■■■PIP Jfe'Sffiggm
GLAS

List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELETOM: 46S7 COETLAKDT.
Entered as gecond-Glaaa Matter, September 21, 1903, at tbe Poet Office at Hew York, H. Y, aader the Aei ot
of March 3, 1879.
TELEFON: 3876 CORTLANDT,
NO 207. — frTEV. 207.
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 4, 1917. — TOREK, 4. SEPTEMBRA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Mirovno prizadevanje papeža.
ooo-
PAPEŽ dE NI IZGUBIL UPANJA, DA BI SE MOGLO SKLENITI MIK. — IZ RAZOČARANJA V OPTIMI ZEM. — TOČKE, V KATERIH SE STRINJA PRED SBDNIK WILSON S PAPEŽEM. — MNENJE ITA LJAKSKEGA ČASOPISJA. — TEMELJITE IZPRE-PREMEMBE GLEDE POLJSKE IN BALKANA.
-ooo-
Rim, 3. nepteinbra. — Pajjež Benedikt Se ni izgnbil tipanja, tla j«' lnogo/- mii- v soglasju s principi ji predsednika Wilsona. namreč potoni demokratizacije Nemčijo. Prvemu razočaranju, ki je sldeilo odgovoru predsednika Wilsona, se je pridružilo bolj optimistično razpoloženje.
Papež vidi danes v predsednikovi poslanici upanje na mir, nt* pa hladnega odklonjanja vsakega miru. Papež upa v sled loga, da bo v Nemčiji državni kancler kmalu <Klgt»voivn narodu za svoja dejanja.
Iz najboljšega vira se je izvedlo, da je črpal papež iz par odstavkov odgovora predsednika Wilsona svoj novi (K)gum. Njegovo mnenje je. da bo povzročilo razlikovanje uredsednika meti nemškim narodom in nemško vlado popolno izp le menite v nazorov v zavezniških deželah.
Istočasno pa vidi papež v predsedniku Wilsonu moža, ki se med vsemi glavarji zavezniških drŽav najbolj zavzema za nadaljevanje vojne. Kljub temu pa je Vatikan prepričan, da je lahko spraviti v soglasje pošten krščanski mir, ki ga zagovarja papež, s politiko predsednika Wilsona.
i J lavne točke, v katerih se sklada mnenje predsednika z mnenjem paj>eža so naslednje:
—	Nikakili povračilnih in kazenskih odredb;
—	Nikakega raskosanja držav.
—	Nikakili posebnih trgovskih pogodb, ki bi škodovale drugim.
—	Nikakega direktnega ali indirektnega omejevanja glede uporabe morja.
V	zvezi s tepi se poroča, da sta oba nemška kajzerja pristopila k temu programu ter se izjavila za demokratizacijo svojih dežel.
V* tukajšnjih diplomatičuih krogih prevladuje nazi-ranjc, da je proklamacija predsednika Wilsona, v kateri se govori proti razkosanju držav, zmanjšala nevarnost, da bi napovedala Avstrija Ameriki vojno.
Nek gotovo inspiriran članek v "(Jorriere d'Italia" jjoroea naslednje:
—	Vrjetno je, da bo odgovoril papež na ugovore pred sednika Wilsona in drugih kakorhitro bodo prišla od tozadevnih držav oficielna poročila. S tem se bo pa omogočilo nadaljuc diskusije, s katerimi bodo lahko nadaljevali.
Predsednik Wilson se mot L če misli, da se zavzema papež za vsiauovitev takega (joložaja kot je bil prej.
Temu nasproti predlaga papež korenite in temeljite izpremembe glede Poljske, Armenske in Balkana.
Nočemo se prepirati glede bistvene vsebine odgovora predsednika Wilsona, vendar pa priznavamo moč idealov, ki prevevajo celo njegovo izjavo. In te ideale je treba uresničiti..
Vatikanski "Osservatore liomaiio", ki pojasnjuje n az i ran je papeža, očita predsedniku Wilsonu več stvari, ki se ne tičejo naravnost poslanice, ki pa so v stiku z za: devami, ki so obstajale pred daljšim časom.
Povdarja se, da je papež svoj poziv osebno podpisal, vsled če gar bi moral tudi predsednik Wilson sam podpisati svojo izjavo.
Nadalje izjavlja kot neprimerno, da je bila objavljena poslanica predno je prišla v roke papeža in da je bila sporočena brzojavnim potom mesto potom kurirja kot je navada v takih slučajih.
Nadalje izvaja list, da se nahajajo med izjavami predsednika Wilsona iz prejšnjega časa in njegovimi sedanjimi izjavami velika nasprotja.
Grof de Sallis, angleški poslanik v Vatikanu, ki je izročil odgovor ameriškega predsednika, je izjavil, da je »*il papež zelo presenečen vsled odklonitve predsednika, tla pristane v njegove predloge.
Veliko žalost pa je predvsem povzročila ali^olutna o-sodha Nemčije in njene perfidije «»d strani ameriškega predsednika.
Rim, septembra. — Danes s*- je tukaj prav posebno lsivdarjalo. da ne bo opustil papež svojih mirovnih I predlogov in korakov, ki bi vodili k miru. Kakoriiitro 1k>-do vsi \ ojskujoči se odgovorili na njegovo mirovuo (poslanico, bo vprizoril v tem pogledu drugi poskus, ter naštel toeke, glede katerih bi se lahko vsi zedinili in glede katerih bi bilo mogo«"e razpravljati v doglednem času.
Vrjetno pa je. da se bo se pred odposlan jem te druge I x is lan ire papeža vprizorilo ]»oskus prav posebne vrste.
Skušal bo namreč privesti ameriškega predsednika do drugega prepričanja. Vatikau bo predvsem skušal pojasniti Wilsonu. da njegovo naziranje o na daljnem in končnem bojevanju ni pravilno ter pri tem.tudi omenil, da velja njegova izjava za vse zaveznike.
V	nekaterih krogih se glasi, da se bodo vršila med \ at i kanOm in
OSCAR A. PRICE,
ki bo vodil publikacijo za bodoče Liberty posojilo.
Zajetje avstrijskega brodovja.
-OOO-
AVSTRIJSKO BRODOVJE, KI JE ZAJETO V PRI STANIŠČU PULJU. SE BO MORALO NAJBRŽE VDA TI ZAVEZNIKOM, KAJTI NAJVEČJI AVSTRIJSKI TOPOVI NE SEŽEJO TAKO DALEČ, DA BI SE MO GEL POSREČITI BEG IZ PRISTANIŠČA, NAKAR BI SE SEVEDA VNELA VELIKA POMORSKA BITKA.
-OOO-
W&shington, D. C., 2. septembra. — Celo avstrijsko brodovje je v nevarnosti, da bo čisto uničeno v utrjenem morskem pristanišču Pulju. veliki mornariški postojanki ob Jadranskem morju in sicer radi velikih uspehov, ki so jih dosegli Italjani tekom svoje zadnje ofenzive.
Italjani, ki so napredovali na visoki ravnini Banjšici in vzhodno od Gorice so naleteli sicer sedaj na močnejši odpor, s katerim skušajo Avstrijci vstaviti nadaljno prodiranje Italjanov j»o čepovanski dolini.
Do Trsta vodi le ena sama pot in sicer preko kraške visoke planote v smeri proti Kostanjevici in Brestoviei.
Na ta način bi se lahko laška armada izognila utrjenim postojankam na Grmadi, prav tako kot se je izognila avstrijskim pozicijam na Sveti Gori.
Avstrijske utrdbe na Grmadi, ki je skoraj nezavzet-na, so sicer zelo trpele od strašnih obstreljevanj in vsled močnega ognja angleških in laških monitorjev, ki so se zdaj varno vrnili v svojo postojanko v Banzano.
Te naravnost strašne bojne ladje, ki gledajo iz ve.le le pan čevljev, je lahko povesti preko nizkih polja v morju ter so le malo izpostavljene nevarnosti od strani podmorskih čolnov.
Ti monitorji so pet dni obstreljevali Grmado ter važno železniško zyezo med Grmado in Trstom.
Vse potrebne razdalje pa so ugotovili laški aeroplani.
Monitorji so se vrnili v svojo prvotno postojanko le s tem namenom, da vzamejo na krov inunieijo in proviant ter se bodo takoj vrnili k dejanskim operacijam.
Na krovu pa imajo večje in težje topove kot katerakoli avstrijska bojna ladja v Pulju.
Pulj je sicer izvanredno močno utrjena postojanka in do avstrijskega brodovja se lahko pride le potom indirektnega ognja. •
Vhoda v pristanišče pa si ne more izsiliti nobena vojna ladja na svetu.
Zavezniški monitorji pa so lahko izven pristanišča in zaliva, doeim jih avstrijski tojx>vi ue morejo doseči. Na ta način ]>a bi se lahko v najkrajšem času razdejalo celo avstrijsko brodovje.
Nove predloge.
V kongresu bodo te dni razprav IjaU o treh važnih predlogah, ti kajočih se sedanje vojne.
WashiDgt>n, 1). C.. 2. scpteui bi a. — Ta leden se bo moral pe <>ati kon«rrcs s tremi velikimi voj niuii otirosibami in sicer z izdaji »•erlifikatov in boiidov v zneski, preko 11 tifsoč miljonov dolarjev nadalje z davčno predlogo v zne sku treli m i) jar j- ter predlo«;«, po toni katere lio«V.u> zavarovati vo iake iu mornarje Združenih dr žav. Daveno predlogo bodo naj bi ž«' že v soboto predložili sena tu. V kratkem času bode sprejet«-vse ostale predlojre.
Republikanci bodo pri razpravi irlede vojn etra posojila iu izdaje vojnih obveznic zahtevali vstauo v i te v posebne kontrolne komisij« ter bodo najbrže tudi liasprotova li srotovim določbam, vsled eesai ne bosta obe predlogi sprejeti a dosedanji obliki.
Kljub državnemu prazniku b< razpravljal senat v pondeljek ffle de vojnih profitov, in do srede b( najbrže sprejeta cela nova davčna predlosra.
Poslanska zbornica je bila vče raj od«rodena ter bo šele v torek pričela z nadaljnimi zborovanji Kljub temu pa pričakujejo, da bo do vse tozadevne predlose sprejeli na srlasovanje že v sredo, nakar se bo pričelo razpravljati o predlo-st;h glede zavarovanja vojakov ia mornarjev.
Ves kongres stoji neposredne pred bojem za uveljavi ienje postave. ki se tiče vojnih dogodkov Razdelitev sil. je v sedanjem tre nutka negotova stvar, vendar pa se upa. da se bo doseglo obdače-nje 40 lo 50 odstotkov na vse vojne dohodke.
Kakorhitro bo rešena ta zadeva, se bo priče! pečati kongres z vprašanjem dohodninskega davka. To vprašanje bo najbrže rešeno do petka.
Po sklepu davčne predloge od strani vseh konferenčnih komite-jev. se bo naibrže vršila kratka a živahna razprava glede mirovne resolucije senatorja La Foletta in glede predloge, ki jo je stavil se na tor Shermai z ozirora na mir.
V spričo vseh teh in daljnih važnih odredb, ki jih je treba se rešiti. ie treba predvsem v pošte vat i preti logo glede državnega primanj kljaja v znesku do 6000 miljonov dolarjev. O tem vprašanju najbrže ne bodo razpravljali v kongresu pred oktobrom.
Koncert Z. J. P. D.
Cleveland, 0. — Koncert je is-pal nad vse pričakovanje. Gledališče je bilo napolnjeno. Vstopnice so bile prodane vse, dasi jih je bilo več kot 1500.
Vsa društva, ki so se vdele&la koncerta, so izborno izvršila svojo nalogo. Skoro ni mogoče povedati, katero je bilo najboljše...
Ves Cleveland je na nogah in prehvaliti ne morejo. Zanimanje za koncert je bilo izvanredno veliko. Celo iz daljnega Chicaga je bilo lepo število vdeležnikov.
Natančnejše poročilo sledi
bodo
Soška frmeta.
Cesar Karol in dr. Kuehlmann.
Amsterdam, Nizozemsko. 3. septembra. — Kot se poroča v nekem brzojavu z Dunaja, je zaprisegel avstrijski eessr Karo! danes nove ministre, obenem pa je sprejel ▼ avdieuei noveneta nemškega mi* nistra za zunanje zadeve, dr. Kvehlmanna.
Avstrija. 2. Vrhovno avstrijsko armad no vodstvo je sporočilo naslednje glede dorodkor no lošlu fronti r
I ta ljonski letalci so nanovo v prizor ili napad na odprto mesto T net ter vreli približno sedemdeset bomb.
Na soški fronti se niso završili včeraj nikaki večji boji. Odbili smo delne napade Italjanov na visoki planoti Banjšiei. in nasi oddelki so uzn#Do zavrnili xm po-
V	okolici Gabriela je našo arti-! lerija za drža vala prodiranje vseli
' laških čet.	_
V	sobotponoči je padlo v na- Sv. Mihaela smo ponovno obstre-še roke	častnikov in :t")0 Ijevali sovražno lahko baterijo, mož. ki so pripadali šestim različ- V dolini Brestoriee in na K rani m laškim polkom.	i su so razširile laike čete »tro-
Rim. Italija, i septembra. —, jiUe. katere so zadobile v četrtek Laško vrhovno armadno vodstvo*in ttetek.
poroča naslednje:	Naie čete so zajele 1400 mož.
Na fronti ob Julijskih Alpah ni zaplenile devet strojnih pušk. pet bilo delovanje močno, in odbili I zakopnih možnarjev ter veliko smo več protinaskokov ob južnem milnici je in droten materijala.
Riga ie padla.
-ooo-
NEMCI POROČAJO, DA SO ZAVZELI RIGO, VAŽNO RUSKO PRISTANIŠKO MESTO. — ZAPADNO KRILO 12. RUSKE ARMADE SE JE UMAKNILO. — UMIKAJOČI SE RUSI P02IGAJ0 ZA SEBOJ VASI IN PRISTAVE. — NEMŠKA OFENZIVA V OKOLICI MITA VE. — PREKORAČENJE REKE DVINE. -ooo-
Berlin, septembra. (Preko Londona). — Nemške čete so zavzele Rigo, glavno mesto Livlandije.
Nemški generalni štab naznanja, da je padlo mesto fK) dva dni trajajočem obleganju.
Zapadno krilo 12. ruske armade se umika z mrzlično naglico.
Umikajoči se Rusi požirajo za seboj vse vasi iu pristave.
Vrhovno poveljstvo ruske armade je izdalo danes sledeče poročilo:
—	Po vsestranskih artilerijskih pripravah so začele včeraj zjutraj prodirat i nemške divizije ob obeli bregovih reke Dvine.
Rusi so nudili Nemcem velik odpor, pa kljub vsemu prizadevanju niso mogli,ničesar opraviti.
Nemške čete še vedno zmagovito prodirajo.
Petrograd, 2. septembra. — Vrhovno armad no poveljstvo poroča naslednje:
Zapadna ruska fronta: — Po težkih artilerijskih pripravah se je Nemcem posrečilo prodreti v smeri proti Uigi in sicer južnoiztočno od mesta.
Pri tem so Nemci prekoračili reko Dvino. Zasedli so nek bakreni rov ter izpopolnili svoje uspehe v severni smeri.
Vsi protinaskoki. ki so jih vprizorile naše čete, so bili brezuspešni.
Danes je pričel sovražnik z ofenzivo v okolici M i ta ve iu boj traja še naprej.
Pri Veliki Kuhari v smeri proti Kovlu v Volhiniji je poslal sovražnik naprej več oblakov plina kot uvod za boj. Boj pa se ni razvil zadosti silno, in naše močne rezerve so vstavile vsako prodiranje sovražnika.
Rumunska fronta: — V smeri proti Fočani je vprizoril sovražnik zadnjo noč več naskokov na ruinunske pozicije in sicer severno od Ireči. Vse te sovražne naskoke pa smo odbili.
Včeraj je napadel sovražnik z močnim artilerijskim obstreljevanjem rumunske pozicije severno od Ireči. Vs<-fe naskoke smo odbili.
Sovražnik je imel velike izgube.
V	smeri proti Braili smo odbili nadaljuc naskoke sovražnih čet.
Zrakoplovi: — X sektorju pred Dvino je izstrelil eden naših letalcev, praporščak Esinov sovražniškega letalca.. ki je padel na tla v notranjosti naših črt.
V	okolici Brodov je izzval poročnik Ltidnovski sovražnega letalca v boj. Oba letala sta padla na tla.
Berlin, 3. septembra. — Vrhovno armadno vodstvo poroča sledeče:
—	Nemški armadni oddelki so prekoračili reko Dvino južno od Rige in vsled njihovega pritiska so pričeli Rusi izpraznjevati vsa mostna pročelja na zapadnem bregu reke.
Popoldne je izdalo nemško armaduo vodstvo naslednje poročilo:
—	Ob Dvini pri Smorgonu ter pri Baranovičih se je ojačilo artilerijsko delovanje. Pri Ilusku južno od Rige so bile vse naše akcije uspešne.
Zapadno od Lutska smo zavzeli par sovražnih pozicij ter vjeli večje število vojakov.
Na fronti nadvojvode Jožefa med Prutom in Sužavo so se artilerijske akcije nadaljevale in prišlo je do posameznih spopadov med prvimi četami.
^ Na fronti maršala Mackensena v gorah severno od Počani so skušali Rusi in Rumunci zavzeti {»ozicije, ki so jih imele v rokah naše čete, a vsi tozadevni protinapadi so se izjalovili vspričo junaškega odpora naših čet.
