Katolišk cerkven list.
Tečaj MX.	V Ljubljani 23. kozaperska 1866.	I As t
Prava pol v nebesa ni v temi skrila.
Pogovori zastran nekterih skrivnih verskih zmot.
(Spisal P. Hicinger).
(Dalje.)
6. Od svetih zakramentov.
Duhoven. Katoliška cerkev uči, dc no sveti zakramenti vidne znamnja nevidne gnade Božje, postavljene od Jezusa Kristusa k našimu posvečevanju. Sveti zakramenti tedaj gnado Božjo, za ktero dajo znamnje, tudi v resnici imajo v sebi. in jo delijo človeku, kteri je v to pripravljen; zatorej niso gole znamnja. temuč so. prav za prav govoriti, djanska resnica. Besede Jezusove kažejo na ravnost, de v svetih zakramentih se gnada Božja res doseže, kadar on na pr. govori od sv. kersta: ,,Kdor iic bo prerojen iz vode in svetiga Duha, ne pojde v nebeško kraljestvo." Ravno to priča beseda aposteljnova: ..Kristus nas je zveličal po kopvi prerojenja in preuovljenja." (Jan. 3, 5, Kfež. 5, 25.). Temu nauku nasprot je bila misel Lutra in Kalvina, de so zakramenti le gole znamnja. in sicer ne znamnja gnade. temuč le znamnja tiste vere. ktera bi po njih menitvi sama veljala za upravičenje. Manjšim prote-stauškim odceplinam, prekerševavcam. metodistam, hcrnhu-tarjem. so zakramenti večjidel tudi le vnanjc reči. vnanjc šege, po kterih se kristjan razločuje memo drugovereov. In nič drugač ne menijo tudi imenovani skrivni novoverci. Pa vse takošne zmote so svojo sodbo našle že v Tridcntiiiskiin zboru. (Sej 7. p. od zakr.)
Vernik. Tedaj novoverci štejejo svete zakramente le za prazne reči; ako bi bilo to resnica, kje bi pač človek kaj znamnja imel, de gnado Božjo prejme? kdaj bi sc zamogel zanašati, de je pred Bogam opravičen? Sej bi po takim mogel vedno v sercu nepokojiu biti.
Duhoven. Veste, de je bilo že pred povedano, de se novoverci zanašajo na tisto svojo vero, in de menijo, nekak notranj občutek jim daje pričevanje za njih oprav i-čenje; pa s tisto vero in s tistim občutkam le sami sebe slepijo in goljufajo.
Vernik. Zdaj mi gre skupaj, kar je bilo pred govorjeno. de ti skrivni novoverci mislijo od kersta in pokore.
Duhoven. Pred sim tisto zmoto le nekoliko omenil. Glejte ti zmotenci mislijo, de otrokam sv. kerst nič ne pomaga; ako namreč še majhni umerjejo. pravijo de niso vsi zveličani, temuč de jih angeli učijo na unim svetu, in določi se njih stan, potem kakor de sprejmejo angeljski uk.
Vernik. To je nesrečna zmešnjava! Sej jc vender Jezus govoril: rKdor veruje in je keršen, bo zveličan" (Mark. Iti, Iti.). Mali otroci res de ne morejo verovati z lastno zavednostjo, pa po gnadi svetiga Duha je moč vere v njih serca z ljubeznijo vred vlita, in tako jim milost Božja pripravi zveličanje.
Duhoven. Prekerševavci so bili sicer tudi v ti zmoti, de otrokam sv. kerst ne pomaga, ker se še ne zavedo, zatorej
so odrašene kerševali, pa ta resnica, de sv. kerst tudi pri otrocih moč ima, jc bila še drugim novovercam toliko jasna in očitna, de sc je še Luter močno togotil zoper nje. kteri so moč sv. zakramenta v nič devali.
Vernik. Kaj pa uiti skrivni novoverci mislijo od drugih svetih zakramentov? Ali jim zakrament presvetiga rešnjiga Telesa kaj velja?
D u h o v e n. To ni prav jasno iz spisov. ktere pri svoji veri rabijo: vender ako sc sklepati sine po njih drugih naukih, je misel teh novnvereov zastran presvetiga zakramenta tudi le protestanškimti nauku podobna, iu sicer nauku Kalvina in manjših krivoverskih ločili, klerim zakrament altarja le velja za podobo duhovne zveze z Jezusam.
Vernik. Dc. tako tedaj razlagajo krivoverci besede svetiga pismu. Sej je vender Jezus jasno govoril: ..To je moje telo!" ..To jc kelih moje kervi!" On tukaj ne imenuje ne kruha ne vina več, oboje se namreč o posvečenji spremeni; pa on tudi govori od resničniga telesa, in resnične kervi, ktera je na križu prelita. in njegova beseda vse kaj večjiga pomeni kakor le prazno podobo ali prazen spomin.
Duhoven. Prav ste (o reč dopovedati: to jc nauk katoliške cerkve, kakor ga jc razločila v Tridcntiiiskim zboru. (Sej. 13. p. I.). Pa v presveti skrivnosti altarja nam Kristus ni zapustil samo zakramenta, temuč tudi daritev. ktera se opravlja v s veti m a š i. To jc jasno iz tega. kar je Kristus storil pri zadnji večerji. On je tam končal staro zavezo in postavil jc novo; brez daritve pa sc ni obhajala stara zaveza in tako sc iic derži ludi nova zaveza brez daritve. Nehalo je ondi staro velikonočno jagnje, in dano je bilo drugo velikonočno jagnje. Kristus sam. kleri je v presveti skrivnosti vedno pričujoč: pa kakor je bilo staro jagnje daritev, takojc bilo novo pri zadnji večerji dano velikonočno jagnje tudi daritev, sicer v oziru v daritev na križu. Kristus pa je zapovedal aposteljnam ravno to storiti, kar je 011 storil, torej daritev njegoviga presvetiga telesa in njegove presvete kervi opravljati. Sveta katoliška cerkev je to vedno znala iu tudi spolnovala; svoje prepričanje pa je poterdila v Tridentinskim zboru. (Sej. 22. p. 1.). Od te predrage daritve pa je tudi že po preroku govoril Gospod: ..Od solnčniga izhoda do zahoda jc moje ime veliko med narodi; in ua vsakterim kraji se posvečuje in daruje v mojim imenu čista daritev". (Malah. 1, 10.).
Vernik. Res sveta maša je daritev nove zaveze, ktera sc Bogu opravlja vsaki dan. in se bo opravljala do konca sveta; je vedni spomin kervave daritve, ktero je Jezus Kristus na svetim križu opravil.
Duhoven. Glejte, to daritev so pa krivoverci poslednjih časov z Lutram in Kalvinam vred odvergli; pravijo . de bi se po njej manjšala moč Kristusove smerti. Xe-spametiiiki ne peinislijo, de je sveta maša v tesni zvezi z daritve na križu, in de nam le gnade podeluje, ktere je ondi Kristus zaslužil. lTiii skrivni novoverci, kakor se iz vsih njih drugih naukov kaže. tudi te drage daritve ne ce-
oijo veliko; drugač hi ne imeli posebnih shodov za Božjo službo: ako so pa pri sveti maši vender v pričo, bi se u-tegnilo reči. de to delajo bolj na videz, in de se s tem le hočejo prikriti. Saj se ne more lahko drugač misliti, ker pravijo, de cerkev nima druge oblasti razun sveto pismo učiti: n to besedo namreč na ravnost tajijo, de bi mašniki imeli moč, opravljati sveto daritev.
Vernik. Tukaj se spet jasno skazuje, kako de zmota zinoto vodi za seboj; kdor zaverže eno katoliško resnico. ho kmalo prišel na to, zavreči še mnoge ali vse druge resnice.
II uho ven. Pogledati se mora pa še na druge zakramente. V katoliški cerkvi verujemo, de imamo po svetim kersta odpušanje grehov v zakramentu svete pokore. Kristus je namreč aposteljnam dal oblast, spokor-nikam grehe odpušati, ko je rekel: .,Prejmite svetiga Duha! kterim bote grehe odpustili, so jim odpušeui; in kteriiu jih bote zaderžali, so jim saderaanr*. (Jan. 20, 21. 22.). Te besede so cerkveni učeniki vedno razlagali na zakrament svete pokore, in Tridentinski zbor je v poslednje določil ta nauk svete cerkve. (Sej. 14. p. 1.). Poglavitni deli tega zakramenta pa so po nauku ravno tega zbora: grevenga sklenjena s terdnim sklepam, spoved s poprejšnjim izpraševanjem vesti, in zadostenjc. (Sej. 4. p. 3.). Protestanti so ta zakrament zavergli, ker so z Lutram in Kalviuam terdili. de jc zadosti, svoj greh pred Bogam spoznati, in vetov ali. de je odpušen: spoved pred oznovavci besede so nekaj časa še priderževali. pa ne za tega voljo, de bi se po njej odveza dobivala, temuč Ic. de bi kdo v njej tolažbo za svoje serce ali podučenje za svoje djanje prejeti zamogel: v poslednje jim tudi za to ni bilo več mar. desiravno t»i sedanji čas marsikteri izmed njih spoved zopet radi vpeljali. lT»i skrivni novoverci so v vsem tem enake misli, ker ua ravnost tako učijo, de je zadosti se le Bogu spovedati svojiga greha, kadar hi kdo ne imel spovednika, kteri bi ga po njegovi misli učiti vedil.
