ite vtika stane 20 Maribor» dne id* decembra 1918*
itaare&astea Usila.: -iete . . K12*-tota . »fr. m 9" lete .*
JtaralHtl® : »-•»«•
feto . ,	„ 15’-“
? Številk® f#-#t*tarjev. —
biser ati ali oa
te računajo po It i od 6 redne petm^sttt večkratnih oznanilih' " ■—	popu el
«Strafa** izhaja v deijek in petek
Rokopisi se ce
TNeodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. I
^ggjgBgrgMaw^ia^^	i II lili'IH Iiiiageejaea
Z nradatltvom s« viak dan od It.—IS.
Poslanica ^ngoslovanskili ikofoy*
Jugoslovanski škofje so izdali sledečo poslanico na duhovščino in vernike:
Vojna se je ktnčala. Potoki krvi so napojili skoro vse dežele Evrope, milijone najkrepkejših možje izgubilo življenje, a dragi milijoni so ostali pohabljeni, bolni. Vse zlo je prišlo odtod, da se je svet odvrnil od krščanskih idealov, ker so eni na-rodi hoteli zagospodovati nad dragimi, jih tlačili in zatirali. Ta strašna vojna se je končala, a šele tedaj, ko so zmagale velike misli Benedikta XV. in predsednika Wilsona o svobodi vseh narodov, Tako je bežja previdnost, ki opravlja z narodi, odločila, da pride tedi naš narod Hrvatov, Slovencev in Srbov po trpljenja tolikih stoletij do svoje svobode. Popokale so verige, ki so nas vezale, porušila se je temnica, v kateri smo ječali, in mi gremo na svobodo svetlega solnca božjega. Toda ko človek, ki je dolgo ječal v temnici, pride na svetlo, mn solnčna svetloba zablišči v oči in on ne more prav gledati. Tudi naš narod, ko je v mnogih krajih prešel iz suženjstva v svobodo, ni mogel pojmovati prave svobode, pa je zato de lai strašna nasilstva, rope, kradnjo, a kar je naj» hujše, uničil je na milijone narodnega premoženja.
Povsod, na vse strani se govori in piše o e nakosti, svobodi, samoodločbi narodov, demokraciji; napada se Cerkev .in. duhovščina, vera in sam Gospod Bog.
Mi zbrani škofje Jugoslavije ' čutimo- težko dol- • inest da vas, predragi verniki, poučimo in vas odvrnemo i od velikih i od zelo nevarnih zmot.
Vprašanje enakosti.
1, Ko se vira govori: vsi ljudje sroo enski— kaj smste pod tem razumeti kot kristjani? Vsi ljudje smo enaki po svoji naravi; vsi imamo isto naravo, sestavljeno iz umrljivega telesa in neumrljive drfše, vsi imamo razum in prosto voljo. Vsi smo naposled enaki po svojem konečnem namenu, vsi smo pozvani, da enkrat pridemo v nebeško kraljestvo. Toda vprašamo vas, ali smo vsi enaki po višini telesa, po zdravju, po duševnih sposeb n v stih ? Vsakdo vidi. da nismo Ali smo vsi enaki po poklicu? Hvala Bogu, da nismo. Modrost božja apra vij a svet tako, da daje vedno na prosto posa meznim ljudem, da si zberejo razne poklice, ker bi drugače človeška dražba propadla. Ta neenakost ostane do konca sveta in nihče je ne bode mogel nikdar odstraniti, samo krščanska ljubezen jo more ublažiti in izjednačiti. Toda pred zakonom smo vsi enaki! Da, vsi smo enaki, a to znači, da ao v državi vsi enako dolžni se pokoravati zako io» in đa mora država enako čuvati vse držav Ijane. Ne dajte se torej zavesti v zmoto, ket da ibi kdaj mogli biti vsi enaki.
Svoboda.
Istotako se uporablja na slab» beseda:	svo
hoda. Svohodona volja je veliko odlikovanje, ska terim je Bog obdaroval ljudsko naravo; šele po njej I« človek gospodar svojih del, toda zapomnite si dobro: odgovoren gospodar svojih del, odgovoren Bogu in zakonu. Ko nam je gospod Bog dal svo bodo, je hotel, da se nje poslužujemo za dobro in ko delamo tako, nam gre hvala in plačilo pred Bogom. Ako se poslužujemo svobode za hr<do, se ne izognemo kazni. Nismo torej tako svobodni, da bi mogli in smeli brez odgovornosti delati, kar se nam ljubi, Pomislite samo, kako bi izgledalo v družini, šoli, občini, ko bi vsak delal, kar bi ho tel. Ljudje ns bi mogli napredovati, ko ne bi se družili v občine, a te v države. Država se mora brigati za varnost, za pravo, za blagostanje, za naobrazbo vseh, za delo, obrt in trgovino itd. Ko ne bi vse te stvari bile urejene potom zakonov, ko bi delal vsak po svoji volji, nastala bi vojna vseh proti vsem. Konec bi bila splošna propast. Evo, vse to omejuje našo svobodo, a ta omejitev
je dobra za nas in sa vso človeško dražbo; ona upravlja svobodno voljo na naše dobro, pa zato nam je Bog i dal svobodo.
Socialna demokracija.
2. Kot svobodni ljudje in enaki pred zakonom imamo vsi enako pravico, zahtevati o i države, da nam zaščiti in zajamči svobodo in skrbi za zdra vje, za naobrazbo, za rodbino, za premoženje, za vse naravne človeške pravice. Ko v naši dobi socialni demokratje vodijo ostro borbo, da se te pravice enako zajamčijo in zašfitijo tudi za delavce, se mi ž njimi popolnoma strinjamo, ker naša sv. vera ne taji naravnega prava, temveč ga potrjuje in posvečuje. Kar nas deli od njih, je, da mi verujemo v Boga in iščemo v njem svoj večni blagor onstran groba, ker spoštujemo zakramer talno svetost in neločljivost zakona ter nedotakljivost pravično pridobljenega zasebnega irretja To so načelni razlogi borbe med krščanskim in socialističnim demokratizmom.
Poslušajmo oblast.
8. Kakor smo gori rekli, posamezne osebe in rodbine nè^bi se mogle razvijati, ako ne bi se združile v državo. Državo torej sestavlja ljudstvo, država smo mi sami. Toda kakor je v rodbini oče, tako mora biti tudi v državi vrhovna oblast, ki s pomočjo podrejenih oblasti upravlja ljudi, združene v®državi, To upravljanje morajo oblasti vršiti po zakonih, ki jih ustvarijo od ljudstva zbrani zastopniki v državnem zboru in vrhovna gosposka jih potrdi. Uprava pa je mo-. gocžTTČT tako*," da''mi^svojo voljo .m 'svoje' detcU vanje podvržemo odredbam oblasti, da se jim pokorimo. Brez tega je red in razvoj v državi nemogoč. Sama človeška narava torej zahteva, da mora biti v državi oblast, a ker je tako človek, kakor vse njegove naravne potrebe od Boga, nas sveta vera uči s polno pravico, da je vsaka oblast kot taka od Gospoda Boga, in zato se ji moramo pokoriti v prostosti srca in z zavestjo. Taka pokornost, ki smo jo dolžni gosposki, je nekaj plemenitega, človeka dostojnega ter služi Bogu na čast.