Rusko žito.
Petrograd, Rusija. 3. septembra. Vlada je sklenila rekvirirati v*«* žito. Vzrok tesra je pomanjkanje kruha in žita.
M-a. Romanov bolna. Petrograd, Rusija, 3. septembra. Bivša ruska carica je nevarno zb<*-lela. Nahaja v pri svojem možu v Tobolsku v Sibiriji.
Pošiljateljem denaijcu
robu visoke planote Banišiec. Isto-tako aaao odbili veliko proti naskokov pri gori-Sv. Gabriels, neve rood Gorice. Xafi Males so
Pri Stilfster prelaza so izvedli naši plsninski oddelki v rifai tri tisoč metrov
Kakor ie znano, ne sprejemamo več denarja za if* plačila t Avstriji, Ogrski in Nemčiji
Lakko pa vedno ie ispoahijemo izplačila vojnim ujel* ia drugim ▼ Bon ji, Italiji in Franciji, kakor tudi ljndem na Primorskem, kateri birajo t krajik, ki m
po laiki armadi	„
urpo&jetedenar,priloiitetudi dopaanieo ali pi« Tojnega ujetnika, ker nam s tem pomagata aestaritl
vzeli ixaieik ki
"OLASNARODA"
(Slovenian Daily.) Owned and published by tba
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)
FRANK 8AKSER. PrwMat _LOUIS BENEDIK, Trcmarcr.
Pltot of Baaiaee* of the corporation and addresses of above officers:
82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New Tork City, N. Y.
Na celo leto velja list aa Ameriko
in Canado....................$3.50
7a pol leta .................... 2.00
Za četrt leta.................. 1.00
Za celo leto ca mesto New York $5.00 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za Četrt leta za mesto New York 1.50 Za inozemstvo za celo leto...... 6.00
"OLA8 NAHODA" Izhaja vsak dan lzrzed&i nedelj in praznikov.
"G L A S® N A B O D A"
("Voice of the People**) every day except Sundays and Holiday«. _Subscription yearly fi5Q._
Advertiswent «■» agreement.
Dopisi brez podpisa in oaebnosti se ne priobčujejo. Denar naj «e blagovoli pofilljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika^
Dopisom in pofiiljatvam naredite ta naslov: "GLAS N A H O D A"
82 Cortlandt Bt.f
New York City.
Nekaj pregleda.
-000-
Prid tremi leti, v prvi nedelji septembra, je bilo culi v Parizu odmev nemške artilerije, in nemške čete so se nahajale v razdalji dvanajstih milj od francoske prestoli-t-*\ boreče se na ozemlju med Meaux in Senlis.
Dne .I. septembra leta 1914 pa je slišal prve strele kateri ><) bili izstreljeni veliki bitki, ki je ostala še sedaj — po preteku treh let — vse nadkriljujoe dogodke sedanje vojne.
Vsako leto od onega časa naprej je povečalo pomen in važnost tega velikega hoja.
V vsakem letu pa je bilo mogoče vedno boljše razumevati in spoznavati obseg hvaležnosti, ki ga dolgujemo Franciji za njeno delo in za oprošeenje sveta od nemškega barbarstva.
Kvropski kontinent pa se ne nahaja danes v rokah Nemčije haš radi te bitke pri Marni.
Končni poraz in razdejanje vseh nemških aspiraeij za svetovno nadvlado, je neizogiben, kajti med Parizom in Verdunom je stalo med prvim in drugim tednom septembra 15)14 na stotisoee mladih Francozov, ki so umirali in žrtvovali svoja življenje v veliki bitki za vstavljenje ueiii-kega navala; — v bitki, ki je slična oni, s katero je bil zavrnjen napad Hunov pod Atilo severno Chalonsa ali v bitki, ko je bilo vstavljeno prodiranje Saraeenov pri Tours.
Bitka pri Marni je postala že legendarna.
Francoski generala Foch, Maunory in Joffre sam, ki je napravil vse načrte ter bil povzročitelj zmage, so postali zgodovinski možje, dasiravno še žive.
Ves spomin na veliki dogodek se nam zdi kot žalo-igra iz easa Homerja.
Vedeli smo in o tem smo sedaj natančno prepričani, da je bila bitka pri Mami ena odločilnih bitk v zgodovini človeštva.
Sedaj vemo kot smo čutili tedaj, da je ta bitka tako važnega f>omena za človeštvo kot bitka pri Maratonu, ko : o junaški Atenci zavrnili napad barbarskega in avtokrat-SKega peizijskega kralja.
Vse, kar ljubimo in smatramo za drago, in vse, kar imamo — bo ostalo naša last radi tega, ker je zavrnil maršal Joffre napad barbarizma tako kot je Milkijad zavrnil napad vzhodnega barbarizma.
Naš svet ne sme postati tevtonski in tudi ne orientalski.
S]Munin na bitko pri Marni pa bo živel naprej v čio-veški zgodovini prav tako kot živi spomin na bitko pri Maratonu.
In Joffre j a bodo pozdravljali stoletja in skozi nešte-vilne generacije, kot človeka, ki je rešil civilizacijo in preplavi jen je sveta z nemškim barbarizmom.
Danes gre lahko človek iz Pariza v Verdun ob poljih, na katerih je bila ta bitka izvojevana. Še vedno je videti
riži p* ojuje

aisAfi NJ)|BODAt a gr.PT tQir.
Naši vojaki v Franciji so se že seznanili z bojiščem Mame. Videli so že ter stopili v stik z duhom Francije, ki je izvedel to zmago.
Ob tretji obletnei bitke pri Marni pozdravlja narod Združenih držav Francijo kot svojo zaveznico in prijateljico ter zna v polni meri ceniti bolj kot kdaj obsežnost usluge, ki jo je izvršila francoska rpeublika celemu svetu.
Naša naloga pa je sedaj pripomoči v eimnajvečji meri k emancipaciji od tiranstva in sicer v imenu prostosti :n stvari splošne človeške civilizacije.
Amerikanci v ognju.
BITKA PRI NEW ORLEANS.
Xaslenja je povest o bitki, katero se je izvojevtalo tekom mirnega časa. To pa »pomeni toliko, kot da sta se dve armad: borili, ko se dotačna dva naroda nista več nahajala v vojni.
Vojna leta 1812 se je končala iz mirovno pogodbo med našo de-
ga Amerikanca I3S Angležev. V pohvalo za to veliko .imago je bii • Jackson aretiran in obsodili so ga [na tiso« dolarjev zato, ker se je i na nepostaven način proglasil I diktatorjem New Orleansa.
Politični položaj v Avstriji.
...» ...... ....	.!■*««.» i u uiinu	vjt » «ua.	» IVIIIU jt » 1U.CU
tam za kope ob gričevju pri Barcy in Chambrv. Križi pa označujejo grobove vojakov, ki so umrli tam. da izvojuje-
jo zmago.
Se vedno je Ialiko videti malo pokopališče ob cesti, ki vodi v Varennes, kjer so vojaki iz Maroka prvi iz vo je vali zmago ter našli tam svojo smrt.
Se vedno lahko stoji človek sredi razvalin Seriuaize ali hodi po zastavljenih potih, ki vodijo preko barja pri St. Gond.
in povsod vidi znake velikega boja pri Marni.
Celo danes pa se zdi skoraj nevrjetno in nemogoče, da bi ljudje brez pomoči božje vstavili nemški vihar ter zavrnili nemško povodenj.
Ob tretji obletnici bitke pri Marni pozdravlja civilizirani svet francosko republiko, francoske generale, ki so izvršili načrte in vojake, ki so izvojevali največjo zmago y svetovni zgodovini.
Ves civilizirani svet pa pozdravlja tudi Francijo, ki je
bila
prve tedne septembra leta 1914 pripravljena umreti za te, da obstaja prostost še nadalje, da živi in da se izvrši največja služba, ki jo jc mogoče dati demokraciji.
.Vsled tega je lahko vsak Anicrikanec ponosen, da se nahajajo danes ameriški vojaki v Franciji in da je le A-vnerika na tem, da prevzame veliko breme, ki je težilo do-j*edaj francosko republiko.
" ne smemo varčevati z nobeno stvar-
Hie-
Nemške sanje in tožbe.
Kakor poroča 41ZeitT\ je govo-želo ter Anglijo dne 24. decem/bra ril na zborovanju češko-ciemških 1814. Novica o sklenitvi miru še zaupnikov tudi (predsednik neon ni dospela v Ameriko, ko se je škega "Voitesrtto" dr. Titta, ki izvojevalo to bitko. Povest o bitki ki je med drugim dejal: pa je naslednja:	I "Časi so postali za. nas Xeinee
Andrew Jackson, nekdanji v Avstriji zelo resni. Ne le. da predsednik Združenih držav in stojijo maši očetje, bratje in smo stari boriti ee proti Indijancem, je -vi že loto in dan proti lieštevil-isvedel, da se namerava precej liiin zunanjim sovražnikom na močaui angleški oddelek izkrcati l»ojnem poJju in so edina varna v Mehiškem zalivu ter so pola- opora, tudi notranji sovražniki so »trti bouisiane. Jackson, ki se je izopet dvignili svoje glave In div-ltahajal na čelu obmejnih voja- jujše kakor kdaj preje delajo za kov, je pohitel v New Orleans, da uničenje Av&trije, da bi izgradili prepreči eventualno invazijo. Na-'na njenih izzvalinah tuje države šel je mesto v paniki. Postavil ga K notranjim sovražnikom štejem je takoj pod preki sod ter ie pro- tudi one Nemce, ki se kljub vsem gk&il diktatorjem. Za to seveda dogodkom še niso spametovali in ni imel nobene postavne pravice, še vedno kličejo: Bolje slovansko a bilo je v več slučajih, ko je slu-.vladana Avstrija kakor pa kura-žil Jaekson domovini s tem, da tela, ''pikelhaube". je nastopil tproti postavi. Angle-' Cilede dogodkov zadnjega časa ški general Takeuham se je izkr- bi stavil vprašanje: Kje so ostali eal s svojo čerto nekako devet milj nemški svetovalci cesarja v tem južno od New Qrleaaisa ter (pričel težkem času ? Ali ni bilo nobene-korakati proti mestu. Jaekson je ga, ki ibi povedal, kakšen vpliv bo bil le aiutpol pripravljen na iiiva- imel potutlostitvem razglas na av-zijo ter je vsled tega skušal vsta stiijsko Neruce i Kako veličastno viti sovražnika, a posrečilo se mm in veliko je bilo nemško navdu-je le. da gia je vstavil za par dni.' »enje. Sieer pa naj le pomilosti Teh par dni pa je bilo vse, kar je cesar avstrijske velcizdajalee, in Jaekson ]K>t reboval.	j naj se desetkrat gla-si: zgodovina
Ti dnevi so mu zadostovali, <ia ne pozna veleizdajalstva, za seje napravil priproste utrdbe, s dan jo generacijo ostanejo ti ljud-kateriini bi se lahko vstavilo so-'jo kot svairilen vzgled, katerega vražnika, in opremil jih je razen-sovražimo in zaničujemo. Krona tega še z velikimi zavoji l>ombanžJ si je zbijala slab Čas za amnestijo, ter sploh z vsemi predmeti, ki bi Ker je ministrski predsednik so-lahko služili kot barikade. S tem podpisan na pomilostitveiiem raz-pa je tudi pridobil čas, da pre- iglasu, imaiino pravico amnestijo skrbi svojo armado z vsem po- kritizirati. Ker je ministrski trebnim, ki naj bi zatem branila predsednik izjavil, da prevzame ta na hitro zgrajeni zakop.	j odgovornost, smo Nemci s tem
S. januarja zjutraj je bilo pri- -proglasom zelo globoko užaljeni, pravljenili za temi na hitro zgra-J Veseli nas, da so se našli v gojenimi zakopi šest tisoč mož. Bili sposki zbornici možje kot grof so večinoma farnienski delavci. Thun-«Salm, Auersperg in Danki, lovci, gozdarji ter sploh vsake ki so zasluženo ožigosali zadrža-vrste ljudje, uned katerimi je bil nje Cehov, Poljakov in Sloven set opata m kak ameriški vojak.' cev. Te slike ne more niti dvomi Proti tej raznoliki množici pa je svetnik Ltamoiez zabrisati.' korakal general Takenham na če-' lu skoro 13.000 mož, lei so bili vsi Gospodje gredo — slovenski naredili vojaki ter veterani iz Na j	rod pa ostane, poleonskih vojn. Angleži so otvo-j Pod tem naslovom piše "Stra-rili ogeuij aia izakope, zagrajene ža": Čudne spremembe se vršijo z bombažnimi zavoji, in general v zadnjih tednih; spominjajo na je dal povelje za splošen napad, 'dogodke iz leta 1914, s katerimi S tem se je pričela zadnja in so v zveszi. Oraška vojaška ko-atejbolj drastična igra v celi vojni mandanta nista več na svojem iz leta 1812. (mestu; zaiani nnijor avditor fsee Kot pri 1 kun ker Hillu v rtno- li^er se že nekje sprehaja in pre lucijski vojni ni odgovarjala četa mišljuje o s>voji alati dobi ci> za za zakopi na obstreljevanje ®o- četku vojne; polkovnik pl. Kon-vražniVa, temveč ležala mirno w: stantzer je šel na daljši doa*ust: čakala. Vse Ameriške utrdbe so iz kaitorega se ne povrne več, ker bile tiihe i-n navidez soapuScene. je že »nastavljen naslednik. Šli so Angleai so naskočili ter bili sko- s svojim očakom vsi ministri, ki rajgotovo radostno presenečeni so bili sokrivi onega trpljenja vsled oblike na hitro zgrajenih našega slovenskega ljudstva; od-ameriškin utrdb. Ko so bili v ne- stopila sta vojni in domobranski l>osreckni bližini Amerikaneev, je minister zadonela p<rvž» salca. Glasila se je
Zbornični odseki.
Odseki imajo za poletje obširen delavni program.
Ustavni odsek bo razpravljal o dveh resolucijah: o resoluciji Pit-toni, juij se preišče pravna podlaga. sestava, oblast in «'dgovor-nost vojno-inadzorovalnega urada. Resolucija Diamand, iu_j se izrgči vojno nadzorovanje avstrijskim, na pozitivnem temelju stoječim uradom. Pododsek bo izdelal reformo ustave. Voudar je odvi«ua usoda tega pododseka o^l uspeha posvetovanj češkega narodnega odbora v Pragi. Predsednik u-stavnega odseka dr. Mataja je sklical sejo v svrho rešitve ooue-njenih dveh resolucij.
Proračunski odsek razpravlja o cesarskih proračunskih in kontrolnih na red ba h po paragrafu 14. Ker je zbornica dovolila samo štiri mesečni proračunski provizo-rij. tbo moral proračunski odsek najpozneje v sredi oktobra zopet razpravljati o (proračunu.
Pravosodni odsek bo moral delati s polnim parom, da reši na-iedbe ipo paragrafu 14., ki zadevajo reformo civilnega i« kazenskega prava.
Vodnogospodarski odsek je že razdelil poročila za poletno delo.
Prehranjevalni odsek kakor tu di iMxlodsck gospodarskega odseka za preskrbo s premogom bo moral rešiti važne naloge.
obljubil obema podpredsc^lniko nra popolno podporo v njnuent!
f"'	! Je varstveno zabranjeno.
Bosanski Hrvatje za deklaracijo	_
Jugoslovanskega kluba.'	_____
"Hrvatski Dnevnik ' izjavlja v »IKDO NE SME RABITI IMENA
imenu Ik-vatov katolikov. da sprejme deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne ;J0. maja kot podlago in pogoj političnega obstoja in kot edino i*calno hazo za ]>olitieiii razvoj hrvatskega naroda.
Hrvatski sabor.
Redna seja.
Zagreb. 17. julija. Po otvoritvi seje, pretino se prične z branjem zapisnika, so dvigne poshmee Zatluka in zakli če: "Po triletnem pregnicistvu naznanjamo, da smo prišli v sabor."
BPri današnji .seji ^»deluji jo zu-pet ipravaški p(wfcmoi, ki so bili1
izključeni za 70 sej: dr. Horvat,I dr. Ivo 1'Vank in Zatluka.
Nato se preide na dnevni rod • Poealanec Jiaižabetič "kmečka
PEDISIN je varstveno zabra-njen in nihče drugi razen nas no-more rabiti imena. To je način, s | katerim čuvamo dobrobit onih, ki rabijo Pedisin. krepitelj in činitelj nog. Pedisin je izključno zdravilo za noge. Ne da. da bi se noge utrudile. potile, pekle in tudi ne pusti, da bi rastli odtisi, kurja očesa in žulji. Zadnje poletje je bilo prodanih nad miljon škatelj. Velika škatlja zadostuje 2a družino večin esece v za $1.00.
Za uradnike.
GROWN PHARMACY
2812 E. 79th St., E. CLEVELAND, OHIO.
j Podban dr. Kiriškovič izjavlja, .tla namerava vlada ustanoviti ra-
razlogov ni mogoče preklicati. „ .	, _ .	Poslanec Novak (pravaš^ pod-
Poslauee dr. Rybar m tovarni ]>ira	poslanca Jalž^betiča
so vlozih interpelacijo na vodite-; in ogovarja svoborno trgovino z lja pravosodnega nmustrstva gle- odpitwo maksimalnih cen
de sodnih uradnikov. Opozarja aia dejstvo, da ni bilo že tri leta ni kakega imenovanja sodnih u-radnikov v območju tržaškega višjega nadsodisča, D^vzemši ime-
l,r^cJldkai tržaškega ka) ^ pridružuje predgovoinikn.