V e r ii i k. To je pač nekaj vredno: ti zmot ene i hočejo bili tako modri, de sami sodijo Božje uiašnike. in si tedaj sami izbirajo, kteri bi jih učil bolj po njih misli.
Duhoven. Beseda Kristusova je prav svetla, de aposteljni in njih nasledniki imajo oblast grehe odpušati ali za-derževati: zatorej Gospodu samimu govorijo nasprot, kteri drugač učijo, kakor on. Kadar imajo pa mašniki oblast, grehe odpušati ali zaderzevati. je ravno tako jasuo, de mašniki tega niso v stanu spolnovati, ako grehov človekovih ne vedo. ako jim jih spokornik sam nc razodene. Zatorej k odpušenju ne more biti zadosti. le pred Bogam se greha obtoževati, ali pri mašniku le goliga podučenja ali tolažbe iskali. Pa uni skrivni novoverci s spovedjo vred zaiuetvajo ludi potrebnost zadostenja in dobroto odpustkov. pravijo namreč. kakor l.uter in Kalvin. de je napačno, nakladati molitev in druge spokorne delu v zadostenjc. de odpustki katoliške cerkve nič ne pomagajo.
Vernik. To je prederzno! Sej vender pravica Božja tirja. de nuj za to kaj posebniga terpi. kdor je iz proste volje greh storil, de naj več potem dobriga stori, kdor je marsikaj popred zamudil. In odpustke, kdo jih je v stanu tajiti' Sej je zasluženje Kristusovo veliko, in Bog tudi u-smiljcu. de bo temu več prizanesel. kteri je v pokorjenji bolj goreč.
Duhoven. Tridentinski zbor na lanko določuje, de grešnikam se spokorne dela nakladajo, in pa iz tehtnih vzrokov. namreč, de se potem spokorniki Kristusoviga zasluženja vdeležujejo. de greh sami nad seboj kaznujejo, in s tem časne kazni odvračujejo, ktere po odpuseuiut grehu iu večni kazni še zastajajo. in de se po tem učijo. se novih grehov varovati. Pa tudi od odpustkov lepo razlaga Tridentinski zbor. de ima sveta cerkev oblast . jih deliti, de vernim odpustki pomagajo, de je v cerkvi v lo hranjen za-
klad zasluženja Jezusa Kristusa, Marije Device in svetnikov. (Sej. 14. p. 8. sej. 21.).
Vernik. Slišal sim, de se uni novoverci celo po pismih spovedujejo.
Duhoven. To je vse lahko, ker pri duhovnu ne išejo odveze, ampak le nauka in tolažbe, se vse to lahko dopisuje; odveza se pa ne more drugač goditi, kakor ustme-iio , kar je cerkev ua ravnost določila. (Postava Klemena VIII. I. 1620); je namreč vse na tem. de se grešnik poniža, in ga mašnik zamore po resnici soditi.
Vernik. Ker uni skrivni novoverci te tri svete zakramente tako malo cenijo, si je lahko misliti, de od druzih tudi ne mislijo boljšiga.
Duhove ii. Zastran svete birme in svetiga poslednjiga olja njih uk ni posebej znan; po drugih straneh se pa res zamore soditi, de ji za malo štejejo, ker ti zmoten-ci terdijo, de višji luč že v sebi imajo, in ker menijo, de so si izvolitve za zveličanje gotovi, in tedaj po drugi poti nič nočejo potrebovati. Mašnikovo posvečevanje pri njih tudi zamore le malo cene imeti, ker duhovnim le malo oblasti prisojujejo. Pa od svetiga zakona je njih uk izrečen; pravijo, de devištvo iina sedmero kletev manj kakor zakon: ako ima pa zakon res toliko kletev, kdo bo sodil, de je še zakrament ?
Vernik. Res nauk katoliške cerkve je vse drugač. Ona uči sedem zakramentov; s svetim kerstam stopimo v duhovno življenje Božjih otrok, s sveto birmo se poterdimo za duhovno vojsko, s svetim Rešnjim telesam ohranimo in uterjujemo v sebi duhovno življenje, s sveto pokoro zdravimo dušne rane in bolezni. in s svetim oljem se pripravljamo za stopnjo v večno življenje; mašnikovo posvečevanje daje prave duhovne očete, in sveti zakon da. keršanske telesne starše. Res de je devištvo imenituiši kakor zakon, pa zakon zategavoljo ni v kletev obsojen.
Duhoven. Prav ste vse to določili s kratko besedo, obilno je od vsih zakramentov nauk dal Tridentinski zbor. tudi od sv. birme, poslednjiga olja in mašnikoviga posvečevanja (sej. 7. 14. iii 23.), kakor v poslednje od zakona in devištva (sej. 24.). Naj bo zadosti, le od zakona nekaj povzeti in od njegove vrednosti. Od ujega Kristus govori: ..Kar je Bog zvezal, človek ne sme ločiti"; s tem daje na znanje, de je zakon Božja naredba, tedaj svet stan. Sicer pa je on devištvo posebej priporočeval: „\e razumejo vsi tega: so deviški, kteri so sami tako hotli biti zavoljo Božjiga kraljestva". Apostelj pa govori: ..Kdor onioži svojo hčer. stori dobro, kdor je pa ne moži, stori boljši"; on tedaj deva devištvo na boljši. pa zakona zato ne stavi na hudo. l'ni novoverci pa se po svojim uku enačijo z Lutram iu Kalvinam. D. si.
Kerst v (fublfanski nunski cerkvi in ubogi s a »nur s ki otrociči.
(Konec.)
Odrašcui človek se mora ua sveti kerst pripravljati, mora biti podučen v keršanskim nauku, mora svoje grehe v resnici obžalovati in studiti ter prave resnične želje po leni zakramentu imeti. Za vse to so si gospe l/ršulinarice močno in z veliko skerbljivostjo pri 3 zamurkah prizadevale, dc bi se doseglo; iu upati je, de se je tudi doseglo, kar se da po človeški slabosti. Nektere posebnosti iz obnašanja tih ubozih zamurskih otrok pred sv. kerstam in potlej, kakor smo jih od tistih zvedili. ki so vedno s temi deklicami, imele opraviti, nas v tem še bolj poterdijo. Odkar so otroci zadohili boljši zapopadek od tega zakramenta, so bile njih vedne in goreče želje, de bi bile že skorej keršene. Od konca so štele mesce, potlej tedne, na zadnje že dneve iu ure. kdaj de bodo rešene butare izvirniga in lastnih grehov. Na zadnje jim je bil že vsak dau predolg, zadnji večer pred sv. kerstam so hotle eelo brez spanja prečuli. iu so
rekle, de jim bo tako čas hitrejši pretekel: ..Heute nikes schlafen. vvarten Taufe*4 ..(danes nič spati, kersta čakati")", so se izgovarjale. In zares so od veselja zamogle le malo spati; na vse zgodej vstanejo, zmolijo vse molitve, priporočila. Božje, cerkvene zapovedi itd., karkoli vedo in znajo po nemško in po arabsko, ter večkrat ponavljajo: Heute inuss beten viel. — Gott Gnade geben — Taufe (danes moramo veliko moliti, Bog nam bo milost sv. kersta dar). Rekle so jim nune: .,Otroci danes bote keršeni*\ .,lch kiisse die lland, o mein Jesu (roko ti kušnem. o moj Jezus)!** je odgovorila Hadiga z drugima dvema, in je kušiiila majhno podobico Jezusovo. Pripravljale so se na to visoko iu imenitno sveto opravilo tudi z radovoljuim molčanjem, s poštam. z obiskovanjem štacionov Jezusoviga tcrpljenja itd. De pa enake pobožne vaje niso bile prazne, se vidi iz njih sadti. Bile so p. prašane. kaj de so med molčanjem mislile? Hadiga reče nato: Jest sim natihama molila: ..Moj Jezus. pridi k meni. in ne hodi od mene! — Sv. Duh, pridi nad Hadigo, kakor si prišel nad aposteljne !