Izhaja mak Četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovim TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna štev. 70.— lir
NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spcdizione in abb. post. I. gr. b's SETTIMANALE
ŠT. 794
TRST, PETEK 29. MAJA 1970, GORICA
LET. XJX.
Za afirmacijo RAM JADRA ITALIJA
slovenskih list ------------------------------------
Blizu se 7. junij, ko bomo tudi mi kot o-stali italijanski državljani poklicani k volilnim žaram, da opravimo svojo demokratično dolžnost in izvolimo ljudi, ki nas bodo za pet let predstavljali v pokrajinskih in občinskih svetih. Kot pri vseh dosedanjih volitvah se tudi pri letošnjih postavlja za nas zamejske Slovence predvsem tole vprašanje: kako zagotoviti krepko slovensko predstavništvo v vseh reprezentativnih organih, tako predstavništvo namreč, preko katerega se bo celotna zamejska narodna skupnost lahko enakopravno vključila v splošno druž beno stvarnost in postala njen enakovreden član.
To je po našem prepričanju glavni problem, s katerim se sicer spopademo vsak dan, a ki postaja pereč in akuten zlasti oh vsakokratnih volitvah. Tedaj se namreč izkaže, ali smo kot slovenska narodna skupnost, ki ji je usojeno živeti in se razvijali sredi in poleg mnogo številnejšega drugo jezičnega naroda, toliko politično zreli in mo dri, da kljub razlikam, ki nas ločijo, najde mo skupno pot in da navzven enotno nastopimo.
Živimo v demokratičnem redu, kje: še tako lepi in napredni programi, še tako bi stre, najboljše ideje prav malo pomenijo, če niso podprte s šteivlkami, to je, če nimajo podpore širokih ljudskih množic ali ne najdejo pri njih odziva, če to velja za programe in ideje vsake politične stranke, velja tembolj za nas, ki smo narodna manjšina in se zato moramo dan za dnem krepko prizadevati za sam naš obstoj. Zato je smer, v katero morajo iti vsa naša prizadevali ja, pre prosta in enostavna. To je pot združevanja naših sil, kajti le združeni in enotni bomo lahko dosegli, da bomo v splošni politični in družbeni areni postali enakopraven subjekt in s tem tudi soodločali o lastni usodi.
Ne odkrijemo nobene skrivnosti, če. povemo, da se naš list zavzema tudi pri teh volitvah za čimvečjo afirmacijo slovenskih list, ki so bile predložene tako za pokrajinske volitve kot za občinske volitve. Prepričani smo namreč, da edino afirmacija teh list more zagotoviti krepko slovensko pred stavništvo v pokrajinskih in občinskih svetih, ki je hkrati prvi pogoj za afirmacijo slovenskih pravic in zaščito splošnih interesov slovenske zamejske skupnosti.
Za te liste se zavzemamo tudi zato, ker je dosedanje politično in upravni) delovanje Slovenske skupnosti, ki je steber slovenskih list, dalo rezutate, katerih nihče, kdr je v dobri veri, ne more zanikati. Treba je le nadaljevati po začrtani poti, ne ozirati se na težave, vztrajno težiti h glavnemu cilju, to je k ustvarjati ju takih družbenih pogojev, da (Nadaljevanje na 8. strani)
V Italiji smo se žc nekako navadili na neprestane protestne akcije, »oporekanja« in stavke. Zdaj se nam zazdi že skoraj nekaj izrednega, če kak dan ni nobene stavke, če najdei.no pošto v svojih pisemskih skrinjicah, če so v prodaji vsi dnevniki, če se otroci ne vrnejo zjutraj iz šole z novico, da profesorji stavkajo, če vlaki in tramvaji redno vozijo in čc so trgovine ves dan odprte. Toda takih dni je zdaj že resnično malo — skoraj manj kol dozdaj sončnih dni v letošnji pomladi, šele ko človek prebira tuje dnevnike in vidi, pod kakšnimi velikimi naslovi in v kakšnem tonu poročajo o stavkah v Italiji, mu pride popolnoma v zavest, da je to, kar se zdaj dogaja v naši državi, vse prej kot normalno in da ne more ostati brez posledic.
Kakšne bodo te posledice, je za zdaj še težko točno reči, ker stavke se bodo po vsej verjetnosti nadaljevale. Gotovo je le, da bodo posledice tem hujše, čim dalje bo trajal sedanji nered v življenju države. Država je po pravniški definiciji politično-pravna organizacija naroda, in čc nastopijo motnje v tej organizaciji, je ogrožena država kot taka, oziroma njeno normalno delovanje in življenje v njej. To sc danes dogaja v Italiji. Motnje se morajo in se bodo odrazile tako v gospodarskem in socialnem kot v političnem življenju. Toda prej kot o posledicah bi morali spregovoriti o vzrokih teh motenj.
VZROKI
Tudi le je težko določno, kaj šele točno definirati. Glavni vzrok je gotovo izvirni greh povojne italijanske demokracije, to je odlašanje z osnovnimi reformami, ki jih je predvidela republikanska ustava. Šele zdaj, skoraj četrt stoletja po sprejetju demokratične republikanske ustave, sc uresničuje eno izmed bistvenih določil ustave, to je ustanovitev avtonomnih dežel, pa še te imajo — sodeč po izkušnjah z deželo Furlanijo - Julijsko krajino in z ostalimi avtonomnimi deželami, ki so imele srečo, da jim ni bilo treba toliko časa čakati na svojo ustanovitev — manjšo avtonomijo, kot bi jo morale imeti, če bi hotele biti res tisto, kar je bilo mišljeno v ustavi, oziroma čc hočejo bili živi, življenja sposobni samostojni organizmi. Tako pa vidimo, da rimska vlada neprestano vrača naši deželi njene zakone, češ da so prestopili pristojnost deželne avtonomije, in ravno v tistem, zaradi česar so bile prve dežele — z našo vred — ustanovljene, to je zaradi bivanja narodnih manjšin na njihovem obemlju, nimajo dežele nobene besede. Naši predstavniki dobivajo od najvišjih deželnih zakonodajnih in izvršilnih organov na svoje pritožbe in vloge zaradi raznih zapostavljanj vedno spet
odgovor, da dežela ni pristojna za reševanje manjšinskih zadev, da »spada to v izključno pristojnost osrednje vlade«.
ZAVLAČEVANJE REFORM
Podobno in še hujše zavlačevanje smo lahko opazili v odpravljanju zakonov, ki jih je sprejel in uvedel fašistični režim — še zdaj jih je nešteto v veljavi — in seveda tudi glede uvedbe raznih socialnih reform. Vprašanje ljudskih stanovanj in sploh stanovanjsko vprašanje je hudo zanemarjeno, kar močno znižuje življenjsko raven ravno tistih s ojev, ki imajo najmanjše dohodke. Davčni vijak je neusmiljen prav tako nasproti tistim plastem zaposlenih, ki sorazmerno najmanj zaslužijo, pa so uvrščeni med davkoplačcvavce. Reforma državne uprave (takoimenovana birokratska reforma) jc še vedno na visokem morju in na rešitev prošenj je treba čakati mesece, če ne leta, medtem ko so uradi polni uslužbencev. Da o reformi sodstva niti ne govorimo. In to še nikakor ni vse.
Drugi vzrok je v politični zaslepljenosti, pohlepu po oblasti in v neobčutljivosti političnih strank in njihovih predstavnikov. V mislih imamo neobčutljivost do javnosti in do problemov. Vse politično odločanje se vedno bolj osreduje v vrhove strank, tam pa se bore za vpliv in oblast, pa tudi za dobro plačane položaje v raznih državnih, poldr-žavnih in drugih javnih ustanovah manjše skupine in posamezniki, ki so si v ta namen pripravili poseben, izbran arzenal dozdevno važnih in pomembnih političnih fraz, katerih pa preprosti ljudje ne razumejo in tudi marsikak izobraženec ne, tako so že poslale »hermetične«, zaprte, puhle. V tem boju za oblast, vpliv in položaje so postali politični predstavniki apatični do resničnih političnih problemov, pred seboj vidijo le še svoje posebne, egoistične cilje. Glavni a-dut je konformizem. Ne se zameriti s preostro kritiko navzgor in tudi ne navzdol. Glavni kriterij je uspeh na volitvah in temu jc treba žrtvovali vse, tudi odkritost. Z ljudstvom, z množicami volivcev ravnajo ti v besedah tako demokratični politiki kot z otroki, ki so še preveč nerazviti, da bi razumeli in prenesli resnico. Zato se skoro vsaka uradna izjava kar cedi od lepih besed in prisiljenega optimizma.
OFENZIVA DEMAGOGIJE
V takih razmerah niti nimajo pretežkega dela prvaki KPI in voditcljčki raznih skrajno levičarskih skupin na eni in hierar hi in spe, skrajne desnice na drugi strani. Neučinkovito, leno, apatično demokracijo in njeno egoistično, vase zaverovano, fra-
(dalje na 2. strani)
Amnestija ne velja
ZAGRENJENOST V AVSTRIJI
Ves avstrijski tisk je z zagrenjenostjo naglasil dejstvo, da amnestija, ki jo je pretekle dni sklenil italijanski parlament za vsakovrstna kazniva dejanja, zlasti tista, ki so bila zagrešena med lansko »vročo jesenjo«, in tudi za kriminalna dejanja, ne velja za Južne Tirolce, obsojene ali še v preiskavi za politična kazniva dejanja. Amnestija velja za kazniva dejanja, za katera je določena najvišja kazen treh let ječe, in za vsa dejanja med lanskimi demonstracijami. S tem bo prekinjen kazenski postopek proti 11.000 delavcem in sindikalistom. Skupno pa bo deležno amnestije kar okrog milijon ljudi, največ za običajna kriminalna deja-nča.