1'oslaiiee Polja!
in vplivala na čisto drugačen način, kot so bili vajeni Angleži.
Štajerski namestnik Clary.
"Straža'' piše: "Kaj je z na-
\V.ak posamezni vojak si je nam- mestnikom Clary jem f Čudno je rtv izbral svoj cilj. predno je pri-jtia je v Gradcu namestnik grof tisiul na petelina. Vsak posamez- (Jfcu-y ^e vedno v službi. Kaj se je ni pa je *>ii tudi ostrostrelec n že vse govorilo o nje«ii? Kaj se je gozdov, ki bi zadel letečo jerebico -pritoževalo? Vendar se še drži na na ravdaijo devetdeset »h jardov, svojem mestu. Sicer smo pa pre-vsle«l tega je komaj podel strei, .pričani, da možje, kakor Clary, ki bi izgrešil svoj cilj.	pl. Weiss in Netoliczka, ne mo
Amerikanci pa niso počivali, rejo dolgo urad o vati med sloven-Nadaljevali so s stalnim ognjem, skirn ljudstvom. Boljše je, da se in sicer tako precizno, kot ni na- prej prostovoljno umaknejo, ka-vada v Evropi.	[kor da bodo odmaknjeni. Dokler
Angleži so sicer junaško pro- m ti gospodje v svojih službah, drrali. a bili so kljub temu izpo- ae bo sloveuski narod vedno spo-stavljeni neposi-edni smrti. Anic- minjal na dogodku v 1. 11)14." rikanci, ko izbomo streljali ter
končno se je razvila situacija ' "štajerska b beril na stranka in vspričo katere opeša vsak 'člove-	Jugoslovanski klnb
•ški pogum. Artgleži so se	Xa trn*tanku zaupnikov štajer-
ter se pričeli umikati v neredu in ske Liberalne i narodne) stranke so končno izginili & pozorišfo. je Uria sprejeta med drugim tudi Poveljnik sam je pddel ranjen na sledeča resolucija: Odobrujemo, smrt. Angleška četa je odhitela da se Jugoslovanski klub na pod-zatem proti svojvn ladjam iu pu iagi svoje državno pravne izjave Htala za saboj akor^g 2000 mrtvih vtfaUU dela za spremembo usta
a xanpniki e^jo
deželnega sodišča. — Izprazrjeim mesta so: predsednika olcrajnih sodišč v Gorici in Ro\-inju, pred sodnika trgovskega iai pomoi-ske-ga sodišča, šest mest svetnikov višjega sodišča, dve »mesti dežel-no-sodnih svetnikov, pet anest o-krajnih sodnikov, štiri mesta sodnikov. Vrhu tega 11 uovoustanov-Henih kouceptnih mest in precej mest pomožnih uradnikov.
Z ozirom na škodo, ki izvira iz tega zsaka.su j en j a pravosodstvu, ■zlasti pa uradaiikom iti pred vsem avskultantom, za katere se pravica za avtomatično napredovanje začenja šele z imenovanjem sodnika, vprašajo inteipelantje .1
Ali hočejo takoj razpisati natečaj in pospešiti vsa imenovanja?
Adresno odposlanstvo gosposke zbornice pri cesarju.
Adrewuo odj>oslanstvo gosposke zbornice s predsednikom knezom Fiirstenbergoni in grof mu tSylvo-Taroueo na čelu je izročilo 17. julija cesarju dne 2S. junija Sprejeto adreso gosposke zbornice. Knez Furstenberg je nagovoril cesarja v imenu odpoelanstva in je aiaglašal, da je vzbudil pre-sJtolni govor v gosposki zbornici najradoortaiejši in najhvaležnejši odmev.
Cesar je zaključil svoj odgovor z besedama:	,
"Trcino upam, da l>o tudi nadalje, da bo gosposka zbornica zastavila vse svoje moči pri sodelovanju z drugimi emitelji glede zakonodaje v službi ljubljene do-moviiie. Zaupam, da bo uspešno pomagala tudi pri težki nalogi ustvariti iz vojnega viharja temelje blagoslovljenega mirovnega razvoja sporazumi jenih kulturnih narodov.
Knez Fiirstenberg je zaklical trikrat živio cesarju. Cesar je posameznike nagovoril.
Za ustavno življenje v Bosni.
l>osguiska zastopnika dr. Suna rič in dr. Dimovič sta konfeiinala na Dunaju z zastopniki Jugoslovanskega kluba glede sklicanja bosanskega sabora. Jugoslovanski klub je že v začetku meseca julija vložil v zbornici glede ne-postavnegu sustiranja bosanskega sabora interpelacijo, v kateri po-j zivlja vlado, naj nemudoma vse ukrene, da se zopet vpelje v Bosni ustavno življenje. Bosanska delegata sta intervenirala toosa-devuo pri skupnem finančnem ministru buroiiu Burianu. Dne 16. julija, sta se odpeljala v Hudim-I>ešto, da -bi tamkaj stopila v stik 'z ogrsko vlado.
Burian Bosancem.
Skupni finančni minister baron Burian je izjavil podpredsednikoma bosanako-tiercego vinskega sabora dr. Josipu Sanariču in dr. Dimovico, da se vladni kroga bi-a mirfio 0 nada^ievtfjn de-
stranka) nujno zahte-va. da naj se - , - , ... .
11(inMl.; i........,,	f . «'nnski dvor, ki Ik» redno koutro-
odpra* i Iwiawka naredha «> rekvi- ,
.lirai raeune. zieiji žita.	,» ,	,
^.L-.-.v-;	1.,-t i»	*	I «»slance dr. Horvat itpn vaši
f>ek'-ii3 nacclmk Kauer odgo-	. .	. ,
i, . ii	. i -, govori proti tuiaueni nagodbi. -
\arja. da iioredl>e iz tehničnih • , - , ,
javlja, da ban m njegova v« e»na
ne ilaji-ji* hrvatskemu narodu 'nobene garancije za njugovo združitev in isvobotlo. Koalieija se vedno ii\-:!i ter gmii, a za hrvatski naroki iic dnsi-že ničesar. (Masoval bo proti iudemniteti.
Konečno govori še poročevalec ilr. Lorkovir. ki polemizira z dr. Horvatom. Izjavlja, tla ne more verovati v radikalizem dr. llor-mta in v njegovo protiuagodbono politiko, ker je bral njegovo izjavo. ki s pravutštvom nima ničesar skupnega in katere doklej ni nikjer demontiral. Dr. II<»rvat da je potnoi.il svojo -.iiiMiko n;! Dunaju in v liiidiarpešti ter ji- ravno on oviral, da nimogcl nadaljevati >a-bor z delom.
Dr. Horvat obljubi ju, da bo d<»-j kazal v saboru. <la se vse njegovo delo napačno opisuje.
Postihnec Za/tluka (pravas) je tudi L'a ta predlog in zahteva od nove vlade, da naj pop'-a vi to, kar je pokvarila stara vlada. Poslanec Radič (kmečka stran-
h rvatsko-srb-ska koalicija) govori proti pretl-logu in se čudi opoziciji, da zahteva odpravo rekvizicije ter da pri tem ne vidi. da bi bila posledica odprave rekviziiije in uveden je svobodne trgovine naju- -varnejše za ubogo prebivalstvo, a koristila bi oderuhom. V iimnu večine izjavlja, da l»o glasoval proti predlogu.
Nujnost predloga je odbita. Na dnevnem redu je 11 interpelacij. •
Predsednik predlaga, naj se o njih razpravlja v sredo. IS. jul.
v četi tek pa o zakoncem ,načrtujSerf«.iiMij*tlet.ii o podaljšanju finančne z Ogi-sko.
Nato predsednik zaključi sejo.
Strašna tragedija. Utica, N. V.. septembra. — Eleiuer l)epo\v
n "I je vstrclil svojo mater. Vrnil se ie na godbe '	. ..
bil z lova m v sail pomeril na mater in izprožil. Nesrečniea je padla takoj mrtva na zemljo.
Iz proračunskega odseka.
Zagreb, 18. julija.
Danes dopoldne imel s^-jo proračunski odsek. Nek poslanec predlaga, naj se sprejme zakonski načrt, s katerim se i>odaljša ogrsko-hrvatska finančna na godba od 1. julija 1!»17 do :-l. oktobra 1917, torej za štiri mesece.
Podban dr. Ki-iškovič zagovarja predlog.
Novica.
Hooversville, Pa. Tukajšnjo majne delajo stalno. Ljudje zaslužijo največjo plačo v Peima., življenske razmere so tudi najboljše. Hiše s 3 ali 5 sobami, prosto razsvetljavo in premog za $5
Nato izjavlja dr. Petričič
imenu Htarčevičeve stranke pra-j (]0 $8 lia liiesee." Možje so za-
va. da bo glasoval proti podali-! t i- - •	t 01	1 •
- '-, ,	„ , 1 dovolim ni veseli. Slovenski
sanju tuianenc nagodbe. Zakon-1
ski načrt je "prejet. Proti gki«u- ClUllOVeil bo prišel V llOVO jej(»: Sta rče \"i •* tia e a Akačič in dr.U^rajeilO cerkev ill pozneje Petričič ter pravaš dr. Horvat. Itlldi slovenski učitelj. Tli SO Nato se preide na razpravo o cerkve in dobre šole in maiiie
indemniteti
Poslanee Akačič (Starčeviča-nec) ostro naj»axta večino in bana. Pravi, da je sedaj prišel čas. da se ves hrvatski narod zbere
jnc
prav v naselbini. Počutili se boste tukaj kakor doma. Maj ne so čiste in varne brez vode, plina, imajo najboljše
okoli zastave svoje združitve, ter^ strope na svetu. Majne zala-svobode, V prvi vrsti njegovi i>o-Uaj0 s premogom železniške
odii6ni družbe in Standard Oil Co. Tu je vedno dovolj voz in so
last Knickerbocker Smoke-
predstavitelji Hrvatov, Slovencev in Srbov v dunajskem parlamentu v svoji zgodovinski izjavi z
dne :{0. imaja. Starčev ičanei so j \ess Coal"Co. V Hooversville, IKxlali podobno izjavo dne 5. ju-L^	.	.
nija v hrvatskem saboru. Ves hr- 1 a' Pridite pnpravljeill za vatski narod je po pravici pričo delo pO B. 6: O. R. R. ali pa koval od hrvatsko-srbske koaliei- vpragajte pri: ^Ir. AlldreW je podobno izjavo, toda doslej	' .	... .. , , c.
zastonj. Izjavlja, da ne bo gla.so- SerIeKl. 4 Smitllfield St.,
val za indemniteto.	i Pittsburgh, Pa.
Saj vem, kam jo bom mahni!,... k Balkovcu, ker tam bom dobil prijatelja-
Kadar se gre za postrežbo za krepčilo tel«»a. kakor tudi za b^f»c urejena prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji strani Moja dolgoletna skušnja v splošnem pri hotelski obrti jamči mojim prijateljem pravo domačo postrei b<». — Torej če Čuti telo slabosti, si lae^n ali otožen, pridi k meni, in in postregel te bom prav izvrstno.
JoiuiBalkovec Hotel
Bojevanje v gorah.
Prav posebno je otežkoecn transport in dobava živil za čete v gorovjih. V splošnem se ie sieei izboljšalo ?aa komunikacijska sred stva. zgradili r.chznice z velikimi strminami ter si preskrbeli gotove vozove za prevajanje živ d in dru g v ga potrebnega materiala.
O najMjrih, katere morajo premagati čete, poroča v strij.sk i gem, ralni štab naslednje:
Dve viMi voz in kolesljev je stalo v vojaškem redu na apnenenem pesku. -Malo dalje naprej so vodili konje k vodi. Neizmerno živahna in živa je bila cela slika vsakemu opazovalcu. Človek je hotel lili/je, <la nehote pomore bojevnikom. a slika se kljub temu ni iz-premenila. Ko ie prišel potnik mimo vrste voz, je zapazil, kako čudoviti so bili ti ljudje iu ti vozovi. Bil« «o ueokr«-tiia vozila, ni-kaki vozovi in niti kolesi ji. V tej vojni, ki je stavila neizmerne naloge prizadetim, si je moral človek znati pomagati na vse mogoče na-
dih. Pre
Vsled tega so razdelili vozo-so bili v navadi po deželi orali dati v rezervo vozo. niso bili sposobni za preva-t, ret Is te v in živil po Mtrmih
bodi po teh gorah in prela-tso lahki, kot si jih predli ponavadi potnik po Dolo-in ki je videl sedanje vojno aee edinole v obliki zanimi-i k ter obživljano s prizori li dam, ki so igrale tenis, iu. ki se hoče dvigniti kvi-e ne nudi nikaka lahka ser-m po gori navzgor. Prekora iora naporna in strma pota i mali do 1700 metrov viso-u sieer brez ozira na pljuča .a ali /ivali. Po teh potih pr. 'sak dan zadostna hrana za ne tisoče v mož, katero do-> potom sopiliajočih delav-i |h» tej poti tudi dovažajo i> živino, katero zakoljejo
P
ti
pa
mj *
Ct uiti tis<
>ri n
dobavljajo kompaniji svoje mleko. Pri vsaki brigadi pa je še ena krava, ki pa večkrat izgine, pad t. v prepad ali se sploh izgubi. 0 njej govore vojaki z veliko žalostjo kot o kakem padlem tovarišu.
Podnebje pa je v tej višini že precej nevarno za živali. Dobro sv počutijo le koze. Po teh višinah, skozi grmičevje in male borice vodi pot navzgor po šuti in malem gozdu.
V	tem kraju je bilo nemogoče nepraviti pota kot so drugače običajna. Pota je treba prirediti na način, da jih sovražnik ne zapazi. Vsled tega se ni moglo še nada-ljr uporabljati živali in vsi napori so bili navezani na človeško moč. Po strmih stezah so se vspenjali možje, noseči kuhalno posodo. Bih je tri ure hoda iz doline do prvih postojank. To so bile tri ure neizmernih naporov in muk. ki jih n? mogoče opisati. Kakorhitro je ku liano meso napol, se zapre tozadev ue aparate in meso se pod uplivom gorkotc skuha docela, nakar prevedejo nosilci živež prav do sprednjih vrst.
Neki vojni poročevalec, ki je videl dosti vojnih prizorov, se je izrazil v smislu, da so najbolj junaški izmed vseh borilcev oni, ki nosijo v te višine hrano ter so pr: tem izpostavljeni vsem nevarno stim, dočim nimajo na drugi strai ni nobenega najmanjšega dobička.... Vso gostoljubnost je raz-videti iz obnašanja častnikov b navadnih vojakov v tem ozemlju. Ponudijo ti vse in to na najvišj gorah in stvari, katerih bi človek v teh višinah ne bil pričakoval.
Človek *si skoro ne upa jesti, kajti neprestano se mu usiljuje misel, s kako težkočo se je spra vilo te stvari na te višine, a človek si ne upa obenem odkloniti kajti vidi pri sebi prijatelja, ki mi odkrito želi vse uživanje....
Prav posebno pozornost pa zasluži koneeno saniteta. Neki zdrav niški sot rudnik je priobčil iz gora Ruinunske naslednje stvari, iz katerih je razvidno, v koliki meri vr-še svojo nalogo sanitetne in slič-ue kolone.
V	svojem poročilu piše: — Krog poldne smo se napotili
iz kraja D. Kmalu nato pa je pričelo deževati iu sicer vedno močnejše. Pred nami ležeče višine je bilo komaj spoznati vsled megle, ki je zakrivala celo obzorje. Vijugasta cesta se je vlekla proti gori naslednje predmete: več kilome-tiov dolgo kolono, artilerijo, lnu-nicij^ke provijantue vozove, težke topov in avtomobile, ki so vlekli velikansko težo. V tej živi kači ni bilo nobenega presledka.
Naenkrat pa je obstala kolona naših sanitetnih vojakov, ki je korakala pred nami. Vsprieo natančnejšega opazovanja pa smo spo znali, da leži ona druga kača popolnoma iuirno ter da se ne pregiba ^še nadalje.
Čakali smo. Enakomerno je padal dež. bobnal na strehah avtomobilov in čuti je bilo klice, povelja, vsled katerih se je ustavile tudi naša vrsta. Pri tem pa se je ifpremeuila cesta v neizmerno blato. Moštvo se je ustavilo, prižgalo ob robu ceste ogenj ter >e pričelo greti ob gorkoti, ki je priha iala od ognja. Konji so medtem •e rok je bilo za po | Pohrkavali. a se kliub temu uto-anju dreves, na ko- j lažili ter pričeli zobati borni živež. Čakanje ie bilo nad vse mučno. Vsako prodiranje je bilo nemogoče. kajti sovražnik je bil razdejal most, ki se je nahajal v ospredju in koloni se ni odpirala nobena druga pot. Vsled tega in preostajalo ničesar drugega kot čakati.
Polagoma se je stemnilo. Dalo se je povelje, naj bi skušali sani-tejei prodreti v gostem pohodu. « vozovi naj bi ostali zadaj ter naj bi šele pozneje sledili. Bilo je temno kot v rogu. a še vedno sem mogel slediti človeku, ki je šel pred inenoj. L'stavili so nas klici in vspričo teh ae je ustavila cela kolona. Cesta ie bila zaprta od treh municijskih vozov, ki so za deli drug v drugega. Prerinili smo se skozi, a za temi municijskimi vozovi nas je čakala težka artileri-ja. Bili »o naši rojaki.