Vsaka oblast je torej od Boga, od volje ljudstva pa je odvisno, kdo naj vrši vrhovno oblast v državi. Danes imamo začasne Narodne vlade, a kot vrhovno oblast Narodno vijeće v Zagrebu. Popolnoma v vaših rokah pa je, kako se bo naša država konečno uredila. Vi bodete v svobodnih volitvah izbrali svoje zastopnike, in ti bodo v vašem imenu konečno odločili o tem. Glejte torej, da bodete izbrali kot zastopnika poštenega človeka, zvestega narodu in Bogu. Če bodo taki zastopniki v večini, bo vse dobro, ker bodofoni odločevali po vesti in ne bodo nikdar prišli v navskrižje z Božjim zakonom.
Boj se Boga In onega, ki se ne boji Boga.
4. Predragi verniki! Burni so časi, ki jih preživljamo. Prišli bodo morda tudi k nam ‘ljudje z vsakovrstnimi nauki in prevratnimi načeli. Držite se neomajeno naukov sv. Cerkve. Njen utemeljitelj je sama večna modrost, Sin Božji, ki je za nas postal tudi človek. Ker je pa treba, da so one resnice, ki se tičejo življenja in večnosti, neomajene, je Jezus Kristus v svoji bo-ženski modrosti izročil svoje nauke Cerkvi, a Cerkvi dal nepreminljivo ustavo ter ji obljubil svojo pomoč. Na čelu Cerkve stoji papež, v pokrajinah vodijo vernike s papežem združeni škofje, a tem pomagajo v duhovnem pastirstvu ostali duhovniki.
Mi vsi smo služabniki Kristusovi in služabniki vernikov. -Vsa oblast in vsako pooblastilo, ki ga imamo, nam je podeljeno od Gospoda za dobro pastirovanje nam izročenih vernikov, za katere moramo živeti in delati, trpeti in umreti. Papežu in 7 njim združenim vernikom je sam Kristus zajamčil pomoč svetega Duha ter bodo oni nezmotljivo učili Kristusov nauk do konca
! sveta. Zato se verniki morejo in morajo s po-I polnim duševnim mirom vdati vodstvu papeža j in z njim združenih škofov v vseb vprašanjih l vere in zveličanja.
I	Za staroslovenski obred.
5. Katoliška Cerkev je od Gospoda Kristusa [ osnovana za vse narode sveta, zato se tudi ime-jj nuje splošna ali katoliška. Njej so vsi narodi enako mili in dragi, ona se enako briga za vse, raduje se napredka vseh, a žaluje v trpljenju z vsemi ; ona spoštuje pravice vseh narodov, ona varuje jezik vseh narodov v šoli in cerkvi. Sveto mašo in sv. zakramente ona opravlja v raznih jezikih; ponajveč kajpada v latinskem jeziku, ker se je ravno iz Rima sv. vera in naobrazba malo ne povsod razširila, Stari Slovani so se z odobrenjem Rima posluževali svojega jezika pri božji službi, in ta pravica se je do danes ohra-j nila v nekaterih krajih naše sedaj ujedinjene \ države. Zakaj se ta pravica ne raztegne na vso l domovino ? Zato smo mi zbrani južnoslovanski I škofje sklenili obrniti se na sv. Očeta, da nam \ dovoli na celem področju Jugoslavije darovati 5 sv. mašo v našem starem slovenskem jeziku, j kakor sta to storila nhša apostola sv. Ciril in Metod, vsi ostali obredi pa se naj opravljajo v narodnem jeziku, kakor se to tudi sedaj z odobrenjem sv. Stolice godi v mnogih škofijah.
Poučimo narod!
5. Predragi verniki ! Da se more naša država prediti na pravici in ljubezni, da postane močna m srečna, je treba sodelovanja nas vseh. Poji trebno je, da v ta namen uporabimo vsa naravna in nadnaravna sredstva. V prvi vrsti je potrebno, da, vsi in vsak posameznik zastavi vse svoje sposobnosti, da povsod po deželi zavladata zopet red in mir, ker sicer nismo niti vredni svobode. Župniki, učitelji in drudi zreli in pametni ljudje bi se morali povsod združiti v odbore in neuko ljudstvo poučiti o spremenjenih okoliščinah, zlasti o tem, da je dolžnost slehernega se najvestneje pokoriti oblastvenim odredbam, plačevati davke in vrhutega še po svojih močeh prispevati z denarjem za velike potrebe naše nove svobodne države. Treba je poučiti ljudstvo o grdobi, strahoti in sramoti, ki so jo zagrešili roparji in razbojniki na imetju svojega bližnjega. Naj bo vsim neprestano pred duhom, naj vsim zveni v ušesih narodna rečenica : uro-pano je prokleto.
Misijoni in socialna dela.
Pa vsa naravna sredstva ne bodo zadostovala. Dolgotrajna vojna je povzročila mnogo in globoko segajoče zlo pri posameznikih, v družinah, po vaseh in mestih. Zato je sila potrebno, da se spravimo z Bogom, da zavlada živa vera med celim ljudstvom. V ta namen bodo dobro došli katoliški misijoni, in naša vroča želja je, da se prirejajo od župnije do župnije. Naj se nadale katoličani ter osobito katoliška mladina družijo v katoliška društva, ki jih bodo čuvala hudega in nravne pokvarjenosti in vedno gojila v njih živo versko zavest.
Bode li zares v nas vladala živa vera, tedaj se bo pokazala tudi v izvrševanja velike zapovedi Odrelenikove, zapovedi ljubezni do Boga in bližnjega Koliko je trpljenj®, ki nam ga je vojska zapustila kotdedščino, ki tudi zahteva, da se čim popolnnje izvršuje zapoved ljubezni. Kje so po naših občinah ubožnice za starčke in oslabele, ka-koršnje se nahajajo po drugih deželah? Kje so po naših občinah skladi za odgoj o nadarjene, pa siromašne mladine, kakoršajl so bili tudi prt naših bratih Srbih gotovo po vseh vaseh? A kako potrebni so nam naobražsni in izučeni ljudje v vseh panogah javne službe, trgovine in obrti! Za Cerkvijo torej vzljubimo vsi v prvem redu Scio in marljivo in točno pošiljajmo vanjo svojo deco.
Ustanavljajte nadalje povsod po vaseh, kjer
jih še ni, gospodarske zadruge, in v njih uredite ljudske čitalnice, da se tim bolj naobrazite in z združenimi močmi dosežete vse večji gospodarski napredek, kakor bi ga mogli sami za sebe doseči. Vedite, da bodete tudi s tem izpolnjevali božjo postavo ljubezni.
St pnost med veroirpovedanji.
Predragi verniki! Ne moremo si kaj, da vam ne bi na poseben način položili na dušo še eno dolžnost, katero vam ’nalaga krščanska zapoved ljubezni. Že prej smo živeli in gotovo bomo živeli tudi poslej v naši novi državi pomešani z brati, ki govore z nami isti jezik, v katerih teče ista kri, ki so jedno z nami, pa niso z nami iste vere, in to so posebe naši bratje Srbi in moha-medanci. Tuja roka, tuja oblast je znala spraviti marsikaj med nas, kar je postalo med nami kamen spodtike in nas je vedno bolj odtujevalo in polnilo medsebojno mržnjo. In tem našim bratom moramo izkazovati iskreno ljubezen v besedi in dejanju. Sedaj smo edini v svobodi in v svoji državi, naj torej preneha vse, kar je tujec med nas postavil in prosimo Gospoda, naj nas ujedini v popolni slogi in ljubezni, kakor je bilo tedaj, ko smo prejeli sveto Kristusovo vero.
Molimo.