To je že 25. amnestija, kar jih je bilo objavljenih po drugi svetovni vojni. To vzbuja pri nekaterih ironične komentarje in »vice« glede na to, da se v Italiji s kriminalnimi dejanji res veliko ne tvega.
Nekateri politični in pravni krogi so bili že od vsega začetka proti temu, da bi amnestija in znižanje kazni veljala tudi za navadne kriminalne in kazensko-pravne pre-
DELAVSKI SVETNIK
V nedeljo, 3. maja, je razglasil papež v baziliki sv. Petra novega svetnika. Ta je tu-rinski duhovnik Leonardo Murialdo (1828-1900), ki si je predvsem prizadeval za zaščito revne mladine, delavcev in delavk, kateri so brez vsakega socialnega zavarovanja garali v tovarnah za smešno nizke plače. Vse svoje življenje je posvetil vzgoji in apostolatu revnih ljudskih plasti. Pavel VI. je v svojem govoru poudaril, da je hil svetnik Leonardo Murialdo »ponižni pionir vzgojnega dela med delavsko mladino«. Ustanovil je tudi nov red, ki nadaljuje njegov apostolat med delavci.
za Južne Tirolce
stopke, ki nimajo nobene zveze z jesenskimi akcijami sindikalistov. Toda vlada se na njihove pomisleke, da amnestija samo podžiga kriminal, ni hotela ozirati.
Krščansko-demokratska stranka v Zahodni Nemčiji, ki je v opoziciji, pripravlja po neuspešnem sestanku med Brandtom in vzhodnonemškim ministrskim predsednikom Stophom v Kas-selu ostro propagandno akcijo proti Brandtovi politiki do Vzhoda. Očita mu, da popušča, ne da bi kaj dobil v zameno. Brandt pa ne misli izgubiti poguma.
Slovenski pisatelj Stanko Cajnkar je pred kratkim obhajal svojo sedemdesetletnico.
V Dusseldorfu v Zahodni Nemčiji sodijo bivšemu komandantu nacističnega uničevalnega taborišča Treblinka, 62-letncmu Franzu Stanglu, ki je bil rojen v Avstriji. Dolžijo ga sokrivde pri pomoru okrog 400.000 Judov. Stangl sam pa se je označil za »malega človeka« v nacionalsocialističnem stroju. »Kaj pa naj bi bil storil kot majhen človek«, se izgovarja. »Moral sem braniti svojo kožo in rešiti svojo družino«.
Mora imeti pa zares dragoceno kožo, da jo je moralo plačati s svojim življenjem toliko Judov. Sodijo ga zaradi pravnih formalnosti samo za »oplinjenje« sto tisoč Judov, ostalih pomorov mu ne morejo dokazati.
Dnevna kapaciteta »plinjenja« in sežiganja x koncentracijskem lagerju Treblinka je znašala po Stanglovih navedbah 18.000 ljudi. Sam je povedal, da je vladal v taborišču »velik nered« in že pri svoji prvi inšpekciji taborišča je našel, da so ležala trupla
VAŽNOST TUJSKEGA PROMETA ZA AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO
V prvih treh mesecih letošnjega leta so zaznamovali v avstrijskem tujskem prometu 13,527.846 prenočnin, od tega 9 in pol milijona prenočnin tujcev. Devizni dohodki so znašali v istem razdobju 4,6 milijard ši lingov. Tujski promet se je v tem razdobju povečal za 19,3 odst. v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta, prenočnine tujcev pa za 23,2 odst. Na prvem mestu med tujimi turisti v Avstriji so državljani Zahodne Nemčije, slede pa jim Holandci.
Iz teh številk je razvidno, kaj pomeni tujski promet za avstrijsko gospodarstvo in kaj bi lahko pomenil tudi za Slovenijo, ki ima podobne ugodne pogoje za tujski promet kot Avstrija, v nekaterih pogledih še boljše (morje in večjo pokrajinsko pestrost).
celo na pokopališču zunaj taborišča. Sam je potem napravil nekaj več »reda«. Izgovarja pa se, da je gradil samo barake za stražno moštvo in iskal pri jetnikih skrile vrednostne stvari.
Medtem ko se v Zahodni Nemčiji še vedno vrstijo procesi proti nekdanjim nacističnim krvolokom, pa v Italiji že dvajset let in več ne slišimo ničesar o kakih procesih proti bivšim fašistom, ki so počenjali pomore v zasedenih deželah, npr. v Sloveniji. Ali so morda vsi že ob koncu vojne napravili samomor? Ali pa so se tako zelo skesali, da se ne splača več govorili o njihovih grehih? Vsekakor je la molk zelo značilen, glede na to, da se v Italiji sicer toliko piše o zločinih, ki so jih počenjali Nemci.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« Trst
Dragocena rabljeva fioza
KAM JADRA ITALIJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
zersko vodstvo je lahko kritizirati. In tako bingljajo voditelji skrajnih levih gibanj pred očmi italijanskih volivcev z žarečimi barva mi naslikano podobo nekakega totalitarne ga rdečega paradiža, v katerem se bosta menda cedila — ne med in mleko, kajti za ti živili se današnji volivci ne navdušujejo več — ampak pivo in sladoled, nemastni goveji zrezki pa bodo padali z neba. Morda ne bo treba za to niti bogvekaj delati, ker ideal so visoke plače in čim manj dela, po možnosti sploh nič. Lepše je demonstrirati, manifestirati, stavkati in diskutirati. Toda brez ironije: dejstvo je, da je sprožila KPI z vsem svojim popagandnim aparatom silovito demagoško ofenzivo proti vladi sredinske levice in proti demokraciji, s katero se ji je posrečilo potegniti za seboj skoro tretjino italijanskega naroda. Mase zaslepljeno slede prividu rdečega paradiža po sovjetskem receptu, ki jim ga slikajo »L'Unit&« in njeni tiskani pomagači ter komunistični govorniki na trgih italijanskih mest. Za kritični razum tu ni več mesta. Vse je preračunano na učinkovanje mita. Primer zasedbe Češkoslovaške — kot prej že primer Madžarske in Jugoslavije, ki se je v zadnjem hipu iztrgala iz jeklenega so-
vjetskega objema — je šel mimo teh italijanskih množiv brez odmeva. In pri vsem tem pridno kuhajo zraven maoisti, anarhisti, trockisti in kar je še takih sfanatizi-ranih levih utopistov.
Ker KPI nima upanja, da bi mogla priti po demokratični poti — z volitvami — na oblast, ali pa nima potrpljenja za to, je in-strumentalizirala sicer upravičeno delavsko nevoljo nad zavlačevanjem reform in jo razpihala po svojih ljudeh v sindikatih do žarenja in celo besa. Sedanji val stavk je že presegel še tako odmaknjeno kritično ra zumno točko.
DIKTATURA DESNICE?
Nadaljevati s takimi stavkami za vsako ceno, in si prisvajati politični vlogo in izsiljevati politične odločitve v državi, za kar bi morali nositi po ustavi in po pameti odgovornost samo svobodno izvoljeni parlament, vlada in politične stranke, pomeni, da si delavstvo in vsi tisti, ki so se zagrizli v te stavke, žagajo vejo, na kateri sedijo. Uničevanje rednega ritma gospodarskega življenja s stavkami pomeni znižanje produkcije in povzroča nered v prometu in trgovini, uničevanje gospodarskih dobrin in s tem manjšo možnost zaposlitve in manjše
mezde. Voditelji stavkovnega gibanja so nedvomno odlični strategi, a slabi gospodarstveniki. O modernem gospodarstvu in o državnih proračunih, o državnih dohodkih in izdatkih imajo le zelo nedoločene pojme, če so si sploh vzeli trud, da bi to kdaj preštudirali. Če bi hotela vlada zadovoljiti vse zahteve po povišanju plač in zvišanju ugodnosti za državne uradnike in druge, bi sc morala odreči vsakršni volji, da izvede tiste reforme, ki so res najnujnejše, tako v pospeševanju gospodarstva kol na socialnem in izobraževalnem torišču, npr. gradnja šol, reforma univerz (o tem se sploh več ne govori, odkar imamo stavkovni val), gradnja novih bolnišnic, razvoj Juga itd.
Če bo šlo tako naprej, sc bo znašla Italija v hudi nevarnosti, da konča tako kot Grčija — z diktaturo desnice. Takrat ne bo nihče več stavkal, kot ne stavka v Grčiji in kot ni stavkal pod fašizmom. In skrajna desnica se s ciničnim zadoščenjem pripravlja na to, da postane glavna opora take diktature. Treba si je pogledati le volivne lepake MSI, na katerih sc to novofašistično gibanje prikazuje kot rešenik iz stiske, ali bolje rečeno: iz zmede, čeprav je ravno zmeda zaradi neaktivnosti in apatije demokracije in zaradi fanatizma levice tisti element, v katerem lahko samo najbolj uspeva.
ZAČNE{SE PC
V soboto, 30. maja, bo spet stopila v veljavo »uradna« ura. V soboto opolnoči bo torej treba pomakniti urni kazalec za eno uro naprej, to je na eno uro zjutraj.
V soboto borno spali eno uro manj. Pridobili jo pa bomo zopet 27. septembra, ko bo nehala veljali »uradna« ura in se bomo spet ravnali po »sončni«.
Uradno uro so upeljali že v prvi svetovni vojni, ponovili st) jo v drugi in nato od leta 1966 dalje. Z novim urnim štetjem pridobimo več naravne svetlobe, če je zdaj svetlo do osmih zvečer, bomo od nedelje dalje prižigali luči šele ob devetih. Veiiko korist ima tudi turizem, ker lahko izrabi več svetlega dne brez uporabe luči. Prav tako tudi tovarne. Le zjutraj bo treba bolj zgodaj vstati, a vendar že ob polnem soncu.
