodčkih in steklenicah
.♦r
■
ANT. ROD. LEGAT
■ Zasebno učilišče za strojepisje
in stenografijo.
♦•■■■M«
Maribor, SLOVENSKA ul. 7.
/
Začetek n o> ih tečajev dne 1. oktobra 1924.