Predragi verniki ! Ne bilo bi prav, če bi končali to svoje pastirsko pismo, pa bi Vam ne poklicali v spomin, da bo ves naš trud neplodo-vit brez božjega blagoslova. „Ako Gospod ne
zida hiše, se zastonj trudijo, ki jo zidajo“ ; „ako Gospod ne varuje mesta, zastonj bedi straža“, pravi sv. pismo. (Psalm 126.) Kaj pa nam je v stanu nakloniti božji blagoslov? Razven krščanskega življenja samo vztrajna molitev h Gospodu našemu Bogu, ker „mnogo premore vstrajna molitev pravičnega“ (Jak. 5, 16.).
Očistimo torej svoja srca in z vstrajno molitvijo zase in skupaj v družinah ter združeno v cerkvah. Kličimo božje usmiljenje, da izlije obilico svojega blagoslova na naše rodbine, na naš narod, na našo skupno domovino, ki naj-bo srečna in blagoslovljena.
Posvetimo po priprošnji prečiste Bogorodnice sebe in naše družine, našo domovino Presvetemu Srcu našega božjega Zveličarja, ki živi in kraljuje z Bogom Očetom v edinost Sv. Dulia. Amen.
V Zagrebu, 29. novembra 1918.
Dr. Josip^Štadler, metropolit vrhbosanski.
Dr. Anton Bauer, metropolit zagrebški.
Dr. Vinko Pulišič, metropolit zaderski.
Dr. Josip Marcelič, škof dubrovniški. Luka Papa-fava, škof šibeniški. Dr. Josip Marušič, škof senjski in modruški. Dr. Dionizij Njaradi, apost. upravitelj škofije križevačke. Franjo Ucellini, škof kotorski, Fra Alojzi Mišič, škof mostarski. Dr. Jurij Carič, škof spljetski. Dr. Anton Jeglič, škof ljubljanski. Fra Jožo Garič, škof banjaluški. Dr. Angjelko Voršak, kapiteljski vikar škofije bosanske in djakovsko-sremske.
Mašim vijakom v zahiralo!
V	dneh, ko je razpadala nenaravna stavba Avstro Ogrske, ko so se jele v avstrijskem despotizmu ukleajene moči razkrajati, ko so se dvigali svobodni narodi in združevali vse, kar je iste krvi, jezika in misli, je nastala na naši severni meji nevarnost, da se nam nemško nasilje v svojem obupu, da mineva doba njegove stoletne nadvlade nad slovenskim narodom, v odločilnem trenutku z oboroženo silo oklene slovenskih krajev ter na ta način ustvari mnenje, da je nemška posest tudi v etnografičnih razmerah utemeljena lastnina. V tej nevarnosti je naš narod našel v svojih vojakih svoje vredne sinove. Naš vojak, ki ga je štiriletna vojna za tuje gospodstvo izmučila, ni omahoval, ko je stal pred nalogo, da sme po stoletjih zopet braniti svojo državo, temveč je trdno stisnil puško v pest ter odšel na mejo, da ubrani našo zemljo pohlepnega tujca. Rešil je Slov. Štajer od Ptuja do Špilja z važno našo štajersko metropolo Mariborom, zasedel nam je našo mejo ob ljutomerski progi, zagotovil prevažno dravsko prometno žilo in rešil širok pas našega slovenskega Korotana, ki sega danes že tja do celovških vrat. Izpoljnjevali so vsi svojo dolžnost, častnik in moštvo, vsem gre narodova in moja zahvala. Vi vsi, ki niste zbežali domov na gorak zapeček in se niste poskrili, da vas ne vidi domovina, ki išče v sili svoje sinove, vi ki ste jo slišali in ki res vršite svojo dolžnost, bodite ponosni, da ste ubranili to našo domovino nevarnosti in da vas bodo prve strani zgodovine naše osvoboditve omenjale kot može, ki so umevali novi in odločilni čaš,
Ako posebej omenjam posameznike med vami, storim to le glede onih, ki si jih je srečna usoda izvolila, da stopijo na skrajno našo severno mejo ter z oboroženo roko preženejo nemške čete, ki so že grabile našo zemljo. V prvi vrsti gre odlika našim vrlim in hrabrim Srbom pod poveljstvom satnika Milosavljeviča in nadporočnika Jurka, ki vzbujajo s svojo po šestih letih vojne še tako neo-majano disciplino občudovanje vsega sveta, posebej še spoštovanje in ljubezen naše mlade vojske. In za njimi vsem mojim četam, ki so stale in stoje še danes ob nemškem sovražniku, in ki pod svojimi poveljniki ter voditelji stotnikom Knezom, Deklevom, nadporočnikom Malgajem, Zeilhoferoro, poročnikom Arnejčičem, Košarjem, Pahernikom in Želom krepko drže, kar je naše sveto pravo. Hvala vam vsem, stopajmo dalje po začrtani poti k popolni svobodi Jugoslavije, ki je naše vstajenje in naše pozabljenje neznosnih mnk pod zatiranjem strmoglavljenih avstro-ogrski h mogotcev.
V	Mariboru, dne 11. grudna 1918.	General Maister.
¥ipof«d
»a proslavo narodnega ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov
dne 14. in dne 15. decembra 1918 v Mariboru
V	soboto, due 14. dec.:
Ob 5. uri popoldne bakljada z godbo jugoslovanskega mariborskega pešpolka. Bakljada se začne pri domobranski vojašnici v Melju. Korakamo po ulicah: Meljska — Tegethcfcva — Grajska — Gosposka — dravski mest — Magdalenski trg in zopet nazaj čez dravski most — Glavni trg — Stolna — Luteijeva —- Evgenova ulica — pred okrajno glavarstvo, kjer zaigra godba: »Lepa naša domovina« in »Hej Slovani!« — Nato odhod čez Sofijin trg — Tegethofovo in Meljsko ulico nazaj v domobransko vojašnico.
V	nedeljo, dne 15. dec. :
1.	Ob pol 10. ori pridiga v baziliki Matere Milosti: g. vojaški žnpnik Rant. Ob 10. uri sv. maša. Med mašo svira na koru godba mariborskega pešpolka ; vmes petje pevskega zbora Dramatičnega društva. Po sv. maši »Te Deum«.
2.	Po službi božji obhod po mestu po teh-le ulicah: Tovarniška — Nagyjeva — Scdnijska — Tegethofova — Kolodvorska — Bismarkova ulica
—	pred glavarstvo — mimo realke — Grajska
—	Gosposka —-, Šolska nlica — Stolni trg — Stolna ulica Glavni trg — Freihaus ulica — Narodni dom
3.	Red za obhod: Na čelu sprevoda 3 vojaški jezdeci s prapori SHS., nato 14 mož kavalerije, vojaška godba marib. pešpolka, kavalerija, artilerija infanterija, Nar. svet, zastopstva uradov, zastopstvo
častniškega zbora, dekleta v nar. noši društva (Sokoli, Orli itd.) z zastavami, šole z učiteljstvom: krčevinska šola, zavod šolskih sester, učiteljišče z vadnico, gimnazija (šolska mladina se zbere že pred Vali- aro v Tovarniški ulici do Nagyjeve ulice); železnicam a godba, skupine iz okolice, nato vse ostalo občinstvo. Korakati se mora brezpogojno v vrsti po štiri in štiri. Za red skrbijo reditelji, ki imajo rediteljske znake.