** Zejncb je rekla: jest sim tiho molila: pO sveti Doli. stori Zejncb močno;u Tudi naj mlajši, Fatima. je molila: rPridi, pridi, sv. Duh! nad Fatimo. kakor nad aposteljne.u Večkrat so pri keršanskim nauku zaterdovale. de prav vse verujejo, kar se uče. dc se bodo v resnici po sv. kerstu vsiga greha varovale, de bodo Boga ljubile iz vsiga serca. de ga že zdaj ljubijo, in greh sovražijo itd., de se zares odpovedo hudobi, njegovim delam in satanoviniu napuhu. — Večer pred sv. kerstam so hotle brez večerje biti. in ko je bilo Hadigi rečeno: „Jutri boš lačna. ker ne boš dolgo dobila kosilca14, je odgovorila: „Wird sehon Jezus alles voli macheu. — nikes hungrig sein (bo že Jezus vse napolnil. — nič ne bom lačna"). Ravno tako spodbudljivo je bilo njih obnašanje po sv. kerstu. Med kerstniiui in birmskimi darili so bili tudi križci ali britkomartre od častite gospe matere. Vprašajo jih. kaj de jiin je naj ljubši zmed vsih lepih daril? Nato vse tri križčike na usta in na serca pritisnejo. rekoč: Jesus-Kreuz (Jezusov križ). Hotle so pa tudi svojim dobrotnicam za to nezmerno dobroto hvalo skazati, in so z ginljivo prijaznostjo gospej materi roke ku-ševale. Ali s tem njih hvaležno seree še ni bilo zadovoljeno, njih znotranje jih je priganjalo, svojo hvaležnost iu veliko spoštovanje še očitniši naznaniti, kaj tedaj store ti natorni otroci? V stermenje vsih pričujočih nun se na tla veržejo in gospej materi noge kušnejo. Kdo jih je to učil. de se visoko spoštovanje in priserčna hvaležnost zamore tako skazati? Tukaj, kolikor vemo, nobeden ne, med divjaki tudi niso mende kaj taciga vidile, v Rimu tudi še niso bile. kjer dobri verni kristjani Kristusovimu namestniku iz vi-sokiga spoštovanja in hvaležnosti kterikrat pri zaslišanji tudi nogo kušnejo: tedaj jim je to njih uatora, njih lastno serce navdalo. Nune so se solzile pri tem pogledu, za-murke pa so začudene vprašale: „\Varuiu du \veinen (čimu se jokaš4')? in odgovorile so jim: „Od veselja." — Pripo-ročevano jim je bilo, de po sv. Obhajilu ne sinejo na Jezusa pozabiti. de naj se kar med drugim veseljem večkrat Jezusa spomnijo, ki pri sv. Obhajilu pride v njih serce. Kakor imajo zamurski otroci sploh to spretnost. de slišane nauke lahko in radi v djanje obračajo, tako tudi une deklice tega nauka niso pozabile; Hadiga je celo vprašala svojo ljubljeno učenico. če ne bodo jedi. ki jih vživa . Iju-biga Jezusa v sercu kaj tišale ali nadlegale? Pač velik pomen ima to vprašanje za marsikoga . ki je nezmernosti vdan: gotovo Jezus nima veselja, prebivati v prenasitenim. preokušenim (scartljanim) ali preopitim sercu. Zatnurci imajo tudi to lastnost, de so močno strahljivi in plašljivi: ko pa so keršeni in birinani. bodo bolj serčni in ueboječi. \aš Jožek starji se je bil enkrat s sabljo opasal . ko je zvečer vun šel, de bi bil pokresal. ako hi kaka huda oblast prišla nadnj. Tudi Jožek mlajši je viditi bolj jak. odkar je birman. Ravno take so bile te zamurke pred sv.
kerstam iu si niso nikoli zvečer same in brez luči iz slanice upale; tudi potlej enkrat je pri enaki priložnosti Hadigo strah opadcl. hitro se je pa spreuiuila. kakor je potlej pravila, in je rekla: .,Jesus ist bei mir. ichjetzt nikes mehr fiirchten und Furcht \vegjagen (Jezus je pri meni, nič več se ne bom o d si h mal bala in bom strah odgnala)44. —F a t i m a je enkrat nesla košaro kruha in je blezo malo stokala, ker je bilo težko; reče ji njena vodnica: čakaj, bom malo odvzela, je pretežko za te. „X i č nič ne odjema t i**, je rekla. Jezu s j e t u d i težko s v oj križ nesel1'. — Z e j n e b je delj času pred sv. kerstam imela bolečino v očesu in je dosti terpela: ko jo je pu kdo zato miloval. se ni dosti zmenila. rekoč: ..Jezus je še več lerpel." — V šoli so zamurke za čuvajke nad druge postavljene, kar je ludi za nje dobro, ker si potlej same ne upajo nepokojne biti. desiravno imajo sicer toliko govoriti. kakor kak advokat in rade šnekedrajo. Žugala je pa mala Fatima. de bo kar hudo pike delala, ker nočejo otroci pokojni biti: tode Zej-neb (Ana) jo poduči: Ti moraš biti usmiljena, moraš reči: bodi pri miru. če ne. te bom mogla zaziiamujati. in »e le, če večkrat ne bo hoda ubogati, ji piko delaj! - Hadiga je imela poprej navado, de je vselej po večjim kosu »egla. ko je prišla južiiia ali malica na mizo. iu je bila tega o-poiiinjena. tudi sicer je prednosti iskala: odkar je keršena. pa sploh le manjšiga kosca poiše. in vidi se v mursikterih rečeh, kako de svojo natoro zalaja. ktera je sicer močno živa in k sebičnosti nagnjena. — Vprašale so ludi po sv. kerstu. če niso zdaj več sužnje in če jih ne bodo več prodajali („nikes mehr verkaufeii"4)? Ko »o jim njih dobrotni-ee zaterdile. de nič več ne. in de jih nihče nc bo več prodajal, so uboge airotke od veselja poskakovale in z dlanmi pokale. — Rečeno je že bilo. kako so bile ves svoj denarček g. Olivieri-u poslale, ko so slišale, de se je bil zavolj odkupljenih zamurskih otrok zadolžil (čez 200 gld. je bil nunski samostan v Milan poslal; Danica pa pred nekimi dnevi svojih nabirk: 179 gold. 57 kr.); tudi pri kerstnih darilih je bilo čutiti, de so kaj taciga mislile, ker jim neki ui bil prav všeč pristavek, ..dc to morajo v spomin ohranili**. Ravno tako usmiljene serca so razodevale, ko so nova zamurčika ob njunim prihodu vidile. de sta bolj uadložiia iu revno oblečena, in so precej prosile nune za denar, dc bi jima kaj dale. ter niso počivale, de so vsaciga z nekterimi svitlimi dvajsetieami razveselile. Sc marsikaj spodbudljivi-ga bi se dalo od tih osrečenih otrok pisati, jeiijamo pa. de se lo popisovanje preveč ne raztegne, in želimo, de naj bi vse to zbudovalo usmiljenje do ubogih zamureov. de bi se jim dušno in telesno pomagalo k rešenju iz njih obojne sužnosti. in de naj bi slehern lepe zglede tih novih krisi-janskih otrok v svoje zveličanje obračal.
Maf lepiga in spodbutilfiviga si ie popotnik mesca velikiga travna po Ljubljani v svojo torbico nabral f
XIV.
Priserčni prijatel!
Vsaka reč iina svoj konec, tako tudi mesec veliki traven in ž njim tudi naše šmarničiio opravilo. Približal se nam je zadnji in nar lepši šiuarnični dan. en in trideseti velikiga travna.
Kako to. de bi ta dan nar lepši bil? Puslušaj. I .epa. kaj ne. se ti zdi mila spomlad, ko razne trave in rože iu drevje v pisanim evetji ugledaš; ali vse drugači se ti serce smehlja, ko poleti ali jeseni na spomladi čvctših sadežih sladki, debeli sad veselo pogleduješ. Ravno lako smo bili vselej veseli. ko smo številno množico vidili k vsakdanjim šmarnicam hiteti, zadnji dan pa je v veselji vse druge da-Iječ presegal, zakaj vidili smo že pred ta večer še pozno
v nor, posebno pa od štirih zjutraj, mnogo mnogo ljudstva vsih stanov okoli spovednic, ne samo v stolni, ampak tudi po vsih drugih farnih cerkvah stati s serčnimi željami, svojo vest očistiti ter potem vredno pristopiti k mizi Gospodovi pri šmarničniru altarji. Zdelo se nam je, de imamo ljudske duhovne vaje ali ljudski misijon, zakaj skorej ravno tako je bilo, kakor nam misijone po cerkvenih časnikih popisujejo. Cerkev z vernimi natlačena in sicer ne samo pri eni sv. inaši. ampak pri vsih sv. mašah od štirih do enajstih zjutraj, in tudi popoldan od šestih do pol devetih zvečer, eni odhajajo, drugi prihajajo. Bilo je pa tudi opravilo današnjiga šmarničniga dne vse tako vravnano, de skorej ni moglo lepši biti. Ako mi ne verjameš, poslušaj in sodi.