Pot je vodila naprej. Na levi, kjer je čakala neskončna kolona ie bilo *.omaj opaziti gorenje ene smodke. Zakop za desniei pa si je človek lahko izrisal le v mislih in k lučjo žepnih svetilk je bilo treba varčevati. Naenkrrft je nekaj u-darilo in neki zdravnik je ležal v jarku. Mi dra«i smo se ustavili. » v veliko zadovoljnoat vseh se ni zgodilo ničesar hodeča. Konji
nadalje tudi v te tK>ve in m uničijo. Poleg vozil ,>o stali ob cesti ji. JNletl njimi so goreli tberišcife in sem pa tam so Majski, ki so kot nalašč i. da predstavljajo vodi-orah. Vse moštvo pa je > ter sedelo na tleh po uki konji so imeli svojo bavo. Jedli so seno in o-iko slastjo ter grizli trail katerih so bili priveza-k>uia dolgočasje
»rali skrčiti por-uorajo opravljati o se polaate vseh ni h predmetov v
izboljšani poti so t. V tej zapušee-inla sicer druga rje v, je raz-povsem čudno in nepri-ielovanje. Na lice mp-i*vili predmete, o kale-»dni človek teh krajev ni.
P
lo povečini vojni jetniki, ladaljno poglav je narjvečje-limanja. Na desni in levi bil nekdaj gozd, ki pa je vsled neprestanega dela je bilo žaganje, n oma iali so vsak
u zemlje in izkopavanju zako-
Kod iz daljave pa so ropota-roji. Skozi gozd so napeljali
podobne velikanskim kačam, evi no dovajale potreben kom iran zrak k neštetim vojaki so kopali pot v trdo ozem«
»Jalti so gradili ceste, vzpenja-elelonske iveze in bogve, kaj out a vili »o mostove preko hunt kov ni gozdovi so izginili ridnih tesarjev, ki se bore v prvih daleč proč od tega
«)»i n ti src BojevniJ rti ah, pa upornega in pridnega dela, in od rajev, katere obišče drugače l€ nrist. (i lede te pokrsjine poro-ajo naslednje:
t e bi bila zdaj izdana knjiga za arUte, bi jo morali nasloviti: Le one, ki n»* poznajo omotice. •Sprva »e je godilo vsem četam m k o kot se godi turistom, ki so d št i na prvo potovanje. Tekom asa. pa so postavili brigadna po-eljstva in postojanke kom pan i j-kili poveljnikov na višine, ki so de prej dostopne le izurjenim tu-»»t'<m. Tam kuhajo in v grmieev-u m kritju, ki krona viiine je uleti kuhinjsko posodo in krog i je c mirno p ase j o kote kot da e ni ničesar zgodilo. To m m
Konji niso mogli naprej in nikjer ni bilo videti stanovanja, ki nam
je bilo določeno za to noč.
Usnja te hlače so bile vse premočene, a kljub temu j<j bilo treba korakati naprej.
Končno so dospeli do višine. — Težke topove je bilo treba opremiti z dvojno priprego in vsled tega se je tudi zavleklo pohod ee-le kolone. Iz daljave je bilo videti luči. a nam vsem se je zdelo, ds se te postave ne približujejo, temveč vedno boli oddaljujejo. Kou-čno smo zapazili na desni strani kočico in zatem lučko pri lučki in nebroj svetilk. Bila je vr.s,
Slednjič smo dospeii v vas.
Končno se je razvil boj, in sanitetni vojaki so pričeli opravljati svoje težko delo. Ves značaj je značaj Dolomitov, kjer prevladujejo strme pečine in neobrasle skale ter se dvigajo do višine preko 2000 metrov. Treba pa je bilo spraviti z mesta, ne le težko ranjene. temveč tudi one, ki so dobili strele v roke, noge in ki so vsled 14-urnega pohoda neizmerno trpeli že pred bitko samo.
Pohod čet na gorske višine ji trajal celih šest ur. dočim je trajal odhod z gora celih oseuiciir pri čemur je treba voštevati obložene nosil nice.
Grof Scapineli poroča glede ho jev na Krasu in glede preskrbe ranjencev ter njih prevoza v varno zavetje:
—	Prehiteli smo transport ranjencev in težko bolnih. Belo st bleste nosilniee in vidimo obvezano glavo, ki je mirna, nepregib na in napolnjena edinole z željo po miru.
Ves ta žalostni sprevod pa se po mika skozi temno noč. Vozovi, katere uporabljajo za prevoz ranjencev, so čisto prilagodeni gorskim razmeram, kajti to so kolesne nosilniee, na katerih ima prostora po dva ranjenca. Prevoz bolnikov in ranjencev z višin nudi sam po-sebi največje težkoče. Sanitetni vojaki pa si znajo tudi v tem o-ziru dobro pomagati.
Ranjenega ali obolelega vojaka odvedeta dva sanitejca na nosilni-ei s prejšnjega stališča, in oba sanitetna nosilca podpira četa, ki se nahaja v nižjeležeči poziciji tei pomaga, da se spravi ranjence na najbližje obvezovališče. To mesto P se nahaja v vsakem slučaju 100 ali 200 metrov nižje kot postojanka sama.
Tam ostane ranjenec, dokler za-more prenesti pot v dolino, odkoder odpotuje v bolnico ali v vojni lazaret, nahajajoče se v bližini vojne postojanke.
Najbolj značilno za vse postopanje sanitetnih vojakov v gorah, pa je bilo povelje, ki ga je izdal navadni vojak, korakajoč na čelu sanitetne kolone, ko se mu je bližal nek neznani častnik:
—	Vstavite se in pustite ranjene ljudi mimo!
Spodnja ustnica Habsburšanov.
Mod krilate izraze iz zgodovine spada tudi izraz o "debeli spodnji ustnici HabsburžanovJs katero ustnico je na odličen način opremljen tudi sedanji španski kralj. Znano je nadalje, da je bila spodnja ustnica Karola V. mogočno razvita in danes se ne more določiti, če je pripisovati to posebnost podedovanju.
Sodobniki pa se na to posebnost niso dosti ozirali. Stoletje pozneje pa je sedel na avstrijskem prestolu majhen človek. Leopold I., kojega velikanska spod-uja ustnica je vedno tvorila predmet dovtipov in satiričnih pripomb.
Tudi pokojnega cesarja Franca Jožefa je krasila ta ustnica in na sličen način je bil tudi obla-godarjen umorjeni prestolonaslednik Franc Ferdinand.
Nore stvari is snanstva.
Geologi so prdteenili, da ima Avstrija nerazvite in neporabljene sklade cinka, s katerimi bi se lahko pokrilo tri četrtine potrebe te dežele glede cinka.
Neki francoski izumitelj je sestavil vodoravni mlin na veter v katerem se izrabi devet desetin sile vetra, pri čemur sploh ne pride vpostev iz katere smeri piha veter.
Solidarnost Južne Amerike.
Santiago, Chile, 30. avgusta. — Tukaj so se ravnokar sestali zastopniki razliC^ih južno-ameriških držav. da se posvetujejo glede skupnih ciljev republik ter pospešijo solidarnost med njimi. —. Vsa znamenja kažejo, da je zaznamovati v tem ozira že dobre uspehe ter splošen napredek. Med vdelešenei m
JAMES 6. HARBORD,
načelnik Pershingove ga generalnega štaba.
nazaj dobrodelni naravi, ki mi ga je podarila in svoje telo elementom. iz katerih je sestavljeno. —
Kot filozof sem živel, kot filozof hočem biti pokopan — brez vsakega sijaja in pompa. Pokoplje pa naj se me v Saysouci. tam gori na terasah, v rakvi, katero sem si že dal zgraditi.
Svojemu nasledniku pa priponkam. da spoštuje v svojih stricih. tetah in drugih sorodnikih svojo lastno kri. Slučaj, ki vlada usmle ljudi, določa tudi» prvoro-jenstvo in tudi če je človek kralj ni raditega več vreden kot so drugi ljudje.
Vsem svojim sorodnikom pa priporočani, da žive v dobrem sporazumu in da žrtvujejo, če že mora biti tako, svoje'lastne interese blaginji doinoviue ter pro-cvitu države.
Ce umrjem, bodo veljale moje zadnje želje sreči tega kraljestva. Naj bi se mu vedno vladalo s pravičnostjo, modrostjo iu močjo. Naj bi bilo najsrečnejše izmed vseh držav glede miline zakonov. glede pravične upravo ;i-
Zastonj
čaj za poskušnjo.
is Čudodelnih rastun u^m. m.
ueiioMlu ndi-Kvntika iznajdb* - father
MOUjMGKRJCVEGA glasovitega kast.
UNSKECA ČAJA — A ko imata rarmatizem
»•rtje. Mfidokri. nnrvdni UMm. rlkwbol, Dr-rad v ledicah ali }«trah. pošljite na dopiMuri »roja ime in prejeli boat« brezplačni zavitek. Haalov:
MOLUNGER MEDICINE CO.
21 KUBiacar BuUdins,
14 Eul Park Way (N. S.) Pittsburgh, Pa.
uauc. glede junaške armade, kateri sta čiist in slava prva.
Tako pa naj cvete ta dežela do konca stoletij.
| Vojaka ubita pri gašenju požara.
Požar je uničil katoliško poletno šolo v Cliff Havenu iu napravil $"»0,000 škode.
Na pomoč so prihiteli vojaki prvega uewyorškega topniškega polka, ki so pridno pomagali ho gasiti ogenj. Pri gašenju sta dva vojaka smrtno ponesrečila, dva sta dobila težke poškodbe, petnajst jih je bilo omamljenih o J dima.
Najboljši vojni klici.
Neki ameriški list je razpisal nagrado za najboljši bojni klic za sedanjo uemško-ameriško vojno. Vojni klic, katerega je predlagaj polkovnik Henry Water son, namreč "To hell with Hab-sburgs aud Hohenzollern!*' je malo predolg in neokreten.
Vtem slučaju je nemški: Hurra! — že veliko boljši in uspešnejši. — V oprostilnih vojnah so prevzeli "hurra* od Nemcev tudi Rusi in oba izraza prihajata iz turškega 'ura', to je "ubite ga!"
Francozi se ponavadi poslužujejo vojnega klica "En avant!*\ to je naprej, dočim se preje nazdravljali kralja, cesarja ali republiko. — Turki kličejo Alaha in Italijani se poslužujejo izrazov: "Avanti!" in "Avanti Savoia!"
Japonci kliče svoj "Banzai".
Dober bi bil morda vojni klic plemena Valuba v Afriki, o Katerem trdi Fro belli us, tla ga vzbuja pogum in vojno razpoloženje. Vpijejo namreč: Rrrrr...Svauah! Mogoče se bo tega krika poslu-žil naš Roosevelt, ki ga je v Afriki gotovo že cul.
UIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE I
Iz testamenta pruskega kralja.
— Naše življenje je hiter prehod od trenutka našega rojstva k onemu naše smrti.
Tekom te časovne dobe pa je naloga človeka delati za doborbit družbe, kateri pripada.
Kakorhitro sein dobil v roke vodstvo poslov, sem uporabil vse sile, ki mi jih je dala narava, da napravim srečno in cvetočo deželo. kateri sem imel čast vladati.
Pripomogel sem do veljave postavi in pravici, ustanovil sem red in jasnost v financah dežele in vzdržal v armadi disciplino. — vsled katere prekaša vse ostale čete v Evropi.
Potem ko sem izvršil te dolžnosti napram državi, bi si moral vedno očitati, če bi zamudil tudi to. kar se tiče moje družine.
Da preprečim spore, ki bi se lahko pojavili med mojimi sorod niki radi moje dedščine, izjavljam steni potom tega slovesnega dejanja svojo voljo ali testament.
Voljno in brez bolečin vračam življenski odem, ki me navdaja.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE.
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne poailjatve. z številka mi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti pr^j-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Saknr.
Bachnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan
No. 260638 Besens May Miss
No. 330062 Blatnik Joe
No. 330326 Bobič Vajo
No. 260583 Božičkovič D j uro
No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dokusovič Stif
No. 260630 Dolar Valentin
No. 330086 Grgurič Blaž No. 260573 Jaklich Louis No. 329634 No. 331028 Jankovic Mihael 330395
Kastelic John
No. 44708 Košir Frank No. 329631
Kovač Frank No. 260641 Kulovic Josip No. 330772 Lenaršič Josip
No. 4455^ Malavašič 330218 Mastnak Frank
No. 329776 Meden John
No. 331014 Merkun Anton No. 331355 Mikolie Josip No. 331062 Milavec Matevž
No. 330627 Oswald Joe
No. 260621 Oswald Luise No. 260632 Pekol John No. 44749 Pershe Geo.
No. 330784 Poldan Marko
No. 44518 Rak Ferko
No. 330001 Ranch Math. No. 260622
Resman Frank
No. 44296 Rohs Anna
No. 329638 Samidc Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Smalcel Math.
No. 331010 Sodec Anton No. 329694 Spaniček Rod
No. 328894 Sparmblek Joe
No. 330661 Starčevič Johana
No. 331070 Tehlcr Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej No. 239741 Anton Vever No. 329670 Vaklisch John
Wo. 330404 žagar Frank No. 331286
Važno za	vsakega.
KADAR želite izvediti za naslov svojih sorodnikov,	TtApAH želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-
prijateljev ali znancev,	stvu itd.
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po-	KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-
histvo, trgovino itd,	telja ali znanca,
KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd.	KADAR želite objaviti društvena naznanila,
vssta "GLAS NARODA"
"GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Ze din j enih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu.
"GLAS NARODA11 je razposlan naletov štirih in pol miljona (4£00.000) iztisih m je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
CENE SO SLEDEČE;
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota
itd. stane...............................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane.............$1.00
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Narocilorn je poslati vselej tudi denar.
Enkratno iskanje dela stane................$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
ali kaj enakega stane.................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane.........$0.50
«slo™»* "GLAS NARODA"
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo Biojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa
oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem va-	da se prepričajo če je oglas v našem listu
. . , ...	in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj
rujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih ^^vo^mo velike važnosti je za vsakega pri na,
je vsepovsod dovolj.	ročflih po poitL
tii:ifitiiiiriifiiiiiiTr--i.............
GLAS NAHODA, t. SEPT. 1917.
Jf

vem,
Jaz
• •	v,
ti ve«, vsak ve,
da za oslabele, izdelane ljudi nima boljšega zdravila kot je
Sestavljeno je to zdravilo iz najboljših naravnih sestav iu bo v kratkem času vrnilo vaše zdravje po celem telesu-
En sam poskus vas bo prepričal, da ni boljšega zdravila na svetu
TORY, South mi PITTSBURGH, PA.
Branch 5,
"Slovenec" je dobil z Dunaja 19. julija:
Tukajšnje "Avstrijsko politično društvo" je sklicalo s noč i shod, ki so se udeležili mnogi člani obeh zbornic, politiki, učenjaki in pisatelji. Došli so tudi razni slovanski poslauci, med njimi dr. Krek in dr. Korošec.
Ko je pozdravil shod komerčui svetnik Mciul, je govoril zelo temperamentno urednik Boesbauer za mir — aneksi j.
Govornik je v ostrih besedah okrcaL nemški radikali-zem. Aneksijonisti in z vojno divjostjo obsedeni V se nem-<-i so imeli vedno v Berlinu in na Lipskein veliko besedo in |kot Je t0- ker ie tisočerim povrnil v» našli tudi v Avstriji posnemovalcev; a zdaj se jih veei-|
na nemških ljudskih zastopnikov otresa.	! JUVITO ZDRAVILO ZA SlAflflTHF
Prof. Delbrueek je napisal članek proti Vsenemcemj Kna ikallja "jxjyito ZDRA-in ]><» pravici razložil, da bo mogla Nemčija šele potem to (VILA ZA SLABOTNE" za 1 do-vojno častilo dovršiti, ako se takih šovinistov otrese. jlar, 6 škatelj za 5 dolarjev kamor-
Tipično je, kar Vsenemei radi na take pojave odgo- ko,i- XasIov JUVITO LABORA-varjajo, da so njihovi nasprotniki podkupljeni z — angle-škiinVlenarjem. — Ali kaj se bodo toliko šopirili, kajti-vse-nemški kričači so notorično tu in tam v manjšini.
Ali če hočemo doseči časten mir. ne smemo doma uganjati politike ptiča noja. Kakor tudi se dozdeva nehvaležna naloga, vendar moramo doma poskusiti in uresničiti mir med narodi.
Kdinole Avstrija, ki je doma izvojevala mir in red med svojimi narodi, 1n> mogla uspešno dokončati vojno.
Prof. Lammaseh je poslal pismo, ki zahteva združitev vseh lian h lov te države in meni, da bi mogla Avstrija služiti celi Evropi za vzor, kako doseči in zagotoviti mir.
Nato je govoril dr. Krek. ki je izvajal:
— ('as zato, da se doseže trajen mir, je zelo pripraen, kajti vsa ljudstva so duševno tako razpoložena, da mislijo in govore le o vojni in miru. Vse dušno življenje ima le to barvo. Zato so narodi sprejemljivi za vsako rešilno vejico, ki jih vede iz tega obupnega stanja, ki je skoro že — psihoza.	%
Zato pa je zelo nevarno, ako zdaj razni demagogi ali pa enostranski politički voditelji skušajo utrjevati razne zmotne misli. Med temi zmotami je glavna ta, da more vojna roditi sploh kaj dobrega. Staro grško načelo, da "vojna je mati vsemu", se je izkazalo povsem napačno, in ves svet danes uverjen, da — vojna je smrt vsemu.