SREČNA SRNA
Pred nekaj dnevi je našla patrola cestne policije na neki cesti v Karnjiji ranjeno srno. Ležala je ob cesti z dvakrat zlomljeno desno sprednjo nogo in s praskami po ostalem trupu. Verjetno je zadela pri skoku črez cesto v kak avto. Patrola je po telefonu obvestila o »ranjenki« predsednika pokrajinskega lovskega odbora, ta pa videmskega predstavnika Društva za zaščito živali. Oba sta odpeljala srno k živinozdravniku, ki ji je naravnal nogo in ji jo dal v gips. Ko si je opomogla, so jo spustili v 12 ha veliko ograjeno lovsko rezervacijo v Pozzuolu, kjer bo ostala do popolnega okrevanja, nakar jo bodo spustili nazaj v karnijske gozdove.
Lahko se reče, da je imela ta srna veliko srečo. Po vseh evropskih cestah povozijo zdaj avtomobilisti na stotisoče in verjetno celo na milijone divjih živali, od kač in ježev do srn. Ponekod so zaradi tega že z žičnimi ogradami obdali avtoceste, za varstvo živali, pa tudi avtomobilistov samih, kajti trčenje v večjo žival, ki skoči čez cesto, je lahko za avtomobilista in potnike vzrok takojšnje smrti.
Tlamnislfanfa _
iv.
Prijatelj športnik se je nekaj usajal nad mojimi mislimi o poslanstvu in nalogah našega zamejskega športa, češ da ne drži, kar sem zapisal. To namreč, da bi naš fant ali dekle razumela šport kot pribežališče pred določenimi kulturnimi odgovornostmi. »Bom špornik, zato da se mi ne bo treba ubadati s povsem drugačnimi problemi.« To je prijatelj izluščil iz mojih prejšnjih zapiskov. Tega nisem nikoli mislil, morda pa sem se premalo o tej stvari razpisal.
»šport prispeva in pomaga slehernemu človeku k boljšemu, kul (urnejšemu načinu življenja.«
Te besede predsednika »Bora« na zaključni prireditvi 10. slovenskih športnih iger so istočasno uvodne besede ne sicer novega, pač pa nekam v stran odrinjenega problema vzajemnosti športa in kulture, medsebojne odvisnosti etičnega in gimnič-nega sveta. Gre pač za to, da v letih iskanja skupnih silnic in teženja k isti konvergenč-
)LETNA URA!
NEZGORLJIVO BLAGO
V raziskovalnem centru Avstrijskega institu ta za kemična vlakna Lenzing pripravljajo nova nezgorljiva viskozna vlakna; blago iz teh vla ken bo baje še letos prišlo na tržiške. Iz vlaken bodo izdelali perilo, blago za obleke, zavese, preproge in drugo. V omenjenem raziskovalnem centru pripravljajo tudi še razne druge novosti na področju umetnih tkanin.
V galeriji Rossoni na Korzu v Trstu razstavlja od 21. do 31. maja slikar Sergio Micalesco.
ŠESTIČ »ALPES ORIENTALES«
Delovna skupina vzhodnoalpskih narodopis-cev, ki se je zbrala 1. 1956 na pobudo Inštituta za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti prvič v Ljubljani, se je sestala te dni šestič in sicer to pot spet v Švici, mestecu Thusis. Tema sestanka je pastirska kultura v Vzhodnih Alpah. Sestanka se s sloven ske strani udeležujejo poleg drugih raziskoval cev sodelavci Inštituta za slovensko narodopisje SAZU in Glasbeno narodopisnega inštituta v Ljubljani. Prispevali bodo referate o verovanjih, šegah, pripovedništvu, pesmi, glasbilih in stavbah slovenskih pastirjev tako s planinskega ka kor z ravninskega območja.
— o —	,
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
V soboto, 30. maja 1950 ob 21. uri (Abonma pre-
mierski, Red A ter Mladinski v sredo in v četrtek)
V nedeljo, 31. maja 1970 ob 16. uri (Abonma No
deljski popoldanski in okoliški)
SLAVKO GRUM DOGODEK V MESTU GOGI
igra v dveh dejanjih
Režija in scenigrafija: MILE KORUN Kostumografija: MIJA JARČEVA Lektor: MIRKO MAHNIČ Glasba: BRANE DEMŠAR
gor Tuta: NAŠA STVARNOST
ni točki našega stanja in nehanja, v dobi zbliževanja materialnega sveta z moralnimi vrednotami, tudi slovenska etnična skupina v zamejstvu in zlasti njena mladina zna zavestno, odkrito in pošteno seči po vseh tistih oprijemih, ki so ji na razpolago, da bo za izročilo, ki ga je prejela iz naše slavne preteklosti, najti pravo pot.
Vedno sem bil mnenja, da je tudi športna mladina prav tako, če ne še morda v večji meri poklicana, da ponese baklo teh vrednot skozi polmrak današnjega sveta. In ta problem se danes, pred množico mladih zamejskih atletov postavlja vedno bolj jasno in določeno, tako da športnik in kulturnik, oba suverena na svojem delovnem področju, ne moreta neopazno in tiho mimo njega.
Odtod tudi želja, da bi se razčistil tisti način plodne simbioze, ki daje športnemu svetu močno etično podlago, ki daje kulturnemu miljeju široko tribuno poslušav-cev z zdravim pogledom na svet. če ne zaradi drugega, sem vedno in to tudi bom, pozdravljal zato športno prizadevanje, saj
Nov to« po svatu
Libanon se je znašel zaradi dvojnega pritiska gverilcev in Izraelcev, ki se borijo na libanonskem ozemlju, v grozni stiski, ki se lahko konča z notranjepolitično katastrofo in z izgubo neodvisnosti.
Frančiškanska založba »Naše tromostovje« v Ljubljani, ki je izdala Rebulovo predavanje »Krščanska avantura«, tiska zdaj predavanje »Eros in sexus«, ki ga je imel Edvard Kocbek pretekli teden tudi za študentovsko mladino v Gorici.
Na Japonskem pripravljajo zakon, po katerem bo vsak pijan voznik avta avtomatično kaznovan s tremi meseci ječe, ki pa jo bo moral odslužiti na trdem prisilnem delu.
Avsenikov ansambel je v Avstriji in v drugih nemško govorečih državah zelo priljubljen. Doslej je že štirikrat dosegel »zlato ploščo«. Avsenikove v nemščini izdane plošče je najti v izložbenih oknih skoro vseh prodajaln gramo fonskih plošč v Avstriji.
GLASBENA MATICA - TRST Jubilejna sezona 1969 - 1970
V ponedeljek, 1. junija, ob 20.30 uri v mali dvorani Kulturnega doma
NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE IZ NABREŽINE
Na sporedu so skladbe za klavir, violino, harmoniko, dekliški pevski zbor, in mladinski pevski zbor »Kraški Slavček« (Devin - Nabrežina)
in v četrtek, 4. junija 1970 ob 20.30 uri v mali dvorani Kulturnega doma
II. ZAKLJUČNA AKADEMIJA
Sodelujejo gojenci solisti
Spored obsega skladbe za solopetje, klavir, violino, čelo, klarinet, rog in trobento.
Vljudno vabljeni
sem vedno sproti odkrival, da sta harmoniji duha in telesa močno med seboj odvisni.
Umestno je tedaj, da se zamislimo ob društvu, ki je recimo doseglo največ priznanj na športnem področju, še zdaleč pa ni znalo doseči enakih uspehov pri prosvet-no-kulturnem delu. In še, da slovenski odet pri športnem tekmovanju ni pokazal tiste duhovne globine v kolegialnosti, v priznanju nasprotnikovih zaslug, v športnem ravnanju, ki čisti agonizem dvigne nad lov za točkami. Zdi sc, da naš slovenski športnik še ni osvojil resnice, da je na igrah glavno nastopati, ne pa zmagati.
Toda mimo teh ugotovitev, gre vsekakor priznati našim športnim voditeljem prvo in osnovno zaslugo, da jim je uspelo zbrati in povezati v idejno celoto maso slovenskih fantov in deklet, in da se marsikdo od teh pred tujo publiko odlično izkaže in s tem posredno pripomore k utrjevanju naše narodne zavesti.
Vendar s tem njihova naloga še ni pri kraju. Šport sam na sebi ne bo gradil in ne utrjeval ne narodne zavesti in ne človekovih duhovnih obzorij. V tem pa je neprecenljivo delo športnega voditelja. Toda o tem še nekaj prihodnjič.
12 VOLILNIH PROGRAMOV SLOVENSKIH LISI
Občina Devin - Nabrežina
»Skupna slovenska lista — beremo v njenem programu — se predstavlja volivkam in voliv-ceb devinsko-nabrežinske občine predvsem z obvezo, da se bodo njeni izvoljeni predstavniki odločno zavzeli, da bo slovensko prebivalstvo še dalje pravično in primerno zastopano v vodstvu občinske uprave. Glede na posebni položaj, v katerem se nahaja občina v narodnostnem pogledu, menijo kandidati Skupne slovenske liste, da splošne slovenske narodne in socialne koristi nujno terjajo, da na bližnjih volitvah slovenski volivci in volivke v čimvečjem številu oddajo svoj glas tej listi. Prav z namenom, da se to omogoči, je bila lista sestavljena tako, da poleg kandidatov Slovenske skupnosti in Slovenske demokratske zveze nastopajo tudi kandidati Slovenske levice. S tem je prišel do izraza širok lok slovenskih političnih skupin, trdno združenih v Skupni slovenski listi«.