Bila je dans že ob štirih perva sveta maša pri Martinim altarji. Brali so jo visokočast. gosp. Jan. Pogačar, korar in vodja Alojzjeviški, kteri so k sklepu šmarnic tudi seboj pripeljali vso Alojzjcviško mladost, ki je pri tihi sv. maši kaj lepo iu in ginljivo pela v Božjo in Mariino čast. Bila je ta sv. maša pred v eiborji izpostavljenim sv. Rešnjim Telesam in tako tudi vse druge maše pri tem altarji do enajstih dopoldan; in to sicer zato, de so bili verni, ki so želeli k sv. obhajilu pristopiti, po vsaki sv. maši obhajani. Po pervi sv. maši in po pervim sv. obhajanji so visokočast. g. Kr. Kosmač, pervi stolni kaplau. ki so navadno slovenske šmaniier z veliko vnemo vodili, k njih sklepu številno množico. ktere se je bilo do tega časa toliko na ras tlo, de se skorej ni moglo več v cerkev priti. kratko pa krepko nagovorili ter namen šmarnic razlagali in sad naštevali, kteriga naj bi to sveto opravilo veliciga travna obrodilo; po pridigi so ravno ta gospod drugo žegnano pa tiho mašo v sklep slovenskih šmarnic brali, po maši lavretanske litanije molili. potem pa zopet obhajali. Med mašo in obhajanjein so pa šeuklavške pevke ven in ven Mariine pesmi pele, g. Rihar pa so njih petje z orglami spremljali. Koliko vernih je k sv. obhajilu pristopilo, ti ravno ne morem povedati; de jih je bilo pa veliko, lahko že iz tega spoznaš, de se je navadno žegnaua maša. ki je dan na dan do šestih pri velikim altarji. dans se le o pol sedmih zamogla začeti, zakaj bila je dans tudi pri Mariinim altarji. Ta žegnana maša. pri kleri se je zopet obhajalo, je pa spet tako dolgo terpela. de se je po nji koj začela šolarska maša gimtiazi-alnih iu realnih učencov, ktera je bila zopet z blagoslovain. pa iic tiha. ampak peta maša. po šolski maši je pa bila velika maša. tiha. pa z dvema žcgiiama. ktero so visokočast. stolni fajmošter gosp. Zupan brali iu za vse dobrotnike Mariiniga altarja in šmarnic Bogu darovali. Tudi pri ti sv. maši. kakoi tudi pri vsih naslednjih, je bilo obilno vernih pri sv. obhajilu. Po pol enajsti maši se je cibori v taber-nakelj prenesel. Popoldan ob šestih je bilo sv. Rešuje telo v monsirauci izpostavljeno, o kleri uri se je prostorna cerkev zopet začela polniti lako. de je bila že dolgo pred osmemi že zopet natlačena. (Mi osmih so visokočast. fajmošler poslednji iu sklepni primerjeni govor imeli, v kterim su svoje veselje nad tem izrekli. de so se verni tako radi iu obilno šmarnic vdeleževali. iu sicer ne samo tako pridno k skupnim molitvam, petju iu premišljevanjem hodili, ampak se tudi o drugim času vsaki dan tako obilno pred Mariiuim altarjem zbirali; pripovedovali s». koliko in ka-košniga sadu so šiuarniee povsod za posamezne ljudi in cele kraje in družine obrodile, kjerkoli so sc s pravim du-ham obhajale; djali so. de se tudi nc samo za šeuklavško faro. ampak za celo mesto ohilniga sadu uadjajo. posebno tega sadu. de se Im v našim mestu zopet tista živa vera obudila, v kteri so naši predniki toliko spominkov zapustili, de so Boga čez vse ljubili. Mater Božjo pa s celiga serca častili: njih upanje pa. so djali. je vterjeno s skušnjo vsili časov . zakaj kdorkoli in v kakoršnikoli potrebi je Marijo častil in ua pomoč klical. je bil gotovo uslišan po znanih besedah sv. Bernarda, ki pravi, de še ni bilo nikdar šli-
sati, de bi bil kdo Marijo na pomoč klical, pa bi ne bil uslišan. — Potem so Ljubljančane še od dveh drugih strani očitno lepo pahvalili, namreč de so tudi tako radi obilno darov v dnarjih, sveč, olja, rastečih in ponarejenih cvetie in še elo dragih posod v olepšanje Mariiniga altarja in cele kapele donašali, de se je moglo vse tako napraviti, kakor sini ti, ljubi prijatel, že v pervim svojim pismu povedal; drugič so pa Ljubljančani tudi zato pohvaljenja vredni, ker so v sklep zopet tako radi in tako obilno k sv. zakramen-tam prihiteli. O de bi pač vedno tega duha napolnjeni ostali, s kterim se zdaj vsi pričujoči napolnjene čutijo! — k sklepu svojiga ogovora so visokočast. govornik še ob kratkim omenili, dt naj bi se dans skupej zbrani v svojih molitvah in priporočilih spomnili tudi matere katol. cerkve, in njeniga poglavarja, rimskiga papeža, sv. Očeta Pija IX., tudi cele ljubljanske škofije in njeniga višiga pastirja, ki so zdaj sicer ločeni od nas, so pa zbrani z vsimi avstri-janskimi škofi na Dunaji, kjer se posvetujejo, kako bi se dala pogodba, ki so jo naš milostljivi cesar k Kristusovim namestuikain na zemlji sklenili, v veči dušni in telesni prid cerkve in vlade, deržavljanov in kristjanov speljati; — spomnijo naj se tudi v svojih molitvah, so djali, našiga mladiga in pobožniga cesarja, de bi ga Bog vedno raz-svetlal. de se bo vselej s previdnimi in Božjiga strahu polnimi svetovavci iu namestniki obdajal in svoje podložne tako vladal, dc zraven časuiga blagra večniga ne zgubč. Tudi staršev niso pozabili opomniti, de naj k preusmiljeni Devici vsaki dau sicer, posebno pa daus kličejo, de jim bo na strani stala, nedolžne otročiče nedolžne ohraniti, razuzdane pa zopet na pravi pot pripeljati. Po lepim govoru so pevci dnevno pesem zapeli, po petju je bil pervi žegen; potent litanije, po litanijah petje zadnje polovice dnevne pesmi: ko je na koru vtihuilo, so roženkranc molili, potem se je spet na koru zapelo, po petji pa so fajmošter z ginjenim glasam navdušeni ,.Te Deum laudamus" zapeli, kor pa je ravno tako navdušeno ,.zahvalno pesem" pričel; ali ni je sam spel. koj pri drugi verstici se je jelo tudi ravno tako navdušeno sploh po cerkvi peti, tako de se je že pri četerti verstici cela cerkev s korani v petji zedinila. Vse je pelo. mlado in staro, ženstvo in moštvo, visoko in nizko, z eno besedo, vse, kar jc nemško zahvalnico znalo. Bilo je pa ludi navdušeno petje in soglasno groinenje iz jezero in jezero gerl. kakoršniga si javalno kdaj slišal, gotovo pa, kar tiar starji Ljubljančani pomnijo, v šenklavški cerkvi še ne enako, zakaj bolj gosposki ljudje si skorej v nekako nečast štejejo, v petji s korani se združiti. To pač ni prav! Današnji dan je pokazal, kaj splošno petje v cerkvi premore, zakaj malo ktero oko je suho ostalo, slehcrnimu je kaka solzica v očesu zaigrala, nekterim so pa solze oči zalile in še elo lica polivale. Le škoda, tako so vsi pričujoči rekli, de se cela zahvalnica ni spela, ampak le samo dva oddelka! Gotovo! ni ga petja čez splošno petje po celi cerkvi, kdaj se bo neki tako petje tudi v Ljubljani po cerkvah v-peljalo? Rečem po Ljubljani, zakaj po kmetih naše dežele se žc sem ter tje nahaja, po drugih deželah pa tudi po mestih. Pa ko bi se tudi v nobenim mestu ne našlo, saj bi Ljubljana tudi smela vzeti kaj lepiga in dobriga od pobožniga kmeta; ali morebiti ne? Zvonec naj vselej Ic tisti nosi. ako je tudi v kmečki suknji, ki z nar boljim blagaui terži! In za njim naj bi vsi drugi potegnili! — —
ko navdušeno petje vtihne. veliki zvon v sveto tihoto za brenči, duhovšina angelovo češenje prične in cela cerkev ji na glas odgovarja, koliko je pa ta molitev vse pričujoče pritresla. ti ne morem dopovedati. Zdelo se je, de ravno kar Beseda nebesa zapustivši, mesti postaja, obdana z vsimi angeljskimi kori. Po angelovim češenj i pa je bil zadnji žegen, po žegnu pa so čast. g. bogoslovci združeni s šenklavškimi pevkami slovenske pesmi v Marijno čast iu slavo k razidu obiskovavcov šinarničniga opravila tako lepo. navdušeno in ginljivo peli, de so le tisti, kterim se je do-
mu mudilo, cerkev zapustili, in tako je bila cerkev polna, dokler se je pelo, le gnječa je bila nekoliko odjenjala. O pol devetih je bil konec današnjima in vsiga šmarničniga opravila, opravila, čez ktero je bil le en glas slišati: vse je bilo lepo, akoravno se je eden in trideset dni opravljalo! Perve dni rožnika in še dolgo potem sim jih veliko slišal reči: v resnici mi je dolg čas po šmarnicah.