4.	Slavnostno ljudsko zborovanje ^Narodnem domu:
1.	del zboruje v veliki dvorani Narodnega doma,
2.	del na dvorišču,
3.	del evf ntualno na prostem pred Narodnim domom.
Govorniki: Poveljnik obmejne jugoslovanske armade general Maister, poverjenik dr. Verstovšek, okrajni glavar dr. Lajnšic, dr. Rosina, dr. Hohnjec, prof. Voglar, dr. Leskovar, dr. Medved, dr. Koderman, dr. Slavič, dr. Ravnik, župnik Vračko, Žebot, zastopniki vojaštva indelavstva.
Med posameznimi govori in ob konca svirajo godbe in prepevajo pevski zbori.
Hišni posestniki naj okrasijo hiše z zastavami, stanovalci pa okna z malimi zastavicami, cvetjem in zelenjem.
Udeležencem mariborske slavnosti naznanjamo, da bo vozil v nedeljo, dne 15. t. m., zjutraj ob 5. uri, posebni vlak iz Središča do Ptuja, kjer se bo spojil s ptujskim vlakom. Dospel bo okoli 8. ure v Maribor. Iz Maribora bo za proti jugu vračajoče se udeležence najbolj ugoden ljubljanski osebni vlak,
ki vozi ob pol 8. uri zvečer iz Maribora. Ta vLk bo imel na Pragerskem zvezo z večernim osebnim vlakom proti Središču. Tudi ob pol 5. uri popoldne vozi osebni vlak proti juga, pre ti Špiljem pa zjutraj ob 7. uri.
Reditelje bo v nedeljo slavnostni odbor neobhod-no potreboval. Prosimo torej še enkrat vse železničarje, ki bodo v nedeljo prodi službe, trgovce in trgovske uslužbence ter vse druge, da se oglasijo za reditelje Danes, v petek, dne 13. dec., ob 7. uri zvečer, je v prvi dvorani Narodnega doma organizacijski sestanek rediteljev. Prosimo, pridite! Kdor se ne more v petek udeležiti, pa naj pride v nedeljo ob 9. ari dopoldne v prvo sobo Nar. doma, kjer se zberejo reditelji. Vsak reditelj si naj oskrbi 10 cm široki beli trak na levo roko.
Zastopniki uradov in raznih korporacij se naj za nedeljsko mariborsko slavnost oblečejo v navadno poulično obleko.
Mir in redi Prosimo vse udeležence mariborske slavnosti, da vzdržujejo mir in red. Nikjer ne sme priti do najmanjšega nereda ali morebiti celo do izgredov. Pokažimo svetu, da smo omikan narod. ki noče od Nemcev podedovati pouličnega pobalinstva. Ne izzivajmo nikjer, marveč nastopajmo povsod taktno in dostojno!
Spielfeld in Strass.
Gosp. podpolkovik Žunkovič v svojem članka (»Straža« št. 97) pritrjuje razlagi, da Spielfeld prihaja od Špilje, pravi pa, da je brez trdne podlage mnenje, da se je kraj nekdaj imenoval Sovjsk, ker se nemški imenaje Vlenberg, in trdi, da se hrib tako imenuje po Št. lija V pojasnilo sledeče:
V	praksi naj obvelja naziv špilje kot sknpno ed-ninsko ime srednjega spola, takih imen imamo na Sp. Štajerjn vfeč, n. pr. Hrastje, Polje itd. V zgodovinskem oziru pa vzdržujem svojo trditev in jo želim kratko ntemeljiti.
Enlenberg se je imenoval (in se še sedaj imenuje) le samo grad in hrib tik zraven sedanjega kolodvora, ne pa vas pod hribom. Ob* lika Vlenberg se omenja že 1.1170. Seveda se ta letnica ne sme smatrati kot začetna točka tega imena, marveč sega lahko že cela stoletja nazaj.
V	14. stel. se imenoje Aullenwerch ali Avrlberg, oblika Eilberg se imenuje šele 1. 1637, ko se izrecno pravi, da se drugače imenuje Spilfeldt. Govor je le o grada. (Citat glej pri Zahnn, Ortsnamenb. str. 415.) Da bi se hrib imenoval po Št. Ija, je izključeno. Št lij se v nemških listinah dosledno imenuje Giligen, Gilgen ali Gylgen, slično Št. liji v drugih krajih. Analogno bi se bil hrib imenoval Gilgenberg ali slično, če bi se res imenoval po Št. liju. Št. lij je dobil ime po svetniku, kateremu je cerkev posvečena in sicer so zanesli v te kraje fcult sv. lija (Egidija) benediktinci. Današnja šentiljska župnija je spadala pod Admont, ki je okoli 1. 1139 debil pražnpnijo Jarenino, kamor je bila vžupljena današnja šentiljska župnija, v stalno posest pa je Admont došel šele po 1. 1144, ko so se poravnale nekatere pravde. Cerkev sv. lija se prvič omenja 1. 1329. Špiljska okolica je pa v davnih časih spadala v lipniško pražupnijo, pozneje do 1. 1786 v gomilsko. Zemljiški gospodje špiljske okolice so bili benediktinci v Št. Pavlu na Koroškem, špiljska cerkvica sv. Mihaela se kot podružnica lipnška omenja prvič že 1. 1170 (»in ... Vlenberg s. Michahelis«, Zahn, Urkunden bue h I. str. 481). Zemljepisno je Enlenberg oddaljen od Št. lija nad 3 km zračne linije. Nemogoče je torej, da bi bil ta hrib dobil ime po oddaljeni cerkvi v čisto drugem področja, poprej bi dobil po svoji cerkvi sv. Mihaela.
Enlen torej ne more biti v zvezi z Ujem, da pa ime ni prvotno nemško, marveč prestava ali spakedranka, sledi že iz tega, ker je v 12. stol, Lrezdvcmno bila okolica čisto slovenska, saj se še dandanes fukaj križa narodna meja. Slovensko ljudstvo pač prvotno ni dalo kraju nemškega ime na. In kaj naj Èulen-, Vlenberg drugo pomeni ko Sovji breg, vrh ali Sovjak, oziroma Sovič? Teh krajevnih imen imamo več na Sp. Štajerskem in sicer v gornjeradgonskem in ptujskem sodn. okraju. Imeni Špilje in Sovjak se med seboj pojasnu-jeta; v mnogoštevilnih dupljinah ali špiljah je bilo mnogo sov in tako je hrib dobil ime od sov, kraj ob vznožja hriba pa od špilj.
O krajevnih imenih Spiel-— je svoj čas pisal graški zgdodovinar Zahn (Styriaca, 1896, str. TOSI), ki jih zvaja na besedo Spiel — igra, v starih časih pred vsem ples. Krajevna imena Spiel-bi torej spominjala na nekdanja ljudska zabavišča in plesišča. A mož ni vpošteval krajevnega značaja in stare slov, besede špilja, marveč je pred
očmi imel le plesanje starih Germanov. V pristno nemških krajih «tegne v posameznih slučajih ime Spiel — res biti ▼ zvezi s plesom — igro, v prvotno slovenskih krajih je to izključeno. Glede našega Spielfeida je bil Z&hn sam previden, ker pravi, đa se ime > morda« (vielleicht) da zvajati na Spi*: L
Pristno nemško zveni tudi ime trga Strass onstran Mure nasproti Spielfeida. Z imeni z začetnico Strass se je istotako pečal že Zahn (Slyri aca 1905, str. 48—44). Kraja Strassengel in Strass-gang sta slovenskega izvora, iz besede straža — strafica — bramišče. Enako je z našim Sirassom,
L.	1288 se kraj imenuje Strazze. 1.1299 pa Strazz, t. j. Straže, iz Straž itd. Torej postaja Spielfeld-Strass bodi zanaprej Špilje-Straže, kakor je bilo prvotno.	Đr. Fr. K.