Od ostalih programskih točk omenjamo:
SOCIALNO VPRAŠANJE. Zagovarjali bomo zdravo, pravično in moderno sopialno politiko. Njen smoter naj bodo odprava brezposelnosti, primerna ljudska stanovanja za delavce in u-radnike, nadzorstvo na cenami blaga široke potrošnje ter javnih uslug, usklajevanje socialne zakonodaje z novimi potrebami delovnega ljudstva.
MLADINSKI PROBLEMI. V zadnjem času opažamo aktivno udejstvovanje naše delovne in študentovske mladine na raznih področjih. Njeni uspehi v kulturnem in športnem življenju terjajo, da se še bolj kot doslej zanimamo za probleme, ki mladino zadevajo od blizu, in sicer glede našega zavzemanja za razvoj prosvetnega in kulturnega udejstvovanja, šolstva, športa in končno možnosti dostojne zaposlitve naše mladine.
PROSVETA IN KULTURA. Občina naj nudi pomoč vsem prosvetnim in kulturnim organiza cijam; še dalje naj se zanima za bogatenje Občinske knjižnice. Podpira naj Glasbeno društvo, ki uživa že lep sloves. Predvsem pa naj sestavi stvaren načrt za čimprejšnjo in nujno gradnjo novega Kulturnega doma v Nabrežini in po možnosti tudi v ostalih večjih sdedi-ščih naše občine, kjer se bo mladina lahko zbirala in prosvetno-kulturno aktivizirala tudi starejše prebivalstvo
ŠOLSTVO. S podpiranjem vseh potreb otroških vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter s pospeševanjem pošolskega pouka bomo dosegli ono kulturno raven med občani, ki je pogoj za njihov družbeni dvig in večje uveljavljanje v življenju. Šolski mladini moramo torej nuditi vsestransko pomoč v obliki študijskih podpor, nagrad, potnin, prevoza od doma do šole, pošiljanja v počitniške kolonije, zdravstvene o-skrbe, skrbi za primerne šolske prostore, njihovo opremo in učila.
REGULACIJSKI NART. Regulacijski načrt je zaradi gradbenega razvoja v naši občini že zastarel. Potreben je temeljitega pregleda, pri če mer pa je treba spoštovati splošne koristi avtohtonega prebivalstva.
TURIZEM. Turizem je neposredno povezan z gradbenim razvojem na občinskem področju.
Turizem tudi prinaša znatne dohodke občini. Zato je treba njegov razvoj vsestransko podpreti.
URAD ZA STIKE Z JAVNOSTJO. V občinskem obsegu pogrešamo Urad za stike z javnostjo. Ustanovi naj se, da bo olajšal stike med občani in občinsko upravo, s čimer bo občinsko uradovanje le pridobilo na uspešnosti in hitrosti.
DVOJEZIČNI NAPISI. Občina je glede tega že mnogo storila. Posredovati pa je treba pri pokrajinskih, deželnih in državnih oblasteh,
da tudi same uredijo vse, kar spada v njihovo pristojnost, da bo zadoščeno pričakovanju slovenskega prebivalstva naše občine v smislu že doseženih političnih sporazumov. Razvoj turizma to zahtevo le še podkrepljuje.
CESTE. Občina je glede cest že mnogo napravila, a še precej dela čaka prisodnjo občinsko upravo, da bodo res vse občinske ceste asfaltirane. To velja tudi za nadaljevanje kanalizacijskih del, zlasti v Nabrežini in Sekljanu.
SPOMENIK PADLIM. Letošnje upravne volitve v naši občini sovpadajo s proslavami petindvajsetletnice osvoboditve izpod nacifašUsna. Najdostojnejše se bomo spomnili vseh naših padlih in ogromnih žrtev, ki so jih utrpeli naši občani med drugo svetovno vojno, če bomo do segli, da bo občina še dalje sodelovala pri akciji za postavitev spomenika padlim za svobodo na glavnem trg^i v Nabrežini. Ta spomenik naj bo mladini opomin, da so se njihovi očetje borili in padli v boju za pravično stvar mednarodnega miru in sožitja, svobode, narod ne strpnosti in slovenske narodne zavednosti.
Občina Repentabor
»Kandidati Skupne slovenske liste za občino , udejstvovanja, šolstva, športa, in tudi možno
Repentabor — beremo v njenem programu se predstavljajo volivkam in volivcem s širokim narodnim, socialnim in gospodarskim programom, ker se zavedajo, da ima moderna občinska uprava dolžnost in pravico, da se živo zanima za vsa vprašanja, ki se posredno ali neposredno postavljajo pred občinsko skupnost. Kot slovenski kandidati pa se še posebej zavedajo dolžnosti, ki jo ima slovenska občina v zvezi s prizadevanji za reševanje še odprtih vprašanj, ki od blizu zadevajo slovensko skupnost v Italiji.
Zato kandidati Skupne slovenske liste zagotavljajo, da se bodo v občinski upravi zavzemali za izvedmo naslednjega okvirnega programa-
SOCIALNO VPRAŠANJE: Zagovarjali bodo zdravo, pravično in moderno socialno politiko Njen smoter naj bo odprava brezposelnosti, nadzorstvo nad cenami blaga široke potrošnje, usklajevanje zakonodaje z novimi potrebami delovnega ljudstva.
MLADINSKI PROBLEMI: Občina naj vodi račune o vseh problemih, ki mladino od blizu zadevajo, in sicer glede njenega zavzemanj;« za še večji razvoj prosvetnega in kulturnega ]
sti primerne zaposlitve.
PROSVETA IN KULTURA: Občina naj se zanima za zgradnjo primerne dvorane, v kateri se bo lahko razvijalo kulturno prosvetno delo.
ŠPORT: Obstoječe športno igrišče je treba izpopolniti kot tudi poskrbeti za zgradnjo drugih primernih infrastruktur.
ŠOLSTVO: Predšolskemu in osnovnošolskemu ter srednješolskemu pouku je treba posvečati največjo pozornost ter zlasti sodelovati s pristojnimi šolskimi ustanovami; zgraditi je tre ba novo osnovno šolo v občini, za kar je dose danja občinska uprava že preskrbela finančna sredstva.
REGULACIJSKI NAČRT: Največjo pažnjo je treba posvetiti regulacijskemu načrtu, ki naj ustreza sodobnemu razvoju občinske skupnosti, ob strogem spoštovanju pravic ter zaščiti splošnih interesov domačega prebivavstva.
KMETIJSTVO; Občina naj na kmetijskem področju podpre vse oblike zadružnega delovanja-, zanima naj se za realizacijo že programirane zadružne mlekarne; ohrani naj tradicionalno razstavo živine
(Nadalj. na 6. strani)
S seje sVeta Slovenske skupnosti
Svet Slovenske skupnosti se je zbral na izredni seji v četrtek, 21. maja. Na dnevnem redu je bila natančnejša ureditev vo-livne kampanje.
Svet je nato z ogorčenjem vzei na znanje dejstvo, da je pred dnevi neki brez dvoma moralno in politično izprijen neznanec vložil na sodnijske oblasti podlo in neutemeljeno ovaduško pismo z jasnim namenom, da bi škodoval ne samo Skupni slovenski listi in njenim >dpisnikom Let kandidatom, temveč celotni slovenski- narodni skupnosti v zamejstvu. Takiii podlih ovaduhov nisriio Slovenci doživljali od časa la-šizma, zato se zdi čudno, da so pristojni krogi sploh vzeli v poštev to anonimno o-vadbo.
Svet Slovenske skupnosti v svesti si, da ni bilo pri zbiranju podpisov za Skupno slovensko listo nikakih nerednosti, naproša svojih 520 podpisnikov, naj se ne da jo ustra-
hovati in naj pri morebitnem zaslišanju pred policijo povedo resnico: saj so dali svoj podpis za slovenski znak in za slovenske kandidate, kakor to predpisuje zakon.
Svet Slovenske skupnosti izraža upanje, da bodo odgovorne oblasti kmalu iztaknile pisca ogabnega ovaduškega pisma in ga izročile sodnijski oblasti.
Svet Slovenske skupnosti apelira končno na vse svoje somišljenike, člane in simpatizerje ter vse Slovence v zamejstvu, da gredo 7. junija strnjeno na volišča in da tam s še večjo zavzetostjo kot doslej prekrižajo znak lipove vejice, ki še danes marsikomu ne gre v račun! Od izida bližnjih volitev bo namreč v marsičem odvisna nadaljnja usoda ne samo slovenske liste, ampak Ludi politična, narodnostna in socialna usoda vsega slovenskega prebivavsLva v za mejstvu.
 _______________/2	(go'tif»hv
Kandidatne liste in način volitev
Rupa	KAKO TO?
že nekajkrat se je pripetila, da je posta dostavila Novi list naročnikom po okoliških krajih, v Rupo pa ne. Spraševali smo sc, kako to? Saj deluje ali bi vsaj moral opravljali poštni urad v Sovodnjah svoje posle za vse občinske vasi v enaki meri! Za enkrat smo molčali, v upanju, da se ra-mere izboljšajo. Zdaj se je pa spet isto pi i-petilo.
Zadnja številka Novega lista je prišla na Vrh, na Peč in tudi v Sovodnje, v Rupo pa ne. In vendar smo vsi odvisni od istega poštnega urada, ki dostavlja vsakodnevne pošiljke iri liste tudi na Vrh.