Ako bi hotel svojo besedo, ki sim ti jo v svojim petim pismu dal, popolnama spolniti, bi ti mogel še naznanjati, kaj in kako se je pri šmarnicah pelo. Kar „kaju tiče, bi ti malo pomagalo, ako bi ti le imena šmarničnih pesem naznanjal; njih natančniga zapopadka bi ti pa ne mogel drugači popisati, kakor, ko bi ti jih v slovensko prestavil in sicer pesniško prestavil, zato pa kakor ti je znano, nimam prave žile; torej ti le toliko od njih povem, de ho bile premišljevanjem posameznih dni, kolikor mogoče, pri-merjene in de vse v Mariino čast in slavo merijo. Imam pa še en vzrok, zakaj se v nemške šmarnične pesmi dalje ne spušam, namreč zato, ker nam že slovenskih pesem v Mariino slavo ne manjka, velikoveč se prederznem v pohvalo naših pesnikov svojo misel očitno izreči, de so nas že doslej z njimi tako dobro previdili, de se bo naš slovenski narod kmalo smel zastran Marijnih pesem z vsakim drugim ponašati, in to ne samo, kar tiče število, ampak tudi jedro, posebno pa napeve. In to že zdaj, akoravno še nismo v zlati dobi, zakaj nadjamo se šc boljih časov, kadar se enkrat katoliško življenje vsled slavnoznane pogodbe razcvetlo.
Tudi na vprašanje „kako se je pelo4'? ti ne mislim veliko pisati, saj veš, de kakor žila tudi moje uho ni pesniško, toliko sicer že razločim, kaj je lepo in vbrano. kaj pa ni; kaj mi je všeč, in kaj ue: tode po svojim izustiti sodbe čez napeve in njih speljavo se nikakor ne smem perderzniti, torej ti tukaj le misel drugih razodenem, ako ti povem, de so napevi pesmim mojstersko primerjeni, veseli in mili. veličastni in priserčni, pretresivni iu ljubeznjivi, kakor so pesmi. Pa saj ti v njih pohvalo zadosti že s tem povem, de ti naznanim, kdo jih je zložil? Zložili so jih vse z veliko navdušnostjo visokočast. gosp. Gregor R. i— har, mojster, ki v cerkvenim petji enakiga iše: s temi napevi so zopet pokazali, koliko je njih blago seree za Božjo čast in Mariino slavo vneto. Bog nam jih še dolgo, dolgo ohrani! Slovenija jim bo že hvalo vedila na veke. Bog pa jih bo za njih trud obilno plačeval na vekov veke! — Uni napevi so elo tako dopadli, de so bili častiti g. Kihar koj po spetji prošeni, jih dati prepisati, kar so blagi gospod priserčno radi privolili. In prepisani napevi so se koj drugi dan na Dunaj in v Prago peljali, kar je visokočast. gosp. Nemški Janez že davnej slišal. jez pa sim ti to do dans prihranil. Tudi to je velika pohvala zložitelja. Kar speljavo imenovanih napevov tiče. te zopet na to zavernem, kar ti je že dobro znano. Saj veš, kako tanko uho gosp. Kihar imajo in koliko natančnost pri petji od pevcov hočejo imeti. Take pevke, kakor so šenklavške, pa tudi zamorejo njih tankimu sluhu zadostiti.
S tem listam končam svoje naznanila od nežniga šmar-ničniga opravila. Mislim, de te ni toliko radovednost kolikor tvoja resnična želja. šmarnice tudi pri vas v prihodnje napraviti, gnala, me toliko natančniga popisa Ljubljanskih šmaruic {trositi. Vem sicer, de jih ravno tako ne boš napravil. kakor so se pri nas obhajale, ker jih tudi ne moreš, pa. saj ni ravno potreba, de bi se povsod enako obhajale, vsaki kraj naj le ima kaj posebniga. de se le v tem zedi-nimo. de povsod Marijo spodobno častimo in slavimo, in svoji duši večni raj služimo.
S popisovanjem ljubljanskih šmaruic sim sicer precej truda imel, tode ne misli, de si mi s svojo prošnjo kako
nadlego delal, rad sim spolnil tvoje vošila, in sim dokaj plačan za svoj trud, ako sim pri tebi, ali pri kom drugim kaj v Marijno čast in slavo pripomogel. Vender te pa še za svoj majhni trud neke druge ljubezni poprosim, te namreč , de pri pervih šmarnicah, ki jih boš s svojo drago čedo obhajal, še za-me eno „češenisimarijo" /moliš.
Zraven šmarnic še nekaj imam, kar sim si po Ljubljani menca velikiga travna popotvaje v svojo torbico nabral, česar pa le ob kratkim opomnim. Koj pervi dan ime-novaniga mesca je bilo slovesno pervo sv. obhajilo realnih učencov v poddružniški cerkvi sv. Florijana, kterim so ga delili njihov učenik gosp. Anton Lesar, drugi dan tistiga mesca je bilo slovesno pervo sv. obhajilo gimnazialnih učencov v križanski cerkvi, kterim so ga tudi njihov učenik gosp. Anton Globočnik delili, petnajsti dan velik, travna pa je bilo slovesno pervo obhajilo učencov začetnih šol. kterim so ga pa na prošnjo gosp. katehetov visokočast. gosp korar in stolni fajmošter Jožef Zupan v stolni cerkvi iu sicer pri šmarničnim altarji delili. Boje je bilo letaš tudi v vsih drugih ljubljanskih farnih cerkvah perva sv. obhajilo slovesno obhajano. Tudi iz te novice lahko povzameš. de se keršansko življenje lepo razcveta.
Tako tedaj za dalje časa slovo od tebe vzamem ter te lepo prosim, de se mnogokrat v molitvah spomniš svojiga
zvestiga prijatla A. Suškiga.
JMis {Jonske naznanila
prečast i t iga gospoda Provikarja Dr. Ignacja K ti ob-leher-ja do kardinala Franzoni-a. vodja v rimski
propagandi.
(Dalje.)
O svojim „preljubim misijonu pri Marii Devici v Gon-dokoriu med drugim iiaziianujejo visokočastiti gospod provikar:
Pretečeno leto. kakor Vam je znano. Prevzvišeni Pre-častitljivi gospod! je umeri prečast. gosp. Iguaci Kohl malo dni pred odločenim časam, ko se je bilo meni od oudot ver-niti. kteri je bil preobilno češen iu ljubljen od v sili Barija-nov. ki so ga poznali, še bolj pa od otročičev. kterim >e je s celini sercam daroval. Po ti nesreči v našim misijonii sim se tam gori več časa pomudil. poslednjič pa sim vender le mogel odriniti, zročivši misijon uekiinu služabniku, na kteriga sim se zanesel. iu priporočivši ga v posebno previdnost Gospodovo in v hrambo presvete Marije Device, dokler bi se ne po ventil. Desiravno sim bil pred odhodam kolikor toliko oskerbel. me je vender zmiraj skerbel« zastran stanovitnosti tako mlade kersauske občine, ka-koršna je bila ta. ki sim jo bil mogel skoz eelo leto brez pastirja zapustiti. — Toliko veči je bilo moje veselje . ko mi je približajočimu se Gondokori naproti prišla procesija kakih .">0 fantičkov iu deklic. ki sim iz obleke iu bandera spoznal. tle so naši keršanski novinci in pa pripravljanci k sv. kerstu pretečeniga leta. Ko so iiamrcc le-ti zvedili, de ..Zgodnja danica4* (misijonska ladija i gre. so ji obilno daljavo naproti prišli in so prepevali z živim in gitiljivim glasam litanije Matere Božje, gredoči v redu za banderam nebeške Device, naprej moški spol po dva in dva. za njimi deklice ravno tako. vsi oblečeni v prazničnim oblačilu misijonskih rejeneov . s kterim so bili pri sv. kerstu ali poprej obdarovani. Ko so se približali, sim rekel h kraju zapeljali in sim vse na ladijo pustil, na ktero so z veliko skerbljivostjo že saj dve. mesca čakali, ker nekteri hudo-voljni kupčevavci so bili glas raztrosili, de sim v llartuni vernivši se, umeri, drugi pa so terdili. de se več nc menim ne za Gondokoro, ne za Barijane. Torej je bilo veselje toliko občutij i vši. vsi so šli v ladijo. kjer so se vnovič razlegale lavretanske litanije v kapeli ..Zgodnje danice" pred altarjem presvete Marije Device, ktera jc bila \ zahvalo.
de Nim spet živ in zdrav med nje prišel, častitljivo ozpli-sana. Ti pervinci niso /notranji rejenei našiga milijona, lansko leto so pervikrat h keršanskimu nauku hodili, sieer pa so po navadi svoje dela opravljali doma, na polji in na paši. Xi se mi namreč primerno zdelo, de bi bil o našim pervim prihodu odločen zbor (collegio chiuso) naših pervih kristjanov napravljal. ki jih je Božje usmiljenje zmed zlo številniga naroda izvolilo. Naši pervi keršenci so ostali pri svojih starših; kadar niso imeli dela v svoji domači hiši, so imeli privoljenje, priti in pri nas ostati eeli dan, zvečer pa so šli ua svoj dom, kjer so zgovorno pripovedovali svojim staršem vse. kar koli so pri nas podnevi slišali in se učili. Tako jih je zamoglo vsak dan precej veliko število deležnih biti podučevanja, in zmed naj pridniših in naj boljših so se zainogli zmiraj nekteri zbirati za sv. kerst. Veselo je bilo viditi, kako so se včasi bratje verstili v svojim delu, de bi se zaporedama nauka vdeleževali. Ta perva keršanska občina zmed Barijanov je o moji nepričujočnosti vsak dan prihajala v oiisijonisnico. molit pred podobo presvete Marije Device, kar so se bili pretečeno leto iz glave naučili, — in bodi zahvaljena naša občinska Mati nebeška — Ona je te svoje nove »t ročice varovala, kakor čujoča pastarica, ki nikoli ne pusti spred oči svojih preljubcznjivih jagničkov. 41». si. i
Mz Amerike.