Madžari vabi ju ogrske Slovence.
V roke nam je došel v prekmurski slovenščini tiskan letak, ki ga Madžari širijo med slovenskim ljudstvom. Prej so rekli, da slovenskega naroda na Ogrskem ni, zdaj pa na enkrat znajo slovenski. Letak si upa lagati, da ima na Ogrskem slovenski jezik vse pravice v cerkvi, v šoli, v aradih. Prekmurci se smejejo temu, saj vedo, kako je z njihovim jezikom na Ogrskem.
Proti Judoslaviji nimajo drago reči kakor to, da je Jugoslavija sam breg in planina, kjer silje ne raste, torej bo Jugoslavija Prekmurcem vzela kruh ! Na) si madžarsko motovilo enkrat ogleda naše lepo Mursko in Dravsko polje, rodovito Podravino, Posavje, ravno Slavonijo. Mi bomo imeli kruha dovolj, pač pa bi Madžar potreboval slovensko polje, zakaj žitorodni Banat bo zanj iz gubljen. Kdo pa je imel do zdaj v rokah zemljo med ogrskimi Slovenci? Ali ne madžarski grofi In Židovi? Slovensko ljudstvo pa je moralo stradati ali pa si iskati kruha po Ameriki.
Ne, Jugoslavija ne bo jemala ogrskim Slovencem kruha iu zemlje, nasprotno, rešiti jih hoče židovskega in madžarskega jarma, da bodo sami gospodarji na svoji lastni zemlji. Dalje pravi letak, da prekmurski Slovenci ne bodo razumeli drugih Slovencev, in konča s pobožnimi besedami: Vsi urno v božjih rokah, on je naš veren pastir, z mirovčino živimo na dale, in z zadovoljšfiino ostanimo dobri vogrski Slovenci. Boug z nami !
Zasedanje Prekmurja.
Od Mure se nam 10. t. m. poroča, da je grof Szapary Ladislav poklical v soboto 800 vojakov. Ljudstvo je grozno prestrašeno, da bi moralo vendarle glasovati za Ogrsko. Grof Szapary hoče ustanoviti za vse ogrske Slovence novo veliko županijo : Mursko županijo (Muravarmegye). V tej bi bili vsi uradi slovenski, vsa šole, železnice itd. slovenske. Obljubil je tudi tri tovarne, slovensko gimnazijo v Soboti, železnico po slovenski krajini. Dne 9. decembra je prišel tak telegram od grofa, da to Slovenci vse dcbijo. Ta telegram se nosi po vaseh in ljudstvo nagovarja za Ogrsko. Zadaji čas je že, da se reši ubogo ljudstvo.
Dogodki v Medžimurju.
G-. Medžimurje, 8. dec.
Madžarski plačani vojaki so se utrdili in ljudstvo je danes brez moči. Posestnik znane Robadije, najvišjega vrha v Medžimurju, major Krauthaker, v družbi z različnimi Židi in temnimi elementi uganja s pomočjo teh vojakov najtežja nasilstva. Madžarski vojaki ropajo in kradejo ter strahujejo na lastno pest in brez vsake odgovornosti. Z nabito puško v roki, rekvirirajo vse: živila, denar, delo, ženske. Nekega kmeta so prisilili, da jim je izročil ves svoj denar, okrog 16.000 K. Kdor je količkaj osumljen ali iz osebnega sovraštva denunciran, da se je udeležil plenjenja, se kaznuje na fevdalni način : 25 ali celo več na zadajo stran. Ta kazen se izvaja s perverzno surovostjo ter jih leži več smrtno bolnih vsled posledic tega barbarskega postopanja. Dočim se je vsaj v začetku gledalo nato, da se kaznujejo le krivci, je stvar dobila v zadnjih dneh popolnoma nacionalno obeležje. Madžari dobro vedo, da ne bodo dolgo gospodovali v Medžimurju in Prekmurju ter si prizadevajo z vsemi sredstvi in sistematično* da naš živelj čim halj oslabijo tsr nekega dn« na znani način
srednjeevropskih junakov — zbeže v varno zavetje.
Medžimursko ljudstvo je brez moči. Tudi zdaj se kažejo vse posledice več kot 501etne-ga gospodovanja Madžarov nad medžimurski-mi Hrvati. Šola, uradaišia korupcija in žan-darski bajonet so indirektni krivci tega, kar se dogaja sedaj. Lepo a tužuo Medžimurje še čaka Jugoslavijo !
Lepa inaia domovina.
Od jugoslovanskih škofov za cerkev odobreno
besedilo.
Lepa naša domovina,
Oj, junaška zemlja mila,
Stare slave dedovina,
Da bi vsikdar častna bila!
Mila, kako si nam slavna,
Mila si nam ti edina,
Mila, koder si nam ravna,
Mila, koder si planina !
Blagoslov naj se razliva
V	tvojih poljih in lesovih.
Bog ljubezni naj prebiva
V	tvojih selih in domovih.
V	božjem dihu, v božjem varstvu Tvoja ladja varno plava
Mir s teboj po vsem vladarstvu ! Tvojim sinom večna slava !
ITse do gotove meje!
Gotovo je lepo, da so naša oblastva tolerantna, in ravno tako menim, da je ničev pomislek, da bi se nam godilo v obratnem slučaju popolnoma drugače, kakor se godi sedaj našim Nemcem. Smo in hočemo ostati demokratičen narod, ki pušča mnenje tudi nasprotniku. Toda mnenje mora pa biti tudi res pravo pravcato pošteno mnenje. Da bi se nas pa smešilo na naši zemlji pod zaščito naših oblasti, tega pa ne bodemo in ne smemo pripuščati!
Kaj pa si naj tujec misli, če čita v mariborski kavarni Mariboržanko! To ti je lepa vlada, ki pušča, da jo listič blati, kolikor mu drago. Le sobotno številko za vzgled: V uvodu pod plaščem sv. Miklavža utripa nemško srce in ščuva nemške eksponente po Spodnjem Štajerskem naravnost, da vstrajajo in hujskajo celo na upor; vsaj tako mora umeti čitatelj belo liso, ki konča članek. V članku se naštevajo kot vele-nemška mesta in kraji — četudi niso nemški državi več „strittig“ — Celje, Slov. Bistrica, Šoštanj, Rogatec. — Kaj naj to pomeni?
Na naslednji strani poroča o krvavem uporu v Zagrebu in o sličnem uporu v Ljubljani, pobira govorice, ki so jih plačani agentje najpoprej trosili po Maribora. — Konečno razpisuje nemško državno posojilo, kakor da bi bil Maribor res centrala te države . . .
Kam pa pridemo, če pojde tako naprej! Smešiti v javnosti se pa res ne pustimo. — Naj uporablja Mariboržanka za uvodnike krasne razmere, ki vladajo po poročilih nemškega državnega sveta v Nemški Avstriji, kjer štejejo ure, da jim poide moka, meso, krompir. Naj vendar take stvari pogreva in videla bo, kako se bodo Mariborčanom cedile sline po Nemški Avstriji. Sicer je nedelikatno, a Nemci nas silijo, kakor je pribil to že poslanec Ravnihar, da jih spominjamo vedno znova, da niso zmagovalci, temveč premaganci.	Dr. S.