Vodilni in ustvarjajoči faktor ne more biti sila, marveč etika in pravo. To morajo pravzaprav celo tisti priznavati, ki stoje na stališču sile.
ff^o podporno društvo "ZVON"
SEDEŽ V CLEVELAND (HEWBUE0), OHIO.
URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF BLATNIK, 3882 BL 82. 8L, Cleveland, Ohio. Podpredsednic? GUST STRAJNER, 903 E. 63. St., Cleveland, Oblo. Tajnik: ANDREW ŽAGAR, 3704 B. 78. St., Cleveland, Ohio. Pod tajnik: ANTON GORENC- 7728 Osa*e Ave^ Clreland, Ohio. BtaHlJft: MIKE VRČEK, 3684 E. 78. 8L, Cleveland, Ohio. Zap! mika rica: ROZ1 If ACER, 3522 E. 82. St, Cleveland. Ohio
NADZORNI ODBOR: » MART O LI 11 A, 3600 E. 78 St, Cleveland, Ohio.
MARTIN MARTfNŠEK, 3559 E. 81. St., Cleveland. Ohio PRANK VRČEK, 3684 E. 78. St, Cleveland, Ohio.
BOLNIŠKI NADZORNIKI: JOHN POND A. 7825 Barke Ave., Cleveland, Ohio. PRANCES ZABUKOVEC, 3684 E 78. St, Cleveland. Ohio,
VEATA8:
LUDVIK »ruden. 3681 E 78. St, Cleveland, Ohio,
ROSENTHAL,
622 PENN AVE., PITTSBURGH, PENNA. Dr. Rosenthal, Specialist že če« 20 let Ako
imate kako bolewn iz kateremkoli vzroka, bolno kri. ste nervozni, bolan želodec, ledice,
jetra, mehur, revmatizem. niazuije ali ka- ^	^'J. \
karkoli <lrui:o bolezen, uprašftjte za nasvet „ I»r. Roseutliala in i>ovedal vam bo ee ste £ ozdravljivi.	,
POSEBNA PONUDBA za kratek čas In Ih> zeio nizki eeni.
Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi adrav'11, ki jih dobi la Evrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike In vseh drugih krajev sveta. On lell cdravi. le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
utuortita t Pittsburgh« Imm 20 lat. Uradn« are tedensko od 9. cjutraj do papal. Ob £«trtkib ia sobotah od 1. »jutrsj de «. Kveier. Ob nedeljah od 10. xjutraj do 3. popoldne.
Gorori m slovensko.	N« idrsri po patti.	Izreiits ia obdrži ta to ohjmi
NASI ZASTOPNIKI,
Politika sil<* zahteva zveze med državami, da se šele pridobi ali j»a (»hrani ta sila.	%
Toda zvpzp ne slone na sili. marveč na zvestobi, to-ivj na etiki in pravu. Kdnr zagovarja princip sile, je že iz^ul»il pravieo, govoriti glede na državne zveze — u nezvestobi in izdajstvu.
Druga zmotna misel je ta. da se sklicujejo nekateri pri vsaki priliki, ko se razpravlja o edino možnih podlagah za mir, da je to <lelo za eutento.
<'e se govori o demokraciji, o pra\ i samoodločbe na-r ulov, o svobodi teh narodov: vse to je v korist entente.
Ali, gospoda moja. vse take zahteve so starejše nego ententa — in pot do miru vodi pač le tako. da vse td, kar ententa pametnega in sprejemljivega trdi, to isto radi sprejmemo in trdimo tudi mi.
In do niriu pae ne moremo priti drugače, nego tako, •la is<"-emo, kar nas druži.
V t»*j zvezi je tudi stališče tistih, ki s svojega ozkega obzorja kritikujejo amnestijo kot napačno in za mir škodljivo. In vendar ni ga sredstva v javnosti, naši in zunanji, ki hi mnglo odstraniti toliko ovir za mir, kakor ravno — amnestija.
Računati s« mora tudi z dejstvom, da se je zaneslo po splošni sugestiji med vse iienemške narode močno in srdito sovraštvo do nemštva sploh.
Sovraštvo gotovo ni kulturen faktor, toda odstraniti se ne da, ako se ne odstranijo vzroki, ki so povod označeni sugestiji.
Delo za mir mora biti odkrito in brez strahu.
Najprej mir, ž njim svoboda, ki obsega tudi demokrati/arijo — zaupanje v človeka in njegove naravne orna niza rije: rodbino in narod — kruh in kultura.
Vtisk živahnih Krekovih izvajanj je bil velik.
Pro/. Foerster iz Monakovega je izvajal ob splošnem pritrjevanju, da bi prav Avstrija mogla mnogo pripomoči do splošnega miru.
Avstrija ima najlepšo priliko, pripravljati pot do miru po načelu: samoodločba narodov. Tragika moderne nemške duše je, da se je izprevrgel romantiški duh v — romantiko sile. Politike sile se v svoji narodni samozavesti ne morejo poglobiti v tuje pravo.
(Jovorila sta dalje dr. Romančuk, ki je pozdravil shod in njegove namene v imenu Rusinov, — in dr. Smerni, ki je govoril v imenu čeških soeijalnili demokratov.
Končno je predlagal urednik Boebauer resolucijo, ki IKiziva vlado, naj še dalje deluje za mir potom sporazum-ljeuja med narodi.
Trajen more biti le mir. ki ne bo pri nobeni izmed V/jujočih se strank zapustil občutka ponižanja in poraba, le na |M»dlagi takega miru se da izvesti organizacija kulturne skupnosti in gosjxKlar. restitueija držav.
Avstrija pa ne zahteva le, da se skonča ta grozna vojna, marveč zahteva tudi mir med — narodi doma.
l>e taka Avstrija, ki si je priborila narodnostni red iti mir, bo mogla ob mirovnih pogajanjih uspešno varovati svoje interese in kulturne naloge,
Shod poz i vije sklicatelje, naj ustvarijo organizacijo, ki ima za nalogo, pridobiti javno mnenje za zahteve po obnovitvi Avstrije na podlagi resnične demokracije in narodne enakopravnosti.
Ta resolucija je bila sprejeta z vsemi pj*>tj
Ljubljansko gospodarstvo.
(iz Seje o:>e. sveta.)
ee vrti prvo nedeljo v mesecu ob 9. url dopoldne v Mike Flote rl real, 3811 B.H.8L, Otevelaad. Oblo.
v predloženem proračunu. 01*. jeva resolucija. <naj se kolikor mo-svetnik Jeglič m? je zadovoljil sto-goče hitro razširi električna že
Odgovori na interpelacije.
Na interpelacijo olx*. svetovalci Marinka jrledc na otvoritev pralni«* na Ambroževem tr«*u je izjavil župan. <ia je dal odpreti letos le dve pipi. da se ne bo voda tratila.
Ulecle na interpelacijo obe. svetovalca Jegliča radi gnjeee pri ljudski mesnici pri Sv. Jakobu se bo odpiralla klavnica ob sobotah r.-b štirih zjutraj.
obljubo župana.
Mestna zastavljalnica.
Direktc-iij mesnic zastavljalnice poroča r Potrebščine za let-i 1916—17 se preračunavajo s 23' tisoč 1)70 K. pokritje « 26.chj0 K. * prebitek z 20i0 k runami.
leziiea do pokopališča.
Neredno odvaiaoije smeti.
Obč. svetovalec Laižar graja, j ker se .smeti tako neredno oobi-
Zupan popravlja.
Zupaai nato k riti kuje poročilo o zadnji seji obč. sveta jjleue lia predlog obč svetovalca Marinka nekega ljubljanskega dnevnika (mislil je mi ".Slovenca*'), ki je predlagal, naj se tudi delavceu". da t.bčiuska dravinjska doklada. Rekel je. da mu je poročevalec delal kri vie o in da je ?>.ato. naj se delavcem da draginjska doklada po možnosti.
Kanal na Marmontovi cesti.
Na županov predlog se nujno ssklene. da se zgradi na Marmontovi cesti kana!, ki bo stal 22.000 kron.
Nujni predlog magistr. nadkomi sarja Govekarja.
Fran C'olcstin, rojen 1S70. tr-iiovski sotrudnik v Ljubljani, pixw-i sprejema v domovinsko zvezo občine ljubljanske, ker potre-
Mestna klavnica.
IlavnateJjstvo mestne klavnice proračunava za leto 1!)1C—17 potrebščine s 77.8! 14 K, pokritje s 86,1)40. prebitek pa z JKMU K.
rajo. Po cel teden ni smetarja. (Obč. svetovalec .Mali: To je res-iiičiio!) (J«raja. ker ne dobe trostil-iiičarjrL ki so končno le tudi gotovo (HLH-tniki. petaoleja.
Zujmu: Kar se more glede lia odvoz smeti (storiti, se zjrodi. trle-de na petrolej je pa to urejene po postavi in ne more gostilničarjem pomagati.
Župan nato zaključi sejo.
i meno vine 11.000; ški pa znašajo 54t>0 Iv.
Meščanska imovina.
Finančni odsek proračauavn potrebščino s 63.741) K. pokrisje z 72.154 K. prebitek pa z 8405 lvj	Odlikovanja.
Podpore meščanom se proračunti-j Z zlatim zasluznmi križcem s vajo. m sicer dnevne podpore po krt>uo ua t!-aku hrabrost ne sveti-60 v»u. z 8500 K. po 40 vm. pa z „je z meči je odlikovan momari-26(J0 K. Podpore ti meščanske ški komisar I. raJoreda Josip vite/.
upravni stro- Pogaenik v priznanje iz bornega | služboMamja pred sovražnikom, j Zlat zaslužni križec na traku Mestni ubožni zaklad.	lirabrostne svetinje je dobil črno
Potrebščina mestnega ubožuega'voj. poročnik račuuovodja J. Ho zaklada za leto 1JH6—17 se pro- ievar*
Računava s 197,873 K. pokritje z j Srebrni zaslužni križec na tia-Mto svoto. Podpm-e se proračuna-J ku lirabrostne svetinje je dobil vajti: staltie pri mestni blagajni desetnik 5. drag. polka Fran Fer-s 25.(XH) K. pri mestnih očetili s jaaic.
67.000 K. mi lost in je s 35.000 K, Srebatuo hrabrostno svetinjo 2. ipodjiort« iz obresti raznih ustanov vrste sta dob-1-i desetnik 7. pj». 800 K r.izne oWasnc podpore Franc. BJaznik ki nadognjičar 7. 2500 K. zdravila 6000 K. blago-!trd. top. p. Jurij Bajtic, tvorne vožnje 1300 K, pogrebni' Pri 7. lovskem bataljonu. Bro-stroški 2000 K. Nadzorstvo.1 nasto hrabrostnq svetinjo so do-zdravnik in plače uslužbencev Ju-| bili: |p od lovec <irum Ivan, tit. biJejske uboŽJiice se proračuna vat-' patr. vodji Umberger Franc in jo s ."»220 K; -nadzorstvo iu uslu- Vogrič Ivan, lovci Jei~aj Ivan A-žbeuci ubožnice na Kariovški ee- mon Anton, Hauptinann AHartin
baje nujno domovidco zaradi vo- sti bodo stali 860 K. lani 400 K. in llooevar Anton.
1 gla-
ja^ -inc. Ker si je to pnivico z nad lo let stamim prd>ivanjem v Ljubljani fpripose&tvoval, ni ugovora. Sprejeto.
Proračun mestnega zaklada za leto 1917
izknzirje primanjkljaja 1.131,678 krr-u iii se odobri. Na (toroeevai-eev predlog je odpadla glavna razprava. Z veliko večino se je sklenilo, naj ostanejo st^re 35% doklade; obveljal je pa tudi s 16 proti glasovom (diriaiiral je župaiO, naj ^e zvišajo občinske dok bde cd 35 na 50f;; .
V razpravi je obč. svetovalec Pammer nasto»j»id proti povišanju občinskih dokliad. ker bi bili hišni pove&tniki, ki v iijuibljani pač niso nobeni kapitalisti, preveč obrc-utenjenii. Piuporoča, mij se uvede oln'i.iski davek na vozne listke električne železnice iu naj se Mestna hranilnica pritegne k občinskim stroškom; zniža naj tudi občini Mestna hranilnica obrestno mero. Izjavi, da nemška stranka ne bo glasovala za 50^c občinsko doklado. kar pa ni nezaupnica županu, ki i»i je posebno glede na aprovizacijo pridobil zasluge.
Obč. svetovalec Jeglič želi. naj "C oeina obč. svet na prošnjo društva hišnih posestnikov. Poročevalcu se zde Paimmerjevi nasveti pametni. Rozervna zaloga Mestne hranilnice mora znašati 5r,T vseh vlog. a vloge \edno naraščajo, zato se te višine ne doseže. Ves čisti dobiček bo dobila občina, kadar bo rezervni zaklad Mestne hranilnice dovolj visok. Pr«cv bi pa bilo, če bi se višina pričuvne zaloge znižala, ker rtak jamči občina za vse vloge Mestne hranilnice. Dovolj bi bilo. če ima Me«t-i»a hranilnica 2 nuljotui kron visok rezervni zaklad.
Hrana oskrbovancem obeh ubož-' Pri 87. pešpolku. Bronasto iira-
nic s" proratcunava s 34.000 K. Pri spe.ve k mestnega zaklada ■so {woracuuava s 94.429 K.
Pehotna vojašnica.
Potrelvičina se proračunava s 64,541 K, pokritje z 71.322 K, prebitek pa s 6781 Iv.
Vodovod.
Proračun mestnega vodovoda vai leto 1917—18 izkazuje potrebščine 295.000 K, pokritje :*75,000 kron; prebitek se proračniutva z 80,000 K. Vodovodna naklada s<* proračunava z 215,000 K, večja poraba vode pa s 140,000 K.
Elektrarna.
Pokritje se proračunava s 648.100 K. potrebščina s 597,630 K 92 v, prebitek znaša 50.469 K
'brost-.no svetinjo so dobili: liared nik škilila j Boltsižar, četovodja Segula Ivan, desetnik Kraft Viljem. poddesetnika Juvan Franc in .Staujšek Ivan. pešci F^lipan-čič Florijan. Haas Vincenc. Keso Alojzij. Kosa nič Miroslav. Caiie-siu Dominik. Duller Avgust. Her-, cog Anton, Žnidatršič Al.. Kotnik Jernej. Kegul Maks, &teif Josip, Jesenik Martin. Šinon Fr., Sevšek Fraate m častniški sluga Koncr Frane ter tit. desetnik Praprot-nik Frane.
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto J3.50, za pol leta |2.00 in za četrt leti pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto. katero je prejel in jib rojakom priporočamo. San Pranrisco, CaL: Jakob Txtvgin. Denver, CoSo.: Louis Andol3tk In Frank Skrabec. Leadrille, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cul is, J oba Germ, Frank Janesh in A Kocbevar.
Sallda, Col«, in okolica: Lou., Costello.
Somerset, Colo.: Matb. Kcrnely.
Clinton, In9.: Lambert Bolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Itudman.
Aurora, I2L: Martin Jnrkas In Jer nej B. Verbič.
Chicago, IL. Jos. Bo.tiC, Jos. Bliab In Frank Jnrjovec.
Joliet, in.: Frank Bamldeb. Frank Lauricb, A. Oberstar in John ZaleteL
La Salle, I1L: Matija Komp.
Livingston. IU.: Mih. Cirar.
Nokomis, DL in okolica: Math. Galshek.
North Chicago, HL in okolica: Anton
K obal in Math. Ogrin.
So. Chicago, HL: Frank Černe.
Springfield, DL: Matija BarborUL
Wankegan, HL in okolica: Math. Ogrin in Frank PetkovSek.
Cherokee, Kans.: Frank Režisnik. Columbus. Kans.: Joe Knafele.
Franklin, Kans.: Frank Leskorec.
Frontenac, Kans. in okolica: Bok Firm in Frank Kerne.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk In Peter Schneller.
Mineral. Kans.: Frank Angottla.
Ringo, Kans.: Mike Pencil.
Kitzmiller, Md. in okolica: Franki Vodopirec.
Baltic, Mich.: M. D. Likorlch.
Calumet, Mich, in okolica: M
Little Falls, N. ¥.: Frank Gregotfca In Jernej Per.
Barberton, O, m okaUca: Math. Kramar. Bridgeport, 0.: Frank Hočevar. CoUinvrood, O.: Math. Slapalk John Malovrh.
Cleveland, 0.: Frank Saks?r, Jakob Debevc, Chas. KarUneer. J. MarlnCič, Frank Meh, John Pro»tor In Jakob Resnik.
Lorain, O. in mv^a: V jok Anxeli, Louis Balant In J. KnnV. Niles, O.: Frank Kosor.^ek. Yoongstown. O.: Anton KikelJ. Oregon Cily,Orcg.: M. Justin in 7. Misley.
Allegheny, Fa.: M. Klancb. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Bronghton, Pa in okolica: Antoa
Ipavec.
Burdine, Pa. fta okolica: Joha Demšar.
Canonsburg. Pa.: John Koklteh. Cecil, Pa. in okolica: Mike Kočerar. Concmaugh. Pa.: Ivan Pajk, Vld
BoranSek in Jos. Turk.
Claiidge, Pa: Anton Jerina In Anton Kozoglor.