List <;osp. Lavtizar-ja, misijonarja v Ameriki, do gosp. Janeza V o v k-a.
(Dalje in konec.)
Pismo g. Gostner-ja, kteriga je lansko leto iz Gondokore t mende iz llartuma? Vr.) pisal, jc v nekim nemškim časniku. kteriga iz Ciiicinati prejemam, natisnjeno, z neizrečenim veseljem ga berem. Tudi, de je bila v Ljubljani rokodelska družbina slovesnost ( Gesellenverein-Fest), situ bral v ravno tem časniku, iu de je g. prošt Ladinig veliko maso imel pri ti priložnosti, kakor tudi de jc g. Kolping tam bil. Sicer pa nič druziga od Kranjskiga ne berem v časnikih. Zadnje pismo, kteriga sini iz Kranjskiga prejel, je od g. Povšeta od 11». grud. 1855. Kno\vnothings (Nevedeži, na Nemškim se imenujejo taki združevanja rudcči republikanci) v zcdinjcnih deržavah so letaš malo potihnili. mende še niso dosti močni: torej je upati po tem, kakor se zdaj kaze. de bo prihodnjo jesen spet demokrat za predsednika izvoljen. de bo potem takim saj 4 leta še stara ustava obstala. ktera tudi katolicanam privoli ravno te pravice, kakor vsim drugim. Zlo sc bere. de bi utegnil Bu banan (reci Bokanan) prihodnji predsednik biti. Tudi katoličani so tega veseli. Neko čertico iz svojiga tukajšnjima življenja ti hočem pisali. Pretečeno zimo sim peljal katol. učitelja, prav pobožniga mladenča. ki je sicer Nemec, pa vender dosti dobro angleško govori, na neki otok, kjer je nekaj Indija-imv . de hi tam angleško učil; škof so ga najeli, de bi protestante odvernili. se tam vsilovati. Peljali smo se na saneh v budim mrazu po ledu. Nekteri Indijani iz domače va-i so s|i prid tje in sim jim rekel, lam povedati, de naj pridejo po me iu po učitelja. Pa uni so bili neizrečeno ne-
V Idu. Škofije. \p. vik. Škofje. Duhovni. Cerkve. Duhovnije.
	1				80
ls:;u	II		lo	232	230
1h4o	H;		17	1*2	154
1850	•>-	—	27	1081	1073
1854	41	•>	39	1574	1712
1855	II		tO	1704	1825
I85t;	II	•>	10	i T «; t	1910
Kolegije so vi-i katol. s»»|e. kjer učenci ne le nauk. ampak ludi hrano dobivajo. >korej laki* kakor mali alumuat v Ljubljani. se ve de lukaj morajo učenci plačevati po 100. 120 ali celo 150 dolarjev na leto. I.ete kolegije imajo inni-
voljni, in so rekli, de nočejo tega učitelja. Vender hotel sim poskusiti, sim najel domačih Indijanov, de so naju tje peljali. Učitelja res niso hotli sprejeti, ker so rekli, de jim je že agent eniga obljubil, ki bo bolj skerbel zanje, kakor mi. Prav blizo na drugim otoku je bilo nekaj Mormonov, njih poglavar Streng je v časniku, kteriga je vredoval, to novico razglasil in zraven še lagal, ter je rekel: Indijani so se spuntali zoper svojiga duhovna, ker jim je hotel učitelja vsiliti, ki ne zna ne besede indijanskiga ne angleški-ga. Potem je duhoven neko ženo v spovednici otepel, na to pride njen mož, duhoven je komaj ušel, de ni bil od moža dobro pretepen. Potem pridejo vsi možje k duhovnimi! in iuu rečejo, de naj se z lepo sprevi, če ne, bo dobil mačjo godbo (Katzenmusik). Nato je duhoven pobegnil. Je prerokoval tudi, de dnevi katoliškiga predništva med Indijani so sošteti. Pa glej! Streng je bil mesca rožnika od eniga zmed svojih, ki je bolj pošten bil, skorej ustreljen, zlo je bil ranjen, de se je komaj malo ozdravil, in vse Mar-mone so Amerikanci in Francozi z otoka pregnali, ker so preveč kradli, in ravno v tistim tednu, ko je Streng mogel iti, sim druziga katol. učitelja na imenovani otok peljal, kteriga so škof najeli. Tega so Indijani sprejeli, ker ga je agent poterdil, ki ga bo tudi plačeval. Streng je neki pravil Morinonam, de naj se ne boje Ainerikaiicov ali drugih. ker on je drugi Mozes, če bo treba, bo le s palico po jezeru udaril, bodo pa po suhim šli. Tode revež je bil bolan, ker je bil ostreljen, ni mogel ne sebi ne drugim pomagati. Vera in življenje Mormonov je polno spačenosti in hudobije; skorej so starim Manihejcam podobni. So iz več narodov na mešan i: Amerikanci, Angleži, Skoti, Švedi, Nor-vegii, Nemci, Svajcarji; njim od Amerikancov odkazano zemljiše je deleč proti zahodu, Uta po imenu, kjer jih žc okoli 50.000 prebiva, nekteri so drugej raztreseni. — V „zedinjenih deržavah" se vsake sorte ljudje znajdejo, ki na mnogo vižo molijo. V ..San-Francisko'4. v poglavitnim mestu v Kalifornii, so celo Kinezi to leto tempelj napravili, de bodo malikovali. To se je še celo nekterim nevernim Aiiierikaucam smešno zdelo.
Gospod Pire so mi spomladi pisali, ter mi bukvice v dar poslali, ktere so v nemškim jeziku spisali in natisniti dali. namreč kratek popis indijanskih misijonov. Pravijo, de je preveč dela zanje, ker so že 70 let stari, in imajo na več krajih Indijane. Nemce in Francoze preskerh-Ijevati. neizrečeno potrebujejo pomočnikov. Na Kranjsko so pisali, de bi kdo od tam prišel. Pač bi bil tudi jest vesel, ko bi Bog nektere iz moje ljube rojstne dežele tje poklical.
Gospod Mrak me je trikrat obiskal, ker je od sv. Križa sel. Ce jc dober veter, se v enim dnevu prijadra od njegove vasi k sv. Križu. Ima veliko hoje. vender večidel na konju, ker se je sem ter tje že precej Belih naselilo, ktere mora včasi obiskovati. Zmiraj je terden in zdrav. Od drugih slovenskih duhovnov, ki so v Ameriki, samo to vem, de še vsi žive, ker njih imena berem v šematizmu ali al-manaku. Leta almanak popisuje stan katoliške cerkve v vsih ..zcdinjcnih deržavah". kjer je zdaj 7 nadškofij, 35 škofij in 1701 duhovnov. Iz njega ti spišem naslednji pregled kat. cerkve v ,.zedinjenih deržavah":
. j. kjer so duh. stanov. Semeniša. Kolegije. Ženski samostani.
2	12
H	6	20
358 13	9	47
505 29	17	91
740 34	20	112
«78 37	21	117
895 37	24	130
hi. večidel Jezuiti. Te naprave so neizrečeno dobre in potrebne. ker razun njih ni nič višjih katoliških šol v Ameriki. Kast kalol. cerkve v ti deželi je skorej le od tod. ker vsako leto veliko katoličanov iz Kvrope pride. Kar je bolj-
ših, skerbe, de se med katoličani naselijo, in vas je kmalo veči, de zamorejo cerkev narediti in duhovna preživiti; ali jih v kakim kraju več skupej zemljiša nakupi, in kmalo hiše in tudi cerkev napravijo. So sicer tudi spreobernjenja nevercov in protestantov, vender Ie redke. Veliko katoličanov pa tudi vero zanemari, ker več let duhovna ne slišijo in med takimi žive, ki sv. vero zasmehujejo. Lansko leto sim v \ovim Jorku nekiga redemtorista slišal pridigovati, dc sim bil zares zlo pobitiga serca. Med drugim je rekel: Vsako leto gre v ti (nemški) fari od 200—300 otrok k perviinu sv. obhajilu; koliko jih pa potem v poznejših letih k spovedi hodi? Redki so. Potem je neki izgled povedal. Dans sim bil pri nekim nemškim dekletu, ki je bila ostre-Ijena iu smertno ranjena; bila je 15 —16 let stara. Sim jo vprašal, če želi se spovedali. Je rekla, de ne ve, kaj je spoved. Ali niso tvoji starši katoličani? So, je odgovorila. Ali te niso nič učili keršanskiga nauka? Nič ne, je rekla. Te bom tedaj jest kratko podučil, de se boš spovedala, ker boš berž ko ne kmalo umerla. Nočem, ni treba, je odgovorila. Se tisti dan je umerla — brez spovedi. De je pa zlo veliko pobožnih katoličanov v Ameriki, je tudi resnično.