Pogajanja Nemško Av-I sirijo im Narodno vlado.
Dne 12. dec. je bila v Ljubljani zaključe-I na gospodarska konferenca med zastopniki N\T I in Nemäke Avstrije. Konferenca je imela sle-I deči vspeh:
NT je načeloma pripravljena, da, spozna-I vajoč potrebo rednega železniškega obrata, do-! bavi republiki Nemški Avstriji toliko premoga, I kolikor ga pač more, da bi lastna omejitev o-! brata ne imela brezposelnost za posledico. Začasno je bil sprejet predlog dr. Wutteja, da prevzame Jugoslavija dobavo premoga za kurilni ie južne železnice do vštetega Miirzzuschla-ga. Po tem predlogu bi naj Jugoslavija do-
bavljala ves premog za vse kurilnice južne železnice na gori imenovani progi, za kurilnico v Mürzzuschlagu pa samo polovico.
V popoldanski seji so se vršila pogajanja o vzdrževanju prehajalnega železniškega prometa ter o omogočitvi prevoza iz čehoslovaške republike skozi nemško-avstrijsko ozemlje v Jugoslavijo.
Tekom popoldanskega in večernega razgovora sta se stranki izdatno približali in pozno ponoči je bil v vseh točkah dosežen popolen sporazum. Ako ga odobrita obojni osrednji vladi, stopi dogovor dne 15. t. m. v moč in se v rednem železniškem prometu takoj začne izmena blaga. Da se čim prej vpostavi redno obratovanje južne železnice tudi na progi Maribor—Gradec, se takoj uvedejo pogajanja s stavkujočimi železničarji. Ko bo dogovor, ki ga ta ia ona stranka lahko oipove z rokom 14 dni, pri pristojnih vladah odobren, se v celoti objavi v obojnih uradnih listih.
Slo F. kršč. socialna zveza opozarja vsa izobraževalna društva, vse mladeniške in dekliške zveze, naj začeajajo z živahnejšim delom. Med vojno je bil v tem ozira večali manj mir, sedaj pa, ko je že pred durmi zaželjeni mir, je treba podvojenega dela z uma svitlim mečem. Vse svoje somišljenike kličemo na marljivo ia vstrajao izobraževalnv delo!
Vojaška imenovanja. Major Zwirn je postal podpolkovnik, stotnika Ankerst in Vaupotič majorja, nadporočnik F, Mravljak pa stotnik.
Imenovanje. Bivši kurat, nazadnje kaplan v Zrečah, g. Fr. Osterc, je določen za rero-učitelja na nemškem moškem in ženskam učiteljišču v Mariboru.
Àbitflrijenti 1. 1888., ki so zapustili srednje šole in učiteljišče v Maribora, obhajajo na edino lep zgodovinski način tridesetletnico mature r nedeljo, dne 15. t. m., na zgodovinsko preime-niten slaven dan. Tovariši vseh slojev in krajev se zberejo ob 9. uri pred gimnazijo ozir. pred novim učiteljiščem, po slavnostnem obhodu pa v Narodnem domu. Na svidenje pod svobodnim solncem!
Untelji-častniki zbraui na stanovskem sestanku dne 3. grudna 1918 v Maribora so sklenili sledečo resolucijo, ki so jo naslovili na Narodno vlado v Ljubljani: Narodna vlada je izdala odlok, s katerim se odpuste uradniki in zlasti učitelji. Učitelji pozdravljajo ta odlok v interesu našega zanemarjenega šolstva in vzgoje novega, čilega, zavednega rodu Jugoslovanov, ali čutijo se pri tej priliki poklicani, opozoriti Narodno vlado na dejstva, ki bi lahko procvitu našega šolstva škodovala, če ga ne bi čisto onemogočila. Izvanredno slabo gmotno stanje učiteljskega stanu, njegov slabi socijalni ugled in še druge okolšči-ne so privedle mnogo mlajših učiteljev do sklepa, posvetiti se dragim, premožnim in bolj situiranim stanovom. Prenapolnjenje šol z ženskimi učnimi močmi je zlasti v vojnih letih pokazalo, da je končno nositelj ljudske izobrazbe vendarle učitelj, ker nedostaja ženskam v mnogih ozirih potrebne energije. Z odstopom tolikih moških moči bi se stanje le še poslabšalo, in posledice bi bile za našo mlado državo skrajno škodljive, uprav katastrofalne. Obratno pa ne more nihče zameriti mlajšim učiteljem, če si žele priboriti drugod ugodnejšo socialno pozicijo, ker je mnogim zlasti vojna pokazala nova polja. Podpisani učitelji-častniki upajo, da razume vlada popolno resnost navedenih dejstev in položaja, ki bi nastal za šolstvo vsled njih; upajo, da stoji na stališču, da je za razvoj mlade država največje važnosti vzgoja njene mladine ter predlagajo zato sledeče: 1. Narodna vlada naj takoj podržavi vse šolstvo in prevzame vse učitelje v štatus državnih uradnikov ter »redi tudi njih plače po tem razmerju. Najnižji činovni razred bòdi XI. čin. razred. 2. Narodna vlada naj takoj zakonitim potom zagotovi štetje vojnih let v službeno dobo, kakor pri državnih uradnikih. To sta predloga, ki sta jih deloma že izročila Narodni vladi „Zveza jugoslovanskega učiteljstva“ in „Slomškova zveza“, ali gre se za to, da «s
i&mmmsbm,
.18. decembra 101$,
razmere takoj uredijo, zakaj, če se zahtevam v najkrajšem času vsaj v toliko ne ugodi, da se da se učiteljem izpolnitev teh zahtev zasigura v najkrajšem času, izgubi šolstvo nepreklicano število moških učiteljskih moči. Zdaj so še na razpotju, niso se še odločili. Če pa bi Narodna vlada ne upoštevala navedenih zahtev, nebi bilo več mogoče zadržati toka iz vrst ljudskošolskega učiteljstva. — Maribvr. dne 3. grudna 1918. Slede podpisi.
t Uradniška menza ! V Ljubljani odprejo 15. L m. uradniško menzo. Ker se prehranjevalne razmere vidno boljšajo in je hrana v gostilnah tudi v normalnih časih mnogo dražja in slabša, zato je skrajna potreba, da, se ustanovi enaka menza tudi v Mariboru. Zato poživljamo, da se zglase vsi uradniki dne 17. t. m. ob polu 8. uri v prednji sobi restavracije Narodnega doma, kjer se vrši posvetovanje in voli odbor. Enako naj se udeleže zborovanja vsi trgovci, liferanti in gostilničarji, kateri imajo večje jedilne prostore na razpolago.
Poriv vojakom'Jugoslovanom, K razglasu ge aerala Maistra je pripomniti še sledeče:	Starejši
ljudje se poživljajo, da uplivajo na mlajša vojake, posebno na istfi ,od rojstnih letnikov 1896—1900, da ae ti javijo do zadnjega moža. Vojaško poveljstvo hoče namreč, v slučaju, da bodo dali rojstni letniki 1895—1900 zadostno število nam potrebnega vojaštva, starejše letnike odpustiti. Zato je sveta dolžnost vsakega mladeniča Slovenca, da se javi, ker le tako pri more našim rodbinskim cče tom, da se jih lahko potem, ko se bodo zglasili odpusti nazaj domov k rodbinam in da prevza, mejo potem mlade moči stražo na naših mejah. Žalostno bi bilo, če bi morali sedaj v tem času naše zjedinjene, slobodne domovine opominjati orožniki na sveto dolžnost slehernega vojaka, Slo venca — služiti domovini. Zato Slovenec — vojak na dan ! Pokaži se vrednega svobodne domovine. Ali ni sram tistih ki pohajkujejo in pijančujejo doma, ko berejo, kako naši korajžni fantje stražijo mejo v Korotanu, dalje do Špilja in dol do Radgone !