Nekateri naročniki, ki so pa list kupili v trafikah, govorijo že, da je lisi naledel na ovire zaradi zadnjega dopisa iz Sovodenj. Tam je bilo namreč zapisano, naj volijo Občinarji v svoj zastop.domačine, ki jim jc pri srcu korist domače občine, pa tudi če so te koristi še lako drobne. Okroglih in praznih fraz, pa tudi če so natiskane na volilnih plakatih, smo že dovolj siti.
Mi imamo naše domače probleme, ki jih je treba složno reševati in pod vidikom skupnosti. Tako je na primer v Rupi s cesto v Doljncm koncu, še vedno ni asfaltirana' in nima dobrega priključka na glavno cesto. Tudi ovinek je tu še prav hud in nevaren. Morda bo kdo rekel, da so to le malenkosti, a tudi te nas težijo.
nislava škrabca.
Omenjeni klub je v zadnjih letih vzidal več spominskih plošč našim kulturnim u-dejstvovalcem in priredil važne spominske svečanosti.
Tako je tudi v nedeljo ob enajsti uri odkril ob vhodu v frančiškanski samostan lepo spominsko ploščo p. škrabcu. K svečanosti na ploščadi pred cerkvijo se je zbralo dosti domačinov in uglednih gostov z obeh strani meje.
Slovesnost je odprl klubov starosta, 84-letni, a še vedno agilni Franc Gorkič iz Vrtojbe. V svojem govoru je omenil prizadevanja »starih goriških študentov, da se dostojno spominjamo naših velikih mož. Med te po vsej pravici prištevamo tudi patra škrabca, ki je v tem samostanu živel in deloval več kol štiri desetletja. Na skromnih platnicah verskega lista (»Cvetje z ver-tov sv. Frančiška«) je objavljal svoje jezikoslovne znanstvene razprave, ki jih še danes ceni ves znanstveni svet.
Po deklamaciji Gradnikove »Kostanjevica« sta nastopila moška zbora iz Kromber-ga in Vrtojbe kar s koncertnim programom ljudskih in umetnih pesmi.
Glavni govor o znanstveniku Škrapcu je imel vseučiliški profesor dr. Bezlaj iz Ljubljane. Preprosto, a temeljito je prikazal delo p. škrapca in njegove trajne zasluge za utrjevanje in prečiščevanje našega jezika. Po tem govoru je prinesel prof. Legiša pozdrave Slovenske akademije znanosti in u-metnosti. Pater dr. Roman Tominc je nato prikazal v mehkih besedah škrabčevo osebo kot ponižnega redovnika, a velikana po
Pri občinskih volitvah v Gorici sc bo. potegovalo za volilne glasove 312 kandidatov. Od teh se jih je predstavilo 61 za pokrajinske volitve, kjer nastopa 170 kandidatov.
Okrajna volilna komisija je izmed predloženih list zavrnila listo »Furlanskega gibanja«, ker niso biii pravilno overovljeni vsi podpisi na kandidatnih seznamih. Za mesta v goriški občinski upravi se poteguje devet list: misovci, republikanci, liberalci, krščanski demokrati, slovenska demokratska zveza, socialni demokrati, socialisti, socialproletarci in komunisti.
Najstarejši kandidat, je misovec Gaetano Marchini, ki je že presegel 82 let. Za njim pride po starosti drugi misovec Luigi Agaz-zi, ki ima 79 let. V vrsti starejših je tudi trgovec Teodor Velišček, ki je kandidat na slovenski listi in je že 72 let star.
Dosti je pa tudi mlajših kandidatov. Dvainpetdeset jjh je takih, ki imajo manj kot 30 let. Najmlajši od vseh kandidatov pa jc Claudio Tuniz od socialproletarske stranke
prof. Bednarik iz Gorice. Vmes so še nastopali pevski zbori. Zaključno besedo je pa povzel klubov tajnik pesnik Ludvik Z01-zut, k je z navdušenimi in humanističnimi verzi izzval splošno odobravanje.
Po končani svečanosti je bila odprta v prostorih poleg župnijske pisarne razstava škrabčevih spisov, listin in zapisov, ki govore o njem. Razstavo je uredil izredno pregledno knjižničar Marijan Brecelj ob sodelovanju študijske knjižnice v Novi Gorici. Razstava, bo odprta do nedelje, 31. t.m.
Za 25. obletnico obnovitve slovenskih šol na Goriškem in za zaključek šolskega leta so priredili učenci nekaterih osnovih šol in nižje srednje šole zelo lepo uspelo priredi tev.
Ob štirih in pol popoldne se je dvorana Katoliškega doma popolnoma napolnila. Največ je bilo staršev nastopajočih učenk in učencev, ki so radovedno pričakovali, kaj bodo njihovi mali pokazali.
Uvodni govor je imel prof. Devetak, ki je pozdravil navzoče zastopnike oblasti, med njimi je bil ravnatelj Rožič kot zastopnik šolskega skrbnika. Goovrnik je opisal razvoj slovenskih šol, ki so po razsulu fašizma spet zaživele. Omenil je tudi take »narodnjake«, ki se ne zavedajo njih pomena in ne pošiljajo več v nje svojih otrok.
Po govoru so šolarji razvili živahen kulturni spored, ki je po kakovosti prekašal lanskega.
Najprej so nastopile z venčkom narod
(PSIUP), ki ima komaj 21 let. Največ mlajših kandidatov je na socialistični listi, največ starejših pa pri republikancih.
Politično zanimiv je tudi vrstni red na kan didatnih seznamih. Stili stranke navajajo kandidate po abecednem redu. Pel pa postavlja na prva mesta nekatere kandidate, ki naj bi bili gotovo izvoljeni, ostale pa po abecednem redu.
Krščanski demokrati imajo na prvem mestu sedanjega župana Martino. Slovenska lista predstavlja na prvih treh mestih Skuka Bratino, Andreja Bratuža in novega kandidata Damira Pavlina iz štandreža. Nato sledijo ostali kandidati po abecednem redu. Med temi je nov kandidat tudi Igor Fiauko.
Kako voliš? Od volilnih glasov' je odvisno, ali so z vsake kandidatne liste kar avtomatično izvoljeni tisti s prvih mest na seznamu, ali pa ima volivec tudi kako demokratično pravico izbire To pa jc odvisno od načina glasovanja.
Vsak volivec se pred volilno komisijo najprej izkaže z osebno legitimacijo ali kako podobno izkaznico o istovetnosti ter z vo-lilnico, ki jo je že prejel na dom. Predsednik volilne komisije mu nato izroči glasovnico in svinčnik. Na glasovnici so označeni vsi znaki devetih strank (na slovenski listi je lipova vejica) poieg so pa še štiri prazne vrstice za prednostne ali preferenčne glasove.
Lahko si pa izbere, a vedno ie iz seznama iste stranke, katere znak je že prekrižal, tudi druga imena, in sicer največ štiri. Napisati pa mora čitljivo ime in priimek tistega ali tistih kandidatov, ki si jih sam izbere iz celotnega kandidatnega seznama, v tiste prazne vrste poleg strankinega znaka. Namesto imena in priimka lahko napiše tudi samo številko, ki stoji na kandidatni listi pred kandidatovim imenom. Kandidatne liste so nalepljene po mestnih vogalih in na voliščih.
nih pesmi dijakinje II. in III. razreda. Nato šolarji iz Sovodenj ob spremstvu harmonike. Sledila je posrečena prizorna reci tacija šolarjev iz šolskega doma o lepotah sončne Goriške. Nastopil pa je le en razred. Na vrsto so prišli potem mali pevci iz Štandreža in ljubke rajalke z venčki iz Podgore. Prvi tlel sporeda je zaključila o-snovna šola iz ulice Randaccio.
Po odmoru so peli učenci iz Rupe. Oni iz Pevme so pa nastopili v enodejanki »Dolgolasec«. Poslušavci so nato močno ploskali baletu »Mini pol« iz Dola. Dijaki srednje šole so še v zboru deklamirali pesmi o Primorski, nakar je po vsej dvorani mogočno zadonela Prešernova »Zdravica« iz grl vseh nastopajočih.
Spored je trajal precej časa, a ni prav nič utrudil poslušavcev. Pritegnil je izbran spored, pa tudi ljubezen do naše mladine in njenih vzgojiteljev, ki so pokazali vso prizadevnost za naš mladi rod.
'šht abeeva
V nedeljo 24. t. m. je bila na goriški Ko-, duhu in srcu. V imenu kulturne javnosti in stanjevici spominska svečanost, ki jo je pri- ! starih goriških študentov s tostran meje se
pravil Klub starih goriških študentov v proslavo našega velikega jezikoslovca patra Sta-
je v prisrčnem govoru poklonil p. škrapcu
Uspela šolska prireditev
12 VOLILNIH PROGRAMOV SLOVENSKIH LIST
Občina Repentabor
(Nadaljevanje s 4. strani)
TURIZEM: Kot občina, ki ima izrazit turistični značaj, naj se uprava stalno zanima za gradnjo potrebnih novih infrastruktur kot tudi za ohranitev in izpopolnitev že obstoječih; zanima naj se za bolj uspešne avtobusne zveze.
MEDNARODNI MEJNI PREHODI: Občina se more zanimati za primerno ureditev tako važnega mednarodnega blagovnega in osebnega mejnega prehoda, kot je na Fernetičih, ob istočasni zaščiti splošnih koristi domačega prebi-vavstva. Mejni prehod na Repentabru naj se spremeni v prvo kategorijo, vsaj za osebni promet s potnimi listi
Občina
»Kandidati Skupne slovenske liste — beremo v programu se predstavljajo volivkam in volivcem zgoniške občine s širokim narodnim, socialnim in gospodarskim programom. Kot slo venski kandidati pa se še posebej zavedajo dolžnosti, ki jo ima občinska uprava v zvezi s prizadevanji za reševanje še odprtih vprašanj, ki od blizu zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji. Zato kandidati Skupne slovenske liste zagotavljajo, da se bodo v občinski upravi zavzemali za izvedbo naslednjega okvirnega programa:
SOCIALNO VPRAŠANJE: Zagovarjali bodo zdravo, pravično in moderno socialno politiko. Njen smoter naj bodo odprava brezposelnosti, nadzorstvo nad cenami blaga široke potrošnje, usklajevanje socialne zakonodaje z novimi po trebami delovnega ljudstva.