Ogled po Slovenskim.
Iz Lmbliane. Iz lista prečast. gosp. Olivieri-ta od 13. t. m. do prečastite prednice v ljubljanskim uršulinskim samostanu posnamemo naslednje verstice: V zvezčiču (poslanih milih darov) so bili tudi 3 listi, pisani od naših do-tičnih (zamurskih) deklic, ki bi nikoli ne bil verjel, de so se že toliko naučile in kaj taeiga premorejo. To je pripisovati nepreiiehljivimu prizadevanju Vaših učenic, prečastita mati! Prav hvaležin sim zavolj tolikiga truda za naše za-murke, in veselim se z Vami lepe sreče, de so bile prerojene k noviinu življenju gnade s pomočjo sv. kersta. Bral sim dalje z velikim veseljem, de so tudi uboge zamurke same želele kaj (za odkupovanje zamurskih otrok) dati, ter so darovale vse svoje premoženje; to je zanesljiv dokaz, kako de so dobroserčne in hvaležne do začetnika svoje sreče, — pa de še tudi niso bile zadovoljne, de so vse dale, kar so imele, temuč so (udi prosile in nagovarjale druge usmiljene ljudi, dc naj bi pomagali. O, Bog Vas oblagodari, iu dajte nebesa, dc dosežemo lepo srečo, se enkrat skupej veseliti vlepiinraju! Preponižui in ves hvaležni služabnik, duhoven	Nikol. Jan. Kerst. Oiivieri s. r.
* Vprašanja in tvariue pri poslednjih duhovskih izpraševanjih. K x jure e c c I e s i a s t i c o. 1. (Juid intelligitur suh primatu in ecelesia, et quacnam sunt cjusdcm jura es-scntialia? 2. (Juid matrimoniuiii. et quiuam ejus eflectus? 3. (Juaenani adhibcndae sunt cautelac in ereetione ac ac-ceptatione sacraruin fundationum. K theologia d o g mati ca. 1. (Jui hacretici vocantur form a les? possuiitne fo-vere spem salutis aeternae? 2. (juae est doctrina eatholica de processionibus duarum personaruni ? {Juomodo demonstrator processio Spiritus S. a Filio quoque? 3. (Juomodo dif-fert sacraiuentum poenitentiae a saerameiito haptismi? Iz katehet i k e: Kaj sc pravi keršansko upati? K theologia ni oral i. 1. An revera praeter nfficia coiisilia dantur in vita morali? 2. ludiflerentismus in vita religiosa. quo-modo refutatur? 3. Cujus momenti est mortiticatio sui pro vita morali? Iz duhovniga pastirstva. 1. Kaj je vzrok pogost n iga izgovora med ljudmi, de ni mogoče tako živeti, kakor duhovni uče. iu kako ga zamore duhovni pastir popolnama zaveriiili? 2. Ali je popolnost spovedi histevno potrebna pogoja zakramenta sv. pokore? 3. Oh kterih dnevih se smejo sploh, ob kterili |e s pogojo. in s kakošuo pogoj« cerne sv. maše brati? Pridiga: Čigava je ta podoba iu ta napis? Mat. 22. 20. Vpeljava kratko izdelati, drugo pa osnovati. — Paraphrasis biblica. Lucas XVII. 20 — 30 inclusivc: ad llebraeos XII. 1—9. evelusive.
Iz Turjaka 1 ■"». kozop. Kidanje nove cerkve v l.a-
sičah na Dolenskim, ktere slovesni obredni pričetek je bil v 22. iu 23. listu „Zg. Danice" t. I. popisan, gre tako vspešno in srečno spod rok, de potem ko je bil poleg ome-njeniga popisa 13. vel. travna vkladni (gruntni) kamen slovesno blagoslovljen in vložen, je bila 14. kozop. — ravno pet meseov po pričetim zidanju — že streha vsa dodelana in z opekami dokrita, ter to srečno doveršenje z veselim, vbran i m priterkovanjem na znanje dajano. Vidi se pa tudi pri tem zidanju posebno Božje varstvo, de se pri taki. dostikrat nevarni stavbi in pa nuiogi neprevidnosti pomagav-cov iu gledavcov vender Ic čisto nobena nesreča dozdaj ni zgodila; pa tudi vreme je bilo ves čas za to delo tako v-godno, de ne kmalo ktero leto tako. Gospod fajmošter pa delajo res pogumno in neomahljivo, kakor jim je bilo od vis. čast. gosp. pridigarja o slovesnim pričetku opomnjeno in priporočeno, ter hodijo naravnost in moško svojo pot. ne krenivši se ne na desno ne na levo. Ljudje pa tudi sploh radi vbogajo, ter pridno in z veseljem delajo, posebno mladina. Delo samo je po spoznanji zvedenih gospodov res mojstrovsko in tako lepo in terdno napravljeno, kakor bi se terdnjava zidala. Pa ne le zavolj zidarske umetnosti in skerbnosti ondotni zidarski mojster Ant. Frucco vso hvalo in zahvalo zasluži, ampak tudi zavolj svoje dostojne, ponižne obnaše in keršanske skerbljivosti. On ob nedeljah ua uoc se mirno zaspati ne more. ako se lic zanese in ue pogleda, ali se znajdejo vsi njegovi zidarji doma na svojih ležiših. ali nobene nerodnosti med njimi ni. Več zidarjev je že kar iz dela spustil in odpravil, ktere jc iievkretuc in malopridne spoznal. Po njegovi volji in skerbi zidarji vsak večer združeni sv. roženkraiic in litanijc molijo, potem pa še lepo pobožno (laškoi pesem zapojo. Ali ni to lepo in posnemanja vredno povsod? Naj bi vsi tako ravnali, koliko bi bilo manj greha in nesreče, več pa sreče in Božjiga blagoslova! Stari nauk: Moli iu delaj! tudi pri zidavah in stavbah velja. Pa se eno je potrebno, hrez česar se na svetu nič ne stori denar, denar! Te reči pri tacih delili večidel rado in poprej primanjkuje, kakor si kdo misli. Naj bi torej tudi taki. kteri so v Lašicah kdaj prebivali, ali ondi rojeni iu izrejeni bili in perve sv. zakramente prejeli, ali kleri s« sicer v kaki zavezi z omenjeno faro in cerkvijo, po svoji premožnosti /. dobrotljivo roko pripomogli, de se častitljiva hiša Božja postavi in do konca dobro izpelje. Dajte še, dajte! kličejo tam: pomagajte! Kdor hitro da. dvakrat da! Saj je lo dobro, bogoljubno delo. v Božjo slavo in \ čast preči-ste Device Marije!
Iz Gorenskiga. Akoravno že sploh celi svet imenovati zamoremo vesoljni tempelj llozji. so vender še posebni kraji na zemlji, ki serce človeka neizrekljivo mikavno k molitvi vabijo. Smem reči. de se zlasti Slovencam tacih krajev ne majnka. zakaj ni je mende fare med nami. de bi nc imela doma ali v bližnji okolici kake cerkve, posvečene nebeški kraljici Marii ali kakim« svetniku, kamor se pobožni bližnjih iu mnogokrat ludi daljnih krajev pogosto k počeše nju iu molitvi shajajo. Posamezno take posvečene kraje naštevali, bi bilo pač preobširno delo, le eniga danes omeniti je pričujočih vcrstic namen. Menim namreč cerkev Marije oznanjenja v Ccngrobu ali Ccriiimgrohu \ Sta-roloski fari. Naj bi ptuji popotnik, ki v Škofjo-Loko pride, se saj ne mudil, te cerkve pogledat iti. zakaj ondi bo našel. kar gotovo nc pričakuje.