Prekmurska preganjanja. Danes je zopet prihitelo troje prekmurskih fantov na Štajersko po časopise in knjige, katerih poslednjih pa, žal, že tudi nam primanjkuje. Naznanjamo nujno, da je prišlo v Soboto dva bataljona Madžarov, ki bodo zastražili mejo proti Radgoni do Veržeja. V Lendavi je bojda tudi veliko municije. Madžari delajo na vse kriplje, da se ne bi Prekmurci izjavili za Jugoslavijo, ampak za madžarski orsag. Razpošiljajo agente z mnogimi letaki, židovje ponujajo sladkor in druge reči tistim, ki se izrečejo za Madžare, notarijaši in drugi pa itak po znanem načinu motijo, plašijo in mučijo to revno ljudstvo. Kdaj bodo ga vendar naši šli branit !? .Če ne hitro, bo prepozno ! Te pokrajine bi morale že davno biti zasedene !
Slovenska realka v Mariboru. V prvi razred slov. realke v Mariboru je dozdaj sprejetih 45 učencev, med temi ena učenka. Ta razred je imel že en teden pouk. Ker se čez en teden že začnejo božične počitnice, in bo torej ta razred mel pred novim letom samo 14 dni pouk, se še io novega leta sprejemajo vedno novi učenci za d razred. Oglasiti se je pri ravnatelju dr. To-minšeku.
Sprejemni ispit za I. slov. gimnazijski razred v
Ptuju se vrši v sredo 18. t. m. ob 10. uri predpoldne. Vsi, ki so se že prijavili pri Narodnem svetu v Ptuju in ki še želijo vstopiti, naj se oglasijo kterkoli dan prej ali najgozneje do 10. ure omenjenega dne v ravnateljski pisarni ter oddajo krstni list in zadnje Šolsko spričevalo. Sprejemni izpit se dela iz slovenščine, računstva ter iz veronauka, kdor nima dobro ali prav dobro iz veronauka. Pouk se začne 3. januarja 1918. — Ptujske rodbine, ki bi hotele sprejeti slovenske dijake na stanovanje, naj se do sobote 21. t. m. prijavijo v gimnazijski ravnateljski pirarni.
Vojaška oskrbovalnica kupi množino slanine in masti po dnevnih cenah. Ponudbe so na vojaško poveljstvo oskrboval nice v Mariboru, železna cesta štev. 16, nujno poslati.
•j* Ivan Cankar. V Ljubljani js ponoči dne 11. decembra umrl, previden s svetimi zakramenti, slavni slovenski pisatelj in pesnik Ivan Cankar, star 42 let.
Naš sotrudnik g. Andrej Musib, ki je zadnje
mesece pridno sodeloval v našem uredništvu, j© vstopil v uredništvo nekega ljubljanskega dnevnika.
Maribor. V tukajšnji mestni prodajalni se prodaja čaj, in sicer zavojček po 4 K.
Božične in novoletne razglednice ima v bogat? izbiri na prodaj Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Odvetnik dr. Josip Leskovar ima svojo pisarno
’ v poslopju stare gimnazije, Koroška Cesta št. 1.
SOS Mala naznanila. %md
Proda se :
spalnica, sprejemna soba, kn-
hinjska oprava, posoda in razni drngi k stanovanju spa-j daj oči piedmeti, potem ser-j vice za obed (12 oseb), ser-j vice za čaj in kavo ter dru-1 ge stvari, Predmeti se lahko Ì ogledajo iz vljudnosti v Bis-I markovi cesti št. 17, II. nd I vrata št. 12. Maribor. 388
I Lahek, pokrit koleselj
; se kupi. Ponudba na dr Fr. j Čeh, pošta Gornja Sv, Kun-I gota pri Mariboru. 376
i nemawn^m	iiirwio»
I Hiša z trgovino
se proda. Kje, pove uprava tega lista.	378'
Poziv.""““
Pozivam tistega, kdor ima( mojo 6 let staro hčerko Marijo Škof iz Betoave .pri Mariboru na hrani in stano vanju, da naznani to nemudoma pod ,E. Š,e na upravo lista.	379
Edo kaj vé?
Ako kateri vojak 47. pp.ve,kj s se nahaja sedaj Pak Boštjan poddesetnik istega polka, 1. četa, 7. komp., vojna pošta 391, naj naznani to vdovi Pak Mariji, š;. 58. pošta Št. lij v Slov. gor.	377
Iščejo ce številni pleskarji.
da prebarvajo nemški značaj mesta Maribor. Sprejmejo se pri pleskarju Horvatu in pri drugih.	381
Šafer
ki je dovršil vinsrpjske šolo z večletnimi spričevali išče službe. Naslov:	Dragotin
Kranjc, Dogoše 65. pri Mariboru.	383
Mesečna soba™“
% vso ©premo, snažna s postrežbo, po možnosti s hrano I se išče. Cenjene ponudbe z ? navedbo cene na Brunon I Rotter, Maribor, tiskarna Sv.
I Cirila.	382
Kuharica,
pridna in zanesljiva se sprej me takoj Berdajs, trgovina s špecerijo ra semeni. Maribor.	387
Išče se takoj
dekla, v(-šča v gospodinjstvu in kuhanju k učiteljski o-bitelji. (Libai oglasi pri g. Bregant, Maribor, Rosseg. ul. št. 2	375
Dr. Emerik Breschar zopet ordinuje v Geiju v Narodnem domu.	386
Dva mala sodčka
eden z 30 1 in drngi 50 1 vsebine, iz hrastovega lesa, dobro ohranjena sta na prodaj. Maribor, Usnjarska ni. št. 23._____________________
Prodata se
dve posestvi po 2a» oralov, mnetni mlin na stalni vodi. Kje, pove Štefan Rožmarski poštno ležeče v Št. Petru v Savinjski dolini.	391
Ženska zlata ara
je na prodaj, polovico za denar, poiovico za živila. Maribor, Grajska ulica 28, pri hišnem oskrbniku. 394
Vojaška" realka v Maribora,
še potrebuje različno h šno osobje in raznovrstne rokodelce (krojače, šivilje, čevljarje, stolar j e, zidarje, ključavničarja, kamenotiskarja, elektro tehnika itd. Prevzamejo se predvsem invalidi, ako so za omenjeno delo sposobni pri opravkih za ženske, pa vdove in sirote po padlih možeh ozir. očetih. 385
120 komadov
novih polnih lovskih patron kaliber 16 Bi m se odda za
mast ali oljo. Vpraša se pri Franc Bibič, Meljski vrh 62 Maribor.	389
Karal Tratnik
pasat •/ fclariboru naznanjaj da m je vrall u bojišča ta* da so-• p«t izvršuj« vsa v njegovo stroke »padajoča dela.	872
Lep vprežni vol
se proda. 3 in pol leta star, težak okoli 600 kg. Kje, pore u-prem,	388
KUPITI
ge želi sns bre,a krava ali pa na novem mleka. Ponudbe se naj naslovijo na Jožefa Lochman, posestnik v Eolpehu 68, p. Gor-
aja Sr. Kungota pri Sfarib, 867
Izučen mlinar
ilSe službe v kakem malem Julian. Ponudbe is» upravo. 169
1 ženska obleka1
1. Usds i-: uhtmse ssa mučao mo-'
• Ško. osebo, dobro ohranjeno, k&» kor tucìiiifeleajfl in ob rosé sa ende *e-«#J§ aa komm pH Ed. Srobatb.' msribos, Lutargasse št.