MLADINSKI PROBLEMI: Vsestransko bodo podpirali udejstvovanje delovne in učeče so mladine na vseh področjih.
PROSVETA IN KULTURA: Občina naj nudi vso pomoč prosvetnim, kulturnim in športnim organizacijam. Poskrbi naj zlasti za zgradnjo primerne dvorane, kjer se bo lahko razvijalo prosvetno-kulturno delovanje.
ŠPORT: Občinska uprava naj se zanima za zgradnjo primernih športnih infrastruktur, pri čemer je treba zlasti izkoristiti vse ugodnosti, ki jih nudi deželna zakonodaja in drugi državni zakoni.
ŠOLSTVO: Občina mora šolstvu stalno po svečati največjo pozornost; upoštevati mora nove potrebe predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega pouka in sodelovati s pristoj nimi ustanovami za njegov vedno večji dvig. Zanimati se mora končno, da se zgradi novo šol sko poslopje v Briščikih, za kar že obstajajo fi nančna sredstva.
REGULACIJSKI NAČRT: Občina naj sprej me takšen regulacijski načrt, ki bo ustrezal so dobnemu razvoju občinske skupnosti ter hkrati zaščitil splošne koristi domačega prebivalstva.
KMETIJSTVO: Občinska uprava naj podpira vse oblike kmetijskega zadružnega delovanja tem nadaljnjo specializacijo kmetijske dejavnosti. Poskrbi naj dalje, za ureditev poljskih poti, za kar so na razpolago deželni prispevki; uvede naj vsakoletno razstavo živine ter naj ohrani in izpopolni tradicionalno vinsko razstavo; zanima naj se, da ne bodo kmetovavci imeli škode od lovišč in da ne bodo nedeljski izletniki kva rili polj in pridelkov; skrb za reševanja kmetijskih problemov naj v okviru občinskega odbora prevzame poseben odbornik.
VOJAŠKE SLUŽNOSTI: Splošne koristi zahtevajo, da se v občini odpravijo vojaške služnosti.
JAVNA DELA: Okrepi ln modernizira naj se mreža javne razsvetljave; uredijo naj se poljske poti, pri čemer se je treba poslužiti ugodnosti, ki jih predvideva deželna zakonodaja.
PRIREDITVE: Občina naj nudi vso podporo tradicionalni »Kraški ohceti«, kot tudi naj še dalje sodeluje pri prirejanju vsakoletne vinske razstave.
KAMNOLOMI: Glede te dejavnosti bo občina podpirala vse pobu'de zadružnega značaja.
Zgonik
TURIZEM: Občina nuj po svojih močeh pri speva za razvoj turizma, tako da bo od te dejavnosti, ki postaja vedno bolj važna, imelo koristi domače prebivavstvo in ne samo določena kapitalistična podjetja, kot se je žal doslej več krat dogajalo.
JAVNA DELA: Občina naj se žanima, da se uredijo še preostale ceste, zlasti pri Briščikih; postavi naj se primerno število čakalnic za av tobuse; izpopolni in modernizira naj se mreža javne razsvetljave.
ZDRAVSTVO: Ustanoviti je treba občinski ambulanti v Gabrovcu in Repniču.
KONZORCIJ ZA OBČINSKO TAJNIŠKO SLUŽBO: Za učinkovito poslovanje občinske u prave se bodo kandidati zavzeli za ustanovitev konzorcija za tajniško službo med zgoni-ško in repentaborsko občino, tako da bosta imeli obe občini skupnega občinskega tajnika, ki mora seveda popolnoma obvladati tudi slovenski jezik«.
Občina Dolina
Iz resolucije kandidatov Liste Slov. skupnosti
»Nobena občina na Tržaškem ni doživela ta ko velikih sprememb v zadnjih petih letih kot kolinska. Izgubila je vse najlepše ravninske pre dele, tako da se sedaj šopirita naftovod in »Grandi Motori« prav tik pred nosom največjih naselij Doline in Boljunca. V zvezi s tem smo utrpeli vsakovrstno škodo, v zameno pa dobili prav malo, skoraj nič.
Prva žalostna ugotovitev je ta, da naftovod kljub svečanim obljubam ni dal zaposlitve domačinom. Prav tako nimamo nobene garancije, da bo bistveno drugače pri »Grandi Motori-. Kdo je tega kriv? Slovenska skupnost je pravočasno opozarjala na nevarnost, toda dosedanja občinska uprava:' je ni hotela poslušati: popuščala je industrijskim kapitalistom ter jim dajala dovoljenje za dovoljenjem.« (Ne vemo, zakaj je tako ravnala, vsi pa vemo, da naša občinska skupnost ni dobila nič, čeprav ie to bilo mogoče. Nasprotno je bila občina primorana najeti veliko posojilo, saj vemo, da se bo morala za tekoče leto zadolžiti za 33 milijonov lir.)
Veliko razburjenje je nadalje pri športnikih povzročilo nerazumljivo in dvoumno zadržanje občinske uprave glede športnega igrišča. Dopustila je, da so uničili staro in edino športno igrišče, ko bi vendar morali prej zgraditi no vo! Boljunčani so bili brezobzirno izigrani v ob ljubah, zato so tudi reagirali s tolikšnim ogor
čenjem. Še danes nimajo svoje ceste v Trst! Tudi regulacijski načrt bi kmalu prinesel nepopravljivo škodo, če. ne bi domačini sami ob politični in strokovni podpori Slovenske skup nosti izsilili od občinske uprave nujnih poprav kov načrta tako pri Boljuncu kot tudi v drugih krajih (Boršt, Mačkovlje, Gročana, Pesek.)
Zakaj se je tako zgodilo? Zakaj je morala prav dolinska občina plačati tako visok davek tako imenovani industrializaciji? Zato ker morajo komunistično-socialistični upravitelji obči ne ubogati vodstva stvojih strank v Trstu in Rimu neglede na koristi občanov in celotne slo venske manjšine. Tako moramo mi trpeti škodo zaradi interesov bogatih družb, ki se še bolj re dijo na račun naših žuljev in naše zemlje, ki nam jo jemljejo po krivičnih cenah, nato pa nas še strahujejo.
Prebivalci dolinske občine smo in hočemo ostati zavedni Slovenci, se vsestransko razvijati in napredovati na vseh področjih od kulture do športa in politike neodvisno, brez ukazov ita lijanskih strank. Prepričani smo, da le po tej poti se bomo reševali pred raznarodovanjem in asimilacijo in najučinkoviteje branili naše sploš ne koristi in pravice. Na kandidatni listi smo se združili vsi, ki tako mislimo. Zaupajmo v litično zrelost naših občanov, da bodo v čim večjem številu volili slovensko, kakor so storili pri zadnjih občinskih volitvah leta 1904.
Rojaki! Kandidati Slovenske skupnosti so v smislu gornjih načel sprejeli program, s kate rim se obvezujejo; da se bodo borili tako za na rodnostne pravice kakor tudi za socialni, gospo darski in kulturni napredek naše občine :n na šega delovnega človeka: delavca, kmeta, obrt nika, uradnika in kulturnika. Le tako bodo v občini izvoljeni ljudje, ki bodo skrbeli pred vsem za našo splošno narodno stvar.
V nedeljo, 31. maja bo v MAČKOVLJAH tradicionalni
Tradicionalni praznik češenj
Letos nastopijo:
Moški zbor »Fran Venturini« iz Domia Mladinski ansambel »L. Hlede« iz Števerja na
Folklorna skupina iz Boršta Zbor in ansambli »ROKOVNJAČI« iz Ljubljane
Vmesni priložnostni govor, recitacije ter srečolov.
Deloval bo dobro založen kiosk z domačim vinom, pršutom, čevapčiči in drugo pijačo od 14. ure dalje.
ZAČETEK KULTURNEGA SPOREDA OB ,7. URI. — Po 20. uri sledi prosta zabava (ples) ob zvokih mladinskega ansambla.
Vljudno vabljeni!
Prireditveni odbor
Iz florfoe
AVTOBUSNE VOZOVNICE
Od 1. junija dalje bodo veljale cene za vozovnice na mestnih avtobusih po sledečem merilu: mesečne vozovnice na progi številka 1. po 2600 lir; za dijake so znižane na polovico. Listki za vse proge stanejo 3000 lir; invalidi plačajo le po 1600 lir. Za nedelje in praznike je treba dodati še 500 lir.