Dunlo. Pa bi okolica: Joseph Sun <r. Expert, Pa: Louis Supančič In Fr. Trebets.
Forest City, Pa: Mat Kamin, Frank
Leben in K. Zalar. Farell Pa: Aoton Valentinac. Grcensburg, Pa in okolica: Fraai NoTak.
Hostetter. Pa. la okolica: Frani
Jordan.
Johnstown, Pa; Vrank Gabrenja la John Polanc.
Luzerne, Pa le okolica: Anton Osolnik.
Manor. Pa In okolica: Fr. Demflar. Moon Run, Pa: Frank Maček In Fr. | Podmilsek.
Pittsburgh, Pa. In okoUca: U. 14
F [Jakobich, Z. Jakshe, Klarlch Mat., I.
Kobe, Martin Bade In Pavel Shalta ! Magister. I. Podvasnik in Jos. Pogačar. Detroit, Mich.: Jos. Glasich.	Reading. Pa. in okolica: Fr. Spehar.
Manistique, Mich, in okolica: J>an I South Bethlehem, Penna.: JernjJ Kotzian.	i KoprfrrSek.
Chisholm. Minn.: Frank Govže, Jak Steelton, Pa: Anton Oren. Pet rich in K. Zgone.	Turtle Creek, Pa. in okolica: Frani
Ely, Mirni, in okolica: Ivan Gouie, chlfrer los. J. Peshel, Anton Poljanec in Ixuis Tyre, Pa in okolica: Alois Tolar.
Farmer ujel nemškega begunca.
Neki farmer je prijel nemškega oficirja Arnold Henkela, ki je pobesnil iz Fort CMethorpo, Ga.
Hcnkcl je prosil farmerja za jed. ki «ra je spoznal kot begunca. 8 v. Pokritje isa porabo toka se]Ko se je Heukel vorl aretaciji,
proračunava s 6<>0,000 K. Izdatek j 2a je farmer za premog se proračunava z 218 lahka, tisoč 300 K; v proračunskem letu 1916—17 ise je izdalo za premog lfi0,2So K 76 v. medtem ko tse je hil ta izdatek proraounil s 11:: ti-
obstrclil. Rana je
Nesreča.
V tovarni tvrdke Cralmers & Williams v Chieasro Heijrhtsu se
i»oč bOO K, kar kaie, koliko m. je j je zru£il samotežnik. Trije delavci
Za dnevna zavetišča.
Ol>e. svetnik Jeglie je predlagal. naj se v proračun sprejme 30,000 K za dnevna zavetišča. Župan je -pojasnil, da bo tudi za u-pravno leto 1917—18 občina dala za dnevna zavetišča, tako kot letos, iz aprovizaeijskega. oaklada, zato gvois za dnevna zavetišča ni
cena premogu v tem času zvišala. Premoga- potrebuje elektrarna 390 vagonov; vagon stane s skladanjem vred 370 K. Vodovod potrebuje 200 vagonov premoga, vagon se račuua s 380 kronami, skupaj 76.000 krem.
Pogrebni zavod.
Upravni odbor mestnega <po-grebnega zavoda proračunava ;po-trebščiue s 142.436 K 39 vin., pokritje s 182.550 K, prebitek s 40,113 K 16 vin.
so mrtvi in več jili je ranjenih.
General Petain odlikovan.
Pariz, Francija, 30. avgusta. — Predsednik Poincar! je izročil danes vrhovnemu poveljniku erene-ralu Petainu vliki križ častne le-erije.
Išče se majnaije Henriette Cul Mining Company
M. PeruSek.
Eveleth. Minn.: Louts Gov?? in Jurij Kotze.
Gilbert, Minn. In okolica: L. Veset Kibbine. Minn.: Ivan Pon5e.
KitzviUe. Minn, in okolica: Joe
Adamich.
McKinley, Minn, in okolica: Fr. Bojc. New Dulnth, Minn.: John Jerina. Sartcll. Minn, in okolica: F. Trlller. Virginia, Minn.: Frank Hroratlch. St Louis, Mo.: Mike fJmhrian. Ea»t Helena, Mont. In okolica: F rani Petricb.
Klein, Mont: Gregor Zobec. Great Falls, Mont : Math. Urlch. Roundup, Mont.: TomaS PauLin. Dawson, N. Met: Mike Krivec. Gowanda, N. Y,: Karl SterniSa.
Kaj je vojna?
Llanfair, Caabria County,
Naše maj ne so v bližini Houth Fork, Pa., Wind lier. Pa. in Jobustowu, Pa. ob Pennsylvania železnici, v lei »eni mestu Llanfair, Pa.	"
Naši ntajnarjl zaslužijo od $00 do
Ml
mm
-jiili-'-iw Sfa ......
Mestna priprega.
Ipravni odbor mestnih voženj poroča, da se preračunavajo po- $l00 v dveh tednih. Pri nas je »talno trebščine s 130.000 K, pokritje pa delo. — Odprte svetilke. — "Šaft" tudi s 130,000 K.	I majua- — Fremog je viaok od 42 do 45
i InCev. — Brez akrlja. n _ .	, „ ,, r Dobre hiae. — Stanarina $6.50 do
Casta na pokopališče k sv. Križu $7.50. - VrtovL _ Najboljše gole v se bo uredila, kar bo stalo 53.414 deželi. — g tiri cerkve. — Zabavišča. * kron 32 vin. Poročevalce dr. No-' Mi vam hočemo dati dobro delo. — vak je naznanil., da je Kolinska	m pižiie za
t vomica odstopila za to potrebni -Je0"?*"-»vet brcsspiaono.
Sprejeta se je tudi F.anaheti-
ahiaaiii »i ■ .......lia.,	m it.ii .I 111, n. 1 m 1 n. IJfafcfl""^
West Newton, Pa: Josip J o van. VVillock, Pa.: J. Petornel. Murray, Utah in okolica: J KartWla, Tooele, Utah: Anton PalflC. Black Diamond, Wash.: G. 7, Porenta.
Davis, W. Ta In okolica: Johj
Broslch in John TavželJ.
Thomas, W. Va in okolica: .4, Korenchan.
Milwaukee, Wis.: Aug. Collander .J Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton lie, Martin Kos, John Stampfel in Heronln Svetlin West Allis, Wis.: Anton DemSar la Frank Skok.
Kock Springs, Wyo.: Frank Fortena, A Justin, Valentin Mardna In VaL Stellch
Rojakom v Ameriki je znana vojna le ii časni-iklh poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote.
Največja zlocinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, tipe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve.
"Boj proti boju"
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je
slabo za narod.
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti •nega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttner jeve
"Doli z orožjem r
Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 00 centov.
\
Slovenic Publishing Company
82 Oortlandt
Street,
Hew York, H. Y.
"■ '	V ■	......-	^mm. m^n^mmm^m
1917.




gt
Jugoslovanska
(št

Katol. Jednota
lnkorporirana dne 24. janmirj* 19<>1 v državi Minn
sedež v ELY. MINN.
QXAVH1 UiADHDQ:
Predsednik: MIHAEL BOVANSEK, K. F. D. No. 1, Oou-maugfe, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pear! Ave^ Lorain,
Ohio.
01a vai tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, If inn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Blagajnik N. &: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVHI SDlAvma:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittabuiwk,
Pa.
IADZOKMID:
JOHN GOUZB, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, HL
JOHN VAROOA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
70R0TMIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Blsek Diamond, Wssh.
LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, HL
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr.. 432 — 7th St., Calumet, Mleku JOHN MOVERN, 483 Meaaba Ave., Duluth, Minn JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. K Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
V« dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode osbalo.
Društveno glasilo: "G L A 8 NARODA".
Zlatarjevo ziato.
Historična povest is 16. stoletja
Spisal Avgust Scnoa.
(Nadaljevanje). _
"Kje imamo bana.' zagrmi
plemstvo.
"Slaviti stanovi!*' izpreirovori podUm Bukovački bojazijivo.
"Ne vprašamo po podbauu, mi vprašamo jh» banu! ' udari Peter 1 tat kaj « pestjo Ijuto ob zeleno 1IUZO.	.
"Slavna gospoda !'T pripomni iVlrieevič. "' Vcleuiugočiti gospod (iašpar Alapič naznanja po svojem pismu slavni zbornici, d* se je odrekel banski časti in da j:? že wtwko poMal njesrovi kraljevi *vetlosii v Prago.''
"■Sramota!" strese s«* Matej Kegievic.
Toda takoj skoči Stefan CJrego-rijanee na noge, pograbi za svojo mogočno sabljo in Jveglevič takoj umolkne.
"Slavna gospoda! * odzove s;.' bister glas iz kojie plenilcev m na govorniško tutasto se skobaca do-ztlaj ueopa/.*«n yrrbavee.
"Živio, Alapič, /ivio! zagrmi j »o zboru h* i.
"Slavni stanovi!' zame Ala-I>!•'■. "Sivim mi je ža.1, tla sc je zbornica vznemirila vsled mojima pisma, a še bolj liu je žal, ker so me nekateri gosjiodje nazivali, da sem sirota. Da Jiisem revež, ve. ee-la kraljevina ker uietein sajno pobijal po Zagorju uporne kine*e. aiinpak je Uuti Tut čin že okusil mojo sabljo, in nicer ne samo enkrat. In kur nisem več ban iu seui presvetli kroni dal na razpolago poglavarstvo naše ka al je vine, 'zato bičem zadnjič govoriti slavni «bornici in se ht»čeui oprati pred plemstvom, ali ako slaba moja beseda najde j red slavnim vašim licem le iskro spoštovanja in ljubezni. saklaojam vas, slavna gospoda, slušajte čez vse modre be «ede f>reč«a«*tuih iu blagoroduio u<>*#podov komisarjev; saj vem, da nam prinašajo zdtavila za naši* grde rane.
Z zlobnim posmehom se pokloni Alapič Druškoviču, a zadnji se sti*ese, kakor bi ga bila ogriatiik* kača.
' Živio, Alapič!" zakliče plenu-stvo. '* Poslušaj mo komisarje!''
Nenadoma se dvigne Draskovic; oči >.»■ mu zasvetijo in smeje t»e začne govoriti:
"V slogi. slavni stanovi naše dičtie kraljevine. rastejo male rt či, a tpride nesloga. pokvari vse.
tcuapada. bodi | je (priatlilo, d«
zdaj in arce n>e
gospod namestnik uh» je poslal sem in čeprav mi poklic govori, da moram biti samo tolmač presvetle volje, vendar nu ne da srce, da bi ne govoril iz svoje duše. svojih mislih. A kako bi tudi ne ' Ali se nisem rodil med vami. ali nr-em sin vaše domovine ' Ali nisem o bui ni h časih stal na čelu te kraljevim- ne le s križem, ampak tudi z ž<-zlom! Nisem-li z vami p t e!»deval noči ter ski be';, da od-vratim kugo nevernikov t*l te de-zelet Nisitn-li potratd z vfaani dne ve in delal, tla zveiukski razbojnik proti svetemu križu ne podvrže '/M Ver *«t ob't i j krščanske pokrajine.' Spominjajte se onega dneva, ko som po pre višji miio-sti stopil prvič pred vas ban, ko som (položil desnico aa sveti Evangelij. <ia hočem hraniti kraljevino; kako so vam burno poskakovala »va, kako so glasno klicala vaša grla in kako so žvenketale vaš«- junaške sablji-! IV: I»0-411 ako bi vas bila takrat na.,adla turška sila. razpršila bi »e bila sanuga strahu, kakor so se rai': 'pršili Kilistejci pred Gideouoiu. Kako lepo, kako slavno se je di-č lo ime hrvatskega plemstva med krščanskim avetotu, ko <Jtc složno pod Knunjoin Slunjskini, blaj?«j»u sptuiiiua, ill tudi pod tukaj 'navzočim v elonuigočiiiiit g<»-spodom (iitšparjem Alapičem sekali Turke, ko ste kakor železne skale s-iitli proti j>eklenskiiu navalom. Nikdar še 111 hrvatska za-; •-riava doživela toliko slave! A sedaj, o mili Bog, ko se je večni previdnosti d<;zdclo izkušati vas z velikimi nadlogami, ali sU- (pravi verniki Kristusovi, zdaj. ko bi moč svetega Duha imela plapolati nad vašimi glavami ter varu oju-natčiti sr^a. zdaj je sovražnik ai-na človeškega zasejal luliko nesloge v va*>a srca. in ee <se ne vrne! sloga lK»žja v to tnzno deželo, o-p ust (»Šil jo bo neverni meč in vas okoval v spone (peklenske s»rle. — Čemu ,pa je nesloga nastala ? Katera krivim se je prizadela deželi * Ne ievrši-H presvetli gmpod namestnik vase želje z milostljivo roko? Ali vam on inert davek T Ne, on tega ne stori. Zapovedal gospodu banu. naj pozove zbornice, a gospoda in stanovi naj delajo po Hvoji volji za blagor domovine. Ali ne zbira tujo vojsko, da vam jo pošlje na pomoč r Da. še* več l ALi Tie izida iprejasm gospod Kari trdnjavo Kariovae pri Duboveu « dvojimi otroški za vašo obrarnl>o f Po hanu vprašujete ? Kdo vam ga je vzel. slavna go-snoda? Mar-li jazf M«r-li presvetli namestnik t Ne. Vsak j<? go-w»o<lar sv oje \olje. vsakdo ve naj bolje, kako se bo iza svoja dela
i e me je kdaj bolelo srce, sia\na opravičil pred stolom božjim. In
tako tudi vete mogoči ki gospodar
Vukovinski. Zali me srčno, da ne
■setliiik. Tega niseaii kriv ne ja/ in
niste kriv; \i. Ali hoče »'aše go-4>odstvo čakat: tako dolgo, do ;'cr kraljeva !i:ilosi iz Pragi ne .HSitavi dmgcga bana.' Cikati. <la aši poslrjir-i prelete dole :n gon\ la skJičvjo junake prert Tirreifun
akati. da vam — kar l»*»e ue li-j — Tureiu po-1 1 vi svojega bana.' Oh, tgaspoda slavna, mi pike »Vi ter oglejte vašo okolico' Žalostne prizo bodete videli. T'o Ogrski t .'če potokoma ktV-anska kri. raz mesto Hudimpešto se blo-skeče polmesec, Hosna vzdihuje [KHl turškim kopitom. Slavonija v ovoje nulolenjem delu je v ™ž-nosti. ktr je ločena od domovine, a sovražnik že ijxjrfiaja na Kranjsko, po vaši zemlji ter stoji že pred pragom. Ali ni pogorel tetin. niso rpadle trdnjave Veiika, Kladuša in Zriuj* Ali vam nc živi vev v duhu krvavi dmii pri llra-stoviciVi -se prepirate o pravilih postav iu premetavate zaprašene knjige. Poti nogami ise vaui krši ktidja. a vi krpate jadra. " Salu s rei publicae soprema lex esto!" (lllagor državni bodi najvišji zakon!) Za Koga, za kralja, za dom! Ali je res izumrl junaški duh vaših dedov iu ugasnil žar zn sveto vero? Jaz rečem: ni! Naj se kdo dvigne, ki »bo rekel, da je — jaz mu poaečem v lice. da laže. Tema «0 i vaši obrazi, jezne vaše oči, ali vprašajte le srco. srce! Veni. da živi v njem staro junaštvo, ki je pripravljeno, skočiti na zatiralca svete vere! Zedinite se. o j slavne gospoda, v staro in nepremagljivo složnost, zedinit«; modrost in junaštvo <z željami! Zivio. Alapie! presvetlega gospoda in poslušajt; P^iucuritaši te besede me še dalje!"
* Cujano! L'ujmu! *' zamrmra plemstvo.
Štiri trdnjave branijo vas na i vzhodu p.-oti Turku", nadaljuje1 z žezlom-	vojskov<*lja in
fflasom ne soc4n'ik 10,1 i vkidiU". 'Drugič pa je stara reč. <la pod eno streho ne moreta biti dva gospodarja. V našem kraljestvu je gospodar cela vojska. V tprejšnjih ča-sih je vojski zapovedoval samo ban, a 'zdaj zapoveduje vsa ktuji gene-l-al. Po ko sem nekoč vprašal te guspode, kako smejo delovati brtz mojega vedenja, proti moji zapovedi, pokazali so mi neke de krete. da tako želi presvetli nadvojvoda Kari. Ban biti^cr nc ba-nov.iti, biti le urala pičiea. tega, slavna gospoda, nisem hotel. Ra ditega sem ost a vil častno mesto, da dobimo novega in celega bana. Zdaj vedo slavni stanovi, da sem cist. trovoril sem!"
Stuermer mnrl. Petrograd, Rusija. 3. septembra. 1'mrl je bivši ruski ministrski predsednik Boris Vladimirovič Stuermer. Bolehal je že doljro ča->a. —
Kje je ANTON VOLK * Doma je iz Suhorja .pri St. Petru na Kia-u. Pred dvemi je bil tukaj v < kaelamfu, kje s«1 se-Jsj na-haija, mi ni znano. Kdor-mi pošlje njegov natančni naslov, dobi nagrade. — Geo. Hu-mer. i»96 E. 63. St.. C leveland. Ohio.	(4-6—9)
POKOR,
rojaki v Sheboyganu, Wis.!
Pred tivnii mieseei je 'oila najdena več.! 1 svota denarja. V tukajšnjih listih je bilo že priobče-no, ttKla pravi lastnik se še ni o-sl:>il. ('e je mogoče kdo ianed rojakov zgubil, naj se oglasi pri meni.