.4,	860
Deklica odl415 let
najraje brez starišev se sprejme za svojo v Zrkovcih 17, Maribor.	392
Za ženine in neveste!
Krasna, elegantna, moderna jedilna soba, ndobna spalna \ soba, otoman, dober šivalni ! stroj, steklene posode, kras- j ni preddnoeti za božična da- ; rila. okrasja, bele obleke in perilo ter ženski klobuki. Vso to je naprodaj radi preselitve. Poizve se vsak dan od lOih dopoldne do 4ih popoldne, v Franc Jožefovi ulici st. 20/H, vr. 9.	390
Išče se
Janez Pigne r star 66 let. Do
1.	dec. 1. 1917 ]8 bival v Mariboru, Komu je kaj znano o njem, dobi nagrado,
ako hitro pošlje njegov naslov na Fr. Gojšek, Prožin
2,	Loški, p. Štore. 393 \
? najem ne da posestvo ▼
bližim Ljutomer« obstoječe ic 12 oralov njiv, 5 oralov »«donosni k», t % orsi« vinograd», t orale senožet« in 6 oralov gozga z živim in mrtvim inventarom pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod „v« daljšo dobo“ n« upravo tega lista.	8 1
Sprejme se gospodičja v župnišče. Veselje do živino in svinjereje potrebno. Kraj se pove v upravi.	330
Josip 'Martins
Marnboi» o/ßmi
prodajalna galanterijskega blaga in Igrač pa drobno in debelo.
Odvetnik dr. Vladimir Sanas
naznanja, da se je vrnil in iznova otroril svojo pisarno na Glavnem trga št. 18 v Mariboru.	347
__o”
za moške, iz mirovne dobe, dobro ohranjeno se proda. Vpraša sa na upravo pod „Kolo št. 297.“	____
Važno za vinogradnike!
Žveplo prvovrstno kakovosti se odda za živila v Marsborn, Bismarkova ulica 5, priti, desno.	277
s
Zahvala.
Za premnog® dokaza i«-kbreuegs eočntja posadom preferitile äagubo naš» ljub-lješe rasters; tešče in bfc-bU» gospa
EMetfi Fatali,
tarska «o tem potom vssm Bflrodnikem,prijateljem,«samcem »lasti sosedom našo
najpmŠhejio zahvalo. Drago rajno p» priporočamo v molitev in drag“ spomin.
Krčevina pri" Mariboru. im 9. dec. 1918 360
Bed!)'«® Pahernik, Kraner Požtuko.
Deklica	(
za vsako delo se takoj sprejme • v službo pri Ed, Svoboda, Mari- : bor, Luterjeva ulica 4.	869

2 otroška plašča
za deške v starosti 4—6 let, 1 par moških čevljev se prod» tu di sa liviia v Mariboru, Gaswark-straBs 6,	862
Deške
obleke, igrsé» proda sa živila Lorber Maribot, Tegetthoffrtraße žt. 1/11.	 861
Mlada psica
čiste volčje pausi ae preda. Kje, pove uprav*.	867
Zamenjam
4 letno težko plemensko kobilo ca primernega konj». Viktor Glaser. Knie.	*68
Savino nadomestilo
sivi zavojčki ter Frankova kava, pristen ruski čaj, poper, dišave, klinčki, cimet nszmlet in zmlet rosine, krmilno w?uo, živinBko so, prodaja Janez «Sirk, Maribor, Glavni trg, rotovško poslopje. 864
Preprosta oprava za sobe,
postelja, omara, omara na predslee miza, 4 stoli, nastop aa svetilka se proàv sa K 600-— pri Kocjančiču, Maribor, Schilleret?. 25.88S
Črna suknena jopca
siva zimska obleka, drago jopce in krila, molke srajce ia spsdaje hlač.«, šenske predpasnike, 1 postelja 1 blazina, spod. zglaraike
alare čevlje, steklenice, 1 va Sika omara, 1 belo obleko, umirala» poseda, steMoviee, prods za denar sli širit* Schmidi, Koroška «»sta 18/1, 'Maribor. 870

Jako lep stof za 1 žensko obleko se po ceni proda, | sposoben tudi za nevestino obleko. Maribor, Sehwarz-gasse 1.	351
Adalbert Koser, poštni obsijal nsanaaja v svo je® in v imsuu svojega sina Adalberta Koser in vseh ostelih sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest o Bratti svoje ljube, djbre »«proga, osu. matere,‘„’hčerke, Bastie, svakinje ia tete gospe
Ana Koser roj. Vercfco,
ki je v četrtak, dne 12. dec, 1818 ob 8. uri zjutraj po daljši težki bolesni, «previde»» s sv. sakramenti z» umirajoča v 82 letu svoje starosti mirno v Gospo da zaspala. Te esni ostanki drage rajne «e bodo v soboto, dne 14. t. m. ob 2. uri popoline v mrtvašnico mestnega pokopališča n* Pobretju sloTesur, blagoslovili in položili k sada je mu počitku.
Sv. Ejašs-Miluinioa se bo brria v pendei j ek, dne 1*. t. m. ob 7. »ri v stolnici.
Maribor, du« 12, decembra 1918.
Ob prezgodnjem groba stale n»d vse ljubljena sene, mamice, bčir«, sestre, svakinje ia tete
Une Oifwald-ove*
izreka mo tem potom najfopiejšo zah velo vsem ruški® faranom, ki so spremili drago rsjm v tako častnem številu na ajeai zadali poli. Posebej se I® zahvaljujemo «. g. kapianu J. lita s» sre« pretmujuS nageobni govor in pevcem zn gaoljivo éalo-fcuko.
Blago pokojni«» pa priporočamo v potokom irriitev in drag spomin.
Ka Smolnika, da® 9. doermbe» 1918 384	#	Ž»li joči ostali.
Vsesa ljubim sorodnikom, prijateljem in «Bancata, ter vsem, ki so n»s ob bridki isgabi našega ljubljenega in nepozabnega
tolažili
Zahvalimo s« čsst. go» župniku *a njihov trud do njega is» gosp. kaplanu, ki so mu podelili svete sakramente za umirajoče. Naj mu bode zemljica lahka
Sv. Peter pri Mariboru, dne 10. dec. 1818,
374 Žalujoča mati Marija Pezdlček. Brat ia sestra
ZAHVALA.
Z» mnoge dokaze prisrčnega sočutja ob bolezni in smrti našega nepozabnega očeta gospoda
Mešhijorja Tovornik,
kmeta v Kladju,
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Zlast se zahvaljujemo domačemu č. g. župniku J Vurkele, za sprevidenje in tolažilne besede ob grobu, č. g. planinskemu župnika Fr. Gar-teer in è. g. kaplanu Ant. Medvedu za udeležbo pri pogrebu, pevcem za ginijivo petje, šentvidskim faranom in vsem bližnjim in daljnim prijateljem za tako obilno spremstvo blagega pokojnika na njegovi zadnji poti k večnemu počitka
Sv. Vid pri Planini, dne 29. nov. 1913. 355	Žalujoča rodbina Tovornikova.