Pridelovanje kakovostnega sena
Boljše krmljenje je. osnova napredovanja v živinoreji. V naših razmerah bi bilo treba posvetili Veliko več pozornosti negi travnikov in spravilu sena, kajti močna krmila so draga, primanjkuje pa tudi primernih poljščin za krmo, zlasti za kom-Čc. je nega slaba in sušenje trave nepravilno je krme malo, povrh pa je malovredna. Ni se treba čuditi, če je nato proizvodnja mleka nizka. Potrebno je spremenili naš odnos do pridelovanja trave oziroma sena. Na žalost premnogi mislijo, da travnikov ni treba bokvekaj negovati ali pa uporabljati rudninskih gnojil. Se vedno je odstotek tistih, ki uporabljajo redno rudninska gnojila, nizek. Nič kolikokrat je bilo povedano in poudarjen blagodejen 'vpliv rudninskih gnojil na travnato rušo, ki zagotavlja bujnejšo in hitrejšo rast. Z uporabo rudninskih gnojil se pridelek poveča za najmanj 50 odst. Vendar ni dovolj samo gnojiti, potrebno je tudi pravočasno kositi. Z zgodnjo košnjo preprečimo namreč poleganje in gnitje bujne travne ruše, pa tudi občutno povečamo njeno hranilno vrednost. Za slednjo, posebno pa za kakovost sena je pomemben tudi način sušenja. Mi bi se radi pomudili nekoliko več pri vprašanju najbolj ugodnega časa košnje, če hočemo razumeti pomen pravočasne košnje, se moramo seznanili s hranilno vrednostjo travnate ruše v različnih stopnjah zrelosti. Največ prebavljivih beljakovin bi dobili s košnjo zelo mlade, od 4-6 tednov stare trave, lakšne, ki je še v rasli. Seno iz lakšne irave je boljše od najboljšega sena detelj in celo boljše od otrobov žila. Idealno bi bilo — ob ustrezni
mehanizaciji in mehaniziranem sušenju ________
kositi kar šestkrat na leto.
KDAJ IMA TRAVA NAJVEČ HRANILNIH SNOVI?
Največ hranilnih snovi in najvišjo škrobno vrednost ima 6 tednov stara trava. To je čas, ko začne trava poganjali prve bili in ko do latenja manjka še kakih 13 dni, do cvetenja pa kakte tri -ledne. Dobro gojen travnik bi morali kositi vsaj štirikrat. Vsaka kasnejša raba ruše je manj priporočljiva. Če je ruša starejša, dobimo sicer koli činsko več Irave ali mrve, vendar z mnogo manjšo krmno vrednostjo. V travi te starosti je delež koristnih hranilnih snovi manjši. Snovi iz stare trave pa živali težje prebavljajo.
če kosimo takrat, ko Irave cvetijo, ali pozneje, pridelamo le še kakih 60 odst. beljakovin in kakih 80 odst. vseh hranilnih snovi, ki jih je sposoben dati hektar travi-nja. Povrh so tako slabo prebavljive, da je krmni učinek skoraj polovičen. Trave, ki jo dobimo z dosedanjima dvema košnjama na leto, je preveč, da bi jo pokrmili presno, pa tudi dobra n; tako kot mlada trava. Če imamo smolo — kot letos — pri sušenju ali pa sušimo na tleh — kar je ukoreninjena navada pri nas —, potem se krmna vrednost še bolj zmanjša. V lepem vremenu zgubi laka krma polovico hranilnih snovi, v slabem pa še več.
PAŠA JE BOLJ USTREZEN NAČIN IZKORIŠČANJA TRAVE
Paša je za izkoriščanje travnatega sveta bolj ustrezen in tudi bolj gospodaren način kot košnja. Dandanes je redka živina, ki jo gonijo na pašo. Res je, da motorizacija ogroža varnost goveda na cesti, pa tudi ni več toliko delovne sile, vendar bi tudi danes bilo lahko dosti več goveda na paši. Električne ograje so koristen pripomoček,
Z Goriškega
NOVA JAVNA DELA
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici je poročal župan Martina o gradnji nove deželne palače v ulici Roma. Kol je znano, bo imela palača tudi sodobno'urejene prostore za javne prireditve. Dražba za gradbena dela bo razpisana že letos, dela se pa bodo začela že v začetku prihodnjega leta.
V celoli sc bo tudi dogradil goriški vodovod. Senat je namreč že izglasoval zakonski predlog za državni prispevek 600 milijonov lir v ta namen. Dela se bodo lahko takoj začela. Doslej smo namreč odvisni od izvirov vode pri Mrzleku ob Soči onstran meje, za kar je morala država vsako leto prispevati 34 milijonov. Zdaj pa bo zgrajen velik rezervoar na Kalvariji in črpalni vodnjaki na Soči.
OBNOVLJEN MUZEJ
V nedel jo je bil po štirih mesecih zopet odprt pokrajinski muzej v palači Attems na Kornu.
V teh mesecih je pokrajinska uprava poskrbela za prenovitev notranjosti, v prvi vrsti pa nove ogrevalne naprave. Tako bo omogočeno obiskovanje muzeja in zgodovin-
ODBOJKA
POMEMBNA ZMAGA KRASA
Zgoniški Kras je preteklo sredo zabeležil zelo važno zmago v prvenstvu D-lige. Na svojih tleh so zgoniški fantje z odlično igro prisilili na poraz videmsko šesterko CSI, ki je skupno s Krasom zasedala prvo mesto na lestvici. Ta tekma je dejansko odločila o končnem zmagovalcu letošnje D lige. S to zmago so si krasovci praktično že zagotovili pravico do nastopa na kvalifikacijah za napredovanje v C ligo. Preostajata jim še dve tekmi (z 01ympijo in z Auroro) in tudi ena sama zmaga jim zadostuje za osvojitev končnega prvega mesta. Zelo verjetno pa bodo v obeh preostalih tekmah zmagali.
ODLIČEN NASTOP NAJMLAJŠIH BOROVK NA MLADINSKIH IGRAH
Najmlajše odbojkarice Bora z velikim uspehom nastopajo na letošnjih mladinskih igrah. Osvojile so že tri zaporedne zmage, od katerih je najbolj presenetljiv in razveseljiv poraz, ki so ga zadale glavnemu favoritu ekipi OMA A. V tej tekmi so res prekosile same sebe in !-.e izkazale z izredno požrtvovalnostjo in borbenostjo. Premagale so še ekipi Penco in OMA B.
ki se čedalje več uveljavlja, posebno kei uiso drage — njihova cena se vrti okoli
60.000	lir. S pašo namreč izkoristimo travo ločno ob času njene največje hranilne vrednosti in sicer po košnji, ko je trava stara 4-6 tednov. Izkoriščanje trave s pašo je najcenejši način. Izgube krme so na urejenem zemljišču zelo majhne. Paša ima še to dobro lastnost, da zboljša rušo ih jo zgosti. S pašo se zmanjša število slabih rastlin, zniža število visokih vrst trav, zviša pa število boljših nizkih vrst trav in bele detelje.
Paša nas reši dosti dela pa tudi skrbi s slabim vremenom. Na paši se živina giblje skoraj 6 mesecev po zraku in soncu in uživa raznovrstno okusno in popolno krmo.
skega arhiva tudi v zimskih mesecih, ter prav tako tudi prirejanje umetniških razstav in kulturnih zborovanj.
Uprava muzeja je dobila tudi nekaj novih predmetov za vojni muzej, obenem je tudi restavrirala nekaj umetniških slik iz prejšnjih dveh stoletij.
ZELENI KRIŽ
»Zeleni križ« je ena izmed zelo potrebnih ljudskih ustanov v Gorici. Vendar so ji stavljene na pot za njen razvoj številne ovire. Predvsem neustrezno poslopje in oprema. Zdaj se pa nadaljujejo gradbena dela precej pospešeno in je upanje, da bo nova in primerna stavba dokončana do oktobra.
V korist le ustanove tudi ni bilo šesl-najsl let trajajoče komisarjevanje, namesto redno izvoljenega upravnega odbora. Sredi prejšnjega meseca pa je le bil sklican izredni občni zbor, ki je izvolil nove odbornike. Na predsedniško mesto je prišel dr. Edmondo Candutti, ki je bil pri Zelenem križu komisar od leta 1967 dalje.
Ker je tudi dosti slovenskih meščanov včlanjenih pri tej ustanovi, bi bilo umestno pritegniti v odbor tudi kakega Slovenca.
KOŠARKA
BOROVI DEČKI V FINALU
Na košarkarskem turnirju v okviru mladinskih športnih iger so Borovi najmlajši košarkarji prijetno iznenadili. Zasluženo so se uvrstili v občinski finale in si s tem zagotovili mesto med štirimi moštvi iz Trsta.
V Borovih vrstah sta se predvsem izkazala pivot Robi Klobas in režiser igre Boris Colja.
NAMIZNI TENIS
BORIS KOŠUTA ZMAGAL NA MEDDEŽELNEM TURNIRJU
Na meddeželnem turnirju v Porto Margheri je prepričljivo zmagal slovenski namiznoteniški igralec Boris Košuta. Osvojil je prvo mesto bodisi med posamezniki bodisi v moških dvojicah.
BALINANJE
ZMAGA GAJE
Na balinarskem tekmovanju za 2. Trofejo Gaje je osvojila prvo mesto domača ekipa Gaje v postavi Alojz Žagar in Franc Kalc, ki sta z odlično igro prekrižala račune vsem osta-tekmovalcem.