Pot do te cerkve je ze sama ua sebi priporocevanja vredna iu zasluži po vsi pravici ime druziga Cvetlicnika. Pelje namreč uiciii imenitne in pomij i ve stare cerkve sv. Jurja pri materi fari \ stari Loki (ktere poddružnica tudi jc) iu se vije za va»jo memo rodovitnih polj. kterih mnogoteri sadeži so pac pripravni, buditi hvaležnost kristjanu * sercu: daljej tje se prijetni ga|i. ki delijo hladivno senco Irudnimu romarju, kaj ljubo družijo z zelenimi travniki. kterih cvetlice se kratko malo ne obotavljajo, raz vesel o vali h svojimi mrioguversitiiiui barvami oko memgredočiga popolni-
ka. z eno besedo: cela pot od Loke do Cengroba spodbu-duje 7. naravskimi lepoti jami scrce človeka k pobožnosti; verh tega pa še posebej neke kapelice ob taisti glasno spričujejo o vneti gorečnosti naših sprednikov. Vender — ko do cerkve prideš, je tvoje pričakovanje gotovo po tleh. Misliš si morebit. tu najti le kako lepo iu čedno opravljeno podružnico; pa ne. ljubi bravec. tu najdeš cerkev, ki se >iae tudi marsikteri stolni cerkvi ua stran postaviti. Mnogo >to let stoji že ta sveti liram in je še vedno živi pridigar, kako vnet jc bil že od nekdaj slovenski roti za počešenje Marije. —
O izvirnem imenu te cerkve si je ustno izročilo ne-kolko navskriž. zakaj med tem ko eni terdijo, de je bilo tukaj nekdaj prebivališč tolovajev in morivcov — torej Cer-nigrob. — pripovedujejo drugi, de je blizo cerkve prebival nekdaj imeniten grof z imenam Ccre, ki je dal na lastne stroške cerkev sozidati in je tudi v nji pokopan, torej Ce-rengrob; morebiti pa ker jc ljudstvo cerkveniga vtemeljitela gotovo v časti imelo—Cengrob; (mogoče dc tudi iz „Eh-rengruben"; Vr.) \aj si bo vender, kakor je, moj pravi namen jc le. o cerkvi, sploh in tudi o dandanašnji lepoti taiste kaj povedati. — De je bila zidana o dveh in kakor sc po delu loči, zlo oddaljenih časih, zamore oko na pervi hip spoznati. Dela je vender gotiškiga. Ladija cerkve je nizka. ima tri predele in nosi znamnja visoke starosti. Dolga je 21 korakov.— Bolj veličasten pa je prezbiteri, ki je 17 korakov širok in 27 korakov dolg. Obok je zlo visok, u-meltio zidan in ozališan ter podpert s ti šibkimi stebri. Veliki altar je čez in čez z drobnimi rezljinami obdan in zlo ves bogato pozlačen. Na desni strani prezbiterja je nad vhodaiu iz žagrada po talijanski šegi napravljen kor z or-glami na 10 spremenov. Zvonik pa se sme po vsi pravici velikatisk imenovati, iu se mu ne najde kmalo para. meri namreč v notranji svitlobi dobre 4 sežnje. V njem visijo 3 zvonovi, manjša dva sta že zlo stara, veliki pa tehta 30 — 40 centov in ima silno jasin in krepek glas. Napis ima slovciisk. ki se tako glasi: Na eni strani: kadar sini bil pervič izlit.
Smo prejeli ljubiga miru dar; 1763.
O llog daj. ker sim zdaj prelit.
De hi t ud' ga vživala vsaka stvar.
1807.
Na drugi straui: k časti Marije hočem zmiram pet".
In vsim vernim glasno razodet'.
Dc Jezus Im roko raztegnil.
In moje dobrotnike vse požcgnal. — Tudi razgled iz turna je vreden, ga omeniti. Iz desnih lin gledajočimi! se kaže za rodovitnimi polji in tamo-zelenimi gaji lično Loško mestice in pričetek Poljanske in Selške doline; ako se ozremo iz levih lin. vidimo kukati zmed zeleno »brašeniga houica bela zvonika sv. Jošta, v ravnini pa farno cerkev Smarten z mnogimi poddružnicami, unkraj Save pa staro mesto kranj. Zadej tatn molijo Stor-zic, Grinlovec in druge gore svoje gole verhove pod oblake: iz lin prot solnčnimu izhodu gledajočim pa se razprostira pred nogami cela planjava koroških iu Stajarskih mejnikov do zeleniga Osovnika tam nad Sovro: doli pred nami pa za rodovitnimi polji daljej gledati brani dvoglavna Smar-uagora. Kazglcd iz turna je z eno besedo lep. silno lep. ker nam kaže eno nar lepših okolic gorenske strani. —
kakor pa je cerkev sama ua sebi lepa. jc bila vender v poslednje leta nekoliko zanemarjena, in je imela tudi svoje — kakor pravimo pa v o ve noge. Ze pot — bolj slaba steza — od Loke do nje je bila taka. de je posebno o bolj slabim vremenu marsikteriga zamogla odvračevati; pred zidam. ki cerkev obdaja. je bil globok prekop: posebno neprijazno pa je človeka pozdravljala lesena lopa pred
velikimi vrati. Tudi znotranje cerkve je bilo zastran zamazanih sten nepriljudno, veliki altar sta pa dva mala stranska, ktera sta bila na stebre naslonjena, skorej čez polovico zakrivala itd. —
Ko so pa pred malo leti sedanji visokočastiti gospod dekan. Franc kramar, starološko faro prevzeli, so obernili, in — kar jim je v posebno čast, še vedno obračajo vso svojo skerbljivost na popravljanje Cengrobške cerkve. De govorim čisto resnico, naj poterdijo naslednje spričevanja. Osnovali so lepo novo cesto od farne vasi do Cengroba (skorej uro hoda), tako de je za vožnjo in peš hojo kakor nalaš. Prekop pred ccrkevjo so dali zasuti in ves prostor z okroglimi kamnički potresti. Lesene lope preti velikimi vrati ni več, zakaj umaknila se je sprelepi novi. ki je zidana v gotiški šegi, z 12 stebri, ki so beloolikani. taki. de bi jih človek skorej iz marmcljiia mislil. Velike vrata so pridobile še na vsako stran tovaršico, in zdaj iz konca v vsaki oddelek cerkvene ladije posebne vrata derže. Tudi obojne nove vrata imajo gotiško obliko, in so v verhuncih ozališane z lepimi barvanimi okni. Znotraj v cerkvi je vse lepo pobeljeno in osnaženo. Stebri, ki prezbiteri podpirajo, so zunanjim dvanajsterim enako beloolikani. Mala altarja. ki sta velikiga zakrivala, sta odstranjena ter pomaknjena k stranskim stenam; trije mali altarji v prezbiterii s korani in orglami vred so novo pobarvani in pozlačeni; sploh, cerkev ima v poslednjih letih od dne do dne lepši podobo. V kratkim bo mende tudi veliki altar novo pozlačen; potem bo pač tak. kakor jih je malo tacih na Krajnskim. Ccz vse to pa vender ena želja posebno goreče še tli v sercu visokočast. gosp. dekana; tudi tc ne morem in nočem zamolčati. Hadi bi namreč obok cerkvene ladije vzdignili in napravili enako uniniu v prezbiterii. Sklenjeno bi bilo to pač gotovo z velikimi stroški, pa vender jim spolnitev njih hrepenenja za olepšanje te zale cerkve iz vsega serca želimo, zakaj postavili bi si blagi gospod s tem spominek, ki bi sc prese-loval na vnukov vnuke, in bi slavil njih vnetost še pozne stoletja. Hvaležni pa žc zdaj morajo biti prebivalci Loke in njene okolice svojimu gosp. dekanu, ki si tako zvesto prizadevajo, nekdaj imenitno Božjo pot zopet k noviniu življenju obuditi, in s svojim pogostim obiskovanjem priložnost k romanju dajejo. Z Bogam!	J. Levičnik.
JIM darovi*
Za misijon gosp. 01 i v i e r i -1 a.
,.(Juid quid uni ex minimis meis fccistis, Mihi fecistis": 1 gold. 30 kraje., in za afrikanski misijon 1 gold. 30 kr.
Za Se m i ča ne s točo p o šk o dva ne.
Iz Turjaka 1 gold. —
Duhovske zadeve.
V ljubljanski škofii: Tmcrla sta: 3. t. m. gosp. Mat. Keršnianc, vpokojeni farni namestnik v Logatcu: 16. t. m. gosp. Val. Lcben. kaplan v Dobu.
Za kaplane pridejo gg.: Sim. Rabič iz Loškiga potoka v Dob; Jan. Dovič iz Sent-Gntharda v Loški potok: Fr. Pleš k o. novoposvečeuec. v Sent-Gothard.
V goriški nad škofi i: Po odstopu gosp. Budola, je prevzel vodstvo gluhoneinov gosp. And. Pavletič, dosedanji odgojitelj pri bar. Locatell-u v Karminu. Dodana sta mu nova učitelja, gg. Ant. G rušo vin, dosedanji pomočnik in učitelj v Ronkah. in pa Stef. Po d gornik, no-vomašnik. V Ronkc na Grusovinovo mesto pride gosp. Jan. Polk. dosedanji učitelj gluhoneinov. Gosp. Jož. Maruš i č, kaplan predmestne fare na Plaeuti. katehet fabriške šole v Stračicah iu učitelj detovodstva na dekliškim pripravništvu, je imenovan vodja iu katehet v mestni fantovski in dekliški šoli. Gosp. Jož. Tu n i. novoinašiiik, gre v F Iu m i želj, iu gosp. Fr. Košuta, iiovoinašnik, za učitelja v S in a rije.