II. Svetlin. 1016 Št. Clair Ave.. Shebovsan.
Polkovnik E. Derkle,
član francoskega zdrav, štaba.
pozdravijo
"A odreči sem se moral"', nadaljuje bivši ban, "moral vsled svoje vesti. Ker. gospoda moja. bil sem ban samo t sabljo in ne
D račk o v ie z mirnejšim glasom, "štiri trdnjave med Dravo in Savo, in sicer: Sisek, Ivmiič, Koprivnica in Legrad. Ob tem kamnitem pasu se ni samo enkrat razbil osmanski bes. Hrvatska roka je postavila te trdnjave hrvatska kri jih je posvetila v oltarje večne slave Jezussove. 15og ne daj, <la bi katera padla, da bi si katero osvojil Tui čin ; pretrgal bi cel trdni pas. neverne čete bi za-plavilo Zagorje in vso okolico, kakor po vod en j razlila bi se poganska vojska z juga in Zagreb dična .prestolnica cele Slavonije, moral bi se pokloniti polmesecu. A na glavno trdnjavo Koprivnico upira Turčin svoje oči, njo bo naskočil z Vao silo. To »potrjujejo verjetni glasovi. Pa Koprivnica je že mnogo pretrpela; utrdbe se slabe in aye je treba popraviti.
POTREBUJEM
50 gozdarjev do 8. septembra «1 rezati lokse in tesati tajse. Plačfci na ših>t .-te. 10 do fcl.30 iai za tajse delati pa od ko-sa. Za pojasnila pišite:
Frank Zalar,
Cheat Haven, Pa.
Pozor, rojaki in znanci v ruskem ujetništvu! Rad bi izvedel za svojega očeta MATEVŽA KXAFELC, doma iz Zagorja 11a Notranjskem. V pričetku vojne je šel na vojno kot voznik s svojimi konji na rusko stran in mislim, da je bil ujet precej v začetku vojne. Zatorej prosim cenjene rojake v ruskem ujetništvu, da mi kdo poroča o 'iijeni. aH pa naj se sam oglasi svojemu sinu Moj naslov je tako-le: Luka Knafetic R. F. D. 1, Box 104 a. Turtle < "reek. Pa. U. S. America.
(4.6—!))
LAHKO STE OZDRAVLJENI!
■V Pridite k meni - Jaz tam povrnem vale zdravje. "M
Jaz imam najboljše pripomočke za zdravljenje vsakovrstnih bolezni-
X-21
JAZ SEM imjstarvj^i kristjan ski speci ja-iist v mttBburgl!. Pa.: :i7 let skušuje v mlravljttijn liolnikov. JAZ VAM BOM ix.vislal ako morete biti ozilrarljeui lnvz dvotuljetija in oztlra-vll vas Lhhju, ako st' ni jK»sreC*ilo nilaj-šim aH neizkušenim 7.1Iravnikom. JAZ R.\BIM iiajlH>ljšt> in najuspešnejše zdravila pri zdravljenju mejili bolnikov.	t JAZ IMAM svojo lekarno ui laboratorij,
v«e lin jbotjse za bt>lne 1 juti i. Zaeutliii m Ik«su» kakor hitro aimorete biti oalravljeuL Eln sam obUk vam bo zagotovil mojo sposobnost iu prepričali se boste za-_r	.	kaj imam usjieh v kratkem C-asiL
Vse kronične bolezni moških in ženskih zdravim uspešno.
NIZKE CENE. PREISKAVA IN NASVET ZASTOnT Govori se sIovLko.
PROF. DOCTOR B. F. MULUN	_
411	PITTSBURGH,gPA:
t* Izrezite ta oglas In prinesite ga s seboj ko pridete k meni. ^
•ai« im 2
Alapič se vsede. Priproste nje-j — U'ove bosede vzdramijo celo zbor
Ifcad bi izvedel za naslov svojiii dveh bratov PETRA in ANDREJA ŠINICiOJ. doma iz Za-lovšč pri Dombei^u na Primorskem. Pred enim leto«n sem cul. da «e nahaja Peter v srbskem in Andrej pa v ruskem ujetništvu. Prosim cenjene rojake. če kdo ve kaj o njih. da mi itaznani. za kar se že vnaprej zaih-v3i|jujem. ali pa nai se sama javita na naslov: Ivan šinigoj. 1831 W. 21. Place. Chicago, IU. T. S. America.
4-6—9)
go cdo zbor i ise« Bajuije z družinami.
nieo m plemstvo udari v bunie klice.
"Gospoda nioia!*" dvigne si
ter
rem sedosti načuditi slavnemu zboru, ki si išče le brezpoineuilMie zabavice ter izgublja z govoričenjem zlati cas. Ali smo s zbrali, da se pravdamo * Ivaidai ovraž j?ik potrka >• sabtiljo na tluri, ni
Po p j-a v je trel>a tudi dmgim ti-tl	. . ,r
njavaju. Vrhtega primanjkuje ^^^	Keglevic
vojske. Meja. katero imamo bra-	VNe
niti, je dolga, a turšk<a moč je veiika. Zato poroča presvetli gospod Ernst, ki izvršuje tukaj kraljcv-sk o oblast, naj se ne opusti v ibolnici odredba, tla te »pošljejo ljudje radi utrjenja Koprivnice -	... .
Ivaniča in bližnjih trdnjav, da se T	r \ ° faiko010vlh
zbere nova vojska, da^Vdovoli V T L ^ ^ ^^ 7° ViU" novi davek za bojne stroške, a T	1U™1 **t,lc ho
kraljeva mesta da dobe lira.ic in 7" ' v°',sko1 ban, ah kdo
strel ji \a ter konjmza carske	Jf^Ua pobiti, a da
vojake. To-je volja. pteja.-iiega nadvojvode in modrost visokih stanov, tixlno sem u ver j en, lio izvršila s pokornim posluhom to voljo, da reši naše krajine turške sužuo.sti.''
.Molče sedi plcnustvo.
Draskovic be vsede na stol ter pregleda z ostrim pogledom zbornico in je uverjen, da je ukrotil iplameneča srca hrvatskega plemstva.
lieno se dvigne Alapič, ostro pojrleda nadškofa.
"Slavitd gospoda! *' začne z jasnim giasom. "Ne mislite, da vam Itočem arce ojunačiti ih ^-as siliti k junaštvu z resnimi bese-tlajiii. kakor je atoril preeastiti gospod nadškof. Vem. da ste junaki, da vaši odločnosti ni treba ostrih ostrog kakor lenemu konju. Ali ne zatemi govoriti v kiu-čanih besedah, niti ne znam rabiti finega peresa, moj pose! je sablja. Zato,'edavni kanovi, hočem govoriti celo kratko. Moram se oprati pred vama. Prečaatiti gosjMjd nadškof je rekel, da se mora vsak zagovarjati pred Bogom za svoje čine, a tudi jaz, ker •sem izneaiadoma ost&vil baltsko vast in t&koreJ^oč zapustil kraljevino na cedilu. Toda ni tega storil prečastiti gospod nadškof sam morda še o slabši priliki! Ne vem. kako se bo on pravd al z Bogom. Ali jaz, »lavna gospoda, nisem pusti i bansko čast, da bi postal nadškof, ampak da bi postal navaden plemič, vedno priprav
11»
Rad bi izvedel za -JOŽEFA BOB-NAR, ki biva nekje v Haekett, Pa. Kdor ve, pa j mi blagovoli wsnanrti, ali naj se pa sam javi — John Glavic, 1400». SM-Ohio.
ira moremo pobiti, a da ga moremo {Hjinti, moramo se i»od\Teči volji jn-ejasnega gospoda — —
"Besna hočemo, brez betua ni r bori 1 ice! ' plane Peter Retkaj kvišku.
"OoMi, gospoda!'* zabrumi Tentfe«4wieh in zgrabi z roko Ijuto za -meč. <;Nisem pravdoznalee. vojak sem. Ne v-prašam po starih listfšnah. ampak vpraiam po krog-ljah in smodniku. Nisem tukaj, da bi poslušal vaše paiti<grafe. imam boljše delo. Vojske je treba in novcev je treba; to nam dajte, potem pa ddajte svobodno vaše pravice. 111 to mora biti, ker je tako zapovedal presvetli gospod namestnik!"
In general jezno udari z po sablji.
Kakor nevihta skoči na vse plemstvo.
"Ceinu smo 1111?"'
' * Oetnu je zbornica V
"Ven ž njim!"
"*Tnko se s|»oštujejo naše pra-
vice •'r
Kakor radiurjeoo morje je tliv-jtda zbornica. Zdaj in zdaj so se hoteli razkačetii plemiči pognati v nerodnega komisarja.
Draškovič prime Tcuffenbacba za rokav in ga j>otegiie na sedež.
(Dalje prihodnjič).
roko
noge
Loyalhanna Coal and Coke Company
ONNAL1NDA. CAMBRIA CO^ PA
Železniška {»ostaja IJoydell, Pa., I'ennsyivauia It. It. pr«t^a, blizu South Fork, Pa. aii Windber, Pa.
Mi plar-;iuio unijsSo pIaC-t>. Mi imamo stalno delo v naših jamah in vsi naši uiajnarji zaslužijo zelo dobro plačo.
Fine hiše za prejenano najemnino. Onnaiinda. Pa. je lep majhen kraj, ide-jalui prostor za liiajuarje z družinami, ki žele živeti v lepi in zdravi okolici. Šole, cerkve iu razvedrila v bližini.
Vprašajte ali i»a pišite za uaduljua pojasnila Su]ieriiiteiidetitu
LoyaHiaRM Goal and Coke G«.,
ONN.UJ.NDA, PA.
KOOE SE MAJNARJE
Duncmn-Spangrler Coal Co. Spanglert Cambria County, Pa.
8 urno delo in najboljša plača ter točno.
Central Pen na. Bituminous Ojierators Association in The United Mine Workers of America. I>obre hiše, nizka najemnina. Stalno delo.
Naši maj ttarji zaslužijo od 70 do 100 dolarjev v dveh tednih.
Kdor priuese potrdilo od vožnje mu povrnemo iu potem p« $1.00 ua teden uračunamo.
Pridite ali pa pišite na Duncan-Si »angler Coal Comp., Spangler, Cambria Couuty, Pa. ali na John Keilly. Superintendent, Spangler, Cambria Couuty, Pa. Postaja je C res soil. Pa.
Spangler leži blizo mesta Iiaruesboro. Pa.
CHROMATIC HARMONIKE
najnovejšega sistema se dobe pri:
Joseph Russ. M92G St. Clair Ave., Cleveland, O (8x 2x v t 21—8)
Prav rad bi izvedel za svojega brati anea JOSIPA TI LL in prijatelja PETRA PLRGER. Oba sta doma w. vasi Mačk oje pri Trstu. Vsi trije smo prišli skupaj iz starega kraja 1. PJ07. Prijatelj je pred kratkim stanoval 1?a 414 Ave. S, Iiogahnaa, La.. bratranec pa pred 8. leti v Los Angeles. C al. Prosim, če ktlo ve za katerega, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa s.-Lr.a oglasita. — fJeo. Tuli, ■ 758 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.	(31 8—3-9)
OPOMIN.
Opozarjam vse one. ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg Uo 15. septembra. Kdor tega iil upošteva in mi doiguje. bo objavljen po vseh slovenskih listih.
Frank Miglič. IU»x 38,	l»t averdale, Pa.
(1-5—9)
Iščem moža moje hčere JANEZA PETROVČlO, ki se nahaja v ruskem ujetništvu. Na ta-le naslov sem mu pisal: Petrovčič J oh an n. Kricgsgef., pošta Ale-ksjevskoje. Tomskoj gnbernit Tončka go ujessda. Solo Karna-sak, Sibiriem. Russland. Oe kdo ve. kje je zdaj. naj mi javi, za kar mu bom zelo hvaležen. — John Pire. Camp 13, Slaty
Fork, W. Ya.
<1-5
-'ji
Iščeta svoja dva prijatelja JOŽK-FA CERIN. doma iz Medvod na Gorenjskem, iu ANDREJA JAMNIK. Prvi je bit par lel nekje v Pennsylvania ji, drugi pa nekje v Wisconsimi. Poročati jimtt iuiaui nekaj važnega, zato protiim. da se mi oglasita, ali pa če ktlo ve t<a nju naslov, da ga mi naznani. — Andrew Založnik, Box 388, Davi«, W. Va.
Prosim cenjene rojake, če kdo ve kaj o mojih dveh bratih .JANEZI iu MARTIXL" ŽI PEC. Do 111 a sta iz Semiča. okraj Črnomelj. Janez je bil ranjen v Galiciji 10. septembra J1M4 111 potem je bil v bolnišnici na Dunaju. t e kdo izmed ujetnikov kaj ve, naj mi poroča, za kar boni hvaležen, ali naj se pa sama o-glasita, ako bosta to čitala. — •Joseph Žuf»ee. L^4 E. 16. St.. Flatbush Sta., Brooklyn N. Y. 9)	'i
1
liad bi izvedel za moje tri prijatelje: FELIKS KRAMAR, LUKA TiŠLAR in FRANK ROl^ NIK. Skupaj smo bili ?€»ta 1904 v Roslynu, Wash. Prosim, če kateri sam bere ta oglas, da se mi sam javi, če pa kdo drugi ve za katerega izmed omemjenih, naj mi blagovoli naznaniti. Lawrence Krebs, Box 73, Cliff Mine, Pa.	(30-8—1-9)
Rad i>i izvedel aa naslov moje sest nčne ANE BAUER, zdaj o-možene NOVAK. Doma je ri Grivca. Fara pri K ostein, okraj Kočevje. Pred tremi leti se je nahajala v Kansas City, Kan«. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje naslov, da ga mi naznani. ali naj se pa sama oglasi. — John Bauer. Thompson No. 1 Store, Republic, Pa. (1-5—9)
Povejte svojim prijateljem, j
Kako je naravno zdravilo
EVROPEJSKIH DEVET RASTLIN ]
dalo pomoe v slučaju želodetiih bolezni, * revmatizma. zaprtja, ueprebave, neredu v ledican. mehurju in jetrah. Kako ču-1 dovito zdravilo da so in kaki« zabranijo R;id bi izvedel za naslov svojega bolezni. EVROPEJSKIH DEVET RA- brata JANEZA ŠKOF, dom STLIN deluje milo iu prijetno na pre-; bar ne orpine želtKlec, ledica, jetra, kri \ in čreva. Pošljite po eno škatljo še danes. Ceua 11.00.
G LEN THE R DRUG COMPANY. Dept. C.
«3t St. Clair Av«^ Cleveland. Ohio.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Pennsy Ivani ji West Virginiji naznanjamo, jih be obiskal nas rojak
Mr. OTTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naroe-ZKBio za "Glas Naroda'' in izda* vati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bode šli na rake.
S spoštovanjem
Upravniatva "Glaa Naroda".
iz
Dolenje vasi pri Cirknici na Notranjskem. Naiiaja se nekje v ruskem ujetništvu od začetka vojne. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, na.: ga mi pošlje, za kar mu bom zelo hvaležen. — Frank Škof, t'amp 13, slaty Fork, W. Ya.
(1 5 4J t
in
da I^ad l»i izvedel za svoja dva brata FRANCETA iu ALOJZIJA ADAMIČ, doiutt u Male Račne. fara K(»]»anj. Dolenjsko. Natm-jata sc v rusl;(*m. francoskem ali italjanskem ujetništvu. Če kdo izmed ujetnikov ve tu naslov katerega, naj mi naznani, za kar mu bom zelo hvaležen.—• Joseph Adamič, Box 292, Ely, Minn.	(1-5—:»
Rad bi izvedel za naslov JOHNA BARB A. podomače Mežnarjev iz Podbož na Primorskem. Če kdo izmed rojakov ve. naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sani oglasi. — Joe Liubieh, Box 275, Sheffield, Pa.
(31-8—3-9)
POZOR ClTATKUlt
HIPN0TIZEM
Lahko se ozdravite
Ako ste bolni, pridite k meni.
Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen.
PREISKAVA Z X ŽARKI.
Jas vam povem, ee moreta biti
ozdravljeni ali ne,
Jac vam povem natančno, kaj j« pravzaprav vaša bolezen,
Jas rabim le najnovejše znanstvene metode in isnajdba.
Jas imam sam lekc in laboratorij.
Jas rabim le pravi Neosalvanan, 91} in 606,
Jas ozdravim, ako drugi ne morej«
Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jas sem Specialist l večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas.
ZDRAVIM USPEŠNO VSE KROMIČNE MOŠKE IN 2ENBXE BOLEZNI.
Posvetovanje in nasvet zastonj.
M*. 00GT8R SLOJ
—.
GLAS NARODA. 4. BBPT. 1917.
SLOVENSKO
1	1 — '	!i
podp. društvo	L®J	svete Butare
		a
	a i	
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVEEME
Sedež: FOREST CITY, PA.
d« 2L januarja IMt s držaji
GLWNI IHADNIKI: Predalnik: F. H. TAVCHAR. «74 Ahaay Are, Rock Springs, WjOt
Podpredsednik : JAKOB DOI.ENC, box 181. Bronghtoa. Pa. T« Jul k: KRA^fc fAVliOVClO, bo* 647 Forest City. Pa. rtxnoXoi tajnik: AVOCHT «;OSTlSA. box 310. Forest City, Pa, Rlajcajaik : JOSIP MAfilN^IČ. swa St. Clair Arc., Cleveland. Ohio. Pomožni blagajnik iu zaupnik. ANT. HOCHEYAK, RFL». No. 2, box lift. Brld^i-ort, otdu.