ŠPORT MRD NAŠO MLADINO
Upokojeni rablji s fzošmieami jagod
Pi i nemški založbi Fischer v Frankfurtu
rižarn 1R8T A
♦ NEDELJA, 31. maja, ob: 8.30 Kmetijska od ja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasba za klavir; 10.15 Oddaja za najmlaj-V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše: J. Spyri: »Heidi«. Prevedla M. Sever, dramatizirala M. Susič. II. del; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 V. Havel: »Memorandum«. Igra v 3 dej.;17.25 »Primorska poje«, revija primorskih zborov (4. odd.); 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Bednarik: »Pratika«; 19.00 Jazzovski kotiček; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Iz slovenske bolklore: Reharjeva: Poklici »V solinah«;
21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; Globokar: Discours II za 5 pozavn; 22.Zo Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 1. maja, ob: 7.30 Jutranja glasba 11.15 Šopek slovenskih pesmi; Trobentač AI-pert; 12.10 Kalanova: »Pomenek s ploslušavka-mi«; 12.20 aZ vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel;
17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Vaše čtivo; 18.15 Umetnost; 18.30 Zbor »D. Salvador« iz Ronk; 18.50 Evansov orkester; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.15 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Pesmi od vsepovsod; 21.05 Kulturni odmevi; 21.25 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti: Pianist Marijan Fajdiga; 22.05 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 2. junija, ob: 9.30 D’Artega izvaja D’Anzijeve motive; 9.00 Glasbena'matineja-, 10.0 , Harmonikarski ansambel »Miramar« vodi Kju-der; 10.35 Mali vokalni ansambli; 11.00 Viozzi: Musiča deil ginepri (1961); 11.15 T. Curk »Trije kamniti nosovi«; Pravljica. RO; 11.50 Poje Alenka Pinterič; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta.; 15.30 J. Nestroy: »Utopljenec«; Veseloigra v 3 dej; Pr. Golia; 16.55 oMderni ritmi; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas, pripravlja Lovrečič -Novice iz sveta lahke glasbe; 18 30 Komorni koncert. Organist Anton Heiller in čembalist,-ka Erna Heiller; 18.50 Priljubljene melodije; 19 10 Andrej Budal o sebi in o svojem literarnem delu; 19.25 Jolly-RoIl Morton’s Red -Hot Peppers; 19.45 Zbor »V. Vodopivec« iz Kromberka; 20.00 Šport; 20.30 Verdi »Ernani«, op. v 4 dej.; 22.45 Zabavna glasba.
♦ SREDA, 3. maja, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Ansambel »50 Fingers... 5 Guitars«; 12.10 Brali smo za vas;
12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu: 17 55 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Pianist Piero Rattali-no; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Iz potne torbe Milka Matičetavega; 19.40 Jazzovski ansambli; 20.00 Šport; 20.30 Simi', koncert. V odmoru (21.20) Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 4. junija, ob: 7.30 Jutranja glasba;
11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Na pianolo igra »Big« Tiny Little; >2 00 Po društvih in krožkih: P.d. Hrast iz Doberdoba; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst;
17.35 »Slovenščina za Slovence«; 17.55 Kako in zakaj; 18.15 Umetnost; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.00 Poje Romina Povver; 19.10 Simonitijeva »Pisani balončki«; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.15 Poročila; 20.30 T. Pinelli: »Stilit«. Enodejanka; 21.15 Rodogersovi, Kernovi in Berli novi motivi; 21.50 Skladbe davnih dob. Cerkvena' glasba Giovannija Gabrielija; 22.05 Zabavna glasba.
PETEK, 5. junija, ob: 7.30 Jutranja glasba;
11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Vzroki nesreč pri otrokih in mladih ter njihovo preprečevanje: M. Mori (2) »Kaj je nezgoda?«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri; 17.35 Jež Italijanščina po radiu; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnos;t 19.30 Sodobni slovenski skladatelji; Orkester Slov. filharmonije vodi Hubad; 18.50 Gregorjev orkester; 19.10 W Cesarini Sforza: Pravo in krivo' - o razvoju moralnih in pravnih pojmov; 19.25 Priljubljene melodije;
20.00 Šport; 20.30 Delo in gospodarstvo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Nekaj jazza; 22.05 Zabavna glasba.
je izšla pred kratkim v prevodu knjiga znanega sovjetskega izobraženca, inženirja Ana-tolija Marčenka: »Mojc izpovedi«. V ruščini ima delo naslov »Moi pokazanija«, v nemščini pa »Meine Aussagen«. Knjiga je precej obširna, saj šteje v nemščini nad 400 strani, je pa izredno zanimiva, ker prikazuje izkušnje, trpljenje in ideje enega najvidnejših protestirajočih sovjetskih intelektualcev, ki je prebil že mnogo let v sovjetskih koncentracijskih taboriščih in je zdaj zopet v taborišču, največ prav zaradi le knjige in zaradi svojih protestov proti okupaciji češkoslovaške.
Anatolij Marčenko je bil rojen leta 1938 v Sibirji. Študiral je tehniko in delal potem kot strokovnjak za vrtanje v rudnikih in pri gradnji električnih central. Zaradi nekega nepolitičnega prestopka ga je milica aretirala, nakar je bil na tajnem procesu obsojen in poslan v koncentracijsko taborišče v Kara-gandi. Oti tam je pobegnil, a 40 kilometrov pred perzijsko mejo so ga aretirali in ga obsodili zaradi izdaje na 6 lel prisilnega dela. V knjigi opisuje to obdobje svojega življenja: životarjenje v taborišču in v ječah, ljudi, ki so po dvajset let zaprti v taboriščih, tabo-liščne zdravnike brez sočutja, zafrkavanja s strani nadrejenih in celo primere ljudožr-stva. Pripoveduje pa tudi o čudovitih primerih vzajemnosti, ko se jetniki pogumno zavzamejo drug za drugega, pa tudi o primeru stražnika, ki ni hotel streljati na jetnika, ki je hotel pobegniti in je že prilezel na vrh taboriščnega zidu. Jetnikov, ki so prišli v
Na volitvah 7. junija bo za nov občinski svet v občini NABORJET OVČJA VES nasto pila prvič tudi slovenska lista.
Zakaj smo se odločili za svojo domačo li sto?
Predvsem iz dveh "razilogov: prvič zato, da bi oblasti opozorili na prepotrebne in nujne gospodarske ukrepe v korist prebivalcev teh krajev, in drugič zato, da z glasovi potrdimo, da v teh krajih živimo Slovenci, ki hočemo živeti tako, kot smo po naše navajeni, ki se hočemo še naprej držati naših starih običajev in navad in tudi svojega jezika.
Lista Slovenskega ljudskega gibanja se za vzema za:
gospodarski napredek občine;
servitutne pravice;
hitrejšo in zmožnejšo občinsko upravo;
♦ SOBOTA, 6. junija, ob: 7.30 Jutranj aglasba;
11.35	Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Kulturni odmevi 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.-0 Operetne melodije; 16.30 G. C. Croce »Bertoldo«. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. 16.50 Orkestri in zbori; 17.20 Dialog; 17.30 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta; 17.45 Ščepec poezije; 18.00 Moj prosti čas; 18. 19 Umetnost; 18.30 Ljudske pesmi izvaja oktet »Gallus« iz Ljubljane; 18.50 Old Merry Tale Jazzband; 19.10 »Družinski obzornik«; 19.30 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.30 Teden v Italiji; 20.50 Nenavadne in skrivnostne zgodbe: A. Marodič: »Resnica ali izmišljotina«; R. O.;
21.20	Trobentač Nini Rosso; 21.30 Vabilo na ples;
taborišče zalo, ker so govorili kaj proti vladajočemu sovjetskemu diktatorju, npr. Hru-ščovu, ne izpustijo niti potem, ko mora }a ili z oblasti. Nekateri si iz protesta vtetovirajo na čelo razne napise; tako je dala taboriščna uprava nekemu jetniku z operacijo odstranili s čela napis: Suženj Hruščova. A ko so ga odpustili iz taboriščne bolnišnice, si je spet vtetoviral na čelo napis: Suženj -Sovjetske zveze. Ko so Marčenka potem, ko je odslužil syojo kazen, odpustili iz taborišča, mu je dejal taboriščni poveljnik: »Bojim se, da vas bomo imeli kmalu spet tukaj, zaradi vaših idej.« In to se je res zgodilo. Vendar pa je imel Marčenko vmes čas, da je napisal to knjigo in poslal rokopis v tujino.
Na nekem mestu svoje knjige piše: »Ko sc peljem z železnico v moskovsko okolico, so vagoni polni dobrohotnih, zadovoljnih starih upokojencev. Eden bere časnik, drugi drži na kolenih košarico jagod... A v vsakem teh miroljubnih upokojencev domnevam bivšega zasliševavca, ki je izbijal jetnikom zobe iz ust.«
Zaradi obilnega gradiva o volitvah je moralo tokrat odpasti nadaljevanje romana.
ZA AFIRMACIJO SLOVENSKIH LIST
(Nadalj. s I. str.) bosta naša slovenska skupnost kot celota in vsak njen posameznik mogla zaživeti dostojno življenje in vedno bolj izpopolnjevati svojo osebnost.
pravično razdelitev občinskih sredstev med posamezne vasi in zaselke;
temeljitejšo preobrazbo in modernizacijo kmetijstva
stvarnejšo pomoč države, dežele in pokrajine v korist naše občine;
pravičnejšo razmerje med javno upravo in Slovenci,
kulturni napredek ljudi, ki živijo daleč od kulturnih središč;
zadovoljitev družbenih potreb prebivalcev vseh treh narodnosti;
razvoj turizma in drugih povezanih dejavnosti;
zaslužek doma, da ne bo treba po svetu s trer buhom za kruhom;
številnejšo zaposlitev domačega prebivalstva v službah javnih ustanov;
pravičnejšo udeležbo vseh slojev prebivalstva pri reševanju skupnih zadev s postopno u vedbo uporabe jezika domačinov v vse postopke;
bolj smotrno izkoriščanje gospodarskih bo gastev naših krajev;
valorizacijo vseh gorskih krajevnih lepot; večje razumevanje med sosednimi narodi in večjo avtonomijo krajevnih ustanov.
Je pa proti;
izseljevanju domačega prebivalstva; izmaličenju zunanjega lica naše doline; gospodarski diskriminaciji naše občine in občanov in
proti vsaki omejitvi svobodnega razvoja posameznika z očitnimi sredstvi ali s prikrito prisilo.
Program liste SLG za Naborjet- Ovčjo ves