NAIJZOK.VI OimoR:
Predaednik uada. odbora: J OS IP PKTKHNEL, box UT», Wlllock, Pm.
1.	aadanrnlk: JERNEJ HAFNER. Ikjx 65. Purdine, Pa.
2.	nadsuruik: IVAN UROftELJ, b85 E. 137th St., Cleveland« Oblo.
POROTNI ODBOR:
rredwdnlfc |-r«.r odbora: MARTIN OBREZAN, box 72. E. Mineral. Kana 1. porotnik: FRANC TKItOIH*'!^. R. F. 1». No. 3. bo* 14«, Fort Smith, Ark, 2 porotnik: JOSIP UOLOR. 191« So. 14th St., Springfield, IU. g
VRHOVNIZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. URAHEK, 843 K. Ohio St.. Pittsburgh, Pm.
*
Uradno glasilo: "GVAS NARODA", 82 Cortlandt St., New Tork, N. T. Cenjena dru&tra, odroma njih uradniki so naproš**ni ponujati t se do-dlrrktoo na srlavn<»ca tajnika in nikogar drugega. I>enar naj se pa poti ija e«llno potom postnih. ekspre«nlh ali bančnih denarnih nakaznic, nika-k»r pa ne potom privatnih Pekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmery A Miner« National Bank. Forw* City. Pm.
V »lučaju, da opazijo druntvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da ae umore napako popraviti.
—	Kako misli«* Jaz te ne razumem.
—	Ker je otrok star sedem let, pripada oeetu.
—	Ne. Jožefine rai pa ne smeš vzeti — je odvrnila žena in zaskri pala z zobmi. — Vse mi lahko vzameš, samo itjC ne. — Ti prav dobro veš. da ue morem živeti brez tega otroka, da <ra i in um rada kot pun-eieo v svojem očesu.
—	.laz win ti !t> pojasnil pravico.
—	Ne. »e! — S tem da bi mi vzel otroka, bi me umoril!
—	Saj ti «ra novem vzeti — je odvrnil Cicorgv in pristopil k nji. —
—	Kako da ne? — Saj si vendar ravno prej retei.
—	Ne, nikakor ne. — Ali ti nisem že toliko časa pripovedoval, na kuš«*n način lahko vstanoviva najinemu otroku lepše življenje in boljšo bodočnost.
—	- O. to i o seveda nekaj drugega!
— Kaj bi bilo drugega?
—	Seveda jc!
—	Ali te ni Jozefina »aiua prosila, da pustiš to življenje f — Ali ti ni rekla, da bi rada živela v prosti naravi* — Ali ti ni. «lasi-~avno je še otrok, neštetokrat povedala, da se ji studi ploskanje in odobravanje od strani občinstva T — Marta, ti še ne poznaš prave Iružinske sreče! — Ti živiš samo za občinstvo, ki te sedaj morda občuduje. — Za ono občinstvo, ki uiti solz«- ne bo potočilo uiti za it be uiti za nt^noj. če se slučajno ponesrečiva.
—	Nimaš i»ra\, (Jeorge!
—	Zakaj lic?
—	Kaj mi je mar. ka i bo po moji smrti! - Kaj me briga, če ui> •jubijo ali *w»vražijo? — Moji« je -anm to življenje in ^ino temu živ-jettju pripadam. — Kaj uie briga ik> smrti ljubezen ali sovraštvo »nojema "beinstva ?
—	Kaj pa ja? — Kaj pa tvoj otrok? —.je vzkliknil (Jeorge.
—	C> bi me re> ljubila, bi me tako ne mučila. — Ti prav dobro veš, da jaz nisem za na kmete. — .laz bi le rada poznala človek«, ti bi naju prisilil. <la bi š'a.
UMETNI 'JAHAČ
-: ROMAN >
OPOMIN ADAMA VOJENICA.
Spoštovani gospodje: -
Najprije zahvaljuj *m gospodu Bogu in Vam. ki ste iznašli tako slavno in znamenito stvar BOL GARSKI KRVNI ČAJ, ki je re-šil na tisoče ljudi od bolezni. Slava naj Vara bo na veke. ki nudite, narodu lako stvar in zato jaz sva-1 rim rojake, da ne gredo tam. ki Hlepijo narod in vzamejo od člo-, veka o<l *10.00 do $15 00 br z uspeha.
Ta in na tisoče enakih pisem priča o čudovitem činu BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA.
Kna velika škatlja Bolgarskega Krvnega t aja, ki traja 5 mesecev '.a 1 dolar, šest škatelj za 5 dolar-<ev kamorkoli pošlje
-;>k človek lahko ukloni — je odvr-ua tem božjem svetu, jaz se še
preprj-
13	(Nadaljevanje).
—	Meso bo postalo čisto inrzlo. — je rekel stari, ki se navidez ni • »rigal za nobeno drugo stvar. — Kje pa je zopet ostal Jurij? — Človek mora št- ter per koščkov požreti v taki naglici.
-- Le iej, — k* odvrnila ženska. — Jaz nisem laeita.
-	Nisi lačnaf — in po teh naporih? — se je čudil satrec. — Človek vendar ne more živeti od zraka.
-— Saj sem rekla. da ne.
-- No, meni je vseeno. — Toda povem ti jaz sem lačeu.
Po teli bodali je vrgel *voj klobuk v kot. šel je po vrč piva hi po steklenico žganja.
Ko se je dobro založil z vnem. je sedel v kot in začel premišljevati. —	j,
Ona je hitro hodila semtertja po sobi.
Nekaj ča>a jo j«- glada I. potem jo pa vprašal:
Kaj ti je vendar Marta, da si tako nemima? — Zakaj se še nisi obleka? — Za božjo voljo, postoj vendar malo. — Človeku se mora zmešati v glavi.
.Marta ni-sedla in mu ni odgovorila. — Naenkrat je pa obstala ;ii začela poslušati pri \ratih.
Starec je odkimal, i/pil na dušek čašo žganja iu rekel slednjič z mirnim glasom:
—	Poslušaj. Marta!
1*0 dolgem premoru je odvrnila :
—	Kaj je!
—	Poslušaj. Marta, jaz pa \em, o čem premišljuješ!
—	O čem bi premišljevala?
—	Tebi se vrti pe glavi Georgijev načrt.
—	No. iu kaj bi bilo, če bi tudi premišljevala o tem?
-	Jaz dobro vem. da se ti ne dopade. — Toda, če ga človek na tančno opazuje, ni načrta tako napačen. — Jaz s>c že zdaj staram, ti se boš pa v kratkem začela. — In vrjameš, rad bi se že enkrat malo odpočil.
Marta ga je pogledala z dolgim pogledom in mu ni odgovorila. —
Sirec je pil iu kimal.
-	t'udno življenje je to, čudno. — Ljudje se nam smejejo iu zabavajo z nami. In samo par grošev plačajo za to, da mi uničujemo naše življenje.
—	Saj pravim, to so kanaljc. proklete kaualje.
Starec si je podprl glavo in začel strmeti v luč.
Marta je še nekaj časa hodila, potem je pa obstala pred njim.
On jo je začuden pogledal.
—	Kaj hočeš?
Visoko se je vzravnala, položila svojo belo roko na mizo iu rekla s sikajočim glasom:
—	Poslušaj, nekaj te bom vprašala
—	Dobro, le vprašaj. — Kaj je?
—	Ali hoče« res postati kmet?
—	Zakaj pa ne? — Meni je vseeno. — Rajše sem kmet kot pa
pajac.
—	Potem pa pojdita med svoje krave in ovec! — je vzkliknila mlada žena in jezno udarila po mizi. — Jaz odbro vem, kaj dolgu-jem sebi in Jozefmi. — Rada bi poznala nekoga!
—	Koga bi rada poznala?
—	Onega, ki bi me hotel prisiliti, da bi živela med krompirjem in zeljem.
Medtem so se vrata odprla iu vstopil je George Bertrand.
Na vsak način je moral slišati zadnje besede, ker je stopil k nji in rekel s svečanim glasom:
—	Ne, draga moja. nikdo te ue more siliti. — Nikdo na svetu? i e hočeš pustiti svojega moža. da bo sam hodil po svetu iu da si bo sam odločeval boljšo usedo. potem ga pusti. — Bog s teboj! — Ne boj se, jaz ti ne bom branil.
—	Ne? — se je začudila ženska in ga prestrašeno pogledala. — Ne?
—	Ne boj se. res ne!
—	Ali imaš v^sebi toliko moči, da bi se lahko ločil od mene in od Jozefine?
—	Od Jozefine? — Ne.
Po teh mirno izgovorjenih besedah je sedel na stol pole? vrat.
—	Ne od Jozefine? — je vzklinila Marta jezno. — Katera sila I na svetu more ločiti mater od otroka?	/ -
—	Da, je taka sila, iu jaz jo prav dpbro poznam, vej, katera'
—	Saj vendar veš. da s nil George.
—	Ill naj se uklonijo vsi ljudje uisein in se ne bom.
—	Ne vrjamem. draga moja.
—	Jaz pa vem in te svarim, da nikar ue poskusi, kajti eaua sem. da bi se prej ali slej kesal.
—	Nikar se ue razburjaj. — Zaenkrat se samo pogovarjava. — Do7.daj se še nisem poedužil sile. in uverjena bodi, da se je tudi v jrihodnje ne bom.
-— Rekla sem t;: — poskusi in žal ti bo.
—	Se nekaj ti moram pojasniti.
—	Dobro, pojasni.
—	Zdaj je že prepozno, da bi se o tem pogovarjala.
—	Zakaj bi bilo prepozno?
—	Noeoj sem po predstavi prodal zadnjega konja, razen onih. »eveda, katere nameravam vzeti seboj. — — Jutri zjutaj bomo odšli iz tega kraja. - Od jutri naprej ne bomo obiskali nobenega semnja več.
—	Da, nekaj takega se mi je zdelo.
—	Jutri zjutraj bom družbo razpustil in izplačal ljudi.
—	Se nekaj te bom vprašal, dokler sva oba mirna in dokler se lahko pogovarjava.
—	Dobro, le vprašaj.
—	Ali misliš, da bova šla jaz in Jozefina s teboj?
In ko je govorila Marta te besede, je trepetala po vsem telesu.
George jo je pogleda i. — Gledal jo je dolgo, dolgo časa, potem je pa mimo in hladno odvrnil:
—	Morala boš iti.
—	Zakaj?
(Dalje prihodnjič).
^taimmigmmiwtmamBmna
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Hot&rj Pobile) ▼ OUATE& HEW TORKU
ANTON BURGAR
«3 CORTLAND STREET, HEW YORK, H. T,
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
veakovrvtna pooblastila, vojaške proinje in daje potrebni narrete ▼ veeh vojaških ladevah. Rojakom, ki šale dobiti MieriiH driavljanaki papir, dajo potrebno informacije gl* de datuma iakreanja ali imena
Obrnite ee eenpno ne njega, kjer bosta to«no In »olklna
j
! |

'_J!
XtCWKf
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVQTE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
•	• m
DELO OKUSNO.
•	• m
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNUSKO ORGANIZIRANA.
T?
DRUŠTVENA PRAVI L A, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
Tli NUOČOA NfiURI NAi
Slovnic Publishing Co.,
Marvel Products Company,
Kadar J« kako droStro namenjeno kupiti band or o, zastavo, regaljo, codbene Instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, privez* . .rrtane itd., ne kupite prej nikjer, da twit nas za cene vpraSate. UpraAanj« 9 Marvel Building,	au le 2e. i* «l bndot* prihranili dolarje
PITTSBURGH, PA.	Cenike reč vrst poftlljamo brezplačna PlMte ponj.
Opomba: Ako lioeete pošiljatev	IVAN FAJK ti CO.,
zagotoviti, pošljite 10c. več	^ cbe8tniit St.	CONEMAUGH, PA.
HARMONIKE
oH rote taWajw t»
ooprarljam po najnlijth cenah, a 4» o trpetno In mnealjlvo. V poprav« *w*Ulvo raakdo pofflje, ker mm fli tad 1B tat tukaj v tem poalu ia aeda.
•vojen lastnem doma. V poprava* -samem kranjske kakor rwt draft lamaolke ter računam po (Mu ka
rorfleo kdo «ahtev\ bree eedaljmli
rpraiaaj.
JOHN WKNZKL, tei7 East 62nd St. Cleveland. Oble
Jaz som edini slovensko govoreči š|KH-ialist moških bolezni Pittsburghu, Pa.
j-- Uradne ure: dnevno od 9. do-j | jtoldiu' do 8. ure zvečer. V jiet-| j kih od 9. doitoldne do 2. popol. | I V nedeljo od 10 dop. do 2. po{>oL 1 j	DR. LORENZ,
[ j Specialist molkih bolezni, j j 644 Penn Are. II. nadst. um ulico, j |	Pittsburgh. Pa.
laiaiiaagiSfgigiEiB^^
DOCTOR KOLER
638 PENN AVIL.
PITTSBt R4,H. PA.
■L0TKNSBU ZDRAVNIK
Dr- Koler j« naj.tarwjii .loTaa.kl tdravalk. ipcriatUt v PltU
bur(hu. ki una 3letno prakw v zdnviienja vmIi beUsai
/d'»Ti x almontim firavilam 6'*. ki j* IzubmI dr. prof.
EHieh. C* lim.tr wulj. »b aalrartk* til,,«. , (Hit. iiMd,
■j* laa, boUžIn« v kotieb. »Hdiia is iziiitd tu b« kri. N« f»-
k.jL., kar ta boleaan m nmlnt.
Kitkor hiir<» otsi/.ile na oslaltelu^l. ur čakajte. :ini|-ak priditt- takoj iu jaz vam Ik.hi i*>vruil moč iu zdravje.
V««lenirt». kilo ozdravim v urah iu sicer brea
ojn-ratijo.
Bolaxnl mehurja, ki povzročijo bolačio« t krtiu -n hrbta In vča^h tudi »ri ■pottaaja
miBI55IBIS5IS5fiifg5li5^^
! Dr,LORENZ.
—---tT(aaj«. boMiae. otekla e. irWico, ikro(i* m drus« k«
ki —taaajq *.Ud Mfiato krrL asdrarm ▼ kratkem ^aau ia ni potrabeo legati.
Uradna ara: od 9. do 8, Ob aadeljab od t. do S.
^BBBfBjaiafEigiaiai^^
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.

wirrrfrirrrn'irirfrfrirfrffrrrrrrrriTrfi-frirfrffwr
POUČNE KNJIGE:
POZOR ROJAKI
Ahnov nemSko-angleškl tolmač,
vezan Cerkvena zgodovina Hitri računar Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, rezan $1.00
fžlr!jenje na avstr. dvoru alt Smrt cesarjeviča Itudoifa _,50' (Tragedija v Mererlingu)
E.10
•TI
Sadje reja v pogovori b 31ov.-angle£kl ln ang!.-slov.
slovar Trtna ug ln trtoreja Umna živinoreja Umni kletar Umni kmetovalec Veliki slovensko-s ngleftl tolmač
ZABAVNE IN RaZNE DRUGI KNJIGE:
!	RAZGLEDNICE:
E-.401
QQi NewyorSke s cvetlicami, bomo-ristlčne, boži<jne. novoletna in velikonočne komad po	s— .09
du'-at I »o	f—JŽM
Album mesta New Torka ■ krasnimi aUkami, mali	f—a«
ZEMLJEVIDI t
■amWNMeBihaWMM
■it.H WMtandl raitoMttlw Kmal bni KO^SiSuMlato JOn
zaatoaj.
JAKOB WAHClO. «709 Bonne Ave^ Cleveland, OMo
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom ▼ zapadnih
državah. Wyoming, Utah, v Coo-radi, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Bodi svoje sreče kovač
Doli « oroijem
Fablola
Vilki ova Zala
Pegam in Lamtx>rgar
Slovenske novele ln povesti
Socializem
Socijalua demokracija Trojka
Vojna na Balkanu 13 zvrs. Zgodovina c. in k. pe&poika 17 a slikami
t-.50
t—.60 Er-.60
t—.30 i—.30 f—.15 fc^.10 «—.50 $1.85
i—.18 f=.21
r—.18 (—.11 (—.15 —10 13.00
91.50
—.40 j -.50 -.50,
e^-50 Združenih držav mali
j veliki
12.00, Avstro-Italljstifka vojna mapa ' Balkanskih držav Evrope
Evrope, vezan Vojna Men ska mapa Vojni atlas
Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois. Kansas, Montana, Oblo, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming In Weat Virginia ln vseb drugih držav po	<—.21
Avstro-Ograke mall	—.10
veliki vezan	—.50
Cell svet	t—.21
Velika stenska mspe n. S. na na dru^i strani pa celi svet $3.00
-.50
Id je pooblaščen sprejemati narot nino en "Glee Naroda" ln iadajatJ toeadema potrdila. On je prod leti 2e večkrat prepotoval države, v katerih, eo nefi rojaki needjil In
je SrSiV^
Opomb«: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poitnl nakaznici, aH poAtMih anamkab Poštnina je pri vseb cenab Že vračunana.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. ^
Obsega 11 raznih zemljevidov«
CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO. NA ENI STRANI ZB-D IN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI 8 VET, CENA $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-MACIJE Z MEJO AVSTR0-0GRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na: -
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New Tork, N. Y.
ftOJAET, NAROČAJTE SE HA "Gill NARODA", SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